List 42. go dar 7 lni v m Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr nnsilianA no nnst.i na za. í»p.Io Iftto 4 frld. 20 kr.. za Dol leta 2 e*ld. 20 kr.. za četrt leta 1 P-ld. 15 kr. nnv. cIati. poailjane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr, nov. den Ljubljani v sredo 21. oktobra 1863. Gospodarske stvari. Zakaj se mora kmetovavec vec učiti zdaj celi svet spreobrnil, in natora, ki jo je Bog ustvaril, v sedanjem stoletji drugačna postala? Menim da ne, in ravno zato se ne morem novin poprijeti : pre- in mora več vediti kakor nekdaj. Ni davno, kar sem slišal nekega sicer pametnega in skušnje, ki se v kmetijstvu delajo, in zametovati kmetijske bukve pustim jih drugim, da jih poskusijo ; če so dobre, bo za to še zmirom časa dovelj se jih poprijeti in mi ne bodo toliko stroškov prizadjale , kakor onim kmetovav- moža mrmrati zoper vse nove naprave cem, ki so se jih prvi poprijeli." Tako ie govoril naš gospodar, in res da in društva. ,,Kako moram svoje krave in vole gleštati" lepem r edu vse, kar se je ? Ie imel v le pogledalo ; v hiši, skednji mi pravi v sam njive donašajo drugi tudi dobro vem , vem da pa niso njive ena drugi enako rodovitne mi tudi ni treba praviti. Skrbim pri gospodarstvu v vseh rečéh za pravi red in čednost, redim živino z in koliko pridelka mi in po hlevu je bila snaga, ravno tako je tudi bilo polje in še bolj kakor marsikdo njegovo o pravém času in s pridom obděláno. Samo po sebi se tedaj veliko izdala preslabo razume 7 vêdli y ce bi , da je beseda njegova pri ljudéh so se po njem , in res bi ne bilo se bili vsi 7 ki so njegovim besedám dobro skrbjo, orjem, vlačim in gnoj im polja, kar največ verjeli, tudi po njem ravnali. Tudi pritrdim > da moz more m in to mislim, je poglavitna reč pri umnem ob- ni neumno govoril, da lUUI Ulil ^ XII IV^ lllioillll J J ^ j^W^jLC* Y J> La. (Al 1 1 UUiiivm - O / ---- --- ---------------------- --------- delovanji kmetijstva ! Kdor tako ravná in gospodari, prednikov hipoma opustil in se le novih poprijel. sem mu porok , da bo dobro opravil, in skor bi djal stikrat preteče celo leto ali celó po več let, kakor, če po najnovejših skušnjah in kmetijskih kakošna skušnja do konca izpelje in se spriča bi kmet vse stare navade svojih Dose je preden ? da rec za kmetijstvo dobra ; skušnje se ravnajo po kraji bolje, mašinah sega, ' če po razstavah okrog leta in po novih -- xv^^v^^^ oivuou^ ou lavuaj^ znaj dbali sega, ktere mu nič većega dobička ne dona- podnebji, zemlji in po še več druzih rečéh, po gnoji, kakor vrlo domače poljsko oskrbovanje po potr- vremenu itd. Poskusi se kmali kaj ; toda če delo ne gré po sreči, je čas in delo zgubljeno , in to naj večkrat, sajo jenih pravilih ; kdor se iz bukev uči gospodariti, ne bo veliko opravil. Preden se mu le ena skušnja dobro če se skušnja napak delà. Zato spremlja prav za prav gola previdnost kmetovavca že od starih obnese, koliko stroškov in časa mu prizadene ! Jez se od mladosti s kmetijstvom ubijani, trpim in delam do- ravno zato se ravna rad po casov 7 in stikrat na pretrganje pravi f na dalje in imam servativen." starem kopitu in je ,,kon- zmirom opravkov dovelj', da vse od malega do večega Al ravno s tem dostikrat v nevarnost zabřede 7 da opazujem in o pravém času opravim 5 po si pri kmetijstvu sto in sto vrlih skušinj pridobil, kterih vsem tem sem po starem kopitu predeleč stopa. In te napčne poti se je tudi naš gospodar držal, ko je govoril, kar so zgorej bi se iz bukev nikdar naučil ne bil. In zdaj bi moral na vrat na nos vse to zavreči, in se v neznanih novih slišali naši bravci. On ni treh še celó vedil ni. reči pomislil, ali pa jih (Dal. prih.) kmetijskih rečéh uriti in možé poslušati, kteri morebiti niso še nikdar plužili (orali), ne matike v rokah imeli, živini nikoli pokladali ali gnojnišč oskrbovali; kteri le sèm ter tjè morda kaj malega vedó, kako se to in to rabi, pa bolj po vrhu, tega pa obljubim, da ne vedó, kaj u. , t^gc» [JCX y \j kuj ka. hj í líi ) va. ca) XIV/ »V/VA.V, xvcij J 6 j_vi duj orvet Zj ciiii j eh ne íuui íiuucuc u.1 u^c oiivaii iai\u in kaj se z mojim gospodarstvom štika, dobre in lepe, kakor je navadna naša de telj a. Detelja naša, v Čujte kmetje kranjski in kranjski trgovci ! Kranjska zemlja ne rodi nobene druge stvari tako za me prav 7 Da bi mi taki možje učeniki bili, se mi je že večkrat Priča prav za malo zdelo ! Kmetovavec naj ne bo učen mož tega je ne more, ce hoče in prav za prav tudi biti vila popolnoma in prav oskrbovati. Solnee 7 ki , da se semenske te detelje , kadar je letina dobra, spečá v ptuje dežele po tisoč in tisoč (tav- da bi se mogla siliti, 7 svoje opra- žent in tavžent) centov, pa ne 7 je že v ampak trgovci dunajski in drugi segajo po nji posebno starih časih sijalo, sije še dandanes; veter piše kakor radi, ker je izvrstno blago. Naša zemlja je taka, da rodi njega dni ; zivmi pokladamo kakor predniki naši, trava 7 in druge rastline rastejo leto za letom vedno enako posebno dobro seme ; prašajte Berkoviča, 7 in že veliko tisoč let je bil cas, se za to reč poganjati večih trgovcev na Dunaji 7 in druge enega naj- 7 pa vam bojo to in premišljevati ali drugače obraćati ; ravno zato menda potrdili, da res slovi naša detelja. Zato me v srce boli, da naši domaći, zlasti ljubljanski trgovci 7 skrivaj o naš in ni bilo kmetijsko obdelovanje polja pri naših nekdanjih domači pridelek pod imenom „štajarske detelje starih prednikih veliko drugačno, kakor dandanašnje ; ne imenujejo, kakor se spodobi „kranj ska rudeča Je povsod se mora le tako delati, kakor je kraju primerno detelja", da svet vé, čegavo blago je najlepše. De- in zemlji pristojno , po mojih mislih bo vsak gospodar teljskih plemen (kleegattungen) je več : najbolj navadno prav ravnal in dobro opravil, kteri se omenjenih navad pleme je rudeča detelja (rother drži in svoje njive pridno in umno obdeluje. Ali klee, trifolium pra- se je tense) s tem razločkom, da ena zgodaj evetè, ena pa 336 p o z n o in da tej poslednji se pravi tudi „štajarska" detelja, menda zato, ker so je izprva največ na Stajarskem se-jali. Od naših bratov na Stajarskem sem prepričan, da pustijo radi vsakemu svoje in da nočejo , da se n a š a rudeča detelja njih detelja imenuje; le našim trgovcem ni mar za slavno imé domače, če le bankovci njim tekó v žep. Združite saj oboje: barantajte srečno, pa dajte detelji naši imé, ki ji gré: „kranjska rudeča detelja" (krainischer rother Kleesame) ! Drugo besedo pa do vas, kranjski kmetje! Opustite nektere napake, da bo vaše blago Še bolj slovelo. Ena je, da ne izčistite popolnoma semena; brž ko ne, mislite tudi plévě za seme prodati! Druga je, da nekteri sleparno mešajo med seme črnega drobné g a p e s k a ali pa prosa. Kaj mislite , da izveden trgovec ne zapazi te goljufije ? Tudi imajo nekteri navado, da seme predkupcem na njivi že v mešicih prodajo; ali mislite, da predkupec nima istega delà z mlatvo itd. kakor vi, ali da mu ga kdo zastonj opravi? Gospodarji, zapomnite si te moje svete, in prepričali se bote, da sem govoril le za vaš dobiček in za dobro imé naše domovine ! Jože Plavež. 0 goveji kugi na dalje. Na Kranjskem je za zdaj goveje in ovčje kuge zopet popolnoma konec. Al naši sosedje Hrvatje je imajo še zmiraj dosti. Po naznanilu c. k. deželnega poglavarstva tržaškega od 12. t. m. okraj Puljski (Pola) v Istri še ni brez ovčje kuge, zato naj se gospodarji kranjski iz b i-striškega in loškega kantona, kteri čez zimo go-nijo ovce v Istro, varuj ej o , da ne pride njih drobnica v kužni puljski okraj in jim ne pocepa. Na gornjem Stajarskem kuge še niso zatrli v KindberŠki okolici in Bruku. Po dopisu c. kr. zagrebškega poglavarstva od 10. t. m. se je goveja kuga v zagrebški županii proti zahodu in izhodu zopet razširila in na novo se v 11 selih prikazala, pa tudi v enem selu reške in v 4 selih požeške županije. V Sisku in Ceglji je bila že potih-nila, pa se je zopet pricela ; vendar ni več tako huda kakor je izprva bila. V vojaški Granici po naznanilu c. kr. general-ko-mande od 10. okt. ođjenjuje kuga v vseh polkovinah razun gradiškanske, kjer je po poslednjem lOdnev-nem raportu 800 goved na novo zbolelo. Na Turške m v Bosni je tudi kuge manj v iz-hodnih nahijah, al toliko huje je v zahodnih krajih goveja in ovčja kuga. — V sami tuzlaiski kaimakamii je blizo 72.000 glav poginilo, večidel goved, pa tudi kónj in prešičev ; pa ta kuga je črm (boiezen na vranci) ; bojé se pa v teh krajih tudi, da ne bi se začela med ljudmí kolera, legar in crna pika. Nova postava zastran opravljanja stroškov za popravo in zdržanje ka-toliških cerkev in duhovniških poslopij, potem za pripravo cerkvenih potreb. Veljavna za deželo kranjsko. (Konec.) §. 15. K tej obravnavi se imajo po vabiti o pravem času tisti, kteri so dolžni pripomagati s tem pristavkoin, da, če ne pridejo, se bo to imelo, kakor da v namenjeno stavbo dovolijo, in so zavezani pripomagati, kar na nje pride. Patron ima pravico k obravnavi poslati tudi namestnika, ki je za to posebno pooblasten. §. 16. Pri obravnavi naj se natanko prevdari po- treba stavb, stavbeni nacrt in prevdarek stroškov, potem koliko in kako bodo pripomočki (konkurenti) plačevali ali pripomagali itd., in če je mogoče, naj se to ustanovi po dogovoru. §. 17. ReŠenje te obravnave kakor tudi razsodba kacih ugovorov pada pod politiško gosposko, ktera ne zavira pravdnega teka po postavi. §. 18. Kadar je veljavno dognana obravnava zastran pripomočkov, naj se povabijo od politiške gosposke k pripomoći zavezani, oziroma njih namestniki, da izvolijo stavbeni odbor. Ta odbor mora imeti pet odbornikov (udov). Cerkveni prebendar, patron ali njegov pooblastenec sta po postavi poklicana v odbor, če pred volitvijo iz-rečeta, da bota pristopila; kolikor se še ozirama na ta izrek potřebuje k polnemu številu odbornikov, se jih izvoli izmed konkurentov z nadpolovično većino glasov. Odbor prevzame vodstvo, izpeljavo in zarajtovanje stavbě. Vsi odborniki morajo to opravilo oskrbovati brez plačila, samo stroški, ki so jih imeli v gotovem denarji pri tem opravilu, se jim povračujejo. §. 19. Stavbeni odbor je v svojem področji ob-sežku delavnosti) sklepajoči in čuvajoči organ, toda njega vežejo odločbe pravno-veljavne konkurenčne obravnave, kar zadeva način stavbě, stroške, tirjatvo pripomočkov v denarji in naturi itd. Njegovi sklepi se delajo z nadpolovično večino glasov, oni so vezani za vse pripomočnike (konkurente), in se spolnujejo po politiški poti. Kake ugovore ali pritožbe imajo razsoditi politiške gosposke. §. 20. Odbor izvoli izmed svojih odbornikov prvaka za izpolnivca. Ta zastopa (izpolnuje) odbor pri vnanjih opravilih, njemu je izročena denarnica (kasa), pri kteri ima sozaklep (drugi ključ) drugih odbornikov eden, on mora vsako leto račun dajati odboru in po dovršeni stavbi tudi končni račun od vseh prihodkov in stroškov. Ta račun imajo odborniki reševati, tako da je eden porok za vse in vsi za enega, potem naznanijo to pri-pomočnikom s tem pristavkom, da utegnejo storjeni stavbeni račun pri cerkvenem prebendarju pregledati, in če se jim manjkljiv zdi, v treh mescih, potem ko se jim je bilo to naznanilo , se pritožiti po teku politiških pravd, sicer bi se imel račun za potrjenega., §. 21. Vsi ukazi, ki zadevajo predmet te postave, ostanejo v veljavi, na koliko jih ne zadene po tej postavi prememba. Na Dunaji 20. julija 1863. Franc Jožef s. r. Nadvojvoda Rainer s. r. Schmerling s. r. Po najvišem povelji: Vitez S ch ur da s. r. Starinske stvari. 0 simboličnem pomenu sokola. „Južnemu sokolu" spisal in posvětil Dav. Terstenjak. (Dalje in konec.) Podajmo se sedaj nad spomenike slovensko-rimske nekdanjega No rika in Panonije. Na kamnu, najdenem v Adrijah, vidimo krona-nega jastreba ravno tako kakor na darilni skledi lladogostovi. Pod jastrebom se vidi krogla —-podoba zemlje, iz ktere raste sedmero leljinih pereš; vidita se tudi dva bršlinova listka, — simbola mokrotě, Ijubezni in veselja — združe nje solnca z zemljo. — Zlomek rimskega napisa se glasi: M. ME- NELA . . . L. VCLA ... IIXX (Muchar: ,,Gesch. der Steierm. I. Band,, Tafel I., fig. I.) Na egersdorfskem 337 kamnu pa se poleg krilatega mlađenča (jarosolnee) drži kotlić, iz kterega jastreb pije. Znano je da vidi rep M «V J-/ WiU^ » 1* V» v V ^ « ^.vv^uv/v. « w u * i w J ""V* J « " « * ^ " ^iJV« £JUaUV/ JC , U( sokolov; razun teh podobščin na tem kamnu so stari Slovani iz letanja teh ptičev tudi prerokovali simbol veselja, življenja in zato so se au g g zopet vidiš: bršlin zdravja, in pa steber v palmino skorjo oblečen. Tudi pri starih Cehih veleli: p tak op y indijska solnčna bogova Eama— Rad uh Radolj vanja pa bil 1 imata palmo za atribut (Muchar I. c. fig. 4.). bog iz avis, in ga ri o) Bog preroko y zato božanstvo s tremi Na enem kamnu, hranjenem v graškem Ivaneji, vidiš ima napis: Vid h glavami (Triglav, Trojan) na retranskih spomenikih y y (der Seher). O solnčnem bogu S sokola ali jastreba z razpetima perotnicama, pod njim to vitu stari letopisci očitno pišejo, da so duhovni tega bradatega možaka (letno junaško solnce) z bodežem božanstva o y na kteri prazniku njegovem nosili koti iz Je ^ V T W v/ MI^UA^Vl. V^V T VXJU uvu1u jlw v/ u 1 i v U J 1 z kterih so dobro ali zelo prerokovali („Hist. ep. Cam. ed v desnici; na prsih lahko vidiš plošico obražena solnčna glava, na hrbtu pa škit. Solnčna Ludewigí£ str. 510). Jastreb, iz kotlića pijvv,, glava, bodež in škit, zopet potrjuj ej o, da ta podoba pred- pribavlja od boga solnčnega prerokovavno moč, si 4fc stavlja solnčnega boga (Muchar, Taf. 16. fig. 45). Razun tega nahajamo posamezne dele teh pticev, podob Na norenskih spomenicih sem našel več solnčnih s kotliči ali na ramah ali v rokah; vendar kakor: kljune inperoti, združene ali z možkimi o simboličnem pomenu bokala, žmula, kotlića hočem podobami ali pa — s psom. Pes (Bullenbeisser) je bil poseben članek napisati atribut solnčnega boga v slovanski mitologii in sicer ponočnega in zimskega solnea rno- boga; zato psa najdeš na darilni skledi Radogostovi Hlovstvene stvari. in med retranskimi spomenici • 1 • V vidiš psa y kteri ima VA Pisava priimkov. (Konec.) čeňih ptičev (Muchar, l. c. Taf. XII. fig. 7); na štra- Sole, ktere tako spakujejo imena svojih učencev, skem spomeniku dva psa z jastrebovima perot- paô ne pomislijo , kolikanj se s tem sramoté pred ob-nicama in kljunoma v družbi levov, solnčnih sim- činstvom, ki ogleduje in pretresuje te njih pravopisne napis : Cernobog pas Na sekovskem kamnu vidiš psa z jastrebovim kljunom v družbi bršlina in drugih solncu posve- bolov. Zraven je še obražen pes (Bullenbeisser), x^vxx -- -— ------------— -----------j— — z eno taco se dotika ..urne". Slovenski imeni na tem nikih. K spoznavi teh napak ni treba velike učenosti wm i - 1 i i- i _ ti ^ i 1-1 .a m ^ ^ a ^ m m a m m m kteri zblodve kakor nalašč na ogled razstavljene po let- kamnu ste : Lap in Jentumar, — »punini se uumacm t^x uuuíu x uw m pu xxjxi Lapov in Jetmarov. (Sliko to hranujem v svoji znamovane glase, zapazi jih koj na prvi pogled. spomni se domačih kdor zna brati ter dobro loči črke in po njih za- mapi). Dalje najdeš na sekovskem kamnu ribo z j a- VVVWIV^l^HHlIHHHHPPHIlBBm^B Ze dober abecedar vé, daSchuschek se nikdar ne bere y kakor bi se imel brati : Z u ž e k, in C r u s i z se ne bere K r u š i č, in tako še stotine druzih. Toraj zamore že abe- nad to podobščino pa solnčno glavo (Muchar, t. c. r^rusic, in iaKo se sioune aruzin. îoraj zamore ze aoe-Taf. XI. fig. XXII, 3.), na graškem spomeniku ribi cedar kaj pravega umeti in soditi o pravopisni učenosti strebovim vratom in kljunom in levovima tacama nad to podobščino pa solnčno glavo (Muchar pli ska vi ci (delfina) z jastrebovima kljunoma v družbi svojega učnika u T "^J^b"1 M.V/XXXX5LO) , pa li llUl O Kj ,,pi WiV^OWXJVj V V XOiXX OUi. - Kaj pa si mora o ti učenosti misliti še le zveden sodnik tudi se profesorjev" viših šol. s o 1 n č n e glave (Muchar, l. c. Taf. IV. fig. 8. 2.) Znano z^xxc*iiV7 je, VICA, JV_> XXUXÍM1 iviittuanum r------, --------- ---------- liki Radegasta z bikovo glavo končajočo se v imenku: Bosig, Cogniz, plis kavico *), daje solnčni bog Kroto = Kart, drugem pa: Boschitsch, Konitz da je Kollar našel med retranskimi ma- pisave kadar vidi ravno tište imena Oru pisane v enem Velicogna v y Krt stal na ribi ukunu (Barsch), ktero tudi pogo- — *xx v txoijcixx. .uu^xo, xvuxxjx^, wxo stoma nahajaš na slovensko-rimskih spomenicih, kakor konja! Ali ni to smešno in vse tako, kakor nia in v tretjem: Božič Oru, Veliko-Konjic, Orel, Veli- vsak tudi ime U kun na celjskih kamnih. teh imenovancev imel troj obraz?! Je potem čuda U h. Uli llčt UC1J SIViii XS.cXIlilHXI. ^^ iiuwiuvcwi^» xixx\_-x vuiaa . . kj xx pvjvwxx livac*, slovanski mitologii zmirom nahajamo častje da se po slovesni razdelitvi šolskih daril in letnikov solnčno, ozko združeno s častjem vode, zato so kterikrat slišijo že šolarčki, komaj po vatel visoki y solnčni simboli združeni s simboli vode. čati javno po ulicah: Lej y Mihec, naš „profesor u Sokol, jastreb, kanja, kragulj so toraj tudi ne zna se mojega imena v slovanski mitologii solnčni simboli bili. tudi ne ! pisati ! y Jurče kri- pa y tvojega Ali bi ne bilo modreje, in očitna potreba Da pa kdo kje ne bi rekel : „to ni izključljivo da bi se tako učeni šolski možje kterikrat med sabo slovanska simbolika", ta naj dokaže, je li se v ka- posvetovali o imenskem pravopisu, ter izmed toliko in košnem mitu starega sveta najde zaveza teh ptičev s tolikterih svojih medletnih „konferencij" saj eno pora- psom in kaco (glej : Muchar l. c. Taf. 7. fig. 13.)? bili v pretres in določbo enakošne, pa se vé da tudi Le edino v severnoslovanski mitologii naj demo ps^a kot pravilne pisave učenskih — in ne škodovalo bi tudi atribut solnčnega boga Horsa, Hersa in Crno- učeniških imen vseh učilišnih razredov? Najpripravneji boga, — tam je kaca tudi simbol duše umrlega, čas za ta namen bil bi koj začetek vsacega^ šolskega da bi se ta pisava določila še pred vpisovanjem leta čez ktero gospodari polnočniinzimskisolnčni bog; zato nahajamo na norenskih spomenikih kačo učencev v imenke tako posamnih razredov (katalogov), s kljunom jastreba in psa z jastrebovima perot- kakor še posebno v občnega (Grundbuch) za celo uči- nicama in kljunom tudi v družbi urne I • V V lisce toliko bolj , ker iz tega se mnogokrat še čez i i ci xxx iv xj u. xx yj xxx tmvix v uxu^ux ? ? x xx kj . """"" J y o ^ ^ Vse učene starinoslovce pozovem : naj mi kaj slič- več let terjajo šolske spričala, in je toraj na pravilni nega pokažejo v grški, rimski ali keltski umetnosti in pisavi imen veliko ležeče. In ali ne terja že previd-yerskih spomenicih teh narodov. Zastonj se bodo tru- nost in čast učilišča, da se ta pisava skupno in natanko dili vixxx, in spoznati bodo morali, ^c* x^ v,vxxx basnoslovje ima ključ do simbolike na norenskih in pa- v imenkih pripravljenih za natis, preden se po tem pri- da edino slovansko pregleda, in če je kje treba, popravi saj konec leta nonskih spomenicih. Naj še razložim en spominek. Na sekovskem kamnu občijo celemu svetu? Toda presramotno bi bilo za tako učene gospode, se posvetovati o golih abeceda- (Muchar, l. c. Taf. 14. fig. 27) vidiš solnčnega boga rij ahčastneje je, po tacih pisavnih „pošastih' mlađenča sedečega na beršlinovem deblu; v desnici bilonskih" zblodvah in ,,ba- Zato na koroških kamnih nahajas ribopliskavico z bikovo glavo in j astrebo vima perotnicama. Pis. kakoršnih so „Novice" ze mnogo priobčile iz različnih letnikov, razkazovati celemu svetu svojo gorostasno nevednost že tudi v golih ab cedarijah!? V/ TfC 338 Pri taki mišljavi in ravnavi šolskih nejo se v mnoge imena napčne pisave, redko ali nikdar več ne odp ktere To spričuje jako v vri- yy se Pa končnica bacli je gotovo nemska' í bo zopet edini priimek „Comel", ki se v tej pisavi nahaj mnogo let v vseh letnikih že omenjene ze i že glavne izgled kdo trail. Tudi ne vem, ali je to res. Nekdanje mnenje da Laibach pomenja La u ali der laue Bach y že zdavno ovržena in je sceloma neveljavna. Da je več mestnih imen s končnico ach slovenskega izvira s jj^iavac i^^iciu.- juli c o c ii i u liucu o rvuiiv^aiiv/u auu oiu v cnatvc^čt iZiVlia., IU izreko, kakor se daje namreč mestnikova (lokálová) končnica mno- nice". Kdo bravcev mu ugane pi djansko v ljudstvenem gov 9 gotovo ne, ker po tej p se mor Kdor vse zna drug brati y goternega števila, nam je zadosti dokazano. Saj na 1z- rekati in naglašati, kakor se sliši v živem govoru. Ako «l^T*.^, JV UV/l^^UUU. KJCXJ , XX C* primer Dollach (na Koroškem) pomenja v dol ah (dole y tiefe Gegenden), Rinkolach slov. v Řinko pa povemo y da je to laška pisava slovenskega lah (Rinkole), Sel s ach slov. Selšah ali Zelšah imena, in se ta napcna ker nikakor ne kaže cla pravi potem koj vidi savi nima ne pi III se Ičl Uč* jJ Ulici , JVCI niivaiwA no xyciahí , vi« eki ima zadnja, ne pa sprednja slovka nagi v X l« ii yXWii.Ai.VVAV J J V A U W V AA KJ M. \J V • V A U ti 11 tili \j 1 O . .L važna reč, in da se ne smé prepuščati neved- odgovori) o gori omenjeni gospodje; lepo prosim da P p r i i m k k a j nosti ali pa samovolji. Naj tedaj šole, posebno pa pi-savci krstnih listov resno skrbé za pravilno pisavo prav Oberlaibach in Unterlaibach"). kak primerljej ali pa potrjuje moje mnenje ? Je to Naj nam t J. Gr. Vrdelski. imen; kajti ni kratko in malo ali Kozar, S c h u s c h e c k Laha nas Cucek ali morda vse eno ali Zužek pisati ar Nemca in nadznamka nad Življenjopisne črtlce. France Malavašie. z K celó Čuček). Kakor Lahu: Kazagrand in ništa : C a s a g r a n cl in C Nemcu: Štekelj in Saj henštulj ne: Stockel in Scheuchenstuel; tako tudi Slovencu Vidm in (vas) O s e g 1 ali (Eselheim? — Osel-ja-no!) ne Ozelj Wi dm celó Oselj ni Priimki in Rahlo naj te rusa krije, Spavaj dragi brat sladko; Luč nebeska naj ti sije, Mir in pokoj naj ti bó! France Malavašie , sin Franceta in Polone , roj ene imena (Ortsnamen) niso voščeni kipi, kterim Gradišci kraj se dá nos, uho, brada in karkoli poljubno vihati, krčiti, zdaljševati in sploh prenarejati ; podobni so kipom Selickar-jeve , je bil 18. dan vélicega srpana Miaulé, ljubljanskem preclmestji, ua aju^i , > xxxox danje tako imenovane gostivnice „pocl Gabrom" št. 55, na Luži v 1818 1 ♦ v • hisi y v se- mornim ki ne trpé nikakoršnega zavijanj ali uičiLiiiuiiiiiii, xxo luuMttuiuuv^M xjM. » xjMxxjc« «XX pre- sema, kj er sra cieioma ruKaj, aeioma pa v ivoie; mikanja posamnih udov in celó nobenega preobrazo- narila. Ko sta se pa že mlinarstva naveličala roj en selila y od kodar sta se oče njegov in mati na Vic pre-kjer sta deloma tukaj, deloma pa v Kolezii mli- vanj raj i, ter si daju uua , uuu, xuiw, an ivai ivuia aružmo svojo, odlomiti, kakor le za las prekreniti ali prestrojiti. tremi deklicami nos uho roko ali kar koli y se z Ravno taka je tudi s pisavo priimkov in sploh lastnih družino svojo, peterimi otroci — dvema dečkoma in v Ljubljano v lastno hišo na pisanih imen dna je ed P a Jezikoslovna drobtinica. V Se nekaj o besedi „Laibach' Za prevdarek našim jezikoslovcem. vratih štev. 16 preselita. Tukaj sta sorsični kruh za prodaj pekla; Polona, mati MalavašiČeva, pa je še posebno slovela, da zná prav okusne povalnice potiče) peči. Od tukaj je jel namreč France, 10 let stari fantè, v normalne šole hoditi. Od konca se mu je uk nekako secli upiral, menda le bolj zato, ker je bil deček slovenskih starišev in po takem ni razumel nemškega jezika, s Že marsikaj se je dozdaj pisalo in govorilo o be- kterim se je takrat slovenski mladini siloma v glavo „Laibach", sem , pa po mojem mnenji ne še zadosti, m »»^«i. xn«^ &c„ « ^^ tudi ne prav temeljito. Ali ni morebiti celó čisto slo- glavico saj toliko privadil, da mu ni tadanji učitelj K. venska? „Pa dvoje slovenskih imen za eno mesto? vavek poc obetal, ceravno mu je včasih kaka slovenska besedica ušla; ker je bil deček v šoli tih, miren in paž- in vtepal. Toda malo po malo se ga je s svojo bistro • i • i • 1*1 1 • , 1 •• i 1 • TT Neumnost ?" mi bo kdo odvrnil. Al bi ne bilo p r a v • v nic dragi moj to novega. XXXX. 111 , v*ic*6x "^J, w uoltt) J —?---—-- Saj na priliko Ebenthal ljiv na vse, kar se je učilo, je učenik kršanskega nauka ko mu kak drug učenec pravega odgovora ni vedil dati pa na Koroškem se kliče po slovenski Polom Žrelec. Buclieldorf je slovenski V e n e c in Pu šija večkrat njega poprašal. y y Ker se Je vas neka srenja blizo Trsta se kliče B a r k o 1 a in res vrlo odřezal, ga je jel učenik očitno hvaliti Francelj mnogokrat ~ ; to pa sv. Jernej , Maria Rain je Žitpolje in Viš- je bil fantiču najveći nagon, da seje uka s posebnim polje i. t. cl. Še Prewald (Razdrto) ni nemška, veseljem poprijel in se je vseskozi tako pridno obnašal da ampak slovenska beseda; gotovo je namreč, se ni izgovarjalo Prewald, temuč P r e v à 1, ízprva kar pa se Nemci so spreobrnili v Prewald ali celó v da je brez podučnika v treh letih normalne šole z vrlimi spričbami dovršil. Na razpotji med nemškimi in latinskimi šolami se Prawald (!). Tudi v slovenski Koroški je en Prevàl, Malavašie ni dolgo premišljal, kam bi se obrnil ki ne pomenja druzega ko razdrto (prevaljeno) y 5 oče njego \r se pa po Nemcih kliče P r è v a 1 i, ali celo prav za peku dal. ali čevljarju za fanta ga je pogostoma strašil, da ga bo h kakemu da se v t UC1 ptuj kruh prav Právali (namesti slovenskega lokala : v Pr e- jesti. .dL. Cl 11 ^ovijaiju iiC* lćllllć* , U« kJVy IAV>X XXX IAi Al mati je pregovorila očeta, rekši, da Francelj y v a 1 u mestu). ko se je v nemških šolah vrlo obnašal y bo tudi v la- 339 tinskih korenjak ; če pa mu uk ne bo šel ođ rok, naj pa šolo popustí in k letu se kaj druzega loti. To pri-trdi tudi oče, čeravno ne prav rad, in Francelj naš je bil odločen za latinske šole. Ko zvé, da pojde v prvo šolo, jame vesel žvižgati in prepevati, da je bilo kaj. 4. dné listopada 1830 stopi Malavašič v prvo latinsko šolo in pride pod profesorja F. Heinrich-a, kteri je znal jako sukati svoje dijake, posebno v zgodovini in zemljopisji, ker je bil v teh predmetih najbolj iz-urjen: Malavašiča je kmali spoznal, da nima ajdovice v glavi. Se vé, da sta bila oče njegov in mati, ko sta čula, da se sinček vrlo v šoli obnaša, vesela in ž njjm, jako zadovoljna ; od zdaj ga ni oče več s pekov'skim ali čevljarskim fantom strašil. Prvo šolo je s prav dobrimi spričali dovršil, ravno tako tudi drugo. V tretji šoli ie dospel na tretje mesto in je bil s šolskim da-rilom obdarovan. *) In tako je Malavašič gimnazijo, vedno med prvimi učenci konec šolskega leta 1836 pod prof. L. Martinak-om srečno dokončah O vseh Svetih ravno tega leta je prestopil v sedmo šolo ali takrat tako imenovano filozofijo , toda tukaj se mu je jel uk nekterih predmetov nekako upirati. Viša matematika mu ni šla v glavo ; krivo tega je bilo pa menda to , da se je preveč s privatnim poducevanjem ukvarjal. Al tega posla se je moral tem bolj poprijeti, ker je bil sin revnih starišev. Pri vsem tem je vendarle modroslovske šole v letih 1838 in 1839 dovršil z dobrim uspehom. Zraven modroslovske vednosti je Malavašič hrepenel tudi po drugih, učencem na voljo danih učenostih. Po- slušal je leta 1837 natoro slo vj e , ki ga je dr. Fr. Hlubek razlagal. S posebno gorečnostjo in marljivostjo se je v eno mer tudi v slovenščini uril, in profesor F. Metelkovo razlaganje slovenščine v osmi šoli pridno ob- iskaval, pri izpraševanji 10. dné malega srpana 1839 je očitno pokazal, da je slovenščini popolnoma kos. — Poleg slovenščine učil se je ravno to leto tudi o b č n e zgodovine starega veka pod tadanjim profesorjem E. Rebič-em ; pri izpraševanji je svedočil, da je tudi v ti vedi znaj den. Po dovršenih modrovskih šolah ni vedil Malavašič kam bi se obrnil ; misli ter misli, na kteri pot da bi se podal, — res žaltavo premišljevanje za mladenča pri 21 letih s praznima rokama, ki ne vé, na ktero stran bi se brez premoženja in dostojne podpore obrnil, da bi bilo prav. Znanci njegovi ga nagovarjajo, naj gré k računstvu; tukaj utegne najpred do kruha priti; al — številke so mu že od sedme šole bile trn v peti. „Raje grém kamor koli, le h računstvu ne — mi je večkrat rekel — tukaj obljubim, da ne bom nikdar hlač trgah" In tako je omahoval sèm ter tjè toliko časa, da mu je za te prošnike, pri kteri bodo morali pokazati, da zunaj toliko gnoja potřebovala, kakor na pr. debela zemlja nemškega jezika tudi enega tukaj navadnega, namrec gorenska 7 ne vem kaj bi tukaj ljudje jeli. Pa saj si laškega ali slovenskega dobro umejo in da začetne tukaj ne more tudi najpridniši pomagati, ker mu manjka travniko^ vodila godbine (muzikalne) jim niso neznane. — Prošnje za krnetijstvo najpotrebniših reči tistih nami, ki se oglasijo po 25. dnevu t. Hl« y ii Ks uuuv o|Ji t»" vůl tiiiivv r j^w i iu c* uvuiav^iu i jJtujiii x\ u jete. — Tudi pripravniška dveletna šola za prihodnje Morda da predrugači tisto nebeško drevo ne bodo gozda i spre- odrtnikov pa ima domačih i ptujih ko listja i trave. 7 v ktero ne- učenice se začne v Gorici 4. dne nov. Ktere kteri res nebeško zaupanje stavijo 7 nase hočejo v to šolo sprejete biti, naj pošljejo do 25. dne protjo zaraščene planjave i grice t. m. svoje prošnje do c. k. okrajnega šolskega nadzor- Ljudje gole s pra-so v našem ništva v Gorici, in naj priložé rojstno spricbo 4. raz- druzega reda kake glavne šole, posebno pa lepega moralnega kraji jako zlatenčini. Ali je zrak temu kriv ali kaj Bog zna! Iz \ovomeske okolice okt. Više gimnazije vedenja. 30. t. m. bo preskušnja za sprejem, in pro- novomeŠke bi kmali vec ne bilo, in kakor smo slišali, sivke bodo morale pri tej priliki pokazati, da saj enega se utegne to tudi še zgoditi, čeravno v veliko žalost in tukaj navadnih jezikov to je laškega ali slovenskega škodo Dolencem. Po vsem Dolenskem je ta glas veliko dobro znajo. Prošnje po pretečenem 25. dnevu t. m. nevoljo izbudil, čeravno je A. R. v svoji nepremišljeni vložene, se ne sprejmó. Od Kolpe 15. okt. vseh okoliščinah bilo je ploskal. škodoželjnosti že naprej k tej žalostni novici z rokami Mi pa trdno upamo, da visoka vlada našega vreme tako ugodno , da si lepšega nismo mogli želeti. upa ne bo podrla, ker druga viša gimnazija, ravno prav Dasi je avgusta meseca velika suša pritiskala i mnogo od Ljubljane oddaljena, na Kranjskem ne more biti od kvara učinila pri trtji, je vendar o pravem času še Bog več, kakor se je v štatistiki malo zvedenemu A. R-u. poslal blagodatnega škropca, i grozdje se je lepo na- dozdevalo. Će Tiroljska ima za svojih 845.000 stanov polnilo. Trgali smo v lepem vremenu i da se noben ni nadjal tega. To pa zato, ker grozdje ni bilo tropovito, natrgali toliko, nikov. vseučilišče , modroslovske šole, 8 gimnazij in pa duhovščinici, kaj neki bi bila druga viša gimnazija sode 7 ki v r ? ------ ~-----^ , -—j — ~- ----- bilo je kaj hudo za posodo. Stare preveč Kranjcem, kjer je 478.299 stanovnikovi ze mnogo let niso vidili vina 7 pravljali, pa je le še zmanjkovalo posode; še zdaj mo- Kam so ljudje po- bi potem večidel revni Dolenci svoje sinove v šolo po šilj ali ? Novomesto je središče Dolenskega ; lahko je rajo nekteri mošt po kadcah imeti. Noben gospodar ni starišem vsega potrebnega malo po malo pošiljati svojim sinovom v Novomesto, ker vsak pondeljek od vseh strani veliko ljudi na trg prihaja. Koliko sinov bi tedaj prezgodaj trgal, ker bati se ni bilo nobene uime. Ne vem, kako bi se zagovarjale tište prepovedi, da ne sme Ali se ne dá moglo domá ostati, ker v Ljubljano bi se zivez ne po- gospodar pred tem in tem časom trgati? doslednje misliti, da bi imel tudi kdo pravico zapove- šiljal tako lahko. — Ne vemo tudi, da bi kako veče uci- clati da kmet ne sme pšenice i rzi poprej žeti i lišče brez suplentov bilo; zakaj bi jih tedaj le v Novo- svojih senožet ne poprej kositi, kakor se mu bo vele- mestu ne bilo? In če včasi privatni učeniki toliko dobro valo!*) Najbolja postava in zapoved — vsaj jaz mislim svoje učence izšolajo, da druge učence v vedah preko- sijo, tako bi bila ta, da bi od tistih strani, od kodar ho- ki so jih potrjeni profesorji učili bi ne smeli su- da se kmet omika, plenti bolj lahkih in manj važnih predmetov na novo- UCi kJKj I^UUUUl V tllll 11 vili i\ ill V IU V Cl/11 J — tako izobražen, meški gimnazii učiti? — Resnično je, kar A. R. trdi, umen kmet ne bo nikdar nezrelih pridelkov spravljal v „da je boljše, ako ni nobene šole, kakor če so malo- pridne šole še tako dober kup". Pa kdo je njega dijo take zapovedi, se skrbelo zato, da se poduči v umnem kmetovanji Tako postavo in zeló oštro imajo vendar celó v najbolj slo- sodnika Čez novomeško gimnazijo postavil ? večih vinskih deželah, kakor na pr. ob Rajnu. Nikjer pa vodstvo gimnazije z druzimi učeniki vred i _ 1______i____ __• __i _ _ i • •// i i v v • • _ O aJ _ _ In ce J» taka postava ni „ukaz gosposkini" , ampak skupsčina vi-II o r e j c e v ene gorice ali več po legi enacili goric sklene čas trgatve vsakov leto. Tako je tudi nasa postava, se vé da j i } > i r j sestnik že obira grozdje, pač ne vemo: ali ni sam sebi na od visokega Ce ni še ugoden čas za trgatev, pa vendar po- c. k. deželnega poglavarstva bilo pohvaljeno, kakor smo „schwarz auf weiss" brali, zakaj A. R. tako zaničljivo od enacih šol govori? In ker A. R. nehanje više gimnazije v nekakošno zvezo deva z besedo „in Novomesto", škodo?? Res je, da po naravnem pravu vsak more gospodariti ki se na čelu programa nahaja, ne vemo, kako bi s svojim po svoje ce pa po nespametnem ravnanji ne škoduje le sam sebi, temuč tudi dobro ime vina vse dežele škodo trpi, ako većina vinorejcev prezgodaj trga: ali ni dobro, da vinorejci sami si stavijo pravi Čas trgatve ? Primera z žitom pisava zato imelo mesto in dežela škodo trpeti ? Saj bi se nemara znalo iz starih listin dokazati, da je prva stara bila „Nova urbs", ne pa „Neostadium", m ali klajo se nam ne zdí veljavna, ker z žetvijo in kosnjo se ne stav, kjer jih imajo. Imajo jih in se ravnajo po njih pa le v s love či h vinskih deželah. Razložili smo jih le, da se pomenimo med seboj, kako in kaj. Sicer pa se tudi z Vami popolnoma skladamo, da treba s pomocjo domaćega jezika : omike, omike, omike! MM^H I MH ker Nemci gotovo niso zidali „Novám urbem" bi uteg- To so vzroki trgatvinih po- nilo pravilniše biti „Novomesto" kakor „Neustadtl". Tudi se nahaja na perijohah novomeške gimnazije pred pa se niso purgarji zato to- malo leti „Rudolphswerth žili ali kavsali z menihi, kakor zdaj morebiti kdo želí. Ce Vred. pa je v učilnicah z duhovskimi učeniki taka nevarnost 341 za vede, kakor A. R. in kak državen poslanec misli, se ne bomo ž njimi priekali, — zgodovina bodi v tej zadevi sodnica. — Kar se dalje protesta ali upora No-vomešcanov zoper besedo ,,in Novomesto" tiče, povemo A. R., da se grozno moti ; Novomeščani in menihi novomeški so si veči prijatli, kakor on misli, in se zavoljo ene besede ne bodo sprli — posebno zato ne, ker namen te besede ni bil koga žaliti. Reci „Neustadtl" ali „Novomesto", zato ostane mesto, kar je bilo. Ce Nemec tudi ,,Mezoehegyes-a" iz ogerske dežele ne more izbrisati , kaj bi ga nek „Novomesto" krhalo ? Ne bilo bi menda zoper ravnopravnost, ako bi na Slovenskem drugo leto že več slovenskih besed na programu brali in ne le samo „Novomesto". Mi smo se prepričali, da so bili Novomeščani po A. R-ovem dopisu bolj razžaljeni kot razveseljeni, pa tudi dobro vemo, kdo je odbil protest zoper dopis, kteri bi se bil imel v „Laib. Zeitg." poslati, in ki je bil v srenjskem zboru omenjen. Tedaj Novomeščani bolj cenijo zasluge častitih frančiškanov za Novomesto, kakor A. R. To pa tudi mi Dolenci vsi vemo in s tem očitno zahvalo izgovorimo gimnazii, ki je že od 115 let sem dosti koristnih mož državi in cerkvi odgojila. Slava jim ! Iz Krasa 10. vinotoka. M. P. — Ceravno zavoljo prevelike suše smo nekterih reči celó malo přidělali, moramo vendar še za to Boga zahvaliti, posebno pa za dar mile nam trtice. Trta pri nas, kakor je žlahna, tako je tudi potrpežljiva ; v silni suši nam je vendar obilo in zdravega grojzdja dala ; brali smo zadnje dni kimovca. Ta pridelek nam je najveća podpora, ker terán (naše crno vino na Krasu se tako imenuje) lahko in večidel v Trst za gospodo dobro prodamo; přetekle (ali po naše pasane) leta se je kvinč prodal po 25, 30, bolj pozno poleti do 38 gold. Zaslužka je le malo, posebno v Trstu in okolici njegovi ; za uboge delavce, kteri zemljo za pridelek na polovico obdelavajo, je slabo, ker grozdja ni bilo ne jagode zdravega, turšice, iižola itd. pa tudi celó nič. sadja le nekoliko ; po Bregu je ravno taka. Kakih 10 let ubogi Bržani zastonj delajo. Klatežev je dosti po mestu, tudi po cestah ni prav varno ponoći samemu iti. Ljudstva je v Trstu dosti, pa veliko takega, da nima delà. Kaj še le bo pozimi ! Iz Kranj a. (Beseda.) V nedeljo 25. oktobra bode v tukajŠni národni čitavnici beseda, h kteri se uljudno vabijo vsi častiti družniki Čitavnice. Odbor čitavnice. v Dravlje nad Sisko 10. okt. — Včerajšni dan je bil za našo vas strašen dan. Okoli 9. zjutraj začne v Bežjakovem skednju goreti, in ker je zeló sapa vlekla, se je ogenj urno po vasi razširjal, kajti vse je bilo le-seno in večidel s slamo krito. V hipu je zgorelo 15 hiš z druzimi poslopji in 13 kozolcev polnih ajde. Skoda znaša gotovo nad 30.000 gold. Pogorelcev je bilo 14 zavarovanih, čeravno mnogih le za maj hne zneske , le 1 ne. Kaj počnó reveži, sam Bog zná; vse jim je zgorelo, kar so si za zimo přidělali; ne Ijudje nimajo ži-veža, ne živinice krme. Nevarnost nam je pa še veča žugala ; da ne prehité urno ljubljanske gasilnice in Ljubljančanje na pomoč, bi znala bila vsa vas zgoreti. Toraj gré posebna hvala Ljubljančanom, da so tako pridno gasili. Ne utrpim , da bi saj nekterih ne imenoval , ki so posebno pridno pri gašenju se obnašali. Ti-le so : Gospod nadlajtnant žl. Gutenberg in kadet Hieng domaćega polka, gospodje bogoslovci, trije mestni uradniki, g. Nace Klemens, posestnik, gosp. Nace Kern, iectar, gosp. Jože Střzelba, gosp. E. Veit, stavbenik s 30 delavci, vojaški pek Jož. Heina, mestna služabnika Franc in Mikš, mestna tesarja Trontelj in Kozina, mizar Lang, Jož. Lasnik, Giuliani, Jož. Slabina, Jož. Jakopič in Lampe — vsi .iz Ljubljane. Kakor slišimo, je v Ljubljani navadno, da se pridni delavci pri gašanju ka-korkoli odškodovajo. To je gotovo koristna vpeljava, ktera umoží pomoč v sili. Gotovo bo tudi naš okraj ni gosp. načelnik te vpeljave se poprijel, da pride k ognju vec pomoči, ki je je na kmetih mnogokrat sila treba. Iz Ljubljane. Razstava je danes (v torek) bila končana. Ogledovalo jo je blizo 2000 *oseb. Jutri se snidejo posamesni odbori v skupni zbor, da izgovorijo poslavljenja, ki se bojo potem razglasile. — Gospod Schrey, začasni ravnatelj c. k. nižje realke ljubljanske, je izvoljen pravi ravnatelj realke. — Iz Dunaja še ni prišlo, da se začne viša realka. — SI. deželna vlada je te dni oznanila deželnemu odboru, da je c. kr. ministerstvo predlog kranjskega deželnega zbora o porotah v vednost vzelo. — Čitavnica naša, kteri je lepa naloga, da v „besedah" svojih posebno obdeluje pesem slovansko, je potřebovala ne le pevovodja, temuč tudi učenika svojega za petje. Po prijazni pripomoći slavnega gospoda dr. L. Rieger-a in nam vseskozi prijaznega gospoda ravnatelja Nečáska smo iz zlatne Prage zdaj dobili takega mojstra v gospodu Josipu Fabianu, za kterega nam je posebno načelnik Sofijne akademije v Pragi, visokocenjeni gospod Jos. Leopold Zvonar porok, da bode mož vès na svojem mestu. Gospod Zvonar — umetnik, čigar beseda veljá — nam piše v pismu od 4. t. m., „da gosp. Fabian ima vse lastnosti, dobro sku-šene v cerkvi in gledišču, za pevovodja in učenika, in ker je tudi v vsem drugem spoštovanja vreden mož, ga more prav živo priporočati čitavnici, mestu in deželi." Po takem priporočilu se more tedaj čitavnica nadjati veselega uspeha. — Gosp. dr. Toman se žalibog še ni popolnoma odkrižal bolezni, ki ga je zadela po prehlajenji; „en dan bolje, en dan slabeje" — nam je pisal 17. dné t. m. — moja noga popolnoma noče dobra biti." Bog daj , da nam prihodnje pismo donese veselo novico po-polnega zdravja. — Po „Učit. Tov." je letos v mestni glavni šoli pri sv. J a k o p u v štirih razredih 327 učencev , tedaj 27 več kakor vláni v tem času. Zraven vodja učijo 4 vrli učeniki: v. 4. razredu gosp. A. Praprotnik, v 3. gosp. L. Bélar, v 2. gosp. Fr. Raktelj , v 1. pa gosp. Trojar. — Prvi nauk v lepo- in hitropisji, po nemškem Jožefa Pokorni-ta, učitelja lepopisja tehnične in realne šole v Brnu poslovenil gosp. Anton Lésar, katehet in učitelj slovenskega jezika pri ljubljanski realki, je přišel v sešitkih na svetio. Ker ravno prvi nauk lepopisja je sila važen, v tem vodilu pa je celó temeljit, se priporoča delo samo po sebi. — Na štirih listih, po dva na enem, je gosp. Fr. Gr km an, učitelj pri tukajšni normalki, na svitlo dal nove slovenske lepopisne zglede, ktere „Učiteljski Tovarš" glavnim in malim šolam živo priporoča. — Slovesno črno mašo za rajnim gosp. prof. Mete Ikom v saboto so peli prečastiti gosp. generalvikar Kos ; Richarjeva maša za mrtve je vredno povzdignila to obhájilo, kterega se je udeležila množica domoljubnih ljudi različnih stanov in vse krdelce obdarjenih sirot. — (Spominek Riharjev.) „Učit. Tovarš" je razglasil sledečo blago misel: „Treba ni prigovarjati, da bi se napravil moj stru Riharju spominek, ker to želé gotovo vsi rodoljubi, ki poznajo in cenijo njegove velike zasluge za cerkev in narod; le to je treba prevda-riti, kakošen spominek bi bil takemu namenu bolj primeren. „Tovarš" naznani tukaj svojo in misel več iskrenih spoštovavcev rajnkega, in pravi, da naj bi se slavnému možu napravil najpred mal spominek na 342 njegovem grobu, potem pa še drugi živi 7 to je 7 veli castna knjiga, V kteri bi bili zbrani vsi napevi, se predlog ta brž stvar po redu zbornem na vrsto. Zbor ie sklenil izroči dnarstvenemu odseku , naj Zbor- ki jih je slavni moj ster zložil in postavil za nica poslancev je dognala domovinsko post cerkvene in druge pesmi. Tak spominek bi go- največa pravda je bila o tem ali 7 tovo slavil mojstra in narod. Spoštovavci rajnkega, pro- ima edina oblast simo, prevdarite in naznanite svojo misel !" -i-i«* uuiaa uuiaoi , koga opicjcu i, ijj CAJ novilo v Ljubljani gimnastično društvo pod imenom njeni sklep se ni nikamor mogoče mesca Je minister denarstva předložil zbornici ki naj Zbornica gosposka je decembra 1862 natanko po dunajskih pravilih osnovane, po zbornici poslancev osnovano postavo , po kteri bi za H IH H^HHHHH^HH H i mm jn >e poprej Goriški nadškoť -----—---—— ^----------- r- -------j -----A-— --------- -----/ i ;---------i' w—» ^ v slovenski jezik prestavljene stalne pravila c. kr. de- ženitev ne bilo treba političnega (gosposkineg želni vladi předložil. Ker so se vsled nekterih opazk skega) dovoljenja, c. kr. policijskega ravnateljstva od 20. junija letoš- deželni zbori prašaj njega leta V se laviiat^ijut* M) VU. • j unij KA\JJLÍ\J1L±L JJ KJ VJ L L j^l CiOdJ KJ y kaj VJ x1jl IIIIOIJlJ KJ • - vjl U1 UČiUíji^Ul pravila nekoliko predrugačile in zopet in knez dr. Gollmajer so izvoljeni skrivni svetovavec gla proti temu, da naj mislij predložile, pa takrat še niso bile ili v * • . i r\ ^ odobrene, so se delale še enkrat, in tako so 25. septembra t. 1. bile ne vemo čemu pre-po- Njih Veličanstva trjene. Med tem se je osnovalo velj Dozdanje poštne mark so lik t se drugo celó enako društvo v Ljubljani pod do konca prihodnj ega mesca dunajsko že leta 1866 ne bo menda nič ime- vec nom „Laib. Turnverein". Ko se J JiXlV. xuiuvcicm . AY.U Oti je užim ov;xwx LiOtC4- XXIV Ci I Sarajevo. Obljubil nam je včasi pisati Ravno nam je došla žalostna novica 7 da gosp 28, v Insbruku 27, v Brni in Levov 26 Budinu 25, v Celovcu in Salcburg dr. Biatzovsky, ki je bil več let profesor pri kir- v Linču 21, v Zadru 18, v Sibinj 22 16 7 V Gradcu in 7 V Ljublj 22 7 urgiški šoli v Ljubljani, zdaj pa v Salcburgu 7 Je umri 7 kraj v Crnovicah 15 Na Lipskem so 18. dné t. m. obhajali 501et 18. dan t. m. v Salcburgu. „Novice" naznanjajo to ža- nico, kar so ondi v veliki vojski premagali Napoleona I lostinko mnogim prijatlom in znancem rajncega xv^xxxx pxxjcu/xvxxx xxx ^iiMiiiv^v^xAi iMjuw^w» — P o 1 j ske homatije so tam, xyjgx ou une , v^cvouxt^cxx n poslednji seji zdravniškega društva se je v preklicujejo danes, kar so trdili včeraj; Napoleon še poglavnik zadevah prevdarjalo zidanje nove nor- zmiraj ni rekel ne bev ne mev. bile nišnice za kranjsko deželo gosp dr. Gauster je bil poročevavec v imenu izvoljenega odbora. Izdelala se 1)0 po potrjenih vodilih osnova bolj na drobno. Někdo modruje v „Laib. Zeitg." vsled životo- 7 da gosp Do- Razglas. Vredništvo „Národ. Listov" v Pragi naznanja da vsaki mesec bode dodajalo svojim listom „knji- pisne drobtinice v poslednjih „Novicah" bravec (ne Debravec) ima priimek viteza Saldapenna ževno prilog o", ktera bo donašala kritike (sodila pravi ^MH^H I H^l^^^^l flÍH I HH I to je, da 77 J * vv AAA AAA W A A» v A V V/MW rs^ M A V» VW W «A ^ A-i \J f jljl V A A jl \y ^ V J AX VVA ^ V/ V% v A A — — ~ — — ^ ^ w ^.««w ixy ua ou „Saldapenna" pravi „bezahlte feder", vseh čeških, pa tudi vseh važnejih del v vseh druzih plaćano pero". Ali gosp. Dobravec piše za pla- slovanskih jezicih. Zato prosi vredništvo vse pisatelje čilo ali kako , tega mi ne vemo ; to pa vemo, da laški in izdatelj e slovanskih knj i o* O 7 naj mu pošiljajo svoje „salda penna" se pravi „feste", „standhaťte" Feder, ker „saldo-a" se pravi „fest, ganz, standhaft". Nepremišljeno je, očitno vêsti se za jezikoslovca, kdor ne zná druzega delà jezika kot edinega nemškega ! a ono bo skrbelo za pravedno in nepristans ko kritiko. — Oglas ta veljá tedaj tudi našim slovenskim pisatelj em. Listnica vrednistva. Gosp. Nen. v B: Přejeli; hvala! Novičar iz domaćih in dežel. ržavnem zboru je 13. dné t. m. minister denarstva zahteval od zbornice poslancev, naj dovoli poberanje povišanih davkov za prihodnja dva mesca (nov. in dec.), ker bi sicer prepozno bilo, ako pride ta Loterijne srećke: V Gradcu . . r 14. oktobra 1863: na Dunaji Prihodnje sreckanje v Gradcu in na Dunaji bo 24. okt. 1863 49. 73. 5. 78. 74. 24. 23. 81. 40. 22. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.