NAPOVEDNIK AIA – Mladinski center Mengeš: od novembra 2016 • MLADINC bo odprt od 16.00 do 22.00 od pon. do pet., v sob. glede na dogodke, v ned. od 18.00 do 22.00 Več info na: fb drustvo aia, drustvo.aia@gmail.com - T: 070-732-070 KAJ SE DOGAJA *MOVIE NIGHT - THE DANISH GIRL, v soboto, 5. novembra, ob 17.00, v Mla­ dincu (Sara Petrovčič) *TURNIR V NAMIZNEM TENISU, v nedeljo, 6. novembra, ob 15.00, v Mladincu (Primož Centra) *TALENTI V ŽIVO – koncert Fad horses in gostje, v soboto, 12. novembra, ob 20.00, v Mladincu (Nina Zupan) *ZANIMIVO POPOTOVANJE – SEVERNA KOREJA, v torek, 15. novembra, ob 18.00 (Izidor Furjan) *VIDIM PRIHODNOST – pogovorno srečanje: PREDSTAVITEV POKLICA MODNI OBLIKOVALEC, v sredo, 23. novembra, ob 18.00, v Mladincu (Alenka Zdešar) *MOVIE NIGHT RISANKA – THE CROOPS, v soboto, 26. novembra, ob 17.00, v Mladincu (Sara Petrovčič) *KAKO VZGAJATI Z ISKANJEM DOBREGA V OTROKU IN ISTOČASNO POSTA­VLJATI MEJE, v sredo, 30. novembra, ob 17.00 , v Mladincu (Terezija Ručigaj) *TALENTI V ŽIVO – SANDRA ERPE, v petek, 2. decembra, ob 20.00, v Mladincu (Nina Zupan) *ZANIMIVO POPOTOVANJE – INDIJA, v sredo, 7. decembra, ob 18.00, v Mladin­cu (Uroš Krmelj in Lea Avguštin) *ŠPORTNI TURNIR V POKRU, v nedeljo, 11. decembra, ob 17.00, v Mladincu (Anže Lustek) PLES IN USTVARJANJE * HIP HOP, pionirska skupina v torek in četrtek od 18.00 do 19.00; mladinska skupina v torek in četrtek od 19.00 do 20.00,hip hop članice v torek in četrtek od 21.00 do 22.00, hip hop urice za mlajše (predšolske) ob četrtkih od 17.00 do 18.00, treningi in plesne urice bodo v prostorih mladinskega centra (Sanja Tomšič ) *DRAMSKA SKUPINA ZORANA, za mlade, ob petkih od 17.30 do 19.30, v plesni dvorani Mladinca (Nika Manevski) *PILATES, ob torkih in četrtkih od 20.00 do 21.00, v prostorih Mladinca (Sanja Tomšič) *SOLO PETJE, termin po dogovoru, prijave in info na: vokalstudio.soncna@gmail.com ali na drustvo.aia@gmail.com, v Mladincu (Nina Zupan) UČENJE IN ZAPOSLITEV *BREZPLAČNA UČNA POMOČ, v četrtek od 16.00 - 21.00, za mlade od 10. leta dalje, dijake in študente, v Mladincu, termin po dogovoru (Rok Resnik) *KARIERNO SVETOVANJE (karierni coaching), individualno, po dogovoru, prijave in info na drustvo.aia@gmail.com, v Mladincu (Silva Abram) SVETOVANJE *PSIHOLOŠKA SVETOVALNICA ZA MLADE, anonimno, individualno, prijave na: svetovalnica.aia@gmail.com ,v Mladincu ( Mojca Petrič) ANIMACIJE *ROJSTNODNEVNE ZABAVE ZA VAŠE OTROKE IN NJIHOVE PRIJATELJE, v so­boto in v nedeljo, 10.00 – 13.00 ali 13.30 – 16.30, ali po dogovoru, izkušeni animatorji poskrbijo za prijetno in igrivo vzdušje, v prostorih Mladinskega centra (Sanja Tomšič) 3. decembra 2016, od 9. do 16. ure, in Kazalo 4 Občina 6 Intervju 10 Reportaža 12 Mengeški utrip 23 Obvestila - Oglasi 24 Zanimivo 27 Šport 38 Kultura 40 Politika 41 Pisma bralcev SODELUJTE V MENGŠANU Priporočila za nenaročene prispevke o dogajanju v Občini Mengeš: članki morajo biti opremljeni s polnim imenom in priimkom, naslovom avtorja in dopisano tele fonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, spreminjanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaro čenih prispevkov. Nenaročeni prispevki se ne honorirajo. Potrebno jih je oddati v formatih .doc, brez oblikovanja, vnesenih fotografij in grafik. Digitalne fotografije (vsaj ena je obvezna k vsakemu članku) pošiljajte kot samostojne datoteke v .jpg formatu ter velikosti vsaj 1 Mb. V besedilu dopišite stavek o vsebini fotografije in navedite avtorja. Dolžina prispevkov je lahko največ 1.500 znakov s presledki, v vsakem primeru pa je priporočljiv dogovor z urednikom. Zadnji rok oddaje za naslednjo številko je zadnji dan v mesecu. Hvala za vaš trud! Prispevke in oglase oddajte do 30. novembra 2016. MENGŠAN - JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ Izdajatelj: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, www. menges.si; Odgovorni urednik: Edvard Vrtačnik, 041 490 844, e-po­šta: mengsan@menges.si; Uredniški svet: Matevž Bolta, Matej Hribar, Aleš Janežič, Bogo Ropotar, Jože Vahtar, Tomaž Štebe, Mirjan Trampuž; Uredniški odbor: Maša Skok, Štefan Markovič, Blanka Tomšič; Lektoriranje: Nataša Jerič (za Artline d.o.o.); Oblikovanje in prelom: Artline d.o.o., tel.: 01 7291190, artline.design@siol.net, www.artline.si; Tisk: Schwarz, d.o.o.; Di­stribucija: Pošta Slovenije d.o.o.; Oglasi in zahvale: Občina Mengeš, tel.: 01 7247106, e-pošta irena.kosec@menges.si; Naklada: 3.000 izvodov; Revija: izide enajstkrat na leto, je brezplačna in jo dobijo praviloma vsak drugi petek v mesecu vsa gospodinjstva v občini Mengeš, vpisana je v razvid medijev MK pod zaporedno številko 357. Spletna izdaja: Mengšana ISSN 2536-3999 Zgodba z naslovnice: Namiznoteniški turnir v mladinskem centru AIA. Foto: Edvard Vrtačnik Naslednja številka Mengšana izide v petek, 16. decembra 2016. Mišljarije V teh jesenskih dneh se prileže pošten sprehod. Srečujem sosede, daljne sosede, znance, polznance in druge, beseda da besedo in takoj smo pri vprašanju: »Kako si kaj?« Vprašanje na prvi pogled ne bi smelo biti pretežko, pravzaprav je otročje lahko, vsaj tako se sprva zdi. Vendar se kaj kmalu začnem spraševati, kaj v resnici pomeni. Ve­likokrat mi nejeverni pogledi sogovornikov sporočajo, da dvomijo v iskrenost besed – ja, kaj pa naj konec koncev rečeš drugega, kot da si v redu, super krasno, fletno ... Saj ne, da bi privoščila komu kaj slabega, ampak ves čas enostavno ne moreš biti v redu. Pridejo dobri, pridejo slabi trenutki. Kako torej odgovoriti? Jaz se rešujem z: »Včasih bolje, včasih slabše, povprečje je pa v redu.« S tem iskreno povem in ne olepšujem, bojim se namreč tega, da je zloglasno vprašanje žal postalo le oguljena fraza, ki je izgubila svoj pomen. Zdaj ta speča Trnuljčica čaka na trenutek, da se prebudi. V besede poskušam dati sebe; čustva, energijo, zanimanje – umi­šljam si, da jih tako oživim, jih prikličem k sebi. Skratka, takšnih besed ne more odpihniti vsak veterc. Kako skleniti jaro kačo teh besed? Morda je vprašanje dobra iztoč­nica za nove in nove mišljarije ... Neža Florjanc Izgradnja manjkajočega dela mengeške obvoznice – sestanek pri ministru 10. oktobra 2016 sta se župan Franc Jerič in direktor ob­činske uprave Urban Kolar udeležila sestanka pri ministru za infrastrukturo, dr. Petru Gašperšiču, glede izgradnje manjkajočega dela mengeške obvoznice. Na sestanku so bili prisotni tudi predstavniki DARS-a in Direkci­je Republike Slovenije za infrastrukturo. Sestanek je sledil dve­ma predhodnima sestankoma, in sicer sestanku na DARS-u, 2. septembra 2016, in sestanku na Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo, 12. septembra 2016, o katerem smo poročali v prejšnji številki Mengšana. Na sestanku pri ministru je bilo obljubljeno, da bodo v letu 2017 pridobljena vsa potrebna zemljišča (problematična so zgolj zemlji­šča, na katerem niso zaključeni postopki dedovanja), obnovljena vsa že pridobljena soglasja in novelirana projektna dokumentacija. Manjkajoči del obvoznice naj bi bil po predvidevanjih dokončan v letu 2018. Ponujeno možnost sofinanciranja s strani občine pa so zavrnili, saj naj zakonodaja te možnosti ne bi dopuščala. Glede na dosedanje slabe izkušnje zaradi neaktivnosti države (brezplodni sestanki v obdobju 2011-2015) bo občinska uprava od pristojnih zahtevala sprotno obveščanje o njihovih obljublje­nih aktivnostih (glede manjkajočih odkupov zemljišč, noveliranja projektne dokumentacije, izdajo gradbenega dovoljenja, postop­ku javnega razpisa in izbora izvajalcev …), vse to z namenom čimprejšnje izgradnje manjkajočega dela obvoznice in razbre­menitve neznosne prometne situacije v Mengšu. Z vsemi aktiv­nostmi in informacijami v navedeni zadevi bomo občane sprotno obveščali. Besedilo in foto: Občinska uprava Foto: Urban Kolar Odsek javne ceste 753021 na Zgornje Dobeno končan V torek, 25. oktobra 2016, so bila končana rekonstrukcijska dela na novem odseku ceste na Zgornje Dobeno. Pogodbeni izvajalec je dela izvedel skladno s potrjenim terminskim planom. Na celotni trasi dolžine 280 metrov so bili zamenjani tamponi v tudi obiskovalci pridobili varnejšo in udobnejšo cesto. V letu 2017 že debelini 30 cm, novo asfaltno prevleko ter urejenim odvodnjavanjem načrtujemo rekonstrukcijo naslednjega dotrajanega odseka. meteorne vode. Rekonstruirana ceste je sedaj tudi nekoliko širša in v ovinkih pregledneje izpeljana. S tem so tako prebivalci Dobena kot Besedilo in foto: Občinska uprava Kako ste preživeli svojo mladost? Odraščal sem v delavsko-obrtniški družini. Celo srednjo šolo sem pomagal doma in na koncu pristal v domači delavnici. Montirali smo laboratorijsko opremo in imeli proizvo­dnjo vrvic, izdelovali smo industrijsko vrvico za povezovanje palet in šivanje žaklov. Veliko sem delal na terenu, po celi bivši Jugoslaviji in v tujini. Izučili ste se na področju tehničnih strok, toda vleklo vas je drugam. Kako ste spoznali svojo ljubezen do kuhanja? Ata je bil veliko v delavnici, mama pa v služ­bi. In ker je delala pri obrtniku, je imela veliko nadur. Zato sva ji z bratom redno pomaga­la pri pripravi vsakodnevnega kosila. Takrat sem ugotovil, da mi je kuhanje všeč in da v njem uživam. Ko mi je naročila, da skuham krompir, sem naredil kar celo kosilo. V času šolanja sem tri leta hodil pomagat v Sladole­dni vrt pri tromostovju v Ljubljani kot natakar in pomočnik v pripravi. Bilo mi je zelo všeč in sem neizmerno užival. Kako ste iz strojnega tehnika postali gosti­nec? Celo srednjo šolo me je vabilo v kuhinjo in gostinstvo. Včasih kuharski poklic ni bil ce­njen. »Pa ne boš v menzi kuhal golaža,« so mi govorili prijatelji. Medtem ko sem delal pri očetu, sem opravil prekvalifikacijo za gostin­ca. Obiskoval sem gostinsko šolo na Viču in končal peto stopnjo izobrazbe na področju gostinstva. In tako sem po desetih letih, pri svojih 28 letih, uresničil svojo največjo željo, postati gostinec. Ste že na začetku svoje gostinske kariere imeli v mislih svoj lokal? Na usposabljanje sem šel prav z namenom, da grem na svoje na področju gostinstva. Usposabljanje sem tako končal leta 1998. Imeti svoj lokal, svojo obrt je smela odlo­čitev. Kako se je ta odločitev prelila v re­alnost? Ob koncu šolanja sem spoznal svojo partner­ko in mamo moje hčerke Zale. Zaupal sem ji svojo veliko željo. Ona je že takrat delala v gostinstvu, zato je bila odločitev malce lažja. Skupaj sva začela iskati lokal, primeren za najin namen. Tako sem Mesing bar v Mengšu našel povsem po naključju v oglasu, ko je bil naprodaj. Kakšen lokal ste sprva iskali? Iskal sem lokal, ki bi bil v kakšnem poslov­nem centru kot dnevni kava bar, takšen bolj umirjen. Še vedno sem imel doma obrt in sem vsako jutro hodil k očetu delat. Zato sem računal, da bi se popoldne lahko ukvarjal z lokalom. Ste Mesing bar kupili ali le najeli? Odločil sem se za nakup lokala in s tedanjo partnerko sva ga skupaj tudi vodila. Jaz sem skrbel za nabavo in tehnične stvari, ona pa za osebje in strežbo. Kateri so bili vaši največji začetni izzivi? Takrat je bilo veliko potencialnih natakaric, ker je gostinstvo nudilo eno najbolj plačanih del za študentke. A je vseeno bilo težko dobiti nekoga resnega. Jaz pa sem resno vzel vsako delo. Oče me je vzgajal z načelom: »Če se nekaj lotiš, moraš to speljati do konca.« In to sem pričakoval tudi od svojih zaposlenih. Toda v praksi ni bilo tako. Največ težav je bilo dobiti prave ljudi. Če ni bilo primernih delavcev, sva pač z partnerko delala sama, ker lokala ne moreš kar zapreti. V tistem času mi je veliko pomagal oče in mi dal proste ure, ki sem jih moral vedno nadoknaditi. Oče me je navadil odnosa do dela in redoljubja. Toda vsi ljudje nimajo takšne logike. Odnos do ljudi, zaposlenih, strank vam veli­ko pomeni. Kakšnega imate z zaposlenimi? Zaposlenim sem kot oče ter jim vedno stojim ob strani. Mladim puncam, ki so delale pri meni, je bilo potrebno tudi priučiti že tako temeljne stvari, kot je na primer reči hvala in dober dan. Pri meni delajo dekleta, dokler ne dobijo redne službe s svojega področja, to pa običajno traja nekaj let. Velikokrat jih pri­dejo obiskat straši, saj jih zanima, v kakšnem okolju dela njihova hči. Velikokrat so prese­nečeni, ko vidijo svojo hčer, da briše kozarce, skrbi za šank, pomiva po tleh, mize in starši ugotovijo, da punca to zna, a to doma redko počne. Od kod prihaja največ vaših sodelavk? Večina deklet je iz Mengša in tudi raje vza­mem dekle iz Mengša, ker jo ljudje pozna­jo in jim zato tudi prej zaupam. Če njen oče in mama prideta na kavo v bar, mi to veliko pove. Prav tako tudi, ko dekletovi prijatelji po službi pridejo na kavo ali na zabavo. In vse to se je sčasoma poznalo pri gostih, saj so se naši gostje počasi spremenili iz mladostni­kov v goste srednjih let ter starejše. Tako sem spoznal veliko starejših Mengšanov. Veliko­krat skupaj sedemo in se pogovorimo tudi o bolj osebnih zadevah. Njim sem tudi hvale­ žen za marsikateri nasvet, ki mi danes pride prav v poslovnem in zasebnem življenju. Na čem temelji vaš odnos do zaposlenih? Brez osebnega odnosa ne gre. Osemdeset od­stotkov naših gostov hodi na kavo vsak dan, zato morajo zaposleni biti pri meni nekaj let in ne le dva meseca, da se razvije ugoden odnos med zaposlenimi in gosti. Na življenje imate izoblikovan svoj pogled. Oče me je navadil spoštovanja do ljudi, pove­dati vse na miren način ter da je vsak človek drugačen. In ko ga enkrat sprejmeš takšnega, kot je, je lažje komunicirati in delati. Mama pa me je naučila, da je pri problemih včasih dobro počakati in razmisliti in ne odreagirati na prvo žogo. V baru delujemo kot tim, smo prijatelji in naša dobra volja se zato prenaša na goste. Koliko ljudi dela v vašem lokalu? Skupaj nas je pet, jaz in štiri dekleta. V ta­kšnih lokalih je bolj zaželeno, da so v strežbi dekleta, nikoli pa se na oglase preko študent­skega servisa ne javijo gostinci. Vedno frizer­ke, trgovke, vzgojiteljice ... Težko je pridobiti že usposobljen kader in večinoma jih obrti naučimo sami. In to je dobro, saj jih naučim delati tako, kot smo navajeni. In to je všeč tudi strankam, ki so navajeni svoje rutine. Danes poteka prenova lokala in z njim tudi dopolnitev ponudbe. Za kakšno dopolnitev gre? Potrebna je popolna obnova bara in z njo po­pestritev ponudbe. Bar bo postal kavarna in slaščičarna, velik poudarek pa bo tudi na iz-boru kakovostnih pravih čajev. V drugem delu prostorov bo slaščičarski del, v prvem pa ka­varniški. Slaščičarski del bo Zalin projekt, jaz pa bom vodil kavarniški del. In kako ste prišli na idejo, da bi s slaščicami popestrili ponudbo? Večkrat, sploh proti koncu leta, se zahvalim gostom, jih pogostim z narezki, slanimi ter sladkimi pecivi in drugi pozornostmi, kot so narezek, pica, klobasa ali potica. Tega so go­stje zelo veseli. Po drugi strani pa bo moja hčerka Zala postala slaščičarka in prenova lokala je najin skupen projekt. Verjamem v dober odziv in uspeh. Z Zalo imata poseben odnos in zelo zaupate v njene sposobnosti in želje. Pri nas doma smo drug drugemu vedno po­magali. V vsaki situaciji sem se lahko zane­sel na svoje starše, tudi če je bilo zelo hudo. In tako vzgajam tudi Zalo. Imava prijateljski odnos. Vedno se o vsem dogovoriva in tako je bilo tudi z idejo o slaščičarni. Zagotovo se projekta ne bi lotil brez Zale. Ji zaupam in jo spodbujam, da bo morala vse skupaj postavi­ti in peljati sama. Mora postati samostojna in se tako tudi odločati. Ko pride problem, sede­va, se pogovoriva, a na koncu se odloči sama. Kdaj bo otvoritev prenovljenega Mesing bara? Otvoritev slaščičarne bo v ponedeljek, 14. novembra, uradna otvoritev s pogostitvijo pa v petek, 18. novembra. Ob tem naj pou­darim, da sem izredno hvaležen lokalni sku­pnosti in za sodelovanje z likovnim društvom, ki pri nas prireja stalne razstave, povezane s krajem. Besedilo in foto: Edvard Vrtačnik Zala, kako poteka tvoj delovni dan? Vsak dan zjutraj mene zbudi budilka, jaz pa tatija. Vstanem ob pol petih in pridem ob šestih zvečer nazaj domov. Velikokrat ostanem v šoli po pouku, saj sem navaje­na delati. Sem gospodinja, pečem torte, pazim otroke … Kakšno šolo obiskuješ? Delam srednjo šolo, BIC v Ljubljani, smer slaščičarstvo. Obiskujem prvi letnik. Že od malih nog veliko pečem: torte za roj­stne dneve svojih prijateljev, slaščice, mafine, majhna peciva, biskvit, piškotke, minjone in sladice v lončku. Od kod ideja in odločitev, da postaneš slaščičarka? Po pogovoru s tatijem sem ugotovila, da bi postala slaščičarka. Lani sem šla na informativni dan na BIC in takrat sem se v trenutku, ko sem stopila v šolo, odloči­la, da bom postala slaščičarka. Imeli so zanimive predstavitve, slastne degustaci­je ... Ko smo prišli v učilnico, je učitelj vprašal, kdo se je že odločil za vpis na šolo in samo štirje smo dvignili roko. Torej je bila ideja tvoja in ne očetova. Oče mi nikoli ni vsiljeval določenega po­klica. Sama sem se odločila, ker me biti slaščičarka izredno veseli. Tati mi je samo svetoval. Torej rada kuhaš? Velikokrat skuham kosilo za naju dva. Sedaj bolj večerjo, ker sem pozno doma. Že ko sem hodila v osnovno šolo, me je ob enih vedno čakalo kosilo. In to mi je bilo zelo všeč. Tudi danes še vedno diši po hrani. Eden od naju kuha, drugi pa po­miva. Na koncu pa jo eden pobriše – na kavč. Kdaj sta z očetom začela razmišljati o slaščičarni? Večkrat sva s tatijem kaj spekla in to po­nudila gostom v lokalu kot pokušino. Bilo jim je zelo všeč, zato sva hitro ugotovila, da naši gostje ob kavici pogrešajo nekaj sladkega ali slanega. In ko sva se s tati­jem hecala, da bi imela slaščičarno, sva o tem začela poglobljeno razmišljati. In sta hitro prišla od ideje do realizacije. To bo butična kavarna-slaščičarna. Zave­dam pa se odgovornosti, saj bom morala svoje znanje pokazati pred gosti. Besedilo in foto: Edvard Vrtačnik Na mengeškem polju Na mengeškem polju spet mak mi v vetru škrlatnem mežika, to naše krvi je predznak, ki tukaj bila je prelita. Tod sekala bridka so jekla, divjal je bič božji, Atila, tod kri je slovenska spet tekla, ko sablja je turška morila. Tu strah zasejal Bonaparte je s svojo armado gromovno in mnoge tu žrtve so padle med prvo in drugo svetovno. Kjer naša je kri poškropila to polje, ta kos domovine, tam maka cvetlica je vzklila; krvavi podpis zgodovine. Matej Vresk Ob spomeniku Talcem v Zalokah pri Mengšu in ob spomeniku žrtvam NOB v Loki pri Mengšu sta se v ponedeljek, 31. oktobra, odvili žalni slovesnosti v spomin žrtvam vojn in vojnega nasilja. Zbrani so prisluhnili besedam slavno­stne govornice Nataše Vrhovnik Jerič, predsednice ZKDOM, recitalu Barbare Justin, članice KD Antona Lobode Loka pri Mengšu ter glasbenim nastopom Mengeške godbe in Pevske skupine Rž. Na nasilje in gorje, ki sta ga povzročili svetovni vojni v začetku prejšnjega stoletja, je potrebno opozarjati zaradi spomina in opomina, da se to ne bi več zgodilo. Zato je Jeričeva v svojem govoru izpostavila: »Prva vojna je bila totalna v vseh pomenih, saj je za sabo pustila nepregledno množico mrtvih, ranjenih, pohabljenih, spremenila je pokrajine, politične ureditve in življenja ljudi. Letos od njenega začetka mineva sto dve leti, ko je po razglasitvi splošne mobilizacije prvi del Mengšanov, Dobencev, Ločanov, Trzincev, kar tristo jih je bilo, odšel na kruto bojišče že 27. julija 1914. V Mengšu je danes znanih 48 žrtev, napisanih na spomeniku v spomin žrtvam prve svetovne vojne.« Nato je opozorila na krute dogodke, ki so se zgodili na travniku v Zalokah med 2. svetovno vojno, kjer danes stoji spomenik: »Eno izmed obračunavanj je bilo povod za nemškega okupatorja, ki je v Mengeš januarja leta 1944 na travnik za Ravbarjevim gradom pripeljal in nato v skupinah po pet skupaj hladnokrvno postrelil trideset talcev, ki so jih pripeljali iz zapora v Begunjah. Ko so Nemci svoje hudodelstvo opravili, so jih pustili ležati na travniku.« Skozi svoj govor je Jeričeva zbrane popeljala v preteklost in sedanjost, nastop pevcev skupine Rž pa v ubrano petje skupaj s prebujajočim se jutrom prazničnega dne. Tišina Mengeške godbe je zaokrožila žalno slovo od pokojnih žrtev. Na obeh slovesnostih so sodelovali tudi člani PGD Mengeš, Loka pri Mengšu in Topole, Združenje borcev za vrednote NOB Mengeš, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo, Območno združenje slovenskih častnikov Domžale, Društvo upokojencev Mengeš in Taborniki RUP Mengeš. Besedilo in foto: E. V. Zaključena nadgradnja CČN Domžale-Kamnik V sredo, 26. oktobra 2016, je potekala na CČN Domžale-Kamnik slavnostna otvoritev nadgradnje Centralne čistine naprave Domžale-Kamnik. Čistilna naprava, ki čisti tudi odpadne vode iz Občine Mengeš, je z zaključeno nadgradnjo postala četrti največji sistem za čiščenje odpadne vode v Republiki Sloveniji. Celotna investicija je bila vredna 15,5 mio EUR, finančna sredstva pa so bila zagotovljena iz finančnih programov EU, 85 % kohezijski sklad Evropske Unije, in delnim sofinanciranjem, 15 %, iz proračunov šestih občin solastnic Javnega podjetja CČN Domžale-Kamnik. Iz Ob­čine Mengeš sta se otvoritve udeležila župan občine Mengeš, Franc Jerič in podžupan Občine Mengeš, Bogo Ropotar. Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik deluje od leta 1980, ko sta jo za čiščenje odpadnih voda za varovanje Kamniške Bistrice ustanovili občini Kamnik in Domžale. S čistilno napravo upravlja Javno podjetje Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik, katere­ga solastnice so občine ustanoviteljice, danes po delitvi obeh občin so to občina Domžale, Kamnik, Mengeš, Komenda, Trzin, kasneje se je pridružila še občina Cerklje na Gorenjskem. Čistilna naprava sedaj čisti komunalne in padavinske odpadne vode iz gospodinjstev šestih občin, industrijske odpadne vode, greznične gošče in blato malih čistilnih naprav ter je z nadgradnjo še povečala svoje kapacitete. Direktorica JP CČN Domžale-Kamnik, dr. Marjetka Stražar, je na slavnostni otvoritvi večkrat poudarila dobro sodelovanje občin sola­stnic, ki so leta 2014 podpisale pogodbo z izvajalcem, da se je začel izvedbeni del projekta, ter ga tudi uspešno izvedle in pripeljale tudi do konca. Slavnostna govornica na slovesnosti je bila Irena Majcen, ministrica za okolje in prostor, ki je še v času vlade Alenke Bratušek projekt prepoznalo kot pomemben in ga podprlo za pridobitev EU sredstev. Z nagovori so sledili tudi vsi župani občin solastnic. Župan občina Mengeš, Franc Jerič, je izpostavil: »Danes ponosno stojimo na slavnostni otvoritvi nadgradnje CČN Domžale-Kamnik in se po­govarjamo o uspešnem projektu. Spomnim pa se trenutkov, ko je javno podjetje začelo s promocijo ideje o nadgradnji, takrat smo bili še v nekoliko drugačni zasedbi županov kot danes, in vsi smo ve­deli, da je idejo potrebno spremeniti v projekt in ga nato realizirati. Čeprav cilja nismo videli, smo se podali na pot, kar je zasluga tudi vseh tedanjih županov, številnih zaposlenih na občinskih upravah in nenazadnje zaposlenih na CČN Domžale-Kamnik. Celotna nadgra­dnja je bila usmerjena v varovanje naravnih virov, kot so tudi vodni viri na Mengeškem polju. Hvala in čestitke vsem.« Župani občin solastnic CČN Domžale-Kamnik so slavnostno otvori­tev zaključili z rezanjem traku in se s prevzemom zahval zavezali, da bodo za varovanje okolja, naravnih virov s CČN Domžale-Kamnik uspešno sodelovali še naprej. Slovesno otvoritev nadgrajene CČN Domžale-Kamnik je povezoval Boštjan Romih, za kulturni program pa so poleg Godbe Domžale poskrbeli še vokalna skupina Bassless ter plesalec in koreograf Jurij Konjar. Besedilo: Tina Drolc Foto: Klemen Razinger Zadnjo septembrsko soboto smo veterani osamosvojitve­ne vojne izvedli že 25. pohod po poteh vojne za Slovenijo. Na pot smo krenili izpred pomnika Braniteljev slovenske samostojnosti v parku pri Občini Domžale. Prvi postanek smo imeli v Trzinu pri mostu čez Pšato. Na kratko smo obnovili dogodek izpred petindvajset let. Takrat se je 27. junija 1991 v Trzinu odvijala ena prvih bitk v boju za samostojno Slovenijo. Samostojnost smo izborili tudi z orožjem v roki. Kaj pa je to deset­dnevna vojna, se to sploh sme tako imenovati? Tako se oglašajo nekateri, vendar šele potem, ko je zadnji agresorski vojak zapustil Slovenijo. Ti so z časovnim odmikom vedno glasnejši. JLA je napad na Slovenijo pričela z enotami, ki so štele 22.000 vojakov. V času vojne je bilo na strani JLA 48 žrtev in 116 ranje­nih. Enote TO so skupaj z Milico zajele 2663 njenih pripadnikov, na slovensko stran pa jih je prostovoljno prebegnilo 3090. Na naši je bilo pri TO 9 mrtvih in 44 ranjenih, milica pa je imela 4 mrtve. Iz TO v JLA ni prestopil nihče. Slovenija ni bila sposobna na začetku vojne vpoklicati niti toliko pripadnikov TO, da bi se po številu izenačili z JLA na območju Slovenije. Vse to zaradi pomanjkanja oborožitve, ob koncu vojne se je položaj bistveno spremenil (zavzeta so bila skladišča orož­ja Borovnica, Ložnica in še nekatera druga), in sicer je bilo pod orožjem 35.300 vojakov, poleg tega pa še vsa sestava malice in njene rezerve. Odziv na vpoklic je bil zadovoljiv, veliko slabši je bil v mestih Lju­bljana in Maribor. Pristojni organi so po koncu vojne kar nekako pozabili na ukrepanje proti vsem tistim, ki so se pozivu izognili, kar je nedvomno sprožilo slabo voljo pri tistih, ki so se takoj od­zvali klicu domovine in ji stopili v bran. Iz Trzina smo pot nadaljevali proti Dobenu, kjer smo si že tradici­onalno privoščili še tople trojanske krofe. Pohod smo zaključili v Domžalah, kjer nam je lepo vreme omogočilo, da smo posedeli še kakšno uro ali dve ob malici in prijateljskem pogovoru. Še vedno, po petindvajsetih letih, nismo pozabili na domovino, ki je nosimo v srcu. Žal je država že zdavnaj na nas. Besedilo in foto: Janez Gregorič Izlet v Gotenico in raft na Kolpi Veterani iz OZVVS Domžale smo se tokrat namenili v Kočevsko Reko, točneje Gotenico, kjer se je med vojno za samostojno Slovenijo in že mnogo prej dogajalo marsikaj. To skrivnostno zavarovano območje, nekoč skromna vasica Kočevarjev (izgnanih nemških kmetov iz Tirolske in Zgornje Koroške), je sedaj preurejena v sodobno vadišče za potrebe slovenske Policije. Nekoč strah in trepet vseh tistih, ki se niso strinjali z našim nekdanjim režimom. V podzemnih bunkerjih nismo bili, ker še vedno hranijo razne arhive in originalne filmske kolute starih znanih slovenskih filmov in bi obiski negativno vplivali na mikroklimo v objektu. Na spregled ni bilo niti običajnih mačkov, saj tistega z imenom Matija tako in tako nismo pričakovali. Čez Borovec smo se po novi strmi ovinkasti cesti pripeljali v naj­manjšo slovensko občino Osilnico, ki šteje zgolj 350 prebivalcev. Nekako smo tudi sami sočustvovali s prebivalce doline Petra Klep­ca, ki jim je država zaradi racionalizacije zaprla podružnično šolo v Osilnici. Po ogledu sotočja Čabranke in Kolpe smo se opremili za spust po Kolpi. Z avtobusom Slovenske vojske smo se prepeljali v Faro, kjer smo se podali v mejno reko Kolpo. Po navodilih vodičev smo zapluli na pot po reki, nekateri v dvose­dih, nekateri v trosedih, ostali pa v večjih raftih. Po reki nam je šlo nekaj časa kar lepo, ko smo še opazovali znamenito žično ograja, ki ponekod obdaja strugo reke. Pri jezovih so se pojavile težave in nekateri smo si morali ogledati Kolpo s spodnje strani (verjemite, ne vidi se prav jasno). Drugače pa je spust po reki Kolpi zelo zabavno doživetje in res je lahko žal nekaterim, ki se za to aktivnost zaradi različnih vzrokov niso odločili in so nas raje pričakali na kopnem. Za konec smo preizkusili gostoljubje Belokranjcev v gostišču ob izviru najkrajše slovenske reke Krupe. Niso nas razočarali. Besedilo in foto: Janez Gregorič Odlični dosežki Osnovne šole Mengeš na srečanju društev mladi gasilec regije Ljubljana III Podružnična Osnovna šola Dole pri Litiji je bila prvi oktobrski dan prijetna gostiteljica regijskega gasilskega srečanja oz. tekmovanja društva Mladi gasilec (DMG), ki deluje na osnovnih šolah po vsej Sloveniji. Organizator srečanja regije Ljubljana III je bila Gasilska zveza Litija. Na njem so se odlično odrezali mladi gasilci iz Loke, vsi učenci Osnovne šole Mengeš, ki so jo na tem tekmovanju tudi zastopali.samoumevno, kot je morda videti prvi trenutek. Kaj jim je skupnega? Zaznamujejo jih sanje, predanost in dobršna mera poguma. Mlajši tekmovalci (od prvega do petega razreda) so se pomerili v teoretičnem znanju – preventivi, prvi pomoči in poznavanju kraja gostiteljice, in praktičnem znanju – vaji z vedrovko, metanju vrvi v krog, štafetnem vezanju vozlov, izbiri gasilnika in prvi pomoči. V tej kategoriji smo imeli celo tri ekipe, ki so med 13 ekipami osvojile 2. mesto (Matic Lipovšek, Marko Mali, Jure Slabajna), 3. mesto (Maks Lipovšek, Žan Luka Burgar, Maj Purnat) in 6. mesto (Anžej Šarc, Lili Džajič, Miha Justin). Starejši tekmovalci (od šestega do devetega razreda) so prav tako dokazovali svoje teoretično znanje – iz preventive, prve pomoči in poznavanja kraja gostiteljice, ter praktično znanje – pri vaji z vedrovko, štafetnem spajanju cevi na trojak, štafetnem vezanju vozlov, spozna­vanju gasilskega orodja in prvi pomoči. V tej kategoriji so med 12 eki­pami fantje Urban Ručigaj, Matej Mitrovič in Matej Cimerman dosegli 2. mesto. Čestitke za odličen nastop! Seveda pa veljajo tudi njihovim mentorjem: Robertu Ručigaju, Domnu Pirnatu, Andreju Bizjaku, Sta­netu Cimermanu in Andreju Brojanu. Besedilo: Jože Brojan Foto: PGD Loka Bralni večer v Mengšu Društvo za študije kontemplativnih tradicij je 25. oktobra 2016, v knjižnici Mengeš, pripravilo bralni večer, na katerem smo se poglobili v etiko stoiškega filozofa L. A. Seneke. Seneka pravi, da je krepost oziroma vrlina edina dobrina, kajti nihče ne more biti srečen, če se vdaja žalosti, jezi, razočaranju, ljubosumju in strahu pred smrtjo. Iz naših tožb se rodi nehvale­žnost, krepost pa je vesela tega, kar je in si ne želi tega, česar ni. Resnične dobrine so tiste, ki jih daje razum. Le te so popolne in trajne. Namišljene dobrine so prijetnosti in jih moramo upo­rabljati zmerno. Niso del nas samih, ampak so tako rekoč naši podložniki. Malo kateremu je dano, da se sreče -prijetnosti mirno znebi, večina pade skupaj s tem, kar jih je dvignilo. Raz­posajenost naglo razmeče kar ima in kar je brezmerno nikoli ni trajno, če tega ne brzda razum. Ali potemtakem modrijana nikoli ne prevzame razburjenje in strah? Da, ga prevzame. Ven­dar bo njegovo prepričanje ostalo enako, prepričanje, da pri vsem tem ni nič tako zlega, da bi morala zdrava pamet zdrsniti v malodušje. Na oktobrskem bralnem večeru smo poglabljali stoiško razu­mevanje eupathie, kaj so moralno indiferentne stvari in kaj je bistvo vrlin. Transformacija čustev pri stoikih, pathe v eupathio je vedno zaradi dobrega, in sicer, kaj je dobro za druge ter nima cilja, da bi izgrajevali sebe in se ukvarjali sami s seboj. Vabljeni na naslednja bralna večera, 22. novembra in 13. de­cembra, ob 19.30, v knjižnici Mengeš. Besedilo: Dragica Rutar Drugi gasilski dan v Loki V sklopu gasilskih dejavnosti v mesecu požarne varnosti Loški gasilci vsako leto v oktobru, mesecu varstva pred požari, prikažejo svojo tehnično in osebno pripravljenost ter gasilske novosti, ki so za ljudi najzanimivejše. Tokrat so nam na prijetnem srečanju postregli še s pečenim kostanjem. Letos so poleg rednega pregleda in preizkusa delovanja hidrantnega omrežja opravili tlačni preizkus hidrantov v Loki, na Dobenu in v Jabljah. Ugotovljeno je bilo, da vzdrževalec, podjetje Prodnik iz Domžal, še vedno ni odpravil napak, ki so mu bile javljene ob zadnjem pregledu. Loški gasilci so se vključili tudi v prireditev ŽIV–ŽAV pred mengeško Osnovno šolo, kjer so prikazali reševanje z višine z uporabo reše­valne rute, pasov, nosil in vrvne tehnike – pri tem so sodelovali tudi otroci. V cerkvi sv. Primoža in Felicijana so v soboto, 22. oktobra, pripravili vsakoletno, tokrat že trinajsto sv. mašo za pokojne gasilke in gasilce, ki jo je pred polno cerkvijo vernikov in gasilcev iz Loke, Mengša, Topol, Trzina in Jarš - Rodice daroval župnik Janez Avse­nik. Prepevala je Pevska skupina Rž. Zanimivo je, da so gasilci pri sv. maši tudi sami sodelovali, saj so brali berila in prošnje, ministri­rali, pritrkavali in okrasili cerkev, ob koncu pa postregli z dobrotami. V petek, 14. oktobra popoldne, pa smo bili v Športnem parku Loka priče zanimivemu strokovnemu programu na drugem gasilskem dnevu, ki ga je poleg vaščanov obiskal podžupan Bogo Ropotar. Program, ki so ga pripravili operativci: Anže Kveder, Domen Pirnat, Tadeja Lukan, Anže Gorjup, Boštjan Čebulj, Robert Ručigaj, David Bizjak, Branko Urbanc, Sašo Jenčič, Nejc Loboda, Slavko Sedeljšak in Andrej Brojan, je zajemal gašenje z ročnimi gasilniki, predstavitev gasilskih vozil in opreme ter policijskih vozil (motorja) in opreme. Po vsem videnem je bilo razbrati, da so loški gasilci sodobno in zelo dobro opremljeni ter da tehniko in rokovanje z njo odlično obvladajo. Torej smo Ločani nanje upravičeno ponosni. So pravi vzor in magnet najmlajšim, ki so njihova dejanja v lepem številu ves čas pozorno spremljali. O zmogljivosti in karakteristikah motorja BMV 1150 RT je več povedal policist, domačin Sandi Sheikha, odgovarjal pa je tudi na prometna vprašanja. Sami smo lahko preverili še delovanje merilnika hitrosti ter hitrega preizkusa preverjanja zaužitja prepovedanih sub­stanc in alkohola. Sandiju se loški gasilci lepo zahvaljujejo za njegov prispevek k zanimivemu popoldnevu. Besedilo in foto: Jože Brojan Rekonstrukcija ceste na Zgornje Dobeno Na osnovi soglasnega dogovora krajanov, da se Do­ benu namenjeni del sredstev iz občinskega proračuna za leto 2016 nameni nadaljevanju rekonstrukcije na­jbolj zahtevnega dela ceste na Zgornje Dobeno, se je ta zaradi daljše postopkovne procedure na občini pričela precej kasneje, kot lani. Gorenjska gradbena družba, ki je bila izbrana, za izvedbo rekonstrukcije, je z deli pričela 3. oktobra 2016. Lani je obnova in širitev ceste od Dobenskega hrama do Trojanško­ve domačije potekala avgusta, v času dopustov in počitnic, zato je sanacija precej manj ovirala prebivalce in obiskovalce. Letos pa je bilo zaradi večje predračunske vrednosti del potrebno objaviti uradni razpis in postopkovna izvedba je zahtevala dodaten čas. Poleg tega je bilo potrebno opraviti potrebne razgovore z lastniko­ma zemljišč, da sta privolila v poseg na njune parcele, kjer se je cesta razširila. Jožetu Jernejčiču in Maksu Remicu hvala, saj je tudi zaradi njune kooperativnosti, renovirani del ceste mnogo varnejši. Potek del je izvajalec predvidel od 3. do 31. oktobra in čeprav je dež povzročil podaljšanje del in s tem dodatno nejevoljo uporabni­kov, je izvajalec končal dela že v torek, 25. oktobra 2016. Zaradi deževnih dni med rekonstrukcijo ceste, ko so se dela pre­kinila, je bilo potrebno kar precej komunikacij med predsednikom VO, Francetom Vehovcem, pristojnimi na občini in odgovornimi v Gorenjski gradbeni družbi, da so bili krajani čim prej obveščeni o spremembah urnika oz. prekinitvi del zaradi možnosti prehoda na oziroma z Dobena. Prenovljeni del ceste je sedaj mnogo širši in čeprav se strmega klanca ni dalo položiti, je mnogo udobnejši in bolj varen. Razen redkih izjem smo krajani vse to sprejemali z razumevanjem in odo­bravanjem, vsi pa smo zadovoljni, da so dela končana in ni več omejitev za uporabnike, vozimo pa se precej varneje. Besedilo in foto: Tone Vidrgar Iz buč so nastajali različni obrazi Na Dobenu so buče govorile V nedeljo, 30. oktobra, je bilo »pri Blažu« veselo. Turistično društvo in Kmečki turizem Blaž, sta že drugo leto zapored skupaj organizirala veselo družabno prireditev za otroke, njihove starše, babice, dedke, tete in strice ter njihove prijatelje - Buče govorijo. Ker je 31. oktober praznik reformacije, dan spomina na prvo slo­vensko knjigo in Primoža Trubarja, smo izrezovanje buč (za noč čarovnic) organizirali v nedeljo, saj je prav, da si oče prve slo­venske knjige ne deli praznika s čarovnicami, ki so prišle k nam iz ZDA šele pred leti, podobno kot še nekaj njihovih praznovanj, ki so predvsem med mladimi zelo »in«, spodbujajo pa predvsem zapravljanje, kar najbolj razveseli trgovce. Naslednji praznični dan, 1. november, dan spomina na mrtve, pa tudi ni namenjen veselju, zato je verjetno prav, da je med norčavostjo in veseljem ter žalostjo in mislimi na pokojne, ki so nam bili dragi, nekaj presledka, da ni vse v istem košu. Tako se je v nedeljo, ob 17. uri, »pri Blažu« zbralo lepo število mladih, njihovih staršev in skrbnikov, ki so si izbrali svoje buče in iz njih pričeli ustvarjati različne obraze; vesele, žalostne grozljive in prijazne. Na koncu je bilo razstavljenih preko 30 umetnij in treba je priznati, pa tudi buče so povedale, kako resno in odgovorno so se vsi izdelovalci lotili svojega ustvarjanja. Morda so k temu pripo­mogle tudi slastne palačinke, krofi in topel čaj, kar so brezplačno dobili vsi udeleženci. Čeprav čisto vsi niso bili najbolj zadovoljni s svojo stvaritvijo, so bili zmagovalci vsi in bilo je prijetno. Že lani se je na prireditvi zbralo lepo število udeležencev, letos pa jih je prišlo še več in sodeč po zadovoljnih obrazih prisotnih in napovedih nekaterih mlajših: »Ampak drugo leto, bom pa tako naredil …« velja, da bo tudi naslednje leto (že tradicionalno) tako. Besedilo in foto: Tone Vidrgar AIA - Mladinski center na živ žavu 4. oktobra se je v okviru tedna otroka odvijala prireditev otroški ŽIV ŽAV, ki jo že tradicionalno organizira Osnovna šola Mengeš. Veseli smo bili njihovega povabila k sodelo­vanju, posebej pa smo ponosni, da so nam letos zaupali bolj odgovorno vlogo. Pripravili smo program, ki se je odvijal med predstavitvijo krožkov osnovne šole, društev in klubov. Ker ja AIA sončna dežela neomejenih možnosti, je prostovoljec mladinskega centra, Matic Rifl, obiskovalce povabil, naj se za trenutek preselijo v to deželo in se nam pridružijo na plesnih in ustvarjalnih delavnicah, športnih aktivnostih, agilityju, gasilcem, policajem, prispevajo v dobrodelne namene s Trdinovim tekom ter se posladkajo s palačinkami in zdravimi napitki. Med predstavitvami so si gledalci lahko ogledali plesno predstavo plesalcev Mladinskega centra, Alica v čudežni deželi. Sledile so plesne delavnice, ki sta jih pripravili Sanja Tomšič in Maja Sršen. Po delavnici mažurentega plesa so si obiskovalci ogledali plesne nastope plesalcev Mladinskega centra, z glasbeno točko pa sta se predstavili tudi Nina Zupan, mentorica solo petja v Mladinskem centru s pesmijo Make you feel my love, in Nika Manevski, mentorica dramske skupine Zorana, s pesmijo Poglej. Med mnogimi stojnicami, na katerih so se predstavila različna društva, smo na naši stojnici pripravili letake naših dejavnosti v Mladincu. Otroci so s pomočjo umetnice Save Kralj izdelovali lutke iz papirnatih vrečk, si množično prizadevali, da bi osvojili naziv naj nogometnega strelca, polne roke dela pa je imela tudi naša prostovoljka Leonora Islami, ki je otrokom po njihovi želji s čopičem na obraz pričarala zanimive poslikave. Vse otroke in mladostnike, ki bi se radi prosto družili, zabavali ali udeleževali različnih dogodkov in dejavnosti, pa lepo vabimo v Mladinski center! Besedilo: Blanka Tomšič Foto: Simon Štebe Projekt vidim prihodnost – predstavitev poklicev iz prve roke 11. oktobra smo v AIA - Mladinskem centru Mengeš pripra­vili pogovorno srečanje v okviru projekta ''Vidim prihodnost''. Tokrat smo predstavili študij in poklic psihologa in psihote­rapevta. V okviru projekta uspešni, priznani strokovnjaki mladim in vsem zainteresiranim predstavijo izobraževalno in študijsko pot do določenega poklica ter hkrati odgovorijo na vprašanja o potrebnem znanju, veščinah in talentih ter spregovorijo o prednostih in slabostih poklica. Na podlagi tega mladi lažje presodijo, ali je poklic res prava odločitev zanje. Pogovorna srečanja pa so zanimiva prav za vse, ki si želijo širiti obzorje in več izvedeti o določenih poklicih, tako z vidika naročnika določenih storitev kot zaradi splošne razgledanosti. Tokrat nam je Alenka Zdešar, ki organizira in vodi pogovorna srečanja, predstavila dr. Mojco Petrič, asistentko za psihologijo in edukantko vedenjsko-kognitivne terapije, in Evo Veršič, univ. dipl. kulturologinjo, specializantko integrativno-relacijske terapije. Poleg ostalega sta spregovorili tudi o razlikah med delom psihologa, kliničnega psihologa, psihiatra in psihoterapevta, o različnih smereh psihoterapije ter o tem, na koga se obrniti, ko nastopijo težave. Besedilo in foto: Blanka Tomšič Dejavnosti v tednu otroka na Osnovni šoli Mengeš Od 3. do 9. oktobra 2016 smo v Sloveniji zaznamovali Te­den otroka. Gre za projekt, ki je pod okriljem Zveze prija­teljev mladine Slovenije in vsako leto poteka na začetku meseca oktobra. Vsako leto ima tudi osrednjo temo, ki jo na srečanju državnega otroškega parlamenta izberejo otroci sami. V letošnjem letu bodo učenci slovenskih osnovnih šol razmišljali o temi »Svet, v katerem želim živeti«. Na naši šoli bodo učenci temo obravnavali na sestankih skupnosti učen­cev šole in na razrednih urah, v mesecu februarju pa bodo o njej razpravljali še na šolskem otroškem parlamentu, na katerega bodo povabili tudi predstavnike lokalne skupnosti. Osnovna šola Mengeš zato vsako leto v prvi polovici oktobra pripravi nekaj dodatnih zanimivih in poučnih dejavnosti za otroke. Vedno so dobrodošli vsi otroci, čeprav so dogodki namenjeni v prvi vrsti našim učencem. Vsako leto v tednu otroka pripravimo osrednjo prireditev Otroški živ žav. Letošnja je potekala v torek, 4. oktobra 2016. V popoldanskem času je bilo v okolici šole zelo pestro, saj smo za otroke pripravili veliko dejavnosti, v katere so se lahko dejavno vključili. Tako so sodelovali na različnih ustvarjalnih, naravoslovnih in športnih dejavnostih, preizkusili so se lahko v plesu, plezanju na plezalnem stolpu, nekateri pa so se s smučmi spustili po pravi mali skakalnici, Mini Planici. Nekaterim so bile še posebej zanimive dejavnosti, ki so jih pripravili gasilci in policisti. Letos so se prvič z agilitiyem predstavili tudi psički, ki so še posebej pritegnili pozornost najmlajših. Ker je bil dan dolg, smo poskrbeli za zdravo sadje, slastne palačinke in sadne napitke. Veseli smo, da nas pri izvedbi vsako leto podprejo števila mengeška društva in organizacije. Letos se moramo še posebej zahvaliti prostovoljcem iz Mladinskega centra AIA, ki so prevzeli povezovanje prireditve in izvedli več dejavnosti. Za sodelovanje se zahvaljujemo tudi: gasilcem iz vseh treh PGD, Planinskemu društvu Janez Trdina Mengeš za pomoč pri plezalni steni, Turističnemu društvu Mengeš za peko palačink, Smučarsko skakalnemu klubu Mengeš za sodelovanje pri Mini Planici, KD Franca Jelovška za prikaz izdelave mozaikov, Kinološkemu društva Duplica za prikaz agilityja, domžalskim policistom in Tomažu Fartku za pripravo sadnih napitkov. Istočasno je v športnem parku potekal 3. dobrodelni Trdinov tek v organizaciji šolskega sklada OŠ Mengeš, ki se ga je udeležilo več kot sto tekačev. Verjetno bi bilo tekačev še več, če nam ne bi nekoliko ponagajalo vreme. Z dobrodelnim tekom želimo med mladimi spodbujati zdrav življenjski slog in aktivno preživljanje prostega časa, hkrati pa smo zbirali prispevke za šolski sklad, ki med drugim skrbi za pomoč učencem iz socialno ogroženih družin. Rezultate teka si lahko ogledate na šolski spletni strani www.osmenges.si. V četrtek, 6. oktobra 2016, smo v popoldanskem času gostili Jano Dular, ki večji del leta preživi v afriški državi Malawi, kjer deluje kot humanitarka in med drugim skrbi za šolanje tamkajšnjih otrok, saj je prepričanja, da je znanje najboljša rešitev za mnoge težave, s katerimi se srečujejo prebivalci Afrike. Na predavanju z naslovom Topla afriška srca nam je predstavila svoje neverjetno delo in prizadevanja, da omogoči boljše pogoje za šolanje afriških otrok. S pomočjo iz Slovenije ji je uspelo med drugim zgraditi šolo in že več let omogoča otrokom, da imajo šolske pripomočke in prehrano za čas, ko so v šoli. S predstavitvijo, ki se nas je globoko dotaknila, nas je prepričala, da je v sodobnem svetu, kjer je vedno več sebičnosti, še kako pomembno, da si med seboj pomagamo. Včasih ni potrebno veliko denarja, da lahko naredimo čudeže. Našim najmlajšim učencem pa smo v torek, 11. oktobra 2016, omogočili še ogled prave lutkovne predstave v šoli. Ogledali so si poučno igrico Pikec Ježek in gasilko Jež, s čimer smo se vsebinsko navezali še na preventivne dejavnosti s področja požarne varnosti v mesecu oktobru. Veseli smo, da se je dogodkov udeležilo veliko obiskovalcev, kar nam je motivacija tudi za vnaprej. Besedilo in foto: Milan Burkeljca Kaligrafinja Katarina Rojc Uspešen zaključek Mihaelovega sejma v Mengšu Tradicionalna prireditev Mihaelov sejem v Mengšu je bila tudi tokrat dobro obiskana. Ponudniki so bili številni in raznoliki, predvsem pa so se pozitivno odzvali rokodelci iz domačega in širšega okolja. Organizator zagotavlja posebno mesto na sejmu izključno za roko­delske vsebine, zato je to še toliko boljša priložnost za povezova­nje ter izmenjavo mnenj in izkušenj vseh sodelujočih rokodelcev. Večina rokodelcev, ki so pridobili certifikat kakovosti Srca Slo­venije ali OZS, je bila z nastopom na sejmu izjemno zadovoljna. Prevladovalo je enotno stališče, da je pomemben stalen stik s kupci, saj le izmenjava mnenj in predlogov popelje rokodelca do boljše izvedbe izdelkov. Besedilo in foto: Irena Tonin, Razvojni center Srca Slovenije Rokodelka Anica Ahčin Vida Škofic praznovala devetdeset let Vida Škofic je v oktobru dopolnila devetdeset let. Vse najboljše ji je zaželel tudi župan občine Mengeš, Franc Jerič. Obiskal jo je na njenem domu v Mengšu, na Liparjevi ulici 45, kjer za njo skrbita hčerka Marija, vnukinja Saša in Jožica Lužar. Sprva zadržana, potem pa iskrivo hudomušna, je županu na kratko razložila svojo življenjsko zgodbo. Obisk župana Občine Mengeš, Franca Jeriča, pri devetdesetletni Vidi Škofic Vida Škofic se je rodila v Mengšu, 10. oktobra 1926, tako kot oba starša, oče Rudi in mama Antonija. Bila je drugi otrok, imela je starejšo sestro Mici in mlajšega brata Rudija. Komaj petnajstletna je bila priča začetku 2. svetovne vojne. V Mengšu je spoznala fanta Jaka, prevzele so jo njegove inovativne ideje in socialni čut. Poročila sta se leta 1948, prav za njen dvaindvajseti rojstni dan. Zgradila sta si podstrešno stanovanje v tastovi hiši v Mengšu. Ro­dili so se jima trije otroci, sinova Mirko in Rado ter hčerka Marija. Sprva je Vida delala v Melodiji, v popoldanskem času pa sta sku­paj z možem delala okvirje za rolete. Po inšpekcijskem pregledu, leta 1960, se je Vida odločila za samostojno dejavnost, drobno kovinsko galanterijo. Podjetna, ambiciozna ženska, iskrivega duha, ki se ni bala prevzeti odgovornosti, je kmalu zaposlovala. Kasneje, leta 1973, je pričel s samostojno dejavnostjo tudi mož Jakob in v proces dela ali pa v končne rešitve za kupce večkrat uspešno vključeval svoje inovativne ideje. Spomin na pokojnega moža malo prekine tok misli. Spominja se ga s spoštovanjem in ljubeznijo. V obrti sta se jima pridružila tudi sin Rado in hčerka Marija. Zaposlo­vali so toliko ljudi, kot je dovoljevala zakonodaja. Povprašali smo jo o skrbi in odgovornosti, ki so jo prinašali zaposleni. Odgovori, da ni bilo hudo ter da je vesela in ponosna, ker je lahko s svojim delom in prispevki pomagala tudi pri razvoju Mengša. Med pogovorom o Mengšu ponosno pove, da že ves čas živi v Mengšu ter pohvali župana, ker skrbi za urejenost in razvoj občine. Na koncu se malo pritoži nad zdravjem, ker težko sama vstane, slabše sliši, a hkrati v smehu pove županu, da se ga spomni, ko je bil še mlajši. Pred koncem obiska se je Vida Škofic še zahvalila za darilno košaro. Besedilo in foto: Tina Drolc S humanitarnim delovanjem zmanjšujemo socialne razlike med učenci Dejavnost šolskega sklada je potekala v skladu z dvema temeljnima dokumentoma, ki določata organiziranost, vsebino in način delovanja sklada: Sklep o ustanovitvi šolskega sklada Osnovne šole Mengeš (sklep sveta šole z dne 26. 2. 2002) ter Pravila in kriteriji za dodeljevanje finančne pomoči iz šolskega sklada OŠ Mengeš (sprejel upravni odbor sklada). Upravni odbor v sestavi Borut Trček, Branko Lipar, Erika Hren, Eva Sadar, Gorazd Štruklec (od marca dalje Zoran Jagodič), Mojca Reven in Simon Podboršek se je sestal na petih sejah, obravnaval pa je zadeve iz svoje pristojnosti: reševanje vlog za odobritev pomoči ter priprava in izvedba aktivnosti za zbiranje denarja. Osnovna naloga upravnega odbora je zbiranje denarja. Skupaj s šolo je uspešno organiziral dve tradicionalni prireditvi: Sonce za vse ter Iskrice v očeh. V obe je bilo vloženega veliko truda, za uspeh pa so zaslužni vsi člani upravnega odbora, pedagoški de­lavci šole in njeno vodstvo ter učenci. Številčnost obiska potrjuje, da ju mengeška javnost, predvsem starši naših otrok, lepo spreje­ma in razume, čemu sta namenjeni. Vse to pa potrjuje, da je tudi tovrstna humanitarna dejavnost v naši zavesti postala sestavni del podobe šole, ki ji je mar, ali se njeni učenci lahko vključujejo v šolske programe in z empatijo rešuje tovrstne težave. S prispevki obiskovalcev prve prireditve smo zbrali 1.700 evrov, s prispevki druge pa 6.724 evrov. Prav je, da omenim še nekaj nakazil v sklad, ki so jih prispevali: Franc Hribar, Mihael Sršen in Gorazd Štruklec (Arpa d.o.o.). Vsega skupaj smo v tem delovnem obdobju zbrali 9.596,49 evrov, kar je 502,71 evrov več kot v preteklem obdobju. Med predvidenimi prireditvami nismo mogli izvesti Trdinovega teka za šolski sklad. Tako kot v mesecu maju 2015, ko je tek odpadel zaradi slabega vremena, je bilo tudi oktobra. Tretji Trdi­nov tek je bil vendarle uspešno izveden 4. oktobra letos v okviru Tedna otroka. Upravni odbor je za namene v skladu s programom razdelil 8.970,51 evrov. Največ denarja je bilo razdeljenega za pomoči pri kritju stroškov tedenskih programov šol v naravi v domovih CŠOD, in sicer 6.006,21 evrov. Upravni odbor je prejel 30 vlog za odobritev pomoči učencem iz 24 družin. V skladu s sprejetimi kriteriji je bilo ugodno rešenih 25 vlog, višina odobrene pomo­či za te vloge pa je znašala 1.609,81 evrov. Preostali znesek (4.396,40 evrov) je bil namenjen subvenciji za vse učence. Vsak učenec 2., 5., 6., 7. in 8. razreda je prejel torej subvencijo v viši­ni 15 % od zneska polne oskrbnine. Upravni odbor namreč izhaja iz ocene, da je tudi med starši, ki ne vložijo prošnje za pomoč, veliko takih, ki težko zmorejo plačilo polnega zneska. Naš cilj pa je, da je udeležba v programih šol v naravi dostopna vsake­mu učencu naše šole. (OPOMBA: Za subvencioniranje programa zimske šole v naravi za učence 3. razreda ter letne šole v naravi za učence 4. razreda so zagotovljena državna sredstva – MŠŠ in Občina Mengeš.) Za pomoč pri nabavi delovnih zvezkov je bilo odobrenih 1.073,28 evrov, prejelo jo je 21 učencev iz 12 družin. Vse vloge so bile v skladu s sprejetimi kriteriji. V dogovoru z vodstvom šole je bilo za nakup 'navadnih' zvezkov namenjenih 555,22 evrov. Le – te po potrebi in lastni presoji med šolskim letom učencem razdelijo strokovni delavci. Šolski sklad je šoli pomagal še pri izvedbi dveh programov, da so bile učencem stroškovno dostopnejše: za ekskurzije učencev 6., 7., 8. in 9. razreda je upravni odbor namenil 1.000 evrov (vsak razred po 250 evrov), za izvedbo t.i. obogatitvenih programov pa 335,80 evrov. Denarna sredstva, ki v tem delovnem obdobju (šolsko leto 2015/16) niso bila porabljena (625,98 evrov), ostajajo seveda v skladu in bodo skupaj s sredstvi, pridobljenimi v novem obdo­bju (1.9.2016 – 31.8.2017), namenjena za izvajanje programa sklada. Upravni odbor je obravnaval tudi možnosti, kako kar najbolj učin­kovito izpeljati prodajo slik, ki so jih šolskemu skladu podarili likovniki. Če bodo za prodajo ugodne razmere – v zadnjih letih namreč niso bile, bi upravni odbor kako prodajno akcijo izvedel v novem obdobju. Akcija bo uspešna, če bodo zanimanje zanjo pokazali starši in ostali občani ter poslovneži, kajti kupcev od drugod ni realno pričakovati. Letošnja prireditev humanitarna prireditev Sonce za vse bo 18. novembra, ob 18.30, v dvorani kulturnega doma. Program bo zanesljivo kvaliteten in privlačen, saj bo imela glavno besedo Mengeška godba s solisti in vokalnimi skupinami. Izvajalci, orga­nizatorji in otroci, katerim je zbran denar namenjen, si zaslužijo, da je dvorana polna do zadnjega sedeža. Vsem članom se za predano sodelovanje iskreno zahvaljujem. Zahvala velja tudi številnim šolskim strokovnim delavcem in še posebej vodstvu šole. Mislim, da ne zveni neskromno, če podam oceno, da je delovanje našega šolskega sklada vse od njegovega začetka uspešno in da v celoti uresničuje svoje poslanstvo. Velja narediti vse, da bo tako tudi ostalo. Besedilo: Branko Lipar Foto: arhiv šole Teden otroka v enoti Sonček V tednu otroka, ki se je pričel s prvim ponedeljkom v mesecu oktobru, smo imeli v enoti Sonček še posebej obogaten program z različnimi dogodki in dejavnostmi. Otroci so se s konjsko vprego popeljali po Mengšu in tako doživeli izkušnjo, ki jo v današnjem času le redki otroci. Še posebej je bila naša hiša polna otroškega smeha in ves­elja, ko smo vzgojiteljice pripravile presenečenje za otroke – v avli jih je pričakal napihljiv grad, ki vse do zadnje možne minute ni sameval. Tudi tekmovalnega in borbenega vzdušja v tem tednu ni manjka­lo. Otroci druge starostne skupine so se pomerili na jesenskem krosu, ki je potekal na nogometnem igrišču v Mengšu. Otroci so pokazali borbenost, vzdržljivost, pogum in tudi željo po uspehu. Čestitke prav vsakemu! Otroci prvega starostnega obdobja, staro­sti od dveh do treh let, pa so sodelovali v mini jesenskem krosu, kjer so premagovali zastavljeno progo na igrišču enote Gobica. Sproščenosti in igrivosti, ki jo premorejo le tako majhni otroci na mini krosu, ni manjkalo. Tedenski program je obogatil tudi prihod gledališča Ku-Kuc v našo enoto. Ogledali smo si čisto pravo predstavo z naslovom »Darko Smetarko«. Pri reciklirani eko dogodivščini so otroci uživali in jo z vso vnemo spremljali. V vsej hudomušnosti, ki jo premore ta pred­stava, se skriva globoko sporočilo varovanja okolja in poučevanja otrok dobrih EKO navad. K temu strmimo tudi v Vrtcu Mengeš. Zavedamo se, da lahko z majhnimi, a pomembnimi koraki prispe­vamo k bolj čistemu okolju. V okviru Tedna otroka smo v naši enoti odprli vrata tudi vsem tistim, ki so si želeli priti med nas. Dan odprtih vrat je potekal tudi med vsemi igralnicami. Otroci so prehajali iz ene v drugo in prav v vsaki jih je čakalo nekaj posebnega. Izdelovali smo gozdne krone, ustvarjali nagajive buče, »trgali« pravljice iz pravljičnega dežnika, se plazili pod pajkovo mrežo, se sproščali pri gnetenju kinetičnega peska ter prepevali in igrali na male instrumente v glasbeni sobi. Med nas so prišli tudi nekateri starši, dedki, babice, katerih smo bili zelo veseli. Želimo si še več takih in podobnih srečanj. Letošnji Teden otroka je uradno nosil naslov »Svet v katerem želim živeti«. Ustvarjajmo si svet, ki bo boljši, bolj prijazen, bolj povezan. Tako bo bolje za vsakega, še posebej za naše najmlajše. Besedilo: Nina Štrukelj, vzgojiteljica Foto: Nataša Jerič Tisoč gibov v Sončku Šola zdravja je bila registrirana že leta 2009, v Mengšu pa ustanovljena leta 2011 in tako smo začeli izvajati metodo “1000 gibov” pri Oranžeriji Mengeš, vsak dan od ponedeljka do sobote, ob 8. uri. Namen telovadbe je, da bi dosegli čim boljše, zdravo življenje. S telovadbo pridobimo boljšo gibljiv­ost, mišično moč, prekrvavitev in izboljšamo svoje telesne in psihične sposobnosti ter samozavest. Seveda pa moramo vaje izvajati strokovno, pod vodstvom strokovno izobraženih prostovoljcev, ki si svoje znanje stalno izpopolnjujemo. Ide­jni vodja je dr. Nikolay Grishin. Število udeležencev te vadbe je z leti naraščalo, zato smo se od­ločili in ustanovili eno skupino v južnem delu Mengša, in sicer na otroškem igrišču v Hribarjevi ulici in z dovoljenjem občine Mengeš. Telovadbo izvajamo od ponedeljka do petka, ob petkih pa si pri­voščimo še kratek klepet ob kavici v hramu Rožice, saj nam tudi druženje veliko pomeni. Gibanje je izrednega pomena tudi za otroke in mladino, saj gibalne navade potem prenašajo v mladost in zrela leta. Zaradi teh razlo­gov smo se odločili in v tednu Simbioze, ki je trajal od 10. do 16. oktobra 2016, organizirali skupno telovadbo »1000 gibov« v vrtcu Sonček Mengeš. Prisotnih je bilo 60 otrok v starosti od 5 do 6 let in tri vzgojite­ljice. Otroci so nam lepo sledili, mi pa smo izkoristili priložnost in povabili njihove babice in dedke k naši telovadbi. Na koncu so nas pogostili s čajem in pecivom ter nas povabili, da lahko še kdaj pridemo, kar pa nas je zelo razveselilo. Simbioza, ki je sodelovanje med generacijami, je res dobrodošla, saj je to druženje mladosti in modrosti. Besedilo: Majda Golob Foto: Stane Golob Gibanje je izrednega pomena tudi za otroke in mladino, saj gibalne navade prenašajo v mladost in zrela leta Mladi barman Jožef Fartek osvojil zlato medaljo in skupno 1. mesto V okviru letošnjega 63. Gostinsko-turističnega zbora Slovenije, ki je 11. in 12. oktobra potekalo v Radencih, je pod okriljem Društva barmanov Slovenije potekalo tudi tekmovanje barma­nov v mešanju pijač, ki se ga je udeležil mladi barman Jožef Fartek iz Mengša. Tekmovanje je potekalo v dveh delih. V prvem delu je vsak barman izžrebal svetovno znani koktajl, napisal sestavine in ga tudi pripravil po strokovnih merilih. Tekmovanje v prvem delu je zajemalo še pisni del (test), ki je vključeval vprašanja o pijačah ter o drugih barmanskih stvareh. V drugem delu so morali barmani pripraviti svojo lastno kreacijo, za katero so imeli na voljo sedem minut časa, da so vse sestavine, ki so si jih zamislili in pripravili za to tekmovanje, zmešali v koktajl za ocenjevanje. Jožefov koktajl, imenovan »Mister B«, njegovo strokovno znanje in strokovna priprava so mu prinesli zlato priznanje in zlato medaljo ter tudi skupno prvo mesto celotnega tekmovanja. Foto in besedilo: Sabrina Fartek Mednarodni dan kave Pr`Fartku Na mednarodni dan kave, 1. oktobra , je v lokalu Pr` Fartku vsak obiskovalec od 9. do 18. ure dobil brezplačno kavo priznane znamke Julius Meinl Premium, ki izhaja z Dunaja. Oktoberfest Pr` Fartku V nedeljo, 9. oktobra 2016, je v gostišču Pr` Fartku potekal prvi manjši Oktoberfest. Oktoberfest je osemnajstdnevni fe­stival, ki poteka vsako leto od konca septembra do začetka oktobra v Nemčiji, v mestu München, in je ena izmed najpo­pularnejših prireditev v Nemčiji, ki jo vsako leto obišče več milijonov obiskovalcev. Letos je Tomaž Fartek v Mengšu v svojem gostinskem lokalu na Gobavici organiziral prvi manjši festival piva Oktoberfest s promocijo pšeničnega bavarskega piva Erdinger Oktoberfest, ki izvira iz privatne pivovarne iz kraja Erding, približno 20 km oddaljenega od mesta München. Na dokaj lepo sončno nedeljo v popoldanskem času na letni terasi Pr` Fartku so gostje pokušali to posebno pivo, postreženo s strani promotorke in promotorja ter domačega strežnega osebja, vsi pa so bili oblečeni v tradicionalno bavarsko opravo: dame v tadicionalne obleke dirndl, sestavljene iz steznika, srajce, krila in predpasnika. Ime obleke izvira iz bavarske pomanjševalnice »Dirne« (dekle). Gospodje so bili oblečeni v tradicionalne usnjene hlače »Lederhose«, kombinirane s srajco, dokolenkami in čevlji. Ustrezno vzdušje je pričarala tudi ustrezna glasba in festival piva Pr` Fartku je bil uspešen dogodek, ki se bo prihodnje leto spet ponovil. Foto in besedilo: Sabrina Fartek Reševanje migrantske problematike Ko smo se v Sloveniji pred letom dni soočili z množičnim prihodom migrantov na meje, si kljub jasnemu zavedanju o resnosti položaja in skrbnih pripravah verjetno nihče med nami ni prav dobro predstavljal, kakšen izziv nas čaka. Toda država, lokalne skupnosti in občine, humani­tarne in nevladne organizacije ter prostovoljci smo poka­zali, da lahko na državni in lokalni ravni tudi v tovrstnih izrednih razmerah dobro in usklajeno sodelujemo. Žal so se uresničile napovedi, da pojav migracij ni bil enkraten pojav, ampak je dejstvo, s katerim bomo morali najti skupni način sobi­vanja. Že samo zavedanje, da so migracije odsev časa, v katerem živimo, je ključen korak k oblikovanju rešitev. Slovenija si vseskozi prizadeva tudi za iskanje skupnih, dolgoročno naravnanih rešitev na evropski ravni, ki bi pripomogle k učinkovitemu obvladovanju migra­cij, ter solidarno prevzema del odgovornosti v okviru projekta preme­stitve oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Poudarimo naj, da so razmere v naši regiji trenutno stabilne, vendar pa je dogajanje v naslednjem obdobju težko napovedati. Pričakujemo lahko, da bo do nezakonitih prehodov meja prihajalo ves čas in da se bo njihovo število v prihodnje še povečevalo. Zato so pristojni organi že pripravili nabor ukrepov, prilagojenih več različnim scenarijem. Medtem ko so varnostni ukrepi usmerjeni predvsem v dosleden in intenziven nadzor na meji, bomo z organi­zacijskimi ukrepi migrantom, ki bodo prišli na območje naše drža­ve, zagotovili ustrezno oskrbo in obravnavo v skladu z nacionalno in mednarodno zakonodajo. Zavedamo se, da prihodi migrantov – tudi zaradi strahu pred pono­vitvijo lanskih množičnih prihodov – marsikje po državi, še posebej pa na obmejnih območjih, v ljudeh zbujajo nelagodje. Ravno zato, ker ne želimo, da bi prehodi migrantov čez hrvaško-slovensko mejo vznemirjali prebivalstvo in njihov vsakdan, poskušamo situacijo re­ševati na čim bolj kontroliran način. Eden pomembnejših ukrepov je tudi vzpostavitev sprejemno-regi­stracijskih centrov ob meji s Hrvaško. Smiselno je namreč, da mi­granti, ki jih je policija zaznala pri nezakonitem prehodu meje, med obravnavo ostanejo čim bližje meji in morebitnemu kraju vrnitve, tj. Hrvaški. Poudarjamo, da bodo ti centri vzpostavljeni le, če se bo število mi­grantov, ki jih je policija zaznala pri nezakonitem prehodu meje, tako povečalo, da jih ne bo mogoče obravnavati v obstoječih policij­skih enotah. Centri bodo začasne narave, zaprtega tipa in vseskozi pod nadzorom policije. Migranti bodo v centru največ do 72 ur, njihovo gibanje pa bo omejeno. Sprejemno-registracijski center bo razdeljen na sprejemni del, kjer se bodo izvajali policijski postopki, in bivalni del. Vse prevoze v cen­ter in iz njega bo opravljala policija in s tem zagotovila nadzor nad migranti ter največjo možno varnost za okoliško prebivalstvo. V cen­trih bo zdravstveno osebje poskrbelo za nujno medicinsko pomoč, poskrbljeno pa bo tudi za otroke in mladoletnike brez spremstva. Država poskuša pri reševanju migrantske problematike ves čas ohranjati ravnotežje med obveznostmi, ki jih ima do migrantov po domači in mednarodni zakonodaji, ter varnostjo domačega prebi­valstva. Vlada je in bo naredila vse, kar je v njeni moči, da do večjega obsega nezakonitih migracij na našem ozemlju ne bi prišlo, predstavniki pristojnih državnih organov pa so v stalnem stiku s predstavniki vseh ključnih občin in lokalnih skupnosti. Naloga, ki je pred nami, je zahtevna, terja veliko odgovornosti in naporov, zato se ob tej priložnosti ponovno zahvaljujemo vsem, ki ste prispevali h konstruktivnemu reševanju migracijske krize. Besedilo: Šarlota Vukovac, Urad Vlade RS za komuniciranje November – mesec preprečevanja zasvojenosti Ameriško združenje za medicino zasvojenosti ASAM (Ame­rican Society of Addiction Medicine) je leta 2011 objavilo novo opredelitev zasvojenosti, s katero poudarja, da gre za kronično motnjo v delovanju možganov in ne le za vedenj­sko težavo, ki je posledica pretiranega uživanja alkohola, mamil, predajanja igram na srečo ali spolnosti. Zasvojenost je predvsem kronična bolezen možganskega nagrajevalnega sistema in centrov, ki so povezani z motivacijo in spomi­nom. Nedelovanje teh sklopov nevronskih povezav se kaže na biološki, duševni, družbeni in duhovni ravni. Izraža se v posameznikovi patološki potrebi po ugodju in/ali sprostitvi ob uživanju snovi in izbiri določenih vedenj. Ni vsak, ki poizkusi drogo oz. pijačo, igra računalniško igrico ali kaj podobnega, že zasvojen. O zasvojenosti govorimo takrat, ko je vse v življenju podrejeno določenemu sredstvu za omamo. Sredstva za omamo pa so lahko kemična (alkohol, tablete, droga ipd.) in ne ke­mična (delo, internet, odnosi). Pa vendar, kaj pomeni zasvojenost v našem življenju? Verjetno nas večina, ko slišimo besedo zasvojenost, začuti težo, nelagodje, želimo se obrniti stran, se ne želimo s tem ukvarjati. Verjetno pa nas večina tudi pozna nekoga, ki ima z zasvojenostjo težave, pa naj bo to sode­lavčeva hči, prijateljeva žena, sosed, stric ali celo naš ožji družinski član. Pri zasvojenosti ni »mirovanja«, zasvojena oseba ni zmožna kontro­le uravnavanja svojega zasvojenskega vedenja, prav tako ni zmožna kontrolirati potrebe po omamljanju in tone globlje in globlje, vse do prezgodnje smrti. In prav slednje je končna resnica motnje zasvoje­nosti: je samomor na obroke. Ko govorimo o zasvojenosti, je pomembno vedeti, da to ni težava posameznika. Prizadene celotno družino in ponavadi so ravno svojci zasvojenih tisti, ki prvi reagirajo. Reagirajo iz ljubezni in skrbi. Vča­sih, ko se problematika že zelo razvije, pa tudi iz želje po svojem lastnem obstoju. Veliko je namreč družin, katerih življenje se vrti le okoli zasvojene osebe. Na primer, če je sin zasvojen z drogo, bo težko obdržal ali našel službo, sposojal ali celo kradel bo doma in drugod. Lahko zapade v kriminal. Starša pa iz ljubezni do otroka in v želji po pomoči ter strahom, kaj bo z njim, če mu ne pomagata, ter pogosto tudi zaradi sramu pred prijatelji, sosedi, sodelavci in drugimi, plačujeta njegove dolgove. To pomeni, da posledično sama nimata za stvari, ki so njima pomembne, lahko da je ogrožena eksistencialnost celotne družine. Upata, da je to zadnji dolg, da bo tokrat res prenehal. Ponoči ne spita, v službi se pozna na delu in v odnosih, ne smejita se več. In ko ne vidita več izhoda, sta obupana in nemočna, takrat poiščeta pomoč. Zasvojenost je začaran krog, ki se ga da preseči. Pomembno pa je, da poleg zasvojene osebe korake, morda celo prve in najpomembnejše, naredijo oz. delajo tudi svojci. Zato je ključnega pomena, da pozna­mo razliko med tem, kaj začarani krog zasvojenosti podpira in kateri so koraki, ki vodijo iz tega začaranega kroga. Pomembno pa je tudi vedeti, kam se lahko po pomoč obrnemo in na tem mestu vam lahko ponudimo roko v Projektu Človek. V Društvu Projekt Človek nudimo pomoč zasvojenim in njihovim svoj­cem že od leta 1994. Osnovno poslanstvo je humanitarnost, stro­kovna pomoč zasvojenim ter zagovarjanje abstinence in kvalitetnega življenje brez zasvojenosti. Delujemo v 10 slovenskih regijah in v letu 2015 je več kot 1100 oseb, poiskalo pomoč pri nas. Oblike pomoči, ki jih nudimo, so različne, od svetovanja, motivacijski pogovorov, sku-pin za svojce, do Terapevtske skupnosti (triletni program), programa za dvojne diagnoze in Terapevtske skupnosti za zasvojene starše z otroki. Zelo pomembno mesto pri našem delu ima tudi preventivno delo, ki poleg informiranja, preventivnih delavnic in predavanj zajema tudi organiziranje različnih športnih, kulturnih in družabnih aktivnosti, predvsem v mesecu novembru, mesecu preprečevanja zasvojenosti. Letošnje novembrske aktivnosti so v znamenju pohodništva. Poleg že tradicionalnega humanitarnega pohoda na Lubnik, ki bo v soboto, 12. novembra, bomo letos šli 3. novembra še na Šmarno Goro in v sredo, 23. novembra, na Orle. Več o nas najdete na www.projektclovek.si ali pa nas pokličete na tel.: 041 717 356. Besedilo in foto: mag. Suzana Puntar, univ. dipl. psih., predsednica Društva Projekt Človek Nastopili bodo: Mengeška godba Šolski pevski zbor Tina Marinšek Leon Cimerman Sanjska dekleta Klapa Sidro Povezovalec programa: Gregor Budal Vsa zbrana sredstva bomo namenili šolskemu skladu za pomoč učencem iz socialno ogroženih družin. Depresija je ozdravljiva 25. oktobra sem v Mladinskem centru AIA govorila na temo Depresija je ozdravljiva in s svojo lastno izkušnjo in z izkušnjo svojih strank dokazovala, da je vse mogoče. Svetujem in predavam na področju osebnega in skupinskega sveto­vanja s področja Osebne rasti, reševanja osebnih in družinskih pro­blemov ter zdravljenja depresije. Vse se začne v naših mislih. Robin S. Sharma je zapisal: »Um je največji dar narave. Um je čudovit služabnik, toda grozen gospodar. Če si začel razmišljati negativno, je to zato, ker nisi skrbel za svoj um in si nisi vzel časa, da bi ga usmeril v pozitivno. Spomni se, da je um kot vsaka druga mišica v telesu. Ali ga uporabljaš ali pa propade.« Korak za korakom lahko negativne misli spremenite v pozitivne mi­sli. Nekje sem prebrala: »Raziskovalci, kot je Bruce Lipton, Ph.D., so pokazali, da naše misli, zavestno ali nezavedno, globoko vplivajo na naše telo – na celični ravni in na samo DNK. Čas je pokazal, da negativen govor in negativna prepričanja negativno vplivajo na naše blagostanje in zdravje.« Dobra novica je, da kadarkoli lahko sami svoje misli obrnemo v pozitivne, bolj vesele misli ... Vsak človek je gospodar svojih misli in prepričanj. Opisala bom zgodbo moje stranke, ki sem ji uspešno pomagala iz njene žalosti, depresije ... Pred kakšnim letom me je poklicala gospa, zelo žalostna, v depresiji, stara okoli 40 let, zaposlena, poročena, mati … Že dalj časa ni imela nobene volje več do življenja, ni se hotela ne umivati, ne skrbeti zase, kaj šele za družinske člane. Večinoma je razmišljala o tem, kako naj konča svoje življenje, ker rešitve ni več videla. Sama sebi se je gnusila, bila si je odveč. Prosila sem jo, naj mi zaupa vsa svoja huda doživetja, vse stiske in katastrofe. Med pogovorom je začela jokati, pripovedova­la je, kako ji psihiatri samo menjavajo zdravila, obiskala je tako zdra­vilce kot terapevte, a rešitve ni bilo nikjer. Dejala, je, naj ji vsaj toliko pomagam, da otroke spravi do kruha. Predlagala sem ji, da začneva skupaj spreminjati njen svet. Strinjala se je. Povedala sem ji, da ne bo enostavno, ampak s potrpežljivostjo, vztrajnostjo, redom in disciplino vedno pride rezultat. Kot na primer: preden zraste krompir, ga je treba posaditi, pleti, okopavati … Preden slikar nariše lepo sliko, je platno prazno, potem pa nanaša vedno več barv, dokler ne dokonča prelepe slike. Ravno tako je z delom na sebi, vsak dan počasi se negativni odnos do življenja spreminja v pozitivnega. Prva naloga je bila, da začne vsak dan pisati dnevnik. Pa ne enega, dva dnevnika. V prvi dnevnik naj zapisuje vse, kar je naredila tisti dan, kdaj je vstala, kaj je pojedla, koliko je bilo športne aktivnosti, hoja v naravo. Poudarek je, da naj bo vsaj eno uro ali več na sve­žem zraku, uživa čim več sveže zelenjave in sadja, naj popije veliko vode, zeliščnih čajev. Priporočila sem ji tudi vsakodnevno molitev oz. meditacijo – kar seveda želi. Ali pa upošteva samo to, da se pred spanjem zahvali za vse ljudi, okoliščine, ki so jo razveselile. Enako stori zjutraj. Obstaja več vrst meditacije (pozor: meditacija ni beg pred realnostjo, temveč način, kako lahko svojo intuicijo in racionalno za­vest uskladimo). Primer: Udobno se usedemo na stol. Zapremo oči. Ne razmišljamo ničesar, ali pa si predstavljamo belo zlato svetlobo, ki prihaja iz vesolja in nas objame v vsej svoji veličini. Obstaja možnost, da se osredotočamo na vdih in izdih. Vsak po svoje. Meditiramo 10 -15 min zgodaj zjutraj ali zvečer. Postopoma lahko eno uro na dan. Meditacija popolnoma umiri človeka, sprosti napetosti, učinki stresa bodo izginili – pospešen srčni utrip, zvišan krvni pritisk, glavoboli, težave z želodcem (zaradi stresa), mišična zakrčenost; povečala se bo tudi zmožnost koncentracije. Zelo pomembno! Meditacija upočasni razpadanje možganskih celic po 35. letu in je učinkovita metoda boja proti depresiji. Drugi zvezek pa je namenjen zapisu negativnih čustev, strahov, panik, ki jih bova predelovali, ko me obišče. Dogovorili sva se tako, da imava svetovanje kar vsak dan po telefonu, da mi sporoči o vseh svojih ak­tivnostih. Prve dni je bilo zelo težko. Gospa je imela veliko vprašanj, ali ima vse to smisel. Kdaj bo rezultat, je velikokrat vprašala, a že po 14. dneh se je začela “prebujati” in veseliti vsakega dne posebej. Še eno pravilo je branje knjig. Predlagala sem ji vrsto pozitivnih knjig. Čeprav ni želela brati, se je veselila vsake knjige posebej. Odprl se ji je nov svet in zavedanje, da depresija ne obstaja. Da smo mi kreatorji svojih misli. Sam se odločaš, ali boš izbral pozitivne ali negativne misli. Počasi je začela vesela hoditi v službo, počasi spet v družbo, ni se več zapirala med štiri stene. S prijateljicami je spet začela hoditi na kavo. Za “treniranje” možganov je sem in tja igrala karte, človek ne jezi se, spomin. Vsak večer je pregledala, kaj je uspela narediti tisti dan in bila zelo hvaležna. Počutila se je vedno bolj radostno in veselo. Sem in tja jo je še prevzelo malodušje, ampak to je popolno­ma “normalno”, ko se človek postavlja na noge … Naučila se je tok negativnih misli obračati v pozitivno. Če se ni počutila dobro, je raje pogledala kakšen humoristični film in se od srca nasmejala – to ji je dvignilo razpoloženje, ali pa je prisluhnila dobri glasbi. Vsako jutro mi je poročala, kako napreduje. Ob strani ji je stala cela družina. Gospa je počasi opustila vsa uspavala, pomirjevala ter svoje življenje prijela v svoje roke. In dejala mi je, da želi živeti tudi, ko bodo otroci pri kruhu, da želi videti in skrbeti za vnuke … Danes se počuti več kot odlično. Dobro ve, kaj pomeni vrtinec nega­tivnih misli … In dobro ve, da je sama odgovorna za svoje misli in za razpoloženje. Na življenje gleda z lahkoto, še vedno bere knjige, si ponavlja pozitivne afirmacije, piše v dnevnik cilje, načrte za naprej. Vesela sem, da je moja zgodba in moje svetovanje rešilo že marsi­katero življenje. Hvala Blanki in Branetu Tomšič, ki opravljata res veliko poslanstvo, da v Mladinskem centru AIA združujeta ljudi, nam predavateljem pa omogočita, da se s predavanji približamo tistim, ki našo pomoč oz nasvet potrebujejo. Besedilo in foto: Barbka Špruk V letu 2016 je Kolesarsko društvo Mengeš, skupaj s KD Rog, že petič organiziralo cestno kolesarsko dirko, peto veliko nagrado Občine Mengeš. Kakšni so bili letošnji izzivi pri organizaciji? Čeprav je bila dirka za veliko nagrado Občine Mengeš v letu 2016 organizirana petič, so se intenzivne priprave začele že več kot mesec dni prej. Največ skrbi nam je, tako kot vsako leto, predstavljala zapora ceste. Z dovoljenjem smo, tudi letos, dobili polno zaporo ceste, a nekateri vozniki tega ne upoštevajo in želijo s svojo vožnjo po progi vplivati ali spremeniti potek dirke. S tem ogrožajo varnost tekmovalcev in tekmovalk. Žal nam je, da tega ne razumejo. Na dirki se je zdelo, da vreme, dež in na koncu nekaj oblačnosti, ne vpliva na potek dirke. Kako ste se na vremensko napoved pripravili organizatorji? Na vreme organizatorji ne moremo vplivati. Tudi kolesarske dirke v organizaciji drugih društev za Pokal Slovenije potekajo v vsakem vremenu. Sprejem ekip in sestanek vodje ekip pred dirko smo tako organizirali v Trdinovem hramu, priprava tekmovalk in tekmovalcev je potekala pod klubskimi šotori in strehami v bližini, topel obrok po koncu dirke pa so tekmovalke in tekmovalci dobili na parkirišču pod streho. Sama dirka je potekala nemoteno. Rad bi se zahvalil sodnikom, ki so opozarjali tekmovalke in tekmovalce, naj bodo previdni, ter tekmovalkam in tekmovalcem, ki so jih upoštevali, saj so talne cestne oznake v deževnem vremenu zelo spolzke. V nedeljo je bilo k sreči le nekaj padcev z manjšimi odrgninami. Vreme je, kot sem opazila, vplivalo že na dolžino dirke za rekreativce. Kako so svojo odločitev obrazložili sodniki? Organizatorji tekme smo se skupaj s sodniki in vodji ekip odločili, da zaradi dežja start v posameznih kategorijah, tudi zaradi varnosti tekmovalk in tekmovalcev, zmanjšamo za dva do tri kroge. Koliko ljudi je sodelovalo pri organizaciji dirke? Bi koga še posebej izpostavili? Za samo organizacijo dirke skrbijo najbolj prizadevni člani Kolesarskega društva Mengeš. Posebej se moram zahvaliti gasilskim društvom iz Mengša, Loke in Topol za opravljeno redarsko službo. Dirko, kot je velika nagrada Občine Mengeš, pa lahko organiziramo in izvedemo tudi zaradi naših donatorjev, posebej bi se zahvalil glavnemu donatorju Občini Mengeš in seveda tudi ostalim donatorjem. Ali za naslednje leto načrtujete kakšne spremembe? Za naslednje leto ne bomo spreminjali načina in trase dirke, saj je po mnenju trenerjev ena najbolje organiziranih dirk v Sloveniji. V letu 2016 smo imeli v nedeljo, 2. oktobra 2016, v občini več kot 250 tekmovalk in tekmovalcev. Vse pričakujemo in vabimo tudi naslednje leto. Bi radi izpostavili še kaj? Vse vaše brake in bralce lahko povabim na 3. tek Občine Mengeš, ki bo v soboto, 5. novembra 2016. Tekli bomo po ulicah Mengša na 5 in 10 km, otroci pa v Športnem parku na 600 m. Poskrbeli bomo za osvežitev na prog, pogostitev v cilju, tako kot lani pa bo vodeno skupinsko ogrevanje in raztezanje. Vsak udeleženec bo prejel tudi spominsko darilo. Besedilo in foto: Tina Drolc Kolesarska nedelja v Mengšu V Občini Mengeš je bil prvi vikend v oktobru, tudi v letu 2016, v znamenju kolesarstva. Na cestah Občine Mengeš je po­tekala dirka v cestnem kolesarstvu, dirka za 5. veliko nagrado Občine Mengeš 2016, v Športnem parku Mengeš pa dirka v gorskem kolesarstvu, serije sloXcup mladi, XC Energija Mengeš. Cestne kolesarske dirke za 5. veliko nagrado Občine Mengeš 2016 se je udeležilo 259 tekmovalcev, ki so se pomerili v seriji Pokala Slovenije za dečke in deklice A, B, C, mlajše in starejše mladince ter ženske elite. Prvi so progo prekolesarili rekreativni kolesari, njihova dirka pa je štela tudi za Pokal Občine Mengeš. Celotno dirko je zaznamoval dež in mokra cesta, kar je povzročilo kar nekaj padcev. Dirko za veliko nagrado Občine Mengeš že tradicionalno organizirata Kolesarsko društvo Mengeš ter Kolesarsko društvo Rog. Peta velika nagrada Občine Mengeš 2016 je imela cilj in start pred občinsko stavbo, krog je bil dolg 1.000 m, število krogov pa je bilo prilagojeno posamezni kategoriji. Progi za starejše mladince je organizator dodal še vzpon na Mengeško kočo. Peta velika nagrada Občine Mengeš 2016 se je začela z rekreativno dirko za moške in ženske. Število tekmovalcev je zaznamovalo deževno vreme, ki je tudi spodbudilo sodnike, da so zmanjšali število krogov. Med rekreativci je bil absolutno najhitrejši Tomaž Kališnik, KD Mengeš. Med moškimi je v kategoriji do vključno 40 let zmagal Tomaž Kališnik, KD Mengeš, drugi je v cilj pripeljal Gregor Urankar, Bam.si. V kategoriji do vključno 50 let je zmagal Tomaž Brank, Viktorija Klub, drugi je bil Janez Stopar, KD Mengeš. V kategoriji nad 50 let je zmagal Franc Jerič, KD Mengeš. Med ženskami je bila v kategoriji nad 35 let prva Saša Jeretina, druga pa Urška Mehle, obe KD Mengeš. Dirka je štela tudi za Pokal Občine Mengeš, med moškimi je bil najhitrejši občan Gregor Urankar, Bam.si, drugi je bil Janez Stopar in tretji Franc Jerič, oba KD Mengeš. Med ženskami je bila najhitrejša Saša Jeretina, druga pa Urška Mehle, obe KD Mengeš. Čestitke vsem rekreativkam in rekreativcem, da so se podali na progo v dežju. Dečki v kategoriji C, to so dečki stari 13 let, in deklice v kategorijah B in C, to so deklice stare do 13 oziroma do 15 let, so imeli skupen start in so prevozili 12 krogov, torej 12 km. Med dečki C, U-13, je bil najhitrejši Anže Ravbar, KK Adria Mobil, drugi je bil Grega Podlesnik, Tanin Sevnica, in tretji Jan Kenda, KD Sloga 1902 Idrija. Med deklicami B, U-15, je bila najhitrejša Klara Čemažar, BTC City Ljubljana, druga je bil Tajda Hamler, KK TBP Lenart in tretja Eva Prevc, KK Sava Kranj. Med deklicami C, U-13, je bila najhitrejša Nuša Moroz, KD Sloga 1902 Idrija, druga je bil Špela Čuk, KD Sloga 1902 Idrija in tretja Neja Kalan, KK Sava Kranj. Naslednja skupina na startu je bila sestavljena iz dečkov B, U-15, in deklic A, WU-15, to so deklice, stare do 15 let. Med dečki B je bil najhitrejši Adam Jordan, KK Adria Mobil, drugi je bil Jaka Špoljar, KK Adria Mobil in tretji Nik Rojko, KK TBP Lenart. Med deklicami A, WU-15, je bila najhitrejša Ana Ahačič, druga pa Tjaša Sušnik, obe KK Sava Kranj. Četrta skupina na startu je bila sestavljena iz dečkov A in mlajših mladink, to so tekmovalke, stare do 17 let. Med dečki A je bil najhitrejši Gaber Vandur, Tanina Sevnica, drugi je bil Gal Glivar, KK Adria Mobil in tretji Miha Strmšek, KK TBP Lenart. Med Mlajšimi mladinkami je bila najhitrejša Katja Dovjak, BTC City Ljubljana, druga je bil Sara Debenec, BTC City Ljubljana. Skupaj so startali tudi mlajši mladinci in starejše mladinke, to so tekmovalke do 17 let. Med mlajšimi mladinci je bil najhitrejši Aljaž Omrzel, KK Adria Mobil, drugi je bil Marko Hozjan, Perutnina Pruj in tretji Žan Rataj, KK Adria Mobil. Iz Mengša je v tej kategoriji tekmoval Marko Jeretina, Radenska As, ki je privozil odlično 7. mesto. Med Ženske ELITE je bila najhitrejša Katja Jeretina, KK Adria Mobil, druga je bil Alenka Novak, KK Adria Mobil in tretja Urška Žigart, BTC City Ljubljana. Tekmovalci so bili kljub dežju zelo dobro razpoloženi in zadovoljni, tako s sprejemom, organizacijo na startu ter pogostitvijo na cilju. Sprejem ekip in prevzem startnih številk je bil v Trdinovem hramu, ki je poskrbel tudi za pogostitev na cilju. Spremljevalna vozila so bila znamke Peugeot. Kolesarsko društvo Mengeš se je za pomoč pri organizaciji dirke posebej zahvalilo sponzorjem, Občini Mengeš ter občankam in občanom občine, ki so spodbujali tekmovalke in tekmovalce ter upoštevali zapore ceste. Franc Jerič, župan Občine Mengeš, pa se je po podelitvi rezultatov in nagrad zahvalil vsem tekmovalkam, tekmovalcem, trenerjem in vodjem ekip za udeležbo kljub deževnem vremenu in jih povabil na dirko prihodnje leto. Besedilo in foto: Tina Drolc, za ekipo Energijateam.com V Mengšu zaključek sloXcup pokala V nedeljo, 2. oktobra 2016, je v Športnem parku Mengeš potekala dirka v gorskem kolesarstvu serije sloXcup, mladi, XC Energija Mengeš. Dirke se jo je udeležilo 127 tekmovalcev, ki so sezono zaključili s prijetnim druženjem ter obljubo, da se prihodnjo sezono spet srečajo. Dirko je zaznamovalo deževno vreme, ki je v času dirke sicer pre­ nehalo, proga pa je ostala blatna in spolzka. Na podelitvi je tekmovalke, tekmovalce, trenerje in vodje ekip skoraj presenetilo sonce. in pust. Proga je poleg moči zahtevala tudi tehnično znanje, zato je bil boj za zadnje točke in razvrstitve v skupnem seštevku serije še posebej zanimiv. Zadovoljne obraze tekmovalk in tekmovalcev ob zaključku sezone je nagradilo tudi vreme, saj se je po celo­dnevnem dežju na podelitvi rezultatov skoraj pokazalo sonce. Progo so prve prevozile tekmovalke in tekmovalci kategorije U-7. Med deklicami je zmagala Tajda Šoštarko, Calcite Bike Team, druga je bila Ela Križan, Energijateam.com in tretja Neža Utran­ker, ŠD 2Simpl. Med dečki je bil najhitrejši Aljaž Boškin, KD Sloga 1902 Idrija, drugi je bil Jakob Krapež, Calcite Bike Team, in tretji Jošt Arbajter, Calcite Bike Team. Sledil je start tekmovalk in tekmovalcev kategorije U-9. Med de­klicami je bila najhitrejša Eva Terpin, MBK SportR.si, druga je bila Meta Tancik, Energijateam.com in tretja Ana Inkret, Calcite Bike Team. Med dečki so bili najhitrejši trije iz Calcite Bike Team, prvi je bil Maks Majnik, drugi Jaka Tominšek in tretji Nik Auer. V kategoriji U-11 je med deklicami zmagala Meta Janežič, Ener­gijateam.com, druga je bila Hana Gnezda, KD Sloga 1902 Idrija, tretja pa Nika Mikuž, MKB SportR.si. Med dečki je zmagal Tine Terpin, MBK SportR.si, drugi je bil Filip Utranker, ŠD 2Simpl, tretji pa Žan Lopatič, Calcit Bike Team. Med tekmovalkami v kategoriji U-13 je bila najhitrejša Hana Kranjec Žagar, Calcit Bike Team, druga je bila Daša Mlakar, MBK SportR.si, tretja pa Nuša Moroz, KD Sloga 1902 Idrija. Med tekmovalci je prepričljivo zmagal Žan Pahor, Energijateam.com, drugi je bil Miha Smrdel, tretji pa Jure Rus, oba MBK SportR.si. Sledil je skupen start kategorij U-15, U-17, mladinke in open. Med deklicami U-15 je bila najhitrejši Tamara Homar, Energi­jateam.com, druga je bila Lara Plut, Calcite Bike Team. Med dečki U-15 je zmagal Jakob Klemenčič, MBK SportR.si, drugi je bil Teo Pečnik, KK Ravne, tretji pa Jaka Starman, Calcite Bike Team. Med Mladici U-17 so bili najhitrejši iz MBK SportS.si, prvi je bil Matevž Govekar, drugi Miha Klemenčič, tretji pa Matjaž Lozar. Med mladinkami je tokrat zmagala Nika Dečman, druga je bila Eva Jagodič, obe Calcite Bike Team, tretja pa Ana Movrin, Ener­gijateam.com. V kategoriji open so bili vsi tekmovalci moški, zmagal je Damjan Utranker, ŠD 2Simpl, drugi je bil Miha Va­silenko, MTB Klub Kranj, in tretji Jure Prešeren, KK Završnica. Zaključek so popestrili trije kolesarji na poganjalčkih, ki so se pomerili v štirih krogih in se vsi trije tudi sami povzpeli na zma­govalne stopničke. V seriji sloXcup je čas tekmovalk in tekmovalcev celotno sezono merilo podjetje iz Mengša, AZ net d.o.o. Besedilo: Tina Drolc Foto: www.sloxcup.com Mlajši tekmovalci NTS Mengeš tudi tokrat uspešni 9. oktobra je bil v Cerknici drugi odprti turnir ljubljanske regije za učence in dijake v namiznem tenisu. Na turnirju je nastopilo 99 tekmovalcev in tekmovalk iz petnajstih klubov ljubljanske regije. Mengeš je zastopalo 23 tekmovalk in tek­movalcev, ki so bili tudi tokrat uspešni. Badminton: Prva mesta Mengšanom Sezona badmintona je odprta in prve medalje so tudi že tu. V nedeljo, 16. oktobra, so se zanje borili na prvem turnirju Lige Komenda. Liga je sestavljena iz štirih turnirjev; na turnirjih se izmenično igrajo igre dvojic (ženskih, moških, mešanih) in posameznikov. Tokrat je potekal turnir posameznikov in Mengšani so se odlično odrezali. V kategoriji žensk je 1. mesto zasedla Nina Dodič, 2. mesto pa Ka­tja Urankar. Tudi fantje so se prav dobro izkazali, saj so zasedli prva štiri mesta. Uroš Bregar je dobil zlato odličje, Igor Tomazin srebrno, 3. mesto si je prisvojil David Vrhovnik, četrto pa, kot ponavadi, Jure Šinkovec. Besedilo: Helena Šinkovec Foto: Žiga Frass Luka Trtnik državni prvak v namiznem tenisu za invalide 23. 10. 2016 je v športni dvorani v Logatcu, v organizaciji Zveze za šport invalidov Slovenije, potekalo državno prven­ stvo invalidov v namiznem tenisu. Na tekmovanju je sodelovalo 81 tekmovalcev iz Slovenije. Nastopili so v 11 različnih kategorijah v moški in ženski konkurenci. Na koncu je bilo še tekmovanje tipa OPEN, kjer so se pomerili tekmovalci vseh kategorij med seboj. Odličen rezultat je dosegel član NTS Mengeš Luka Trtnik, ki je v svoji kategorijo osvojil naslov državnega prvaka, v kategoriji OPEN pa je osvojil 8. mesto. Besedilo: MLAJ Foto: Zveza za šport invalidov Slovenije Drugi odprti turnir RS v namiznem tenisu za mladince in mladinke V nedeljo, 23. oktobra, je bil v Izoli drugi odprti turnir za mla­dince in mladinke v namiznem tenisu. Nastopilo je 56 mladin­cev in 36 mladink iz petindvajsetih slovenskih namiznoteniških klubov. Mengšane so zastopali: Tilen Šalja, Javor Zavec, Nejc Erjavec, Aljaž Frelih, Gašper Markič, Tim Pavli, Bor Rutar, Ma­tej Prezelj, Mark Šporar, Ana Tofant, Katarina Stražar in sestre Tara, Nika, Vita Kobetič. Tekmovalke in tekmovalci so bili razdeljeni v predtekmovalne skupine s štirimi igralci, kjer so se pomerili vsak z vsakim. Prvo- in drugo uvrščeni sta se uvrstila v finalni del, kjer so igrali do konca na izpadanje. Pri fantih se je v finalni del tekmovanja uvrstilo pet naših tekmovalcev, pri dekletih pa štiri. Uspešnejša so bila dekleta, v finalni del tekmovanja so se uvr­stile štiri tekmovalke, kjer pa se je žreb z Mengšankami poigral tako, da so igrale med sabo. V četrtfinalu je Ana Tofant premagala Taro Kobetič, v polfinalu se je Ana Tofant srečala s Katarino Stražar. Uspešnejša je bila Katarina, ki se je v finalu pomerila z Aleksandro Vovk in izgubila z rezultatom 0 : 3. Besedilo: MLAJ Foto: Matjaž Prezelj Veteranski košarkarski turnir v Italiji Že deveto leto zapored smo se košarkarice iz ŠD Partizana Mengeš udeležile mednarodnega košarkarskega turnirja za veterane v Alassiu, obmorskem mestu na Ligurski obali. Poleg nas se je omenjenega turnirja udeležilo še devet ženskih ekip iz Litve, Latvije, Danske, Irske, Turčije, Nemčije in Italije. Po na­petih soočenjih je prvo mesto dosegla ekipa iz Turčije, Slovenke pa smo po dveh zmagah in enem porazu pristale na petem mestu. Na turnirju je sodelovala tudi moška ekipa iz Domžal, KK Domžale Retro, ki je med štirinajstimi ekipami prav tako osvojila peto mesto. Glavna zahvala gre gostilni Trdinov hram, Tonetu, ki nam s svojo dobrosrčnostjo in sponzorstvom pomaga udeležiti se takih in po­dobnih dogodkov. Zahvaljujemo se tudi Razvojnemu centru Srca Slovenije, ki je prispeval mnogo različnih publikacij, s katerimi smo med tujimi ekipami poskrbele za večjo prepoznavnost Slovenije, kar nam je bilo v veliko veselje. Prijetno popotovanje domov smo zaključile z željo, da bi nekoč organizirali takšen mednarodni košarkarski turnir tudi v Mengšu. Smiselno bi bilo projekt organizirati širše in s pomočjo Razvojnega centra Srca Slovenije vključiti tudi druga mesta. Besedilo in foto: Polona Razpotnik za Košarkarsko sekcijo ŠD Partizan Mengeš SSK Mengeš znova najboljši klub v alpsko­ jadranskem pokalu Na državnem prvenstvu v smučarskih skokih za dečke do 10 in 11 let ter deklice do 11 let, ki so ga na 23-metrski napravi na Zalokah pod Gobavico v začetku oktobra zelo dobro izpeljali prizadevni člani SSK Mengeš, so mladi domači skakalci znova igrali zelo vidne vloge. Na moštveni preizkušnji je zmaga ostala doma, zanjo pa so poskrbeli Benjamin Bedrač, Tit Voranc Božič, Nik Bergant Smerajc in Alen Pestotnik, ki so pod vodstvom glavnega trenerja Aleša Selaka ter njegovih po­močnikov Luke Brnota in Davorja Maučeca prepričljivo opravili z zasedbami iz vse Slovenije. Na krilih ekipne zmage so upi iz SSK Mengeš dan zatem blesteli tudi na sklepnem dejanju alpsko-jadranskega pokala v Sebenjah pri Tržiču, kjer so Alen Pestotnik (do 8 let), Nik Bergant Smerajc (do 9 let) in Be­njamin Bedrač (do 10 let) slavili zmage, na stopničke pa so skočili tudi drugouvrščeni Jaka Perne (do 7 let) ter tretjeuvrščena David Sitar (do 7 let) in Timo Šimnovec (do 9 let). Z izvrstnimi nastopi so si Selakovi varovanci, od katerih so v skupnem seštevku med najboljšo trojico končali Alen Pestotnik (1.), Nik Bergant Smerajc (1.), Jaka Perne (2.) in Benjamin Bedrač (3.), zagotovili tudi skupno prvo mesto v ekipni razvrstitvi tega tekmovanja, tako da so še tretjič zapored osvojili veliki pokal za najboljši klub v konkurenci ekip iz Avstrije, Italije in Slovenije. Ob moštveni lovoriki pa so se v SSK Mengeš prejšnji mesec veselili tudi posamičnega naslova državnega prvaka, s katerim se je ovenčal Taj Ekart, ki je bil v Mostecu najboljši med dečki, starimi do 13 let. V V posamični konkurenci se je Alen Pestotnik (do 10 let) okitil z bro­nasto kolajno, v tej kategoriji pa so barve mengeškega kluba med 84 skakalci iz vse Slovenije dostojno zastopali še Nik Bergant Smerajc (4.), Tit Voranc Božič (6.), Timo Šimnovec (11.), Miha Dolinšek (37.), Tjuš Perko (38.) in Miha Hočevar (80.). Med dečki do 11 let so se Maj Tim Herbstritt (24.), Benjamin Bedrač (28.), Lovro Dolinšek (30.) in Tian Šebjanič (31.) zasidrali v zlati sredini, med enako starimi deklicami pa sta komaj osemletni Živa Andrić in Anja Kukar pristali na 22. oziroma 35. mestu. Med posebnimi gosti državnega prvenstva v Mengšu je bil sicer ptujski boksarski šampion Dejan Zavec, nekdanji profesionalni svetovni prvak v velterski kategoriji po ugledni različici IBF, ki ni skrival navdušenja nad »orliči«. Seveda so bili nad njim očarani tudi mladi skakalci in njihovi starši, saj prošnjam za skupno fotografiranje nikakor ni bilo videti konca. tri leta starejši konkurenci pa se je 14-letni Jure Močnik na državnem prvenstvu v Kranju izkazal s srebrnim odličjem. Med člani sta v vetrovni loteriji na 110-metrski skakalnici pod Šmarjetno goro Anže Lanišek in Matjaž Pungertar povlekla »srečki« za osmo oziroma 17. mesto, med nordijskimi kombinatorci pa si je Leon Šarc priskakal in pritekel osmo mesto. Z zadnjega tekmovanja letošnjega poletnega regijskega pokala Cockte v Bohinju so se Selakovi upi vrnili s kar šestimi kolajnami. Vse tekmece so preskočili Benjamin Bedrač (do 11 let), Nik Bergant Smerajc (do 10 let) in Alen Pestotnik (do 9 let), na drugih mestih pa so pristali Taj Ekart (do 13 let), Timo Šimnovec (do 10 let) in Živa Andrić (do 9 let). Besedilo: Miha Šimnovec Foto: Simon Tomažič Turnir trojk – košarkarski dogodek v Mengšu Vroč jesenski dan indijanskega poletja, razbeljen asfalt, divji mladci. Atraktivno, razigrano, hitro, agresivno in v lokalnem duhu – in kasneje še v duhu lokala. Pri organizaciji in izvedbi turnirja 1. oktobra ob 14. uri je namreč sodelovalo devet prostovoljcev AIA – Mladinskega centra Mengeš. Že na prvi pogled je ekipa Complexity, mengeško-domžalska ekipa, delovala nevarneje, z mišicami bolj podobnimi profesionalnim eki­pam, na primer takim, kot so zmagovalci evropskega prvenstva iz Slovenije: Alan Sadiković, Aleksander Dejanović -ekspert za trojke in Žiga Lah. Druga je bila ekipa Kombajn squad: Miha Repnik, Luka Maver in Andraž Pezdirc, tretja pa ekipa HK mengeško-koprske na­veze: Aljaž Vuga, Adi Kocjan in Klemen Vuga. Nivo igre je bil visok, prekrškov kljub temu izredno malo. Športna igra, nobenega prostega meta za nešportno potezo. Kljub zelo ugodnemu bonusu ga niti ena ekipa ni izpolnila. Sledil je še turnir trojk, tudi tu, kljub ponovitvi fina­la, zmagovalec ni bil sporen, to je bil Aleksander Dejanović. Besedilo: Primož Centa Foto: Anže Lustek Uspeh Mengšanov na 26. Kajuhovem turnirju v namiznem tenisu 1. in 2. oktobra je bil v Športnem parku Kodeljevo 26. Kajuhov turnir v namiznem tenisu, na katerem je nastopilo 204 tekmovalk in tekmovalcev iz Slovenije in Italije. Mengeš je zastopalo 26 tekmovalk in tekmovalcev. Tekmovanje je potekalo v dveh delih: ekipno in posamično za mlaj­še kadete in kadetinje, kadete in kadetinje, mladince in mladinke, člane in članice ter rekreativce. Največ pozornosti je požel legen­darni Edvard Vecko, ki je zmagal v kategoriji rekreativcev nad 60 let. Kot zanimivost naj povemo, da je bil najstarejši tekmovalec, star 89 let, kar 83 let starejši od najmlajšega udeleženca, temu je organizator podaril reprezentančno majico našega najboljšega igral­ca Bojana Tokiča. Besedilo: MLAJ Foto: Žiga Zupan Rezultati Mengšanov Ekipno tekmovanje: Mlajši kadeti: Mengeš 1 (Aljaž Goltnik, Dejan Jokič) 1. mesto, Mengeš 2 (Luka Jokič, Maj Guček) 5. - 8. mesto. Mlajše kadetinje: Mengeš – Interdiskont (Gaja Kobetič, Nuša Kadiš) 1. mesto, Mengeš 1 ( Brina Markič, Živa Markič) 3. - 4. mesto. Kadetinje ekipno: Mengeš (Tara, Vita Kobetič) 1. mesto. Mladinci ekipno: Mengeš 3 (Matej Prezelj, Bor Rutar) 5. - 8. mesto, Mengeš 2 ( Tim Pavli, Tilen Šalja) 3. - 4. mesto, Mengeš 1 (Nejc Erjavec, Aljaž Frelih) 2. mesto Mladinke ekipno: Mengeš (Ana Tofant, Nika Kobetič) 1. mesto Posamično tekmovanje: Mlajši kadeti: Aljaž Goltnik 1. mesto, Dejan Jokič 3. - 4. mesto, David Grad, Maj Guček 5. - 8. mesto. Mlajše kadetinje: Gaja Kobetič 2. mesto, Ana Peterlin, Brina Markič 5. - 8. mesto. Kadetinje: Vita Kobetič 1. mesto, Tara Kobetič 2. mesto. Mladinke: Nika Kobetič 3. - 4. mesto. Mladinci: Nejc Erjavec 1. mesto, Tim Pavli, Aljaž Frelih 3- 4. mesto. Članice: Ana Tofant 1. mesto. Zaključek teniških lig in zaključek teniške sezone 2016 Tako kot pri vseh športih, ki se odvijajo na prostem, se tudi pri tenisu sezona na zunanjih igriščih počasi končuje. Uradni zaključek sezone z odigranim šampanjec turnirjem in uradni zaključek interne klubske lige smo v TK Mengeš združili kar v enem dnevu. To sicer ne pomeni, da smo za letos loparje postavili v kot, saj bomo na zunanjih igriščih igrali, dokler bo vreme to dopuščalo, za tem pa se selimo v našo zimsko »bazo«, Harmonijo. Imamo pa kar nekaj uspehov, Peterlin je prvič na vrhu posameznikov, Šporn in Kruljec pa po premoru zopet na vrhu dvojic. Finale sezone se je odvijal 8. oktobra 2016. Na igriščih 3, 4 in 5 so se odvijala finala in tekme za tretje mesto v vseh klubskih ligah, na igriščih 1 in 2 pa je potekal šampanjec turnir za vse tiste, ki se v ligi niso uvrstili v polfinala. Liga je bila v letošnjem letu razdeljena na šest kategorij, in sicer 1., 2. In 3. moška liga za posameznike, ženska liga za posameznice, moške dvojice in mešane dvojice. Na začetku sezone so vodje lig, Gašper Hren, Izidor Grošelj in Tim Janežič šestinsedemdeset igralcev razpore­dili v kategorizirane skupine. Pa začnimo pri mešanih dvojicah. Liga mešanih dvojic je bila razde­ljena na dve enakovredni skupini po šest parov. Najboljša dva para iz vsake skupine sta se uvrstila v polfinale. Na zaključnem turnirju sta tek­mo za tretje mesto dobila Dule in Bojana Planinšek, ki sta v polfinalu klonila proti bodočima prvakoma mešanih dvojic. Finale je bilo precej napeto, saj se je tekma zavlekla v tretji set, kjer pa sta Uroš Bregar in Liza Mušič premagala Gašperja Hrena in Vlasto Gladek, bolj poznana kot dvojica Hrenček/Babi Maja. Nekoliko višja udeležba je bila v ligi moških dvojic, kamor se je prijavilo kar 21 parov. Razdeljeni so bili v tri enakovredne skupine. Po rednem delu se je tekmovanje nadaljevalo v četrtfinalu in za tem v polfinalu. Tako sta se v boj za tretje mesto uvrstili dvojici Hurwits/Tomazin in Starčič/Skok. Tudi tukaj se je tekma zaključila šele v tretjem setu, kjer sta nekoliko več izkušenj pokazala Tadej Starčič in Jože Skok, veselje pa je bilo neizmerno. Za razliko od malega finala je bil veliki finale veli­ko manj napet, saj sta Jaka Kruljec in Aleš Šporn prepričljivo odpravila Matjaža Lobodo in Gorana Hadžiagiča in tako po enoletnem premoru (lani sta bila namreč tretja do četrta) zopet stopila na vrh moških dvojic. V ženski ligi posameznic je bilo prijavljenih osem deklet. Najboljše štiri so se uvrstile v polfinale. V tekmi za tretje mesto je Olga Avsenik precej gladko premagala novinko v našem klubu Metodo Plevel. V finalu pa sta se znašli dve izrazito najboljši igralki v ženski ligi, ki sta med sezono nasprotnice suvereno premagovali kot po tekočem traku, zato je bil fi­nalni obračun med Lizo Mušič in Vanjo Jovičevič zelo napet in tudi kar precej dolg. Zaključil se je v tretjem setu, kjer je slavila Liza Mušič. Liza je Vanjo premagala prvič in veselje je bilo nepopisno. Moška liga je bila razdeljena na tri jakostne skupine. V tretji ligi je igralo deset igralcev. Štirje so se uvrstili v polfinale, podobno kot pri ženski ligi. V tekmi za tretje mesto je po dolgi in težki borbi na najnižjo stopničko stopil Gregor Batista, ki je v zelo gledljivi in všečni tekmi premagal Denisa Grabljevca. Finale pa je bilo končano mnogo hitreje, saj je da­leč najboljši igralec tretje lige Tilen Korošec suvereno premaga Jerneja Jereba. Prva in druga liga sta bili razdeljeni na dve enakovredni skupini po sedem igralcev. Iz vsake skupine so se po štirje najboljši uvrstili v playoff, kjer se je nadaljevanje igralo po sistemu izločanja. V drugi ligi so se na zaključni finale uvrstili sami izkušeni igralci. Tretje mesto je po zmagi nad Bojanom Rajkom zasedel Borut Pišek, v finalu pa je slavil igralec, ki je bil zaradi bolezni na začetku sezone uvrščen v drugo ligo. Alen Vrhovnik je v preteklih sezonah že mešal štrene prve lige, v letošnji pa je bil v drugi ligi enostavno nepremagljiv. V finalu ga ni mogel prese­netiti niti Žiga Skok, ki je na koncu zasedel drugo mesto. Hudi boji pa so se odvijali tudi v prvi ligi, kjer je bil tekmovalni sistem enak kot v drugi ligi. V boju za tretje mesto sta se pomerila stara znanca prvoligaških malih final, Izidor Grošelj in Nejc Skok. Tako kot lani je tudi letos po hudi borbi zmagal izkušenejši Grošelj. Prava drama pa se je odvijala v velikem finalu najmočnejše lige. Nasproti sta si stala igralca, ki svoje tekme vedno zaključita v podaljšanih igrah. Statistiki so tudi tokrat napovedovali podoben scenarij. Prvi set je šel v roke Andreja Peterlina, v drugem pa je bil boljši Uroš Bregar. Tekma se je nadaljevala v tretjem nizu, kjer je pri vodstvu Bregarja z 5 : 1 vse kazalo na konec brez podaljšane igre, vendar se Peterlin ni dal in je izid poravnal na 5 : 5 in kasneje na 6 : 6. Tako kot vedno je sledila podaljšana igra, v kateri je bil tokrat močnejši Andrej Peterlin in se tako prvič zavihtel na najvišjo stopničko najmočnejše Mengeške lige. Zaključni dogodek je minil zares na visokem nivoju, saj so bile za­ključne predstave zares dobre, tako kot so bile dobre tudi dobrote z žara, za katere je skrbel izkušeni kuhar Igor Maver. Zvečer je sledila še slavnostna podelitev pokalov in medalj in zabava se je lahko nada­ljevala naprej. Zgodil se je tudi manjši incident, saj so Jaku Kruljcu in Gašperju Hrenu izmaknili pokala. Primer že preiskuje klubska tajna policija, menda je med največjimi osumljenci kuhar. Na srečo pa sta fanta pokale v naslednjih dneh našla v brunarici. Besedilo in foto: Prešeren T. Vita in Tara Kobetič na stopničkah V Velenju je bil 16. oktobra drugio odprti turnir Republi­ke Slovenije za kadete in kadetinje v namiznem tenisu. Na turnirju je nastopilo 56 tekmovalcev in 32 tekmovalk iz osemnajstih namiznoteniških klubov. Mengeš so zastopali štirje kadeti in tri kadetinje: Aljaž Goltnik, Rok Grad, Janez Popelar, Dejan Jokič in Mitja Zavec. Po igranju v predtekmovalnih skupinah so se vsi uvrstili v finalni del tekmovanja, Aljaž Goltnik in Dejan Jokič pa sta se uvrstila med šest­najst najboljših, kar je lep uspeh, saj so še vsi mlajši kadeti. V kategoriji kadetinj so nastopile sestre Gaja, Tara in Vita Kobetič. Mlajša kadetinja Gaja se je uvrstila v finalni del tekmovanja, Vita in Tara pa sta dosegli odličen rezultat. Tara je najprej premagala 3. nosilko Niko Belaj iz Cirkovcev. Za preboj v finale pa je nato izgubila z Leo Pauli iz Arrigonija. Uspešno pot do finala je nadaljevala Vita. Najprej je premagala 4. nosilko Ino Ungar iz Cirkovcev, nato za preboj v finale še drugo nosilko Danielo Butkovski Tomanič s Ptuja. V finalu je morala priznati premoč trenutno najboljši kadetinji Lei Pavlin. Vita Kobetič je osvojila 2. mesto, Tara Kobetič pa 3. - 4. mesto. Glede na dobro in zavzeto delo na treningih lahko pričakujem lepe rezultate tudi na naslednjih tekmovanjih. Besedilo: MLAJ Foto: David Orešnik Mengšani odlično pričeli novo ligaško namiznoteniško sezono V soboto, 8. 10. so se pričela tekmovanja v slovenskih nami­ znoteniških ligah. Mladi Mengšani, ki nastopajo v 3. SNTL za člane so na gostovanju v Velenju pod vodstvom trenerja Žige Zupana zabeležili prvo zmago in nakazali, da lahko ra­čunamo na dobro uvrstitev. Ekipo Velenja so premagali z rezultatom 5:3. Za ekipo Cornilleau Mengeš so igrali Nejc Erjavec, Aljaž Frelih, Tim Pavli in Bor Rutar. Prva članska ekipa, ki tekmuje v 1. SNTL, se je doma pomerila z ekipo NTK Ilirija iz Ljubljane. V ekipi, ki jo vodi trener Gregor Gostiša so igrali Andraž Avbelj, Klemen Jazbič, David Orešnik, prvič pa je v članski ekipi nastopil mladi Tilen Šalja. Po zanimivih in kvalitetnih dvobojih so Mengšani slavili visoko zmago, saj so igralce Ilirije pre­magali z rezultatom 5:0. Besedilo: Mlaj Foto: Žiga Zupan postavitvi zelo pohvalna in izvirna, za kar gre poleg ustvarjalcev zasluga tudi mentorju društva, likovnemu pedagogu, slikarju in fotografu Lojzetu Kalinšku. Z njegovo pomočjo in nasveti dru­štvo dosega odlične rezultate se je v zadnjih letih razvilo v veliko, prepoznavno in uspešno društvo ne le v občini, temveč v širšem slovenskem prostoru in v tujini. Na razstavi sodeluje 15 članov društva, in sicer: Alojz Burja, Anka Sodec, Barbara Rabič, Binca Lomšek, Dari Korošec, Diana Korelc, Emanuela Rodica, Helena Testen, Ina Malus, Irena Go­renc, Irena Novak, Majda Gartner, Martina Kozamernik, Milica Tomšič in Minka Kristanc. Navzoče je pozdravil in izrekel dobrodošlico župan občine Na­zarje Matej Pečovnik in razstavo odprl. Ogled je mogoč do 14. 11. 2016 v Jakijevi hiši – Galerija Nazarje. Besedilo in foto: Binca Lomšek Z leti oblikujemo občino Mengeš Lista za Občino Mengeš obeležuje že 10. obletnico delovanja. Z županom Francem Jeričem na čelu smo za Mengeš naredili veliko dobrega. Ker ljudje običaj­ no govorijo le o slabih stvareh, naj vas mi spomnimo na dobre. Veliko je bilo storjenega za boljše in kako­vostnejše bivanje v Občini Mengeš. Največji dosežki zadnjih desetih let so prvi del obvoznice, obnova cest in komunalna infrastruktura, nov sistem za oskrbo s pitno vodo, prizidek k Vrtcu Mengeš -enota Gobica, nova enota Oblaček, energetska sanacija osnovne šole, sanacije vodotoka Pšata ter razbremenilnika, ureditev varnih poti v šolo, brv čez Pšato, gradnja optičnega omrežja in drugo. Trenutno je v delu prizidek k šoli, ki bo za prihajajoče generacije zagotovil dovolj prostora. V letu 2017 bomo vložili ves trud v novo špor tno dvorano. Tokrat se morajo zakopati lopate in ne bo ostalo le pri besedah. Interes Liste za Občino Mengeš, naše vodilo in naši cilji so usmerjeni proti kakovosti bivanja, zadovoljstvu naših občanov in občank. To nas združuje in povezuje. Kritike nas spodbujajo, po­bude nas usmerjajo. Ponosni smo na preteklih deset let, z zani­mivimi in konstruktivnimi plani za naslednjih deset let in več. Tu smo za vas, odpr ti za vaše predloge, mnenja in kritike. Z vsemi vprašanji se lahko obrnete na naše zveste člane. Besedilo in foto: Urška Mehle Obnova mrliških vežic V javnosti se vse bolj pogosto pojavljajo vprašanja o občin­ski investiciji obnove mrliških vežic v letih 2014 in 2015, ki je presegla načrtovana finančna sredstva za kar 141 % oziroma od načrtovanih 92.215 eur kar na 221.821 EUR (zneski so brez DDV). Poleg tega je bila s posegom pov­zročena dodatna škoda na strehi objekta, za katero je bilo potrebno zagotoviti dodatna sredstva. Kljub velikemu zanimanju investitor oz. Občina Mengeš še ni poda­la nobene konkretne informacije o izvedbi investicije ter o odgovor­nosti za njeno izvedbo, čeprav o svojih aktivnostih redno obvešča javnost. O tej problematiki smo sicer občinski svetniki veliko razpra­vljali, vendar o tem ni nihče poročal javnosti. Veliko vprašanj dobivamo tudi na našo svetniško skupino, zato smo se odločili, da javnosti posredujemo tiste informacije, s katerimi smo bili seznanjeni na Občinskem svetu Občine Mengeš. Prvo opozorilo je 18. 6. 2015 na 6. seji Občinskega sveta podal član naše svetniške skupine Aleš Janežič, ki je pod točko pobude in vprašanja zahteval »Poročilo o porabi proračunskih sredstev za obnovo mrliških vežic«, zaradi katere se je sploh začelo preverjanje te investicije. Na naslednji seji je uprava pripravila odgovor, v katerem je priznala nekatere nepravilnosti pri postopku javnega naročanja ter seznanila Občinski svet, da je naročila notranjo revizijo postopka, kjer je bilo kasneje ugotovljenih več kršitev Zakona o javnem naročanju. Pri tem pojasnjujemo, da je poročilo notranje revizije internega značaja in z njim razpolaga zgolj občinska uprava. Nadzorni odbor Občine Mengeš, ki je v občini pristojen za nad­zor zakonitosti in gospodarnosti poslovanja občine, je v septem­bru lanskega leta začel z revizijo investicije obnove mrliških vežic. Problematiko je obravnaval kot izredno revizijo v okviru preverjanja poslovanja Občine Mengeš v letu 2014. Nadzorni odbor Občine Mengeš je 12. 3. 2016 podal poročilo ter v končni oceni in ugotovitvah podal naslednje mnenje: »Pri izrednem nadzornem pregledu prenove mrliških vežic v Mengšu je bil s strani Nadzornega odbora Občine Mengeš ugotovljen sum hujše kršitve več določb Zakona o javnem naročanju (ZJN-2), Zakona o javnih financah in Obligacijskega zakona«. Celotno poročilo Nadzornega odbora je javno in mora biti objavljeno na spletni strani Občine Mengeš. Iz poročila je še razvidno, da je Občina na podlagi notranje revizije morala podati samoprijavo na Državno revizijsko komisijo, Nadzorni odbor pa je poslal prijavo Računskemu sodišču. Končna poročila revizorjev ugotavljajo kršitve predpisov, ne ugota­vljajo pa osebnih odgovornosti za kršitve zakonodaje. Po našem mnenju so te odgovornosti jasne, saj vemo, da je po veljavni zako­nodaji za porabo proračunskih sredstev odgovorna izvršilna oblast, to pa sta župan in podžupan. Prepričani smo, da bi bila poraba davkoplačevalskega denarja v Občini Mengeš bolj transparentna in gospodarna, če izvršna oblast ne bi bila omejena zgolj na županovo listo, ampak bi se delila tudi z drugimi strankami ali listami, tako kot je to običajno v drugih slovenskih občinah. Besedilo: Peter Gubanc, SMO Ustanovitev civilne iniciative Dovolj imamo prometnega kaosa! Stop za tovornjake! Prometnovarnostne razmere v naši občini so iz leta v leto, iz meseca v mesec in iz dneva dan slabše. Število motornih vozil se povečuje, k nevzdržnim razmeram pa levji delež prispeva mednarodni tovorni promet. Da naše ceste ne izpolnjujejo niti osnovnih pogojev za tak promet, je vsakomur jasno. Da se vozila v sklenjeni koloni valijo po ozkih cestah skozi Men­geš skoraj 20 ur dnevno (Gorenjska, Prešernova, Slovenska, Grobeljska cesta), pa je jasen dokaz kršitve osnovnih pravic ljudi ob teh prometnicah. Gre namreč za ogrožanje telesne­ ga in duševnega zdravja, varnosti, neoviranega gibanja itd. O pravici do zdravega življenjskega okolja govorijo številne konvencije, zakoni in tudi Ustava RS (72. člen: Vsakdo ima v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja. Država skrbi za zdravo življenjsko okolje.) Da je zrak onesna­žen in zdravju škodljiv, je tudi jasno. Po zadnjih raziskavah onesnaženost zraka s prašnimi delci življenjsko dobo prebi­ valcev ob prometnih cestah skrajša za tri leta! Po teh cestah hodijo otroci v šolo in vrtec. Pa to koga briga? V deževnih in snežnih dneh se na kotanjastih cestah zbira umazana voda in plundra, s katero vozniki brezobzirno 'oblivajo' otroke in druge pešce, ker se pač nimajo kam skriti. Pričakovanje, da problemi ljudi v občini in državi res koga skrbijo in da organi oblasti na lokalnem in državnem nivoju neprestano iščejo rešitve za odpravo problemov, ki tarejo občane in državljane, je očitno utvara. Ali so res nekaj vredni le pred volitvami, ko jim je treba z lepimi obljubami izmamiti volilni glas? Po volitvah spomin izvoljenih o obljubah, programih, poštenosti itd. navadno zelo opeša. Funkcionarji opozorila ljudi slabo slišijo in z nejevoljo poslušajo, tisti, ki se oglašajo, pa so označeni za nebodigatreba, ker menda motijo mir in »vznemirjajo« ljudi. Nevzdržne razmere v prometu ter škodljive posledice, ki jih zaradi tega občutimo, na drugi strani pa vse premajhno in prepočasno angažiranje občinskih in državnih organov, da bi uredili, kar so dolžni urediti, razburjajo številne Mengšane že lep čas. Najbolj seveda tiste, ki živijo ob uvodoma navedenih cestah, vendar pa tudi prebivalce drugih cest in ulic ter naselij. Sodu je izbila dno gradnja ogromnega parkirišča za cca. 200 tovornjakov ob Pšati. Skoraj v središču Mengša! Pokazalo se je, da gre za nezakonito (»črno«) gradnjo! Pred očmi občinskih in drugih organov jo sprenevedavo izvaja zasebnik, ki že sedaj kali mir ljudem, občasno onesnažuje vodo v Pšati, uničuje ceste ter soustvarja prometni kaos. Občinska uprava za tako početje kaže razumevanje, saj je z naknadno prilagoditvijo prostorskega načrta pripravljena omogočiti legalizacijo in pridobitev gradbenega dovoljenja! Občinski svet je na zadnji seji sicer rekel stop, vendar pa je investitor kmalu zatem občini in zakonodaji prisolil še eno zaušnico: okrog gradbišča, že pripravljenega za asfaltiranje, je namesto začasne postavil 'pravo' ograjo. Tako, naj se ve, koliko velja pravni red v naši državi! Obvoznice, ki je temeljni ukrep za rešitev mengeškega prometnega kaosa in za katero so menda zbrani vsi potrebni »papirji«, država gradi (??) že desetletja, a nikakor ne more zbrati denarja za dokončanje nekaj sto metrov ceste. Župan Franc Jerič je predstavnikom civilne iniciative povedal, da je od pristojnega ministra dobil obljubo o dokončanju v letu 2018. Lepo, ampak obljub smo že siti. Poleg tega ta minister zadnje čase vsem občinam obljublja rešitev njihovih problemov, ne zagotavlja pa nikakršnega jamstva. Kot spontan odziv na kaotične prometne razmere se je v začetku oktobra oblikovala Civilna iniciativa za izboljšanje prometnovarnostnih razmer v Mengšu. V nekaj dneh se je več kot 150 občanov podpisalo pod tri zahteve: 1. Občinska uprava mora odločneje in učinkoviteje iskati rešitve za izgradnjo obvoznice. O ukrepih naj župan mesečno obvešča občane. 2. Občinska uprava naj stori vse možne korake, da se bo stanje na najbolj obremenjenih cestah izboljševalo in ne poslabševalo. Zato bo od policije, inšpekcijskih, upravnih in drugih organov vztrajno in odločno zahtevala, da ukrepajo. O izvedenih ukrepih naj župan mesečno obvešča občane. 3. Podpisniki obsojamo nezakonito gradnjo parkirišča ob Pšati, ki na to območje absolutno ne sodi. Tovornjaki že sedaj močno poslabšujejo prometnovarnostne razmere, po novem, ko jih bo veliko več, pa bodo še bolj. Od župana in občinskega sveta pričakujemo, da bo gradnja ustavljena in objekt odstranjen. Namesto parkirišča za 100 ali 200 tovornjakov potrebuje občina objekte za nove zaposlitve in površine, ki bodo prispevale k dvigu kakovosti življenja. Civilna iniciativa (CI) je doslej spodbudila že nekaj aktivnosti, podpisniki pa dajejo pobude še za nove. Pripravljeni so tudi na krajšo zaustavitev prometa. K demonstraciji ste vabljeni vsi občani v čim večjem številu, da bo sporočilo odgovornim preko medijev dovolj učinkovito. Podpisniki smo pripravljeni akcije izvajati, dokler ne bo dano jamstvo, da bodo zahteve, predvsem dokončanje obvoznice, izpolnjene. Civilna iniciativa nadaljuje z zbiranjem podpisov, da bo še močnejša, glasnejša in učinkovitejša. Pridružite se vsi Mengšani, kjerkoli bivate. S svojo voljo za sodelovanje ter problemom, ki vas tare, seznanite predstavnike CI, ki so: Jakob Reven (041 360412), Jožica Komatar (070 274938), Ljudmila Bolta (041 226905), Branko Lipar, koordinator iniciative (040 354111) in Francka Kravanja (031 235472). Besedilo: Branko Lipar in predstavniki civilne iniciative Foto: Marko Zakrajšek Veliki Mengeš že dolgo brez trgovine Kot prebivalec včasih Velikega Mengša pišem v imenu sta­rejših občanov, ki bivajo v predelu, kjer že dolgo ni nobene trgovine. Zapuščeni in že delno poraščeni del pritličja sta­novanjskega bloka na Kolodvorski že dolgo sameva. Bili so časi, ko se je tam bohotila Kovinotehna, kjer si praktično dobil vse, od šivanke do slona, pa na vogalu Mercator, pa pozneje Tuš. Spominjam se še očeta, ki je hodil vsako dnevno tja s palčko po nekaj špecerije, se nazaj grede ustavil na dva dedci v bližnjem bifeju, potem pa počasi odšel lepo domov. Istočasno je bilo to tudi razgibavanje in nekakšna telovadba. Z ukinit vijo praktično nikoli praznih trgovin so starejši ljudje po­stali odvisni od časa in dobre volje sorodnikov glede prevoza v oddaljeni Mercator ter še malo dlje do Tuša, saj je sprehod do tja in potem z vrečkami nazaj praktično nemogoč. Tudi popotniki iz kranjske in kamniške smeri so se ustavljali in zavili v trgovino, zato se sprašujemo, kje je problem oziroma ka­kšne so ovire, da nekdaj Veliki Mengeš nima trgovine -razen pekarnice. Besedilo: Drago Plevel in prikrajšani občani Koledar dogodkov november - december 2016 KDAJ KAJ KJE ORGANIZATOR OPOMBE nedelja, 13. november ob 8. uri Velika Slivnica Velika Slivnica PLANINSKO DRUŠTVO JANEZ TRDINA MENGEŠ sreda, 23. november NLP coaching Knjižnica Mengeš, Zaželjena je ob 18:30 delavnica - DENAR Slovenska cesta 30, 1234 predhodna Mengeš prijava sobota, 26. november ob 17. uri Risanka - The Croods Društvo Aia - mladinski center Mengeš, Slovenska cesta 28, 1234 Mengeš, 1234 Mengeš DRUŠTVO AIA - MLADINSKI CENTER MENGEŠ nedelja, 27. november ob 7. uri KOFCE - VELIKI VRH Kofce PLANINSKO DRUŠTVO JANEZ TRDINA MENGEŠ sreda, 30. november ob 17. uri KAKO VZGAJATI Z ISKANJEM DOBREGA V OTROKU IN ISTOČASNO POSTAVLJATI MEJE Društvo Aia - mladinski center Mengeš, Slovenska cesta 28, 1234 Mengeš, 1234 Mengeš DRUŠTVO AIA - MLADINSKI CENTER MENGEŠ sreda, 30. november STORY TELLING - Knjižnica Mengeš, Obvezna ob 17. uri poslušanje pravljic v Slovenska cesta 30, 1234 predhodna angleščini Mengeš prijava sobota, 3. december MIKLAVŽEV POHOD Mrzlica PLANINSKO ob 9. uri NA MRZLICO - DRUŠTVO JANEZ Palček Pohajalček TRDINA MENGEŠ nedelja, 18. december ob 9. uri Konec in Lepi kamen - Palček Pohajalček Dom v Kamniški Bistrici PLANINSKO DRUŠTVO JANEZ TRDINA MENGEŠ V sredo 16. novembra 2016, ob 19.30. uri, vas ob koncu leta vabimo v Naš Slamnik na (objekt severno od KD Mengeš, prvo nadstropje, vhod po stopnicah ob eko-otoku, soba pred dvoranico) SREČANJE PODPISNIKOV, PODPORNIKOV IN SIMPATIZERJEV CIVILNE INICIATIVE MENGEŠ. Pogovorili se bomo ob obletnici zaprtja dotoka alpske vode izpod Krvavca in devetletnici odločitve o nesodelovanju pri obnovi Skupinskega vodovoda Krvavec ter vseh spornostih in negativnostih preusmeritve na Domžalski vodovod - slabši, dražji, manj zanesljivi in varni oskrbi za Občino Mengeš. Seznanili vas bomo in se pogovorili o našem delovanju, okoliščinah in prizadevanjih ter prihodnjih aktivnostih ter nazdravili ob koncu leta! Vabljeni k dejavnemu sodelovanju in podpori. Dobrodošli! mag. Tomaž Štebe OBČINA MENGEŠ UR ADNE URE: ponedeljek: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 15.00 sreda: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 17.00 petek: 8.00 - 13.00 Nagradna križanka Pravilno rešitev križanke pošljite na Uredništvo Mengšana, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš do 28. 11. 2016. Med vsemi prejetimi in pravilno rešenimi križankami bomo izžrebali tri nagrajence in jih obdarili z nagradami, ki jih podarja Kavarna Mesing: (1.) 2 x tortica + 2 x čaj, (2.) 2 x sladica v lončku in (3.) 2 x domači zavitek.