List št. 15.
Gospodarske skušnje.
QPo%nati, da je krava breja) je gospodarju dostikrat važna reč, pa je tudi včasih zlo težavna. Večidel se pravi, da je krava breja, ko se po biku ne poja več. Ali to ni vselej gotovo, in toliko manj se zamore gospodar na to zanašati, ako je še le kravo kupil in njenih lastnost ne pozna.   Go-
tove skušnje uče, da se brejost v pervi polovici (v pervih 5 mescih J ne da in ne more gotovo spoznati; marsikdo se je že opekel, ki je v tem času „da je" ali „da ni" zagotovo terdil. Nobeno znamnje v tem času ni gotovo. — Še le ko se brejost polovici časa bliža, prihaja vamp večji, zlasti na straneh pod Jakotnicama, in ostane tak tudi takrat, ko je živina lačna; na to je tedaj gledati. V 6., 7. mescu in vedno lož je do 9. mesca se pa da tele skozi vamp ošlatati" ali vi-diti, ako se v trebuhu premika, in to je gotovo znamnje brejosti krave.
Hočeš tedaj tele ošlatati ali čutiti: jeli se premika, vstopi se na desno stran kravjiga vampa, in glej nekoliko časa: ali kakošno premetovanje zapaziš. Nar beržeje boš pa to vidil, ako kravo ogleduješ, kosezmerzlovodo napaja, — merzla pijača tako rekoč prestraši telička, da se zgane, in to vidiš na trebuhu. — Druga skušnja je: da položiš dlan na desno stran trebuha pod Jakot-nico; je krava breja, boš čutil pod kožo glavo ali kakošen drug del telička. — Tretja skušnja je, da s pestjo rahlo v trebuh na tistim mestu suneš: čutil boš premikanje mladiga, ki si ga s pestjo odrinil. — Ceterta skušnja se napravi z mlekarn berž spod krave o pervi jutrajni molži; kani namreč nekoliko kapljic tega mleka v kozarec hladne vode, in pazi kaj se z mlekarn godi: se mleko berž po vodi raztopi, ima biti to znamnje, da krava ni breja; grejo pa kapljice bolj gosto na dno vode, je to znamnje brejosti. Nekteri hvalijo to skušnjo, daje gotova; minočemotega naravnost terditi, vunder je tudi naravnost ne za-veržemo. Naj se tedaj poskusi, kadar gotovosti ni. Še ena skušnja je po notranjih delih; ta pa je le reč živinozdravnikova.
(JPomoček, kako suho meso itd. červov obvarovati) je bil v 11. listu Novic nasvetovan. Ni ga boljšiga, kakor je ta: Kersnika mesca, ko se po starih skušnjah, vse sorte merčes oživi, napravi pod poln kotel vode na ognjišu velik oginj, tako, da voda prav hudo vre. Sedaj prinesi meso, slanino itd. k ognjišu; dva urna človeka morata pomagati; eden kosove mesa v vrelim k;ropu kake 3 ali 4 minute stanovitno derži, da vročina ves merčes v mesu pokonča, — če je pa kos mesa dolg, ga je pa treba okoli oberniti, in ravno tolikanj časa tudi na drugim koncu v vrelim kropu deržati. Drugi pomagač pa vzame od perviga vsak kosec mesa v roke tako, da ga more urno s su-him presejanim bukovim pepelam prav na debelo poštupati. Potem se obesi vsak kosec proti na pripravno palico. Kakor hitro je vse to storjeno, se morajo vse palice, na kterih že s pepe-
lam poštupano meso visi, v suh in zračin kraj prenesti, kjer naj cel teden ali še več visi, de se prav dobro osuši; po tem se vzame doli, in prenese v shrambo. Na to vižo ostane vsa mast v mesu, ves merčes mora poginiti, in tako meso se da veliko let ohraniti.       (Iz Verhnike. F. S.)
—   58    —