Štev. 26.
V Ljubljani; dne 15. maja 1907.
Leto I.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO JE V LJUBLJANI.
POSAMEZNE ŠTEVILKE PO 10 VINARJEV.
HOVII DOBU
NAROČNINA ZA CELO LETO 8 K, ZA POL LETA 4 K, ZA ČETRT LETA 2 K.
V LJUBLJANI S POŠILJANJEM NA DOM ISTE CENE.
GLASILO SLOVENSKE GOSPODARSKE STRANKE.
IZHAJA VSAKO SREDO IN SOBOTO. — ZA OZNANILA SE PLAČUJE OD TROSTOPNE PETIT-VRSTE PO 15 H, ČE SE OZNANILA TISKA ENKRAT, PO 12 H, CE SE TISKA DVAKRAT IN PO 8 H, ČE SE TISKA TRIKRAT ALI VEČKRAT. — DOPISE IZVOLITE FRANKOVATI. — ROKOPISOV NE VRAČAMO. — NA NAROCBE BREZ ISTODOBNE VPOŠILJATVE NAROČNINE SE NE
OZIRAMO. — UPRAVNIŠTVU BLAGOVOLITE POŠILJATI NAROČNINE, REKLAMACIJE, OZNANILA, T. J. ADMINISTRATIVNE STVARI.
Brzojavke.
Kamnik, 14. maja. Sršen 721, Krek 4800, neveljavnih 9.
Celovec, 14. maja. Grafenauer zmagal z več sto glasov večine.
Celovec, 14. maja. 1. V okraju Pliberk-Bo-rovlje voljen Grafenauer z 1109 glasov večine nad nemškim in soc. demokratiškira kandidatom; 2. v okraju Beljak in okolica je voljen socialist Riese s pomočjo slovenskih glasov — večina nad dvema nemškima kandidatoma 1487 glasov; 8. v labudski dolini izvoljen krščanski socialec Walcher z večino 828 glasov nad nemškim nacionalcem; 4. v okraju Velikovec, Sviner, Staridvor (po veliki večini nemški) pride Slovenec Ellersdorfer v ožjo volitev z nemškonacionalcem Nagele; 5. v Zilski dolini pride v ožjo volitev grofKhevenhilller z nemškonacionalnim prof. Waldnerjem seveda s pomočjo slovenskih glasov; 6. v okolici Celovec pride v ožjo volitev socialist Lukas z nemškonacionalcem Kirschnerjem. Slovenci in socialisti navezani na skupno akcijo, potemvožji volitvi še lepša zmaga.
Celje, 14. maja. Nemški nacionalec Wastian v Mariboru padel, socialist Besel s pomočjo Slovencev do 400 glasov večine. V mestni skupini Celje zmagal nemški nacionalec s samo 600 glasov večine proti slovenskemu števnemu kandidatu Rebeku. — V savinski dolini zmagal Roblek proti klerikalnemu kandidatu dr. Povaleju.
Dunqj, 14. maja. Vsenemec Stein v Aschu propadel. Šchuhmeier (socialist) in Stransky (freialldeutsh) v ožjo volitev.
Dunaj, 14. maja. Grof Sternberg v kraljevem Gradcu izvoljen. V industr. okraju Neunkirchen zmagal socialist dr. Benner z veliko večino.
DnnqJ, 14. maja. Češki narodni radikalec Choc podlegel v Smichovu proti socialistu dr. Winterju. Minister Pacak izvoljen v Kutni hori.
DnnaJ, 14. maja. Toplice (Češko), zmagal socialist Seeliger; v Dečinu (Tetschen-Bodenbach) socialist Bieger.
DnnaJ, 14. maja. V XXI. okraju zmagal socialist Seitz; v X. okraju zmagala oba socialista dr. Adler in Reumann; v IX. okraju pride krščanski socialist princ Lichtenstein v ožjo volitev z uradniškim kandidatom Wa-berjem, ki bo vsled podpore socialistov izvoljen.
Voloska, 14. maja. Spinčič 811, Constantin 81
Gradec, 14. maja. Minister Derschata pride v ožjo volitev.
Rogatec, 15. maja. Oddanih glasov 6526: Dr. Anton Korošec izvoljen 4187, Žurman dobil 1654, Štajer-čijanec. Drofenik 654.
Celje, 15. maja. Korošec veliko večino. Benkovič in Boš ožja volitev, Benkovič 8759, Roš 1857, čobal 6190, Moscon 408, socialisti volijo Roša enako Mosconovci.
Celje okolica, 15 maja. Oddanih glasov 7899, izvoljen kandidat nar. stranke Roblek, s 4181 glasovi. Dr. Povalej 2658, soc. dem. Vidmar 451.
Ptuj, 15. maja. Oddanih glasov 8979, izvoljen Ploj s 5390 glasovi, Zadravec 2165, Ornigg 1817.
Slov. Gradec. Ježovnik prodrl s 3514 glasovi, Bobič 3203 in drugi 280.
Trst okolica, 15. maja. Rybar zmagal.
Trst I. okraj, 15. maja. Socialni demokrat izvoljen. Drugod povsod ožja volitev med Italijani in soc. dem.
Istra, 15. maja. Spinčič, Laganja, Mandič zmagali.
Gorica okolica, 15. maja. Pon 3587, Gabrijelčič 1652, Štreke(j (agrarec) 1201, Milost (soc.) 620.
Gorica, 15. maja. Dr. Marani 2183, Kopač (slov.) 904, Škabar (soc.) 288.—JNa Krasu je dobil po doslej znanih poročilih kandidat Laharnar 2307, Štrekelj 2326, dr. Gregorin 998, soc. dem. 302. Iz 15 občin še ni znano razmerje. Dr. Gregorčič je dobil 4259, dr. Gruntar 2228.
Furlanija, 15. maja. Zmagal Faidutti.
Dunaj, 15. maja. Do 12. ure znanih 367 izidov, med njimi 154 ožjih volitev. Izvoljenih je 7 nemških liberalcev, med njimi knez Auersperg, 5 Deut. Volkspartei, 56 kršč. soc, 56 soc. dem., 26 iz katol. centr., 3 Mlado-čehi, 2 Staročeha, 4 kat. nar. Čehi, 1 češki nar. socialec,
4	češki agrar., 8 nemš. agr., 3 prosti Vsenemci, 9 Italijanov, 14 Slovencev med njimi 2 slov. naprednjaka, 2 Hrvata, 1 brezstrankar, 1 nemški prostomislec, 1 nem. radikalec, 1 Rumunec, 2 Rusina (med njimi Wassilko). — Baron Morse izvoren in Prade tudi. Massaryk ožja volitev s pristašem obrtne stranke Povondrom.
Tujski promet in Slovenci.
Spomlad je tu, bliža se poletje in z njim bliža čas, ko bo prišlo v naše kraje, zlasti na Gorenjsko neštevilno tujcev, ogledat si naše lepote, navžit se svežega zraka in
LISTEK.
Dve leti pri Cukčih in Korjakih.
Potopisna črtica. J. Enderli.
VI.
Jelenski Korjaki se ne pokore postavam. — Uboji pri njih nekaznovani.
V	prejšnjih časih so bili Korjaki zelo bojevit narod; neprestano so se spopadali s še bolj divjimi čukči. Kasneje, ko so zahajali v te kraje že kazaki in podjetni ruski lovci, so se neprestano sprijemali tudi z njimi in onimi plemeni, ki so se tekom časa porušili. Danes pa so Korjaki prav miroljubno pleme, kajti če so hoteli zamenjavati z Busi svoje pridelke, je moralo jenjati staro nasprotstvo. Ruska okrožna oblast v Gišigi ima na obrežne Korjake celo nekaj vpliva.
Jelenski Korjaki, ki bivajo na mnogo prostranejem ozemlju danes tu jutri tam, se seve na rusko oblast toliko manj ozirajo. Le vsako leto ob velikem semnju na tundri se pokaže moč ruskega glavarja iz Gišige v obliki neznatnih odredb, ki se jim jelenski Korjaki pokore prostovoljno. Ali na njih način življenja, na njih družabni ustroj nima ruska kultura niti najmanjšega vpliva. Niti ena ruskih navad se ni oprijela Korjakov. Dasi kar mrgoli ruskih misijonarjev,
p—
vendar so vsi Korjaki pogani. Tista pest Korjakov, ki so se dali krstiti, živi vzlic temu kakor prej: imajo po več žen in opravljajo svoje poganske obrede.
Značaj Korjaka je rezek, malo človekoljubnih čuvstev mu je poznanih, če občuješ dan za dnem z njimi, se jih malo navadiš in v svojem obnašanju so prenosljivi in ne preveč odurni, ali zgodi se, da v njih kar naenkrat zavre in obnašajo se prav po živalski.
Skoro ne moreš pojmiti; odkod naenkrat taka zverinska dejanja. Naj navedemo primer tacega obnašanja, ki je značilen tudi vsled tega, kako so se vedli drugi Korjaki napram takemu izbruhu, ki se hvalabogu vendar ne prigode pogosto.
Mlademu jelenskemu Korjaku se je zdelo, da ga je en izmed obrežnih Korjakov razžalil, ker ni hotel z njim skleniti kupčije. Že dalj časa je koval skrivno jezo proti temu svojemu „trgovskemu prijatelju" zato je sklenil maščevanje.
Kakor smo že omenjali, ima korjaška jurta po zimi samo en vhod skozi dimnik na strehi; poletna vrata so zasuta z zemljo in ledom. Zapri to luknjo na strehi in noben Korjak ne more iz koče. Kadar so si bila sorodna ple-menea v laseh, se je moralo prebivalstvo vsake naselbine udati, čim je zasedel nasprotnik luknjo na strehi.
Naš mladi jelenski Korjak se je poslužil prav istega sredstva, da ugonobi svojega dozdevnega sovražnika. Sredi noči se priplazi do njegove jurte, zleze na streho, naloži
odpočit se v idilično mirnih naših pokrajinah. Že leta in leta silijo takorekoč tujci v vročih poletnih dnevih v naše kraje, večkrat zadovoljivši se z ntgprimitivnejše urejenim bivališčem, pogrešajoč vsake tudi najskromnejše udobnosti. Naravno je, da vzroka temu pojavu ni samo iskati v sedanji modi, ki sili rekel bi vsakega, da se gre hladit v poletju v kako letovišče, ampak da vlečejo posebne mika-vosti in krasote tujce špeeijelno v hribovito Gorenjsko. Dokaz temu dobimo — če ne drugje — že v tem, da so podjetni ti\jci takoj skušali izrabiti ta dejanski položaj, in postavili v posebno vabljivih krajih hotele, gostilne in prenočišča, da s tem odpomorejo vsaj nekoliko pomanjkanju vsake tudi najmanjše udobnosti, in da seve pri tem tudi primerno zaslužijo.
Vsa ta podjetja so ob vedno naraščajočem prometu, ob vedno večjem zanimanju kranjske naše krasote dobro uspevala, se pridno širila in množila, in ponavljala se je stara pesem; tujec nam je odjedel dobiček in dohodek, ki bi po vseh božjih postavali se imel stekati v slovenski žep, da, lahko trdimo, da smo bili že in smo deloma še v veliki nevarnosti, da nam naravno vrednost naših slovenskih krasot ukrade popolnoma — tujec.
Da tujec — gospodar domačih naših narodnih pravic ne spoštuje, je umevno, saj žanje pravzaprav on in mi domačini pobiramo le klasje, ki je zaostalo; da pa širši krogi tujskega prometa dobijo s tem o slovenskem narodu čudne pojme, in da kot narod nismo spoštovani pri tujcih, bo tudi vsakdo razumel, kdor pomisli, da nas oholi tujec-gospodar na naših domačih tleh obdeluje kot tujce, da sami v svojo sramoto moramo gledati in čutiti, kako se nam Slovencem na domačih tleh pokaže hrbet, če se poslužujemo domačega svojega jezika.
Zadnji čas je torej bil, da smo Slovenci vender-le nekoliko začeli uvidevati važnast tujskega prometa ne samo iz gospodarskega ampak tudi iz narodnega stališča. Vemo sicer, da je to razumevanje šele v razvitku,daše nikakor ne dosega one visokosti, ki jo zasluži, a vender se kaže povsod živahno gibanje. V vseh važnejših krajih na Gorenjskem in tudi drugod so se osnovala društva za privabitev tujcev, v vseh teh krajih se je marljivo začelo delati, v vseh teh krajih pa se tudi lahko opazuje, koliko še ne-dostaja, da bo prešlo uvaževanje tujskega prometa kot
na luknjo lesa, ga zažge in nato prične vpiti. Posestnik koče se prebudi, plane nag kakor je bil skozi luknjo na strehi, pa tam ga čaka že maščevalec, ki ga useka z vso silo s sekiro po glavi. V jurti je bilo še dvoje žen ubitega in dvoje otročičev. Ko vidijo plapolajoči ogenj, hitita za očetom najprej otroka skozi luknjo, toda tudi njiju se surovi maščevalec ne usmili: s sekiro in nožem ju pobije na tla. V jurti ste bili zd%j samo še obe zakonski ženi ubitega Korjaka: maščevalec zleze v hipu skozi luknjo na strehi v kočo, zagrabi eno izmed žen za vrat, da ne bi mogla kričati, medtem pa zamahne s sekiro po drugi. Z enim samim udarcem ji razkolje črepinjo. Živa je bila samo še žena, ki jo je držal za vrat. In mladi jelenski Korjak je bil nesramen dovolj, da ji je napravil, kakor bi se izrazili pri nas, ženitno ponudbo. Žena se je obotavljala privoliti, ne morda vsled pomanjkanja vsake ljubezni (pri teh ljudeh igra ljubezen le redkokdaj kako vlogo) ampak ker je bila v tem hipu preveč zmedena in ni imela časa zbrati svoje misli. Toda tudi njej ni maščevalec prizanesel: napravil je na njej celo prav sramotilno - pohlepen umor. Po tem sramotnem činu zapusti maščevalec mirne vesti jurto, se vsede na svoje sani, v katere je bilo vpreženih nekaj jelenov, in oddirja nazaj v svoj kraj. Nikomur ni prišlo na misel, kaznovati ali maščevati morilca.
Vpraša kdo, kako je mogoče to dejanje tako natančno opisati, če se je zgodila moritev sredi noči, ko ni bilo
važnega vira dohodkov priprostim ljudem v kri in meso. O narodnostnem pomenu seve v ožjem obsegu besede skoro ne more biti govora; a dovolj je za sedaj če se ljudstvo prepriča o gospodarskem pomenu tujskega prometa zase in za svoje potomce. Izobrazba na narodni podlagi bo že polagoma rodila tudi drugi isto-toliko važni uspeli: razumevanje, kako važno je za Slovence, da vzamemo sami tujski promet takoj v svojo lastno režijo,
Za vsakega dejanskega slovanskega rodoljuba, ki ne rešuje slovenskega naroda samo na veselicah in narodnih proslavah, se odpira tu še veliko polje narodnega dela: Ljudem je treba povedati, da so njihove naravne lepote zaklad, katerega je treba vzdigniti, in ki b6 donašal t i -stemu večje koristi, kdor ga bo bolje naložil, kdor ga bo bolje izrabil. Zato je pa že treba nekoliko truda, nekoliko žrtev, ki pa se bodo gotovo bogato obrestovale. Pri naših skromnih razmerah se bodo dobri uspehi dosegli v prvi vrsti v združenem delovanju večjih in manjših skupin. Samo zmisel za skupno delo, in umevanje skupnih interesov je treba pri priprostem ljudstvu dvigniti s primernim praktičnem delom in podukom.
Kdor ima količkaj vpogleda v tako delovanje na polju narodnega izobraževanja, ta ve, da so težave začetkoma skoro nepremostljive, in na prvi pogled nepremagljive. In treba je vsakemu, kdor hoče med našim narodom delovali proti ukoreninjenemu egoizmu in separatizmu ter zakrknjeni konservativnosti, železne potrpežljivosti, jeklene volje. Pa visoki cilji pozitivnega dela za narodovo blagostanje, tisti zdravi idealizem s trdno, pozitivno, materijalno podlago, so vstanu premagati vse t* težkoče: saj brez smotrenega podrobnega, in brez vztrajnega, nobenih težav se plašečega dela ni mogoče doseči velikih uspehov.
Poleg materijalnega dobička, katerega speljemo s takim delovanjem za povzdigo tujskega prometa med domač ini od tuje poželjive vreče v naš slovenski žep, dosežemo na drugi strani tudi to, da vzbudimo zmisel za skupno delo, za združeno pridobivanje. Kavno razumevanja za skupne interese je med našim narodom prav težko dobiti in vsako prizadevanje povzdigniti je more odpreti le nova pota k občnemu napredku našega naroda. Pa to niso edini uspehi, ki jih dosežemo. Ker so vsa taka podjetja le mogoča na narodni podlagi — kajti tujcem z velikim njihovim kapitalom tako ni treba pomoči domačinov razven v izkoriščevalne namene — imajo tudi za naravno posledico, da se čuva slovenskim našim krajem slovensko lice, in na drugi strani, da se dviga narodna zavest med priprostim narodom, če se dokažejo ugodni gmotni uspehi na tej podlagi. Pripravna pa so taka prizadevanja, odstraniti iz našega ljudstva tudi oni suženjski nazor, da moramo vspričo tujca zatajiti docela svojo narodnost.
Tujci prihajajo k nam zaradi tega, ker jim po svoji lepoti ugajajo naši kraji, zahtevajo udobnosti in uslužnosti ter razumevanja, a izobraženi tujci spoštujejo vsako narodnost, in trdimo lahko, da jo bodo tem bolj cenili, čim več možatosti in zavednosti bodo kazali njeni zastopniki in pripadniki. Da, celo.zaradi tega gre veliko tujcev v najrazličnejše kraje, da spoznavajo različne narode in njih posebnosti. Zato trdimo upravičeno, da narodno lice naših krajev, ne bo odbijalo tujcev, pridobivalo pa bo slovenskemu narodu primeren ugled med ostalimi narodi. Seveda s tem ne delamo propagande za narodni šovinizem, a v mislih nam je narodna in gospodarska povzdiga slovenskega naroda.
In za to zastavimo vsi na vseh poljih svoje moči!
nikjer živega človeka za pričo. Stvar je jako enostavna: storilec jo je opisoval kasneje sam prav natančno. V celem okraju je on eden najbogatejših jelenskih Korjakov. Njegove črede jelenov štejejo do osem tisoč glav.
Zakonskih žen ima petero, ki opravlja vsaka večjo čredo jelenov, kajti več kakor dva tisoč glav v enem krdelu je težko vzdržati. Zato razdele vsi bogatejši Korjaki svoje črede na več delov. Naš znanec, ki smo ga spoznali pri tako žalostnem dogodku, živi nekaj časa pri tej, potem zopet pri drugi ženi. Vsi v celem okraju vedo, da je on storilec, ve tudi okrajni glavar, ali sredstev, da biga kaznoval za ta čin, nima. Tega bi niti ne poskušal, akoprav bi imel potrebno moč, kajti Korjak bi se v tem slučaju brez nadaljnega pomisleka končal na — samomorilski način.
Pri Oukčih bi kaj podobnega ne ostalo brez kazni. Maščeval bi se kdo izmed sorodnikov ubitega. Celo jelenski Korjaki bi ne ostali tako brezbrižni. Ali umor se je izvršil na obrežnem Korjaku, ki so ubožnejši in brezmočni napram gospodarski mnogo bolj neodvisnim jelenskim svojim polubratom.
Obrežni Korjak gleda zavistno na življenje jelenskih soplemenikov, zavida jih, dasi je njih življenje neprimerno trudapolneje in trše, vendar so gospodarski neodvisni. Jelenskim Korjakom bo treba le malokdaj ali nikoli stradati, kajti da bi poginili vsi jeleni naenkrat, ni misliti. Ali
Spoznavaj se sam'!
(Dalje.)
0. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani razglaša v „Laib. Zeitung" z dne 1. februarja 1902, da ima na prodaj.neko erarično posestvo v Ljubljani — samo nemški. — Ali Slovencev-kupcev ne marajo? — ali ti ne smejo nič kupiti? Je to vse le za Nemce rezervirano?
V	treh številkah „Laib. Zeitg.“ razpisuje več služb le v nemščini. Druge objave v 1. 1903 in 1904, v kolikor se to po zgoraj navedenih številkah „Laib. Zeitg.“ da kontrolirati, so bile dvojezične.
0. kr. dež. sodišče v Ljubljani, oziroma predsed-ništvo, ima v navedenih številkah „Laib. Zeitg." 12 samo-nemških razglasov, dvojezičnega nimam zabeleženega, samo-slovenske pa tri; slednjih pa je v strogo sodnijskih stvareh precej več. Vsebina samonemških razglasov je v treh slučajih amortizacija, v dveh slučajih konkurz, enkrat se potrjuje zaplemba „Slovenca“ (Laib. Zeitg.“, 7. dec. 03), enkrat („Laib. Zeitg." 12. dec. 03) pa zaplemba „S1. Nar.",
—	zakaj vsaj to dvoje ni slovensko ? (malo rešpekta imajo pri tem sodišču pred našima dnevnikoma!) — v štirih slučajih sta razpisani službi sodnijskih slug, enkrat (12. decembra 1903) se razglaša „minuendolicitacija“ za dovoz premoga v uradno poslopje in odvoz pepela in odpadkov iz istega, enkrat (8. jan. 1904) pa se razpisuje oddaja del za novo sodnijsko poslopje v Litiji. — Zakaj je poslednje samonemški? — Ali morajo vsi podjetniki biti Nemci? Ako pa je Slovenec, pa mora znati tudi nemški in se mu mora kršiti jezikovno enakopravnost, žaliti njegov narodni čut, ako se mu eventualno nudi kakšen zaslužek?!
Ali pa so morebiti Slovenci že tako daleč, da njih večina tega žaljenja in preziranja niti več ne čuti?!
Po istem načelu postopa c. kr. okrožno v Iiudolfo-vem; vendar ima od tega le štiri samonemške objave zabeležene. V eni se razglaša, da je ostalo po končanih kaz. obravnavah pri c. kr. okr. sodišču mnogo (navedenih) reči, kojih neznani lastniki se poživljajo, da se (ekom enega leta za iste zglase. sicer zapadejo erarju. — Prepričan sem, da so prizadeti lastniki po večini Slovenci, ki „Laib. Zeitg.“ nikdar v roke ne dobe in mogoče niti nemški ne znajo. — Kakšen praktičen pomen pa ima potem takšen nemški razglas v uradnem listu? — Nobenega; in vendar ima sodnija služiti edino praktičnim potrebam ! V drugih se razpisujejo mesta sodnijskih uslužbencev!
G. kr. dež. šolski svet ima same nemške razglase v uradnem listu; jaz vsaj niman nobenega slovenskega ali dvojezičnega (iz navedenih števi'k „Laib. Zeitg.-e“) zabeleženega in se tudi sploh na nobenega ne spominjam. In vendar sede v tej korporaciji tudi izvoljeni zastopniki ljudstva! — Vsi v njegovo kompetenco spadajoči razpisi služb, vsi njegovi razglasi so vedno le nemški. Edino nemški je tudi v „Laib. Zeitg." 29. jan. 1904 „Kundmachung, betreffend der Metelko-schen Geldprae-mien fiir Landesschullehrer." — Poslednje se mi zdi tembolj čudno, ko ima vendar c. kr. dež. vlada v „Laib. Zeitg. 19. dec. 1903 nemški in slovenski razglas o ustanovi za ljudske učitelje!
Še zanimivejše je postopanje c. kr. okrajnih glavarstev in c. kr, okrajnih šolskih svetov v tu opisanem oziru. Tako ima n. pr. („Laib. Zeitg.“ 7. marca 1904) c. kr. okr. glavarstvo v Litiji dvojezični razglas, da so pridobninski vpisniki na vpogled; istotako o isti zadevi c. kr. okr. glavarstvo v Kamniku („Laib. Zeitg.“ 11. marca 1904). Dvojezičen je tudi razglas c. kr. okr. glavarstva v Ljubljani o oddaji nekega lova („Laib. Zeitg.“ 10. marca 1904) in razglas c. kr. okr. glavarstva v Kranju radi komisije za vodovod v'Tržiču („Laib. Zeitg.“ 16. marca 1904).
obrežnim Korjakom gre drugače: zgodi se kako leto, da izostanejo ribji vlaki v rekah in potem trpe vse naselbine daleč naokrog hudo lakoto.	(Sledi.)
Tuji dom.
Novela. — Spisal M. R. P.
(Dalje.)
„Pripeljala sem se na sprevod" — je rekla — „a ni bilo časa, da bi se bila prej oglasila." Nato je izrazila Mirtiču, vdovi in Berti svoje sožalje in se peljala po njihovi želji z njimi. Vozila se je z Berto v posebnem vozu in spraševala z vidnim sočustvovanjem po nesreči. Berta je odgovarjala kratko in zatem vprašala o njenem življenju.
„0," je rekla Lina Jaz sem popolnoma zadovoljna."
„Lepa si postala, bolj sveža si nekako" — je dejala nato Berta zamišljeno in zatem dostavila: „Jaz mislim, da bi postala tudi jaz sredi sreče lepa. Oči bi ne bile nikoli motne in lica nikoli bleda."
„Oprosti" — je izpregovorila Lina s pol trpkim smehom na svojem lepem obrazu — „oprosti! Ti si še vedno tako čudna, in jaz te menda sploh natančno ne razumem. To je kriva morda tvoja natura!"
Berta je molčala, potem vzdihnila in pogledala vstran nekam proti zapadu. Oči so se ji mahoma orosile, zapo-
Toda samonemški pa so: „Kundmachung, betreffend die Lieferung des Schottermateriales fUr die Reichsstrassen des Baubezirkes Krainburg im Triennium 1904 do 1906...“
K. k. Bezirkshauptmannschaft Krainburg, 22. Februar 1904 v („Laib. Zeitg." 7. in 10. marca 1904.). — Nadalje v „Laib. Z“itg.“ 11. marca 1904 c. kr. okr. glavarstva v Eudolfovem „Kundmachung“, (Minuendolizita-tionsverhandlung behufs Hintangabe von Bauten auf den Eeichsstrassen des Budolfswerter Baubezirkes pro 1904),
— in c. kr. okr. glavarstva v Kranju „Kundmachung“ (Minuendolizitation fttr die im Baubezirke Krainburg im Jahre 1904 zur Ausfuhrung gelangenden Bauten und Lie-ferungen) v „Laib. Zeitg." 16. in 17. marca 1904, ter tega glavarstva »Bauausschreibung der Loibler Iieichs-strasse... in Pristava bei Neumarktl... — v „Laib. Zeitg. 17. maja 1904.
Zakaj se pri teh razglasih, ki vabijo podjetnike k licitaciji, prezira slovenščina od c. kr. okr. glavarstev ? — Ponavljam: Ali Slovenci niti na Kranjskem ne smejo biti podjetnik, ali pa morajo to preziranje mirno trpeti, ako hočejo kaj zaslužiti?
Morajo?! — Kje je pravica? — Ali je naš rod slovenski niti ne pozna, da bi jo zahteval, — ali pa je ne more zahtevati ? ! Ali se je ne upa zahtevati! Ali je ne zna zahtevati, dostojno in odločno in vztrajno, kakor ima to v ustavni Avstriji pravico, zajamčeno mu po državnih temeljnih zakonih, potrjenih od Njega Veličanstva?!
Kako pa postopajo naša c. kr. okr. glavarstva v eni in isti stvari *v jezikovnem pogledu, v ilustracijo tega naj služi sledeče: „Laib. Zeitg." 24. in 30. jan. 1904 ima samonemški razpis: Bezirkshebammenstelle ftir Morautsch und Unterkoses, ... k. k. Bezirkshauptmannschaft Stein;
— istotako samonemški („Laib. Zeitg." 9. dec. 1903) He-bammenstelle fiir Oemšenik .. . isto glavaistvo. — Nadalje je samonemški: („Laib. Zeitg." 11. marca 1904) Be-zirkshebammenstellen in Afriach und Neuosslitz k. k. Be-zirkshauptmannschaft Krainburg.	(Sledi).
Kmet v Ukrajini.
(Po spominih poljskega grofa Starcenskega.)
V januarju tekočega leta izišlem zvezku ukrajinskega mesečnika „Literaturno-naukovij vistnik" je objavil znani ukrajinski profesor in pisatelj dr. Ivan Franko dosedaj še nenatisnjene Spomine poljskega pisatelja grofa Starcenskega, kjer nam slika predvsem življenje poljske plemenitaške žlahte.
Ti Spomini so važen prosvetno-zgodovinski zaznam žalostne uloge, ki jo je igrala poljska žlahta več stoletij v Ukrajini. In da so zapiski verodostojni, nam dovolj izpričuje dejstvo, da je njih pisatelj Poljak in celo prav poznan domorodec.
V prvem delu Spominov opisuje grof najprej položaj kmeta in ulogo žlahte v Ukrajini tako:
Priznati moramo čisto resnico, četudi ta boli in je v mnogem sramotilna za nas: komaj med sto eden izmed veleposestnikov smatra kmeta človekom; hujše delajo ostali z njim, kakor s svojo	živino. Skoro	nikjer ni	tlaka	določena tako, da bi vsak	kmet vedel, kaj mora storiti. Skoro
v vsaki vasi nalagajo kmetu tlako in desetino, kakor se jim zljubi. Tukaj tlačani kmet tri dni v tednu, ali tlako trpi pravzaprav neprestano: kajti vsak praznik in vsak deževen dan se mora nadomestiti. V drugih okrajih, tako n. pr. okrog Kijeva, mora delati kmet za vsako dušo po tri dni tlake^ t. j. vsak	kmet, vsaka	kmetica,	vsak	otrok
in vsak starec dela za	gospoda.
V drugem in tretjem delu nam slika grof življenje in delovanje poljske žlahte pobliže, zlasti z njenim razredoma je zganila parkrat z velikimi svetlimi trepalnicami, segla v žep po robec in si brisala z njim oči.
„Tako’ oster zrak je danes" — je dejala skoro tiho
—	„mene kar reže v oči".
Domov so se pripeljali že v mraku. Vse je bilo mirno in mrtvo, kakor na pustinji, in tudi pri večerji se ni posrečilo nikomur, da bi vzbudil zanimanje s pripovedovanjem. Odvetnik Kimež je pričel govoriti o zidanju nove opekarne, a Mirtič je bil zamišljen in raztresen in mu je komaj tuintam odgovoril. Po večerji se je Kimež takoj poslovil, a Lina je prenočila tisto noč v sobi nasproti obednice. Vdova je prenočevala v Bertini sobi in ni mogla tisti večer pozno zaspati. Pred oči ji je stopilo to, da je že stara in bo morala zato skoro umreti. In smrt se ji je zdela tako nekaj težkega in grenkega, da se je ob misli nanjo stresla po vsem životu.
Takrat je sedela Berta v spalni sobi v naslanjaču tik svoje postelje, Nežulja je stala pri mizi in prižigala luč, a Mirtič je stal pri oknu in gledal v jesensko noč, ki se je širila zunaj.
„Naročite, da pridejo jutri zidarji in očedijo zunaj hišo!" — je rekel Nežulji, ki je pritrjevala in odhajala skozi vrata, in se počasi okrenil. Obstal je sredi sobe, glavo je povesil in izpregovoril s skoro sanjavim glasom: „Jaz sem danes čisto sentimentalen!"
merjem napram kmetu. To poglavje nosi na vrhu geslo:
Mi smo otroci Jafeta, vi pa ste Kamovi.*)
*
Bilo je vročega dne v juniju. Zlasti so trpeli ob pekočem solncu kmetje, ki so stali ves dan na polju pri težkem delu. Na robovih zahajajočega solnca je bilo spoznati, da vročina še kmalu ne poneha. Nočna rosa je omočila samo površno osušeno grmovje in travo. V vasici S. je bilo vse mirno in tiho. Le tuintam je hitela kaka mlada žena po vrč vode h vodnjaku. Vsled pomanjkanja spanja izmučene stražnike, ki so prihajali z raznih stranij obsežnih gospodarskih poslopij, so zamenjavali zopet drugi stražniki iz vrste tlačanov.
Pred verando enega večjih gospodarskih poslopij je stal mlad mož v sivi obleki, s širokim usnjenim pasom, za katerim je bil zataknjen dolg, mnogokrat prevozljan bič. Konj, že osedlan, je bil privezan za plot in pričakoval tako svojega gospodarja. Temu so gledali iz žepa beli listi — njegova spričevala, ki so mu jih dali razni žlaht-niki, pri katerih je služil za gospodarja. V splošnem so si bila zelo slična. Stalo je v njih zapisano, da je bil „Njega blagorodje N. N. tam in tam, od tega in tega časa v službi kot ekonom, da je bil ves čas pošten, trezen in dostojen, da pa hoče sedaj svojo srečo poskusiti še drugod in da nima prejšnji njegov gospod nič proti temu“. Nato podpis in pečat.
Mladi oskrbnik, ki je iskal v tem kraju novo službo, je prišel v vas že dan poprej pozno na večer. Ker pa je bila ura že pozna, zato ni hotel poiskati takoj graščaka, ampak vprašal najprej za svet Žida Arendatorja, kdaj bi bilo najpriličneje govoriti z gospodom.
»Jutri zjutraj zgodaj, ko se pelje gospod grof na polje" mu odgovori žid.
Mladi mož je vstal zato še pred solnčnim vzhodom. Toda preden se mu je posrečilo sklicati Žida, mu plačati nočnino in osedlati konja, je ura hitro minila in grof je že odšel na polje. Zato ga čaka mladi mož pri verandi.
Ni bilo treba dolgo čakati. Solnce je bilo še za gorami, ko se je vračal že grof s svojega jutranjega izpre-hoda. Njegovemu koniu se je gobec penil, tako ga je naganjal jezdec. Ko zagleda grof mladega moža, ga vpraša na kratko: Kdo ste in kaj hočete?
„Moje ime je Kok Jurgjevič in iščem službo kot oskrbnik. Tukaj moje listine, gospod grof.“
„Dobro, dajte jih, pregledam jih kasneje. Zdaj morate napraviti najprej majhno preizkušnjo. Znate dobro bičati? V tem tiči ves razum in vse znanje, ki ga morajo imeti moji oskrbniki. Bič je na mojem posestvu najboljši gospodarski učitelj. Ga znate tudi vi dobro rabiti?“
»Ne bom delal sramote, prežlahtni gospod grof" mu odgovori oskrbnik z lahno smejočim se usmevom.
»Dobro, poizkusite."	(Konec).
* Da se razlikujejo od priprostega ljudstva so se imenovali poljski žlahtniki otroci Jafeta, kmete pa so imenovali Kamove potomce. Še danes imenuje žlahta svoje kmete „Kamovci“. — Otroci Jafetovi, 3. sinu očaka Noe, naj so se naselili proti Evropi, Kamovi sinovi pa v severni Afriki.
Politični pregled.
Po volilnem dnevu.
Ko pride ta številka iz tiskarne, so volitve že končane. Prenehal je nervozni, več mesecev trajajoči boj kakor na mah, in le tam, kjer je treba ožjih volitev, bo še teden dni prepira. Potem se zopet vse poleže, morda za celih šest let.
439 poslancev je izvoljenih danes, oziroma v slučaju ožjih volitev, danes teden. Le v Galiciji in Dalmaciji volitve še niso končane, ampak- se vrše še ves tekoči mesec. Dne 14. maja je volilo v Galiciji le 18 okrajev in v Dalmaciji 4. V Galiciji pa je vseh mandatov 106, za katere
Nato je hodil po sobi, gledal v tla in se včasih v kotu, kjer je stala visoka vztočna roža, za hip ustavil.
„Zdaj so vsi moji ljudje mrtvi" — je dejal, in videti je bilo, kakor da pripoveduje roži. »Ne bratov nimam več, ne sester, ne matere, ne očeta. To je naravno vse, a žalostno, kadar se uresniči."
Dvignil je roko, in se je igral z listom rože, ki je stala pred njim. Čakal je in tiho želel, da bi ga zaklicala Berta, povabila ga k sebi, pobožala ga morda z roko in ga potoložila. V prsih je začutil nenadoma potrebo, po mehki besedi lepe žene.
V	sobi je bilo vse tiho, komaj tiktakanje ure se je čulo, ki je visela na visoki steni sredi oken. Tuintam se je začulo korakanje s hodnika, približalo, se je oddaljilo zopet in se naposled izgubilo.
Mirtič se je okrenil, počasi, skoro plašno je stopil proti Berti, sklonil se je k njej dol in ji položil roko krog vratu.
„Ali sem te morda kdaj užalil?" — je vprašal z mehkim glasom in poljubil njene lase.
„Ne“ — je rekla, potem počasi vstala, odstranila rahlo njegovo roko in stopila proti oknu.
»Bolna sem menda" —je dostavila potem. „Prosim te, da me pustiš zdaj sploh v miru. Jaz bom mati."
___________________________ (Sledi.)
se poteguje 368 kandidatov. Število je vsled tega tako veliko, ker je priglašenih v nekaterih okrajih do 17 kandidatur !
V Dalmaciji je vseh okrajev 11, torej jih je še 7 voliti za kasneje. V Dalmaciji naj omenjamo zlasti kandidaturo dr. JosipaSmodlake, katerega zmaga je precej gotova, kar mora nas Slovence posebno veseliti, ker je med avstrijskimi Jugoslovani dr. Smodlaka eden najrealnejih politikov.
14. maj je hvala Bogu za nami. Veseli smo, da je ta strupeni boj, ki je vihral tako silno po celi Avstriji, in prav posebno na Slovenskem, za nami. Morda se vendar duhovi zdaj nekoliko pomirijo in spoznajo, v kakem blatu so tako dolgo gomozeli, vse zaradi ljubega poslaniškega stolca 1
Naši ministri.
Odkar imamo splošno in enako volilno pravico, se je v Avstriji marsikaj izpremenilo. Ne mislimo pri tem na sestavo nove zbornice. Izpremembe so veliko dalekosežneje: oblast je dana v roke ljudstvu. Masa odloča o svoji in o države usodi.
Takoj ko je premenil bivši ministrski predsednik baron Gauč svoje mnenje glede splošne in enake volilne pravice — kakor znano je bil izprva Gauč njeni velik nasprotnik — se je pričelo rahljati tudi na najvišjih mestih. Poklicanih je bilo nekaj zastopnikov najmočnejših strank v parlamentu na ministrske stole. Že s tem je bila volilna reforma takorekoč zagotovljena, kajti nemogoče si je misliti, da bi ministri nasprotovali tisti vladi, ki jo tvorijo oni sami.
Duh demokracije, to je ljudske volje, je nastopil zmagoslavno pot preko trupel vseh onih, ki so mu hoteli delati umetne Ovire. Oni sami so padli kot politični mrtveci preko teh barjer.
V zmislu tega novega duha, ki je zavladal po vsej tostranski državni polovici, je nastopila tudi večina naših ministrov, kar jih ni strogo birokratskih. Šest ministrov je nastopilo kot kandidatje za kako poslaniško mesto in upati je, da si pribore malone vsi svoje madate.
S tem se je ministrstvo, zopet jako ojačilo, ker za ministri stoje velike stranke.
Ker ob trenutku še niso znani izidi volitev, se tudi ne more govoriti, v kaki množini nastopi ta ali ona stranka za svojim ministrom. Ako pokaže izid volitev veliko pre-membo prejšne zbornice, je gotovo da bo sledila tej pre-membi v parlamentu tudi prememba v ministrstvu.
Dnevne vesti
a) domače.
—■ Izid državnozborskih volitev na Kranjskem.
Ljubljanska okolica: Petrič 991, dr. Šušteršič 7210, Žirovnik 587; E a d o v 1 j i c a, K ra n j s k a gor a, Tržič : Čop 564, dr. Dermota 791, Pogačnik 4112; Kranj, Škofjaloka: Demšar 4507, Novak 415, Kamnik, B r d o: dr. Krek 4800, Sršen 721; V r h n i k a, Logatec, Idrija, Cirknica: Gostinčar 4731, Gruden 1400, Kopač 1137; Postojna, Senožeče, Ilir. Bistrica, Vipava, Lož: Dekleva 2985, dr. Žitnik 5648; Litija, Višnja gora, Kadeče: Cankar 1302, Povše 4751; Krško, Kostanjevica, Mokronog, Trebnje: Gombač 873, dr. Hočevar 4564, Penca 1385; Velike Lašče, Ribnica, Žužemperk: Jaklič 3965, Rudež 178, Skubic 331, Rus 143; Metlika, Rudolfovo: Šuklje 5031; Kočevje: knez Auersperg 2187, Obergfoll 1085. Za klerikalce je bilo torej oddanih 48176, za na-rodnonapredne kandidate 12697 in za socialne demokrate 5030 glasov.
— Ožja volitev v Ljubljani. Dobil je župan Hribar 2589, Kregar 1526, Kristan 641 in Delcott 418 glasov,
5	glasov je bilo razcepljenih. Ker je absolutna večina 2590 glasov, je Hribar za en glas propadel in pride v ožjo volitev s Kregarjem. Na posamezne okraje se razdele glasovi tako-le: I. okraj Hribar 305, Kregar 181, Kristan 36, Delcott 24, II. okraj Hribar 441, Kregar 222, Kristan 100, Delcott 57, III. okraj Hribar 564, Kregar 167, Kristan 165, Delcott 181, IV. okraj Hribar 293, Kregar 223, Kristan 105, Delcott 10, V. okraj Hribar 498, Kregar 439, Kristan 137, Delcott 87, VI. okraj Hribar 209, Kregar 99, Kristan 70, Delcott 47, VII. okraj Hribar 144, Kregar 137, Kristan 24, Delcott 2, VIII. okraj Hribar 134, Kregar 156, Kristan 100, Delcott 10.
— Zdravo načelo. Bilo je v vlaku, kjer sta se pogovarjali dve narodni dami o svojih klobukih. Ko jedna izmed obeh pripomni, da ga je kupila pri ljubljanski nemški tvrdki Stockel, začudi se druga rekoč: To ste prave Slovenke, ki kupujete pri Nemcih v Ljubljani. Raje si naročim stvar, ki je ne dobim pri Slovencu v Ljubljani, iz Nemčije ali Dunaja, kot bi podpirala tiste, ki nas zasramujejo na naši zemlji. — Prosimo ljubljanske, dame, da naj posnemajo to „rodoljubkinjo iz dežele".
— Nemškim agentom, ki prihajajo od tvrdk o d o b-mejnih krajev, pokažite vrata. Bolje je vzeti blago ali naročbo od tvrdke, ki je globoko v sredi nemštva, kot podpirati tujo tvrdko na meji slovenski; to iz narodnega
ozira v prvi vrsti, v drugi pa tudi v gospodarskem oziru. Saj eventuelno konkurenčno podjetje čim dalje je tem bolje za slovenskega podjetnika, ki bi se morebiti kdaj nastanil pri nas. In nasplošno narodno osamosvojitev moramo vedno misliti!
— „Gorica“ citira „Novo Dobo“. Nič nismo bili začudeni, ko navaja klerikalna „Gorica“ naš list kot liberalni list o Gabrščeku in njegovi stranki". Nismo bili začudeni, ker ve „Gorica“ še za mnogo drugih stvarij, ki niso tako kakor ona pravi, pa vendar piše namenoma zasukano. „Nova Doba" nima ne z liberalno stranko ne z liberalizmom nobene zveze, toda vendar, pravijo v „Gorici“, imenujmo jo liberalno. S tem postaja naša sodba o Gabrščeku še hujša (ako je to sploh mogoče) kajti glejte, liberalci govore tako o liberalcu. Priznati pa moramo „Gorici“ vzlic temu toliko takta, da nas je citirala v celoti-in ni izpustila njej neljubih stavkov. Tako so čitatelji „Gorice“ zvedeli iz lastnega lista, kako sodimo o njih. Ker je napravil, v „Novi Dobi" tiskovni škrat pri Schopenhauerju dvoje p, jih je ponatisnila seve tudi „Gorica“. Dobro, da ni Schopenhauer več živ: niti krojača ni hotel plačati nekoč, ko mu je napisal na račun Schoppenhauer mesto pravilnega: Schopenhauer.
— Slovenske občine v obmejnih krajih. Vsak teden sicer čitamo o tej ali oni obmejni občini, da je sklenil občinski svet samoslovensko uradovanje, ali žal, da je še premnogo takih, ki se premalo zavedajo svojih prsivie. Ni samo dolžnost, da uraduje vsaka občina izključno le slovenski in da morajo tudi druge oblasti uradovati z njo le slovenski, drugače je spis vrniti, ampak tudi častno vprašanje občinskih svetnikov je, da povedo prav odločno, da se bo v njih občini, ki je izročena njim v oskrbo uradovalo le slovenski in nikakih drugih spisov sprejelo, razen slovenskih. Drugače naj se tujejezični dopisi dotični oblasti toliko časa vračajo nazaj s pripombo »ne razumemo" dokler ne pride slovenski dopis. Tudi imajo še nekatere občine — in celo na Kranjskem — dvojezične pečate. Zamenjajte jih nemudoma s samoslo-venskimi. Kot vzgled naj navajamo uprav ginljivo narodno gibanje med ukrajinskimi kmeti v vzhodnem delu Galicije: izjavilo je do danes že 1475 ukrajinskih občin, da uradujejo odslej naprej samo v svojem materinskem jeziku.
— Utopljenci. V Kresnice na Kranjskem je prinesla Sava utopljenca. Ima še čevlje in pas. Starjeokolo 60 let. Do sedaj še nepoznan. — Utopljenko so potegnili iz Drave blizu Kamnice nad Mariborom. Kakor je sedaj dognano, je utopljenka neka Terezija Rigernik od Velikovca na Koroškem. — Iz Pešate v ljubljanski okolici so potegnili nekega štiri in pol leta starega dečka.
— Naša rojakinja gospa Verhunčeva gostuje koncem tega meseca v dunajskem ljudskem gledališču v operi „Salome“ Riharda Stramba. Libreto te opere, ki so jo vprizorili zdaj v Parizu vprvič, je posnet po Oskar Wildovi (izgovori Vajldovi) drami »Salome", ki so jo vprizorili tudi v Ljubljani in o kateri je pisal neki kritik da je — perverzna! — O gostovanju gospe Verhunčeve hočemo poročati. Nemški listi jo poznajo seveda samo kot gospo Verhunk.
— Kolodvor v Mokronogu. V zadevi kolodvora nove šentjanške železnice v Mokronogu je vodil deputacijo pri železniškem ministrstvu grof Barbo. Minister je obljubil, kolikor mogoče ozirati se na ljudsko željo. Cemo videti.
—- Vzgledna polemika. Ker je našim čitateljem po Kranjskem in Primorskem ptujski »Štajerc", list ondotnih germanizatorjev neznan, jim hočemo danes zopet podati vzgleden primer iz njegove pisave. Tako objavlja neki dopis iz Sv. Janža na Dravskem polju: »Uredniki in naročniki »Fihposovi" (tako imenujejo klerikalni tednik „S1. Gospodar" v Mariboru), bi pač zaslužili, da se jih nabaše v kanon in spusti med divjake. Nesramnost je, da piše ta cunja, da so »Štajercijani" le šnopsarji. Menimo, da je med „Fihposovci“ več šnopsarjev kakor povsod drugje. Le poglejmo plodove neumnih teatrov! Tebi »Štajerc" pa kličemo možj: Bog te še živi, ker delaš tako pridno za prepotrebno nemško šolo. Mi, kateri smo že kaj po svetu skusili, vemo, kaj pomeni znanje nemščine. Bog daj, da ne bi klerikalna hinavščina več zavladala! Bog živi tebe, ki držiš z reveži! Mi kmetje bodemo volili našega Jos. Orniga. Bog daj zmago!
— Narodna Stranka na Štajerskem objavlja, da namerava takoj po končanih volitvah pripraviti vse, da se skliče v kratkem glavni strankarski zbor.
— Volilo tržaškemu županstvu. Umrli baron Balli je zapustil županstvu v Trstu vsoto 100.000 K v človekoljubne namene.
— Polkovnik zakrivil smrt pešca. V Gradcu izhajajoči socialistični dnevnik „Arbeiterwille“ je obdolžil lansko leto polkovnega zdravnika dr. Rosslerja, da je zakrivil smrt pešca Petra Bauerja, ker je pripustil, da je moral, dasi težko bolan, delati. Priče pa so dokazale, da se ni Peter Bauer javil bolnega, temveč da se mu je na glavi le nekaj malega gnojilo, in da je že le čez par dni dobil rdečico, na kateri je tudi umrl. Urednik dr. Schacherl je bil obsojen na globo 600 K. Socialni demokratje so mu priredili pred sodiščem ovacije in burno ugovarjali proti razsodbi.
— Na Gornjem Štajerskem so bile ponekod velike povodnji. Voda je odnesla mnogo mostov. Več tovarn so morali zapreti.
— Hranilnica v Šmarjah pri Jelšah na Štajerskem je
kupila na dražbi Jagodičevo hišo in posestvo v Šmarjah za 52.000 K.
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
Na Dunaju, dne 14. maja 1907.
Te dni so cene žitu zopet padale, zlasti ko so prihajala iz raznih krajev poročila o dežju. Notirale so danes za vsakih 50 kg ob Dunaju:
Pšenica, tiška, 78 do 82 kg K 10 75 do K 11-40; banaška 76 do 79 kg K 10*45 do K 11*—; viselburška in rabska 76 do 79 kg K 10 20 do K 10 65; slovaška in šutlerska K 1010 do K 10'60; marhfeldska in niže-avstrijska sploh 75 do 79 kg K 9 90 do K 10-25.
Rž, slovaška 72 do 74 kg K 8 50 do K 8-70; šii-terlska 71 do 73 kg K 8 40 do K 8 60; peštanska 72 do 74 kg K 8-55 do K 8-75; razna ogrska 72 do 74 kg K 8*40 do K 8 65; avstrijska 71 do 74 kg K 8-45 do K 8*70.
Ječmen, z dotičnih postaj: dunajski K 7 50 do K 8‘—, slovaški K 7-25 do K 8-20, južno železniški K 7 20 do K 7-90; tiški K 680 do K7 20; ab Dunaj: ječmen za pičo K 7-— do K 7-40.
Koruza, ogrska K 6 80 do K 7'05, cinkantinska K 7-60 do K 7-80.
Oves, ogrski: srednje vrste K 8-55 do K 8-70; prima K 8-60 do K 8*80; izbrane vrste K 8 80 do K 910.	 .
V Budapešti so tudi cene nekoliko padle. Notirale so cene tako:
pšenica	za	oktober K	10 46	do	K 10-47
rž	„	„	„	8 56	„	„	8-57
oves	„	„	„	7-16	fj	,	7-17
koruza	„	maj	„	6-10	„	„	611
n	julij	n	8-09	„	„	6-10
Popoldne ob petih so notirale cene: pšenica za oktober K 10-58 rž	„	„	8-66
oves „	„	„	7-18
koruza „ maj	,	6-18
Špirit. Gene promptnega kontingentiranega blaga so danes zopet nekoliko narasle. Cene: K 48’80 D K 49-—BI.
Prašičev so prodali danes na Dunaju blizu 15.000. Opoldne so bile cene za vsak kilogram žive teže ne ura-čunši užitninskega davka tako:
prima prašiči od K 1*25 do K 127 izj. K 128 .	.	116	„	„	1-22
n	n	110	„	„	118
»	.	1‘02	„	„	1-18
„	„	-‘74	„	„	1-06 „
srednji
stari
lahki
mladi
110
Slama In mrva. Pripeljanega je bilo danes zjutraj na osredji	trg	18 vozov	mrve	in	8 vozov	slame. Kupčija	je
bila živahna, ker seje oglasilo	precej kupcev. Notirale	so
vsakih 100 kg:
slovaška	mrva	K	7*— do	K 7 50
ogrska	„	„	6*80 „	„ 7*20
slama	„	5 80 „	„ 5 80
Koštrunov je bilo prodanih okrog 500. Notirali so prima	64 v do 66 v vsak kg oj. K 60*— do K 67-—
vsak par;
Srednji	56 v do 58 v vsak kg oz. K 41-50 do K 43 K—
vsak par;
Slabše vrste 42 v do 48 v vsak kg oz. K 22*— do K 27-—
vsak par.
V posameznih okrajih na Kranjskem so dobili:
Ljubljanska okolica.
Šušteršič Žirovnik Petrič Gonya Šiška	94	82	67
Šmartno	198	41	6
Šmarje-Sap	159	9	—
Moste	130	33	103
Podgorica	,55	6	11
Črnuče	82	8	33
Medvode	309	27	4
Tomišelj	61	5	—
Dobrunje	461	27	74
Vič	165	48	233
D. M. v Polju	419	23	34
Borovnica	137	6	11
	Šušteršič Žirovnik	Petrič			Gostinčar	Gruden	KopaS
Ig	88 23	1	Bovte		208	43	—
Iška vas	67 —	—	Sv. Jošt		143	—	—
Pijavagorica	75 3	—	Horjul		281	7	—
Iška Loka	67 3	—	Vrhnika		733	71	52
Sp. Šiška	56 144	301	Bakek		68	61	107
Ježica	214 20	54	Vojsko		129	10	6
Radovljica, Kranjskagora.			Planina		166	61	30
	čop dr. Dermota	Pogačnik	Polhov Gradec		272	4	—
Badovljica	68 9	30	Dole pri Idriji		60	78	2
Pred trg	16 16	10	Postojna, Senožeče, Vipava, Lož.				
Lancovo	2 —	107			Žitnik	Dekleva	Mozetič
Kranjskagora	11 66	164	Lož		73	52		
Bled	48 50	111	Ustje		37	49		
Jesen ice-Sava	100 185	493	Bloke		328	42		
Gorje	8 14	435	Goče		88	28		
Bateče	45 10	109	Budanje		138	1		
Koroška Bela	26 107	266	Vipava		188	75	_
Sv. Katarina	— —	134	Lože		61	47	___
Lesce	18 21	49	Slavina		225	135	10
Kovor	3 2	104	Knežak		338	72	
Kamnagorica	3 —	110	Jablanica		280	70		
Tržič	49 127	127	Postojna		227	425	17
Krka	1 —	162	Slap		86	42	_
Mojstrana	5 75	108	Senožeče		39	179		
Kropa	5 5	121	Št. Peter		427	91	44
	Kranj, Škofjaloka.		Šturje		235	22	—
	Demšar	Novak		Litija, Višnjagora.			
Poljane	146						Cankar	Povše
Hrastje	59	15	Boštanj			59	66
Sora	33	32	Polica			—	124
Smlednik	214	1	Hoti«			36	79
Mavčiče	147	3	Sv. Jurij pod Kumom			—	305
Škofja Loka	156	12	Zagorje			495	78
Žminec	239	7	Vel. Gaber			—	188
Preddvor	243	7	Aržiše			348	60
Kranj	249	176	Badeče			65	266
Šenčur	292	8	Draga			2	53
Naklo	155	6	Višnja gora			3	44
Javorje	206	_	Zatičina			5	288
Predoslje	169	18	Šmartino			1	288
Selca	505	26	Dedni dol			—	55
Stara Loka	823	1	Litija			16	165
Oselica	204	5	Krka			1	162
Gorenjavas	245	2	Gorenjavas			3	81
Cerklje	360	18	Krško, Kostanjevica,		Mokronog, Trebnje,		Radeče.
Šmartino	216	32		Dr. Hočevar		Gombač Penca Stare	
Češnjica	98	—	Mokronog		28	— 809 —	
Zalog	18	9	Št. Bupert		225	1 191 1	
Tupaliče	860	13	Mirna		236	— 28 —	
	Kamnik, Brdo.		Št. Jernej		501	66	9 —
	Krek	Sršen	Trebnje		387	6 60 —	
Homee	82	1	Velika Loka		271	— 81 —	
Ihan	119	24	Tržišče		20	— 189 —	
Trzin	58	14	Trebelno		32	— 182 —	
Dol	60	16	Kostanjevica		216	45 32 —	
Krašnja	71	11	Sv. Lovrenc		34	- 70 —	
Nevlje	85	1	Baka		262	100 26 —	
Županje njive	45	—	Šmarjeta		280	— 68 —	
Velika vas	68	4	Škocijan		88	— 175 —	
Moravče	266	38	Vel,	Lašče, Ribnica, Žužeraberg.			
Skaručina	275	87		Jaklič,	Budež Bus		Skubic
Domžale	160	35	Kompolje	79			...	—
Lukovica	35	23	Velike Lašče	71	10			
Trojana	187	25	Videm-Dobrepolje 250			_		
Zg. Tuhinj	137	3	Fara pri Kostelu	205						
Paloviče	47	—	Turjak	219	9	_		
Kamnik mesto	177	104	Lužarje	173						
Mekinje	106	4	Velike Poljane	46	8			1
Zlato Polje	92	—	Sv. Gregor	254	1				
Mengeš	166	29	Struga	184	—				
Loka	69	—	Gora	47	—				
Jarše	86	4	Banjaloka	121	—			—
Podkruška	116	'• *. 		Dolenja Vas	170	3	—	71
Kamnik	85	1	Zagradec	134	—			—
Peče	107	JI	Podgora	186	1			—
Drtija	98	7	Bob	121	—			—
Tunjice	62	1	Sodražica	201	5			8
Kamn. Bisitrica	59	—	Bibnica	72	81			176
Stranje	64	3	Dane	3	4			24
Šmarca	63	2	Loški potok	222	1	184	—
Badomlje	56	59	Metlika, Novomesto, Črnomelj.				
Vrhnika, Logatec, Idrija, Cirknica.							Šuklje
	Gostinčar Gruden Kopač		Novomesto				47
Hotedršica	66 68	1	Črnomelj				120
Gornji Logatec	99 63		Suhor				121
Črni vrh	183 -	—	Toplice				345
Dol. Logatec	183 63	71	Lokvice				103
Borovnica	137 6	34	Kandija				561
Črni vrh	279 83 —		Mirnapeč				248
•• |_	jj^f	Kupujte	samo	pri narodnih tvrdkah! Trgovci, ne naro-
OVOJI K svojimi čajte blaga pri protislovanskih tvrdkah!	-	=
■ ju m  ...muh..	! ....... "      
Odgovorni urednik: Franjo Feldstein. Izdaja konzorcij „SIov. gosp. stranke". Lastnina „Slov. gosp. stranke-.	Tisk ^Učiteljske tiskarne- v Ljubljani.