i ' 4 »isigiife Ji O K /Icjr^Rv/AK v. i f tel.: Zasavska hranilno kreditna služba p.o. Zagorje ob Savi tel.: 0601-73-696 pos. DOL 48-616 pos. ZAGORJE 64 - 058 pos. IZLAKE 73 - 696 PLAČILO POLOŽNIC PROVIZIJA ZNAŠA SAMO 0,8% ZNESKA, OD 20,00 SIT DO 400,00 SIT! NAJ BO VAŠ DENAR VEČ VREDEN! ZAGORJE, Kidričeva 13, tel.: 61-059, odprto: 08.00-19.00 in sobota 08.00-12.00 TRBOVLJE, Trg revolucije 29a, tel.: 21-488, odprto: 08.00-19.00 in sobota 08.00-12.00 Izdelke lahko kupite v vseh trgovinah Corning in v franšiznih trgovinah Corning Corning d.d.. Družba za trgovino, Slovenčeva ulica 24, lOOl Ljubljana Pomote in tiskarske napake niso izključene. Najnižji znesek čeka pri nakupu na obroke je 5.000 SIT. Imetniki Corning kartice imajo ob nakupu nad 10.000 SIT dodatni 5% pop^s1 Vstopili smo v leto 2000 Iz vsebine Mrzlično pričakovanje mileni-uma, torej leta 2000, je minilo bolj ali manj brez večjih pretresov (vsaj za večino izmed nas). Novo leto, kot vsako pač. Vsako leto enkrat, ena noč,... V časopisih smo lahko prebrali kaj so za to praznovanje načrtovali v tujini, vabili na nepozabna praznovanja, elegantna, ekscentrična, ekskluzivna in draga. Posel imenovan leto 2000 je mimo. Vsi se mu nismo pustili zapeljati... Predvsem mnogi sposobni podjetniki še vedno stojijo trdno na tleh, saj se zavedajo, da jim prihajajoče tisočletje ne prinaša nikakršnih ugodnosti. Neizprosna tržna konkurenca se bo le še stopnjevala. Morda je ravno uspešnim podjetnikom ob vstopu v novo leto skupno tudi naslednje razmi Sijanje, še ena skrb, poleg mnogih drugih. In ne zatiskajte si oči. Tudi to je zelo pomembno. Kaj ob prehodu v novo tisočletje podariti prijateljem, poslovnim partnerjem znancem? Kako poskrbeti, da bo darilo lepo, nekaj posebnega in hkrati takšno, da si ga bo vsakdo zapomnil? V Grafexu se ne ukvarjamo s prodajo dragih poslovnih daril, pri katerih je meja med darilom in podkupnino že skoraj zabrisana. Znamo pa toliko bolje delati svoj posel, ki poleg številnih drugih izdelkov vključuje tudi izdelovanje koledarjev. In tokrat smo se še posebej potrudili za vse tiste, ki znajo ceniti estetiko, lepoto in ekskluzivo ter poskrbeli za koledar, ki je prav gotovo nekaj posebnega. V Grafexu smo namreč sprejeli izziv naše najuspešnejše Miss Slovenije Janje Zupan ter naredili koledar, ki predstavlja žensko lepoto na nekoliko drugačen način od običajnega. Torej, če še vedno ne veste kaj in kako, nikar ne skrbite, nič še ni zamujenega. Manjša količina koledarjev je še na zalogi. Tudi za vas! Da se boste še bolj prepričali o naši kvaliteti tudi na tem področju, pa v tej številki posvečamo nekaj prostora tudi izkušnjam, ki nam jih je po snemanju fotografskega materiala za koledar zaupala Janja Zupan. Ta bo odslej, mimogrede povedano, skrbela tudi za stike z javnostjo pri Agenciji G. Tudi o tem lahko nekaj več izveste iz vsebine Grafex Novic. Vstopili smo v leto 2000 Agencija C se predstavi Janja za 3. tisočletje Kdo nam zaupa? Crafex na kratko O o o o Kaj znamo Lasersko označevanje Prodajalec Grafi Imate izdelek, a ne ga prodati? veste kako —e Grafexov zaklad pod Čemšeniško planino Prvi teniški turnir uspešno izpeljan Kdo smo? Kaj smo? Grafex v Indiji “Kakovost v Grafexu ni stvar naključja, temveč rezultat sistematičnih aktivnosti in izboljšav postopkov dela.” Alojz Sešlar, direktor podjetja Grafex Novice iz Grafexa Agencija C se predstavi inženiring GPAFEX group tiskarna in založba grafex d.o.o. izlake agencija^ ljubljena Tržišče je danes neizprosno. Napake se ne tolerirajo, zmagujemo le najboljši, najhitrejši in vsi, ki kupcem oziroma potencialnim strankam nudimo celostne rešitve. Področje marketinga, reklamiranja, oglaševanja, trženja, skratka vse, kar v končni fazi pomaga k večji prodaji, je pri tem še posebno zahtevno in specifično. V Grafexu že od začetka dejavnosti te danes uspešne in hitro rastoče družbe nudimo partnerjem kakovostne celostne rešitve. Kot primer tovrstne produkcijske dejavnosti lahko navedemo tudi same GRAFEX Novice, katerih prvo številko drugega letnika pravkar prebirate in je v celoti nastala v naši lastni režiji. Kupujemo le papir! Glede na povečan obseg založniške dejavnosti družbe v zadnjem obdobju ter produkcijskih aktivnosti, ki vključujejo fotografiranje (studijsko in na terenu), vrhunsko grafično oblikovanje, oglaševanje ter vrsto drugih aktivnosti, ki pomagajo k večji prodaji, smo se odločili ustanoviti Agencijo G - agencijo za marketing in oglaševanje. V Agenciji G, s sedežem na Štihovi ulici 25 v Ljubljani, strokovnjaki s področja trženja, Janja Zupan: Stiki z javnostjo fotografi, oblikovalci in komercialisti pišemo novo zgodbo o uspehu, zgodbo za tretje tisočletje. Izvedba vrste zahtevnih projektov pa poleg izvedbenih del zahteva tudi obilo organizacijskih in drugih sposobnosti in znanj, brez katerih v tekmi s časom in konkurenco dandanes ni možnosti za zmago. In samo goli štejejo, brez golov ni zmage. Torej, podajmo si žogo, spoštovani prijatelji. In skupaj bomo dosegli najpomembnejše gole ter zmagali. Dejan Sešlar Dejan Sešlar Direktor i Novice iz Crafexa Janja za 3. tisočletje Že v uvodniku smo vam obljubili, da bomo tokrat nekaj več prostora posvetili v naši produkciji izdelanem koledarju Janja 2000. Na številnih področjih uspešna ter doma in v tujini vse bolj poznana Janja Zupan se je namreč odločila storiti za naše razmere drzno potezo -predstaviti se nekoliko drugače. Janjin koledar, s katerim smo skupaj vstopili v novo leto, je resnično nekaj posebnega in če menite, da so vam pričujoče fotografije razkrile vse skrivnosti in pokvarile presenečenje, se motite. Najboljše fotografije boste namreč lahko videli šele na koledarju Janja 2000. In da, Janjin spremljevalec na eni izmed fotografij je čisto pravi Artur. “Morda je takšna poteza resnično nekoliko drzna, vendar je bil to izziv, ki sem se ga na vsak način morala in hotela lotiti. V tujini so takšni koledarji nekaj običajnega, pri nas še ne”, pravi vedno nasmejana Janja Zupan, ki si poleg številnih delovnih obveznosti ter študija ekonomije na ljubljanski ekonomski fakulteti, vendarle vzame tudi čas za sprostitev in razvedrilo. Seveda, če je to zaradi natrpanega urnika sploh mogoče. “Preizkusiti se tudi na tem področju je bila moja velika želja, ki je bila sicer kar precej let skrita le v mojih mislih. Ko pa mi je podjetje Grafex ponudilo svojo pomoč in sodelovanje, sem priložnost zgrabila z obema rokama. Delati koledarje naporno, veliko časa smo porabili za snemanje fotografskega materiala. Vendar je bil to hkrati tudi svojevrsten užitek, saj sem delala s pravimi profesionalci. Še posebej sem vesela, da smo začrtane cilje dosegli v popolnosti. Na koledarju sem se namreč hotela predstaviti nekoliko drugače, drugačno Janjo kot jo je videti običajno, a vendarle še vedno tisto pravo. Zato odločitev, da koledar vendarle ne bo povsem abstraktno umetniški, temveč pristna podoba moje osebnosti, ne obžalujem.” Fotografsko snemanje koledarja je potekalo na večih lokacijah po Sloveniji, priznani fotografski mojster Zdenko Bombek iz Kopra je skupaj s svojo ekipo delo opravil več kot izvrstno. “Delali smo po cele dneve, a trud se je izplačal. Posneli smo veliko motivov, kljub temu pa mi je uspelo s pomočjo številnih nasvetov strokovnjakov s tega področja izbrati tiste prave, tiste najboljše,” pravi Miss Slovenije 1994, ki je imela pri snemanju tudi nekaj sreče. Ko je snemanje potekalo na morski obali, tik ob valovih, se enemu ni pravočasno umaknila, tako jo je povsem zmočil. Sreča je bila v tem, da se je to zgodilo le trenutek zatem, ko so končali snemanje. Če bi jo val zmočil le nekoliko prej, bi ekipa za pripravo porabila veliko dragocenega časa. “Ker je koledar lepo sprejet in zanj prejemam same pozitivne kritike, je s tem vloženi trud poplačan. Vse pohvale gredo fotografskemu mojstru ter njegovi ekipi. Še posebej pa me veseli, da so se v Grafexu močno potrudili tudi pri samem oblikovanju, kar je naredilo izdelek še boljši.” Kdo nam zaupa V Grafexu smo ponosni, da sodelujemo s številnimi priznanimi ter uspešnimi podjetji. To nas hkrati obvezuje k vedno kvalitetnejšemu in uspešnejšemu delu. Ne trudimo se le za tiste poslovne partnerje, s katerimi sodelujemo že dolgo, za nas je pomemben prav vsak kupec. Mnogi nas že poznajo, ob našem kvalitetnem delu pa lahko brez lažne skromnosti izrazimo prepričanje, da nas bodo mnogi še spoznali. Tudi tokrat vam predstavljamo dva izmed naših poslovnih partnerjev oziroma dve uspešni podjetji s katerimi sodelovanje nam je v veselje ter poteka v obojestransko korist. Borut Bantan, podjetje Siporex Vtong iz Kisovca O podjetju: “V Siporexu smo doslej proizvedli 2.300.000 kubičnih metrov poro betona, kar zadošča za izgradnjo 23.000 dvostanovanjskih hiš. Nedavno smo se povezali s sorodnim podjetjem Vtong in eden prvih rezultatov tega sodelovanja je uvedba nove najsodobnejše tehnologije proizvodnje, ki bo omogočila precejšnje povečanje letne proizvodnje gradbenih materialov iz poro betona. Dejavnost našega podjetja je predvsem izdelava kvalitetnih gradbeno izolacijskih elementov za izgradnje objektov po sistemu Siporex Vtong.” O prihodnosti podjetja: “Ena glavnih nalog podjetja je popolna avtomatizacija proizvodnje do leta 2004. Ta poteka postopoma, s čimer se bomo izognili nepotrebnemu odpuščanju delavcev. Z istočasnim uvajanjem novih tehnologij bomo tudi v bodoče skušali zadostiti vsem potrebam slovenskega tržišča glede poro betonskih izdelkov. Zaradi povezave Siporexa in korporacije Vtong ter vseh prednosti povezanih z uporabo naših izdelkov pri gradnjah, pa se odpirajo realne možnosti za povečanje izvoza.” O sodelovanju z Grafexom “Z Grafexom smo pričeli sodelovati pred tremi leti in sodelovanje je ves ta čas potekalo zelo dobro. Za nas izdelujejo štampiljke, razne marketinške prospekte in druge tiskovine, dokumentacijo in še kaj. Najprej smo sodelovali zaradi bližine, nato smo se kmalu prepričali o njihovi kvaliteti. Grafexovi izdelki pa so glede na njihovo kvaliteto hkrati dostopni po precej ugodnih cenah in prav gotovo bomo z njimi še dolgo sodelovali.” Peter Uršič, podjetje BTC -Blagovno trgovski center Ljubljana O podjetju: “Že samo ime Blagovno trgovski center pove veliko o naši dejavnosti. Ukvarjamo se z oddajo lokalov trgovcem in zasebnikom za opravljanje raznovrstnih proizvodnih in storitvenih dejavnosti, ukvarjamo se tudi s skladiščno in tovorno dejavnostjo, distribucijo, gostinstvom. Področje našega delovanja je skratka zelo široko in razpredeno.” O prihodnosti podjetja V majhnem mestu velikih nakupov se vedno marsikaj dogaja. “Kratkoročno načrtujemo izgradnjo multikina z desetimi dvoranami, nedavno smo odprli novi pridobitvi, to je športni center Milenium ter center Emporium. Gradimo tudi novo stolpnico, kar kaže na naša velika vlaganja v nove objekte in dejavnosti. S tem bomo nadaljevali tudi v prihodnje.” O Sodelovanju s podjetjem Grafex “Glede sodelovanja s podjetjem Grafex sem zelo zadovoljen. Za nas tiskajo razne obrazce in doslej ni bilo nikakršnih težav. Menim, da bomo z Grafexom še naprej dobro sodelovali. Delajo hitro, kakovostno in skladno željam kupca” Grafex na kratko ^Postopki za pridobitev certifikata kakovosti po sistemu ISO 9001 se v Grafexu počasi približujejo zadnji fazi in bodo predvidoma zaključeni že do konca letošnjega leta. Tako je v zvezi s temi postopki že končano izobraževanje zaposlenih, hkrati je vse pripravljeno za drugo interno presojo. V Gra-fexu vemo, daje delovanje podjetja v skladu s stan- dardi kakovosti ISO usmeritev vseh v prihodnost naravnanih podjetij. Uvajanje splošnega reda tako v notranji organizaciji dela kot zunanjem delovanju pa že kaže prve rezultate. Kmalu bo dokončan tudi Poslovnik kakovosti, še en dokaz več, da Grafex v naslednje tisočletje vstopa povsem pripravljen. **Na področju proizvodnje ter storitev, ki jih Prodajalec Grafi Kaj znamo Lasersko označevanje Lasersko označevanje sodi med novejše tehnologije označevanja. Izkorišča tehnične lastnosti oziroma energijo laserskega žarka, s tem postopkom se lahko označujejo različni materiali, od lesa, papirja, plastike, ipd. računalniška podpora skozi celoten postopek omogoča izredno natančnost. Prav gotovo je pomembno tudi dejstvo, da gre za tako imenovano čisto tehnologijo, torej takšno, ki ne obremenjuje okolja. V Grafexu nudimo storitev laserskega označevanja svojim kupcem približno leto in pol. V tem času smo dodobra spoznali vse prednosti tega postopka pred klasičnim graviranjem, pri katerem pride do posega v globino materiala. Ta najnovejša tehnologija z uporabo laserskega žarka pa omogoča spremembe le na površini izbranega materiala. Poleg tega ima še druge prednosti, med pomembnejšimi so različne nove možnosti dela, Tehnologija laserskega označevanja je nadvse uporabna v primerih, ko je potrebno na željo kupca izdelati manjšo, a zaradi tega nič manj kakovostno število izdelkov. V takih primerih pridejo do izraza številne prednosti, predvsem pri različnih tiskovinah, kjer je kljub manjši nakladi v končni fazi dosežena kupcu prijazna cena, ki je poleg kakovosti za kupca najpomembnejša. ponujamo našim kupcem v Grafexu, se število konkurentov sicer vsaj številčno bistveno ne povečuje. Močno pa se povečuje konkurenca med obstoječimi, zato posvečamo veliko pozornosti novi opremi, s katero ostajamo vedno v vrhu. Neprestano posodabljanje računalniške in grafične opreme se nadaljuje tudi v letošnjem letu. Ena izmed naših novosti je digitalni poskusni barvni odtis v formatu A2. S to pridobitvijo se je nivo dela in kakovosti znova povečal. Prodajalec Grafi Imate izdelek, a ne veste kako ga prodati? Reklama je prav gotovo eno pomembnejših področij uspešnega delovanja oziroma kar uspeha. Izdelek, ki ne gre v prodajo nima praktično nobene vrednosti. Vendar ni samo reklama po različnih medijih tista, ki prodaja izdelek. Kljub vsemu ostaja in celo postaja vse pomembnejša prav retorična spretnost prodajalca, ko pride do osebnega kontakta s kupcem. Poleg same govorne predstavitve določenega izdelka si lahko pomagamo z različnimi vizualnimi pripomočki kot so fotografije, tabele, diagrami iz prospekta ali reklame. Zelo prepričljiva je tudi praktična demonstracija delovanja izdelka, seveda le v primeru, ko je to mogoče. O fenomenu prvega vtisa so različni psihologi in sociologi spisali debele knjige. Tudi znani ekonomisti v svojih študijah s pridom uporabljajo ta dognanja. Uspešen prodajalec mora tako obvladati kar nekaj veščin. Poleg govornih sposobnosti se mora znati tudi obnašati, do osebe, s katero se pogovarja mora biti hkrati spoštljiv ter jo znati motivirati, da mu prisluhne. To včasih sicer ni prav lahko, pomagajo pa različne metode, s katerimi lahko te spretnosti izboljšamo. Posebej pomemben je še javni nastop, torej kadar nameravamo za določen izdelek ali storitev hkrati navdušiti večjo skupino ljudi. Tudi v takšnih primerih se lahko pripomočki, kot je na primer računalnik, s pridom uporabljajo. Tudi čas je pomemben dejavnik. Poleg točnosti v primeru vnaprej dogovorjenega srečanja je predpriprava, torej jasno začrtan cilj in namen srečanja, ključ do uspeha. Dobro pripravljena predstavitev ni dolgočasna ter ne prekratka in ne predolga. Čeprav je prodajalčev nastop pred kupcem zelo pomemben, pa v primeru neuspeha ne obupajte. Na uspeh ali neuspeh prodaje vpliva še veliko drugih dejavnikov in vseh se ponavadi niti ne da vnaprej predvideti. Z nasveti, storitvami in izdelki, ki vam jih nudimo mi, iz poslovne skupine GRAFEX, boste lahko vi, spoštovani poslovni prijatelji, ki se trudite za povečanje prodaje v vašem podjetju, le še uspešnejši. B Grafexov zaklad pod Čemšeniško planino Prav mirno lahko trdimo, da je z orientacijskim pohodom 20. Junija 1999 postal Grafexov piknik na Čemšeniški planini resnično tradicionalen. Okoli 11. Ure se je skupina pohodnikov zbrala pred podjetjem, nekateri pa so odšli kar naravnost proti Prvinam, kjer se je zbrala pisana in vesela druščina udeležencev. Vremenska napoved je bila več kot neugodna in če se je zaradi nje kdo od povabljenih premislil in se piknika ni udeležil, mu je bilo kasneje, ko je posijalo toplo sonce, resnično žal. Da ne bi bil piknik čisto navaden piknik, je bila pot do cilja na Čemšeniški planini “začinjena” z nekaterimi pastmi. Udeleženci, razdeljeni v več skupin, so morali namreč na poti izpolniti nekaj nalog, rešiti nekaj ugank in med drugim celo poiskati skriti Grafexov zaklad. Čeprav je bilo na prvi pogled nekaj izmed devetih zadanih nalog kar težkih, so jih vsi udeleženci hitro in uspešno rešili, na poti pa so se tako lahko seznanili z marsikatero zanimivostjo skrito pod planino. Sicer je res, da je bilo tokrat važnejše sodelovati, a zaradi tega nalog nihče ni jemal manj resno. Rezultati so bili več kot odlični, kot se je izkazalo ob zaključku pohoda in pričetku prijetnega druženja udeležencev, ki so se pred tem pomerili še v lokostrelstvu in tudi pri tem pokazali precej znanja ter spretnosti. Najpomembnejše na pikniku je bilo prav prijetno druženje. V kolektivu, kjer se ljudje med seboj poznajo, razumejo in se znajo tudi poveseliti, je doseganje uspehov precej lažje. O tem so se prepričali tudi številni povabljenci, prijatelji, poslovni partnerji, ki so pohvalili ne samo dobro organizacijo, temveč so bili navdušeni tudi nad samo idejo tovrstnega druženja. Prvi teniški turnir uspešno izpeljan Uspešni podjetniki in poslovneži se ponavadi izkažejo tudi kot dobri športniki. Udeleženci prvega Grafexovega teniškega turnirja v Rekreacijskem centru - ^ Urbanija v Lukovici niso bili nikakršna izjema. Vsi po vrsti so prikazali dobre igre, za zmago pa se je bilo potrebno kar precej potruditi. A konkurence so bili vsi udeleženci vajeni že od prej, zato so pogumno poprijeli za teniške loparje in se pomerili med seboj. Tako so bili tudi Graf-exovi povabljeni gostje izven igrišča ob spremljanju dvobojev deležni marsikatere lepe poteze tega ali onega igralca. Vse do velikega finala, v katerem je predstavnik podjetja BTC Marko Žemelj ugnal predstavnika gosti- telja Damjana Gorenca. Dvoboj za tretje mesto ni bil nič manj razburljiv, v njem sta blestela oba igralca. Emil Šabanovič iz zagorskega podjetja IGM, je na koncu vendarle ugnal Marjana Povšeta iz podjetja Media Box in se povzpel na tretjo stopničko. Predstavljamo se Novice Bilten Skupine Grafex Leto 2, številka 2 januar 2000 Izdajatelj Grafex d.o.o. Podlipovica 31, 1411 Izlake Naslov uredništva Agencija G, Štihova 25, Ljubljana e-mail: grafex@siol.net http://www.grafex.si Odgovorni urednik Dejan Sešlar Avtorji člankov Dejan Sešlar Alojz Sešlar Lektoriranje Janja Zupan Slikovni viri Matej Sešlar arhiv Grafexa Oblikovna zasnova Nadja Maraž Fotografije Matej Sešlar Fotoliti Grafex, Izlake Naklada 10.000 izvodov © Grafex , 2000 dodatne informacije o vsebini biltena 0601/57 100 GRAFEX založba Novoletni program 2001 popust 25% za naročila in plačila v prednaročilu do 1. julija 2000 • poslovni koledarji N1,S3 • umetniški koledarji 0KEAN0S • rokovniki in planerji • samolepilni P0ST-IT blokci • namizni bloki - podloge Kdo smo? Milan Ferme, vodja priprave Kdaj je prišel v podjetje “Kolektivu podjetja Grafex sem se priključil leta 1992, torej sem tu že osem let.” Naloge, ki jih opravlja “Priprava na tisk, za katero skrbim, je zelo široko področje. Od oblikovne priprave različnih materialov, vsebinskih rešitev, izdelava filmov, do osvetljevanja plošč. Gre skratka za pregled nad celotno tehnologijo priprave na tisk, poleg tega skrbim tudi za to, da dosegamo dogovorjene roke ter za usklajevanje in koordinacijo.” O podjetju “Moje delo je kreativno in me veseli, zato ga bom tudi v bodoče skušal opravljati čimbolje in čimuspešneje. S sodelavci se odlično razumemo in zato je delati v Grafexu pravi užitek.” Slavko Drnovšek, offset tiskar in usposobljeni interni presojevalec za standard ISO Kdaj je prišel v podjetje “V podjetju Grafex sem pričel delati v začetku maja leta 1998.” Naloge, ki jih opravlja “V glavnem delam na enobarvnem stroju za tiskanje, če je potrebno pa tudi na večbarvnem, za kar sem prav tako usposobljen. Tiskamo vse vrste, tudi zelo zahtevnih tiskovin, tako nam dela resnično ne manjka.” O podjetju “S sodelavci se dobro razumemo, v tiskarni nas je sedem in vsi se trudimo za uspeh podjetja. Zelo me veseli, da lahko delam v domačem okolju in v tako uspešnem podjetju z jasno zastavljeno razvojno vizijo in željo po doseganju vedno novih ciljev.” H t<3fcM3=»:i group POSLOVNA SKUPINA Z VIZI/O agencija^ fotografiranje studijska fotografija fotografiranje na trerenu fotografiranje iz zraka .... . sodelovanje s fotomodeli grafično oblikovanje produkcija "od ideje do izvedbe in prodaje" trženje plesna skupina Latina Passion oglaševanje grafex tiskarske storitve grafična priprava za tisk izvedemo celovito grafično pripravo za tisk skaniramo na bodenskem skenerju do 5000 dpi vkopiramo fotolite v predpripravljene datoteke osvetljujemo grafične filme do širine 46 cm tisk izvajamo tudi najzahtevnejši 4-barvni tisk na offset tiskarskih strojih do formata 485 x 660 mm širok izbor opreme za dodelavo grafičnih izdelkov nam omogoča kratke dobavne roke tudi za najzahtevnejše kupce dodelava tiskovin plastifikacija lakiranje različne vezave številjenje perforacija izsekavanje grafex izdelki in druge storitve reklamni napisi grafična oprema avtomobilov izdelovanje transparentov napisi na tablah za opremo razstavnih prostorov obcestne table.... štampiljke in pečati klasični modeli na ročaju žepni ali namizni modeli v kaseti večbarvne štampiljke v kaseti datumske štampiljke... štampiljke izdelamo v eni uri (lasersko graviranje) klišeji za registrske blagajne klišeji za vse standardne elektronske blagajne izdelava iz specialne gume trajno napojeni s posebno barvo OKI barva za klišeje lasersko graviranje graviranje v različne vrste materialov grafex založba knjižni program novoletni program agencija G V skupini GRAFEX svoje znanje in energijo združujemo najboljši linhartova 40,1000 ljubljana strokovnjaki iz področja trženja, oglaševanja, produkcije, tel 061138138 o, fax 061138138 4 fotografiranja, grafičnega oblikovanja in založništva ter izvedbe g.agencija@grafex.si najrazličnejših reklamnih storitev v lastni produkciji oz. v smislih grafičnega inženiringa. grafex d.0.0. podlipovica 31,1411 izlake Referenčna lista naših kupcev predstavlja le enega izmed načinov, s tel 06157 100, fax 06157107 katerimi želimo tudi vam povedati, da smo pravi partner za poslovno info@grafex.si sodelovanje v III. tisočletju Dejan Sešlar OSREDNJA *NŠ$UsJ^_| 24. SVEČANA 2000 A Drage bralke in bralci! Pred vami je praznična številka Zasavca. Mesec februar je namreč praznik kulture, zatorej je ta pač praktična. Prireditev je bilo kar nekaj v vseh dolinah, na QEOSS-u in Zasavc je bil povsod prisoten. Kulturni praznik je bil res kulturen, kar za naše samo-cenjene politike prav gotovo ne velja. Niti pri komuniciranju med seboj, pa tudi z javnostjo ne preveč. Vendar bo bolje - z javnostjo bodo šilom prilik čedalje bolj prijazni pa še kulturni povrh. Saj veste, volitve... Da je desni populizem udaril k nam še pred fenomenom Haider, ni treba preveč poudarjati - saj še pomnite tovariši - ping pong okrog orožja, pa kufri denarja (ja kje hudiča sem bil takrat!!), pa knjig o dihanju (med vojno), pa produkcij afer, mimogrede, škoda da naša filmska ni tako plodna, bi nemara tudi Oskarja dobili.... Hecpa je, da se je še levi prebudil! Torej, teater politične scene dobiva zagon! bdilna stranka se je od vraga hitro "poglihala" za ečinski sistem - menda kani na oblasti ostati do smrti... Če že bo, upajmo, da bo res Liberalna! Moj mir Maček naslednjič izidemo marca V Nekaj iz vsebine (J) Se bomo zadušili v smeteh? ?) Šklabuci sejali in želi cjV) lomaž Humar na Izlakah Grumovi nagrajenci c®3 Hrastnik: Nagrajenci 8. februarja Nagrajenka lončke Čeč 4) Poklon publicistu Jožetu Župančiču ^0) titerarna priloga List ^^Naj športniki 1999 v Zasavcu Dalibor Filipič niza žurke Naslovnica: ŠPORTNIKI oblikovanje Tiskarna Tori Slike: Icjor Oošfe in PRAV ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. V.D. direktorja: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina (Reportaže), Peter Motnikar (Zdravo telo in Kronično), Fanči Moljk (Miš maš), Primož Kostajnšek, Igor Goste, Boštjan Grošelj, Katja Sladič, Petra Lipec, Marta Hrušovar, Urša Kmetec. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Tisk: Padežnik, Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, L polletje 3.159,00 SIT, 1 tromesečje 1.458,00 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8% DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. J . 77 j 4, fč 1 i j" C AKTUALNO ALI SE BOMO ZADUŠILI V LASTNIH ODPADKIH? Smeti in drugi odpadki predstavljajo danes že resen problem v svetu, ne le v svetu pač pa tudi pri nas, v Litiji. Pri tem gre za dve temeljni vprašanji: - ko je treba smeti in druge odpadke odstraniti z domačega dvorišča ni nobenih problemov. Smeti bomo odpeljali na litijsko smetišče, kamor se vozijo odpadki iz skoraj celotne občine, ki je r '• Takole izgleda litijsko odlagališče smeti na “Širjavi", ko reka Sava prestopi strugo. To je edinstven primer plavajočega odlagališča smeti v Sloveniji. velika 332 km2, tisti, ki pajim je ta pot predolga pa kar po bližnjici v najbližji gozd, potok ali strugo reke Save, - ko se odloča, kje bo bodoča občinska deponija pa gre v obratni smeri. Pri nas že ne bo deponije, če ne bo šlo drugače se bomo kolektivno uprli, protestno organizirali zaporo ceste. Tako je pač, mi imejmo čisto dvorišče, sosed pa naj ima svojo in našo navlako. Spoštovani občani, prihaja čas, ko bo potrebno zagristi v kislo jabolko, zavedajte se, da so lahko smeti zaslužek, nova delovna mesta, da to kislo jabolko lahko postane "zlato jabolko". Le kako, boste rekli? V nadaljevanju vam želim prikazati pot do tega "zlatega jabolka" in zakaj se moramo dokopati do tega. Po statističnih podatkih vsak občan dnevno proizvede 1 kg gospodinjskih odpadkov, štiričlanska družina 4 kg, mesečno 120 kg, letno 1440 kg ali 1 tono 440 kg. To pomeni, da naša občina z 18.000 obč&ni dnevno proizvede 18.000 kg odpadkov, mesečno 540.000 kg ali letno 6.480.000 kg, kar je enako 6.480 ton. Iz navedenega je razvidno, kakšno goro odpadkov je potrebno prepeljati na litijsko deponijo na "Širjavi". Poleg navedenega odlagališča, je raztreščenih po naših gozdovih kup manjših in večjih, toda omenil bom samo največje, in sicer odlagališče ob železniški progi v Kresnicah, Gabrovki in Vačah, za katero saniranje gre preko 1.5 milijona SIT vsako leto. Zakaj? Ali se da ta problem rešiti? Prav gotovo da, ob sodelovanju občanov in širše družbene skupnosti in to v doglednem času. S tem namenom so si 2.10.1999 občani KS Kresnice, predstavniki Odbora za gospodarsko infrastrukturo, Odbora za prostor in okolje, strokovnjaki s tega področja iz občine Litije, ogledali sežigalnico odpadkov v Riminiju v Italiji. Objekta vam ne bom predstavil, ker boste lahko tega videli na fotografiji, želel pa bi podrobno predstaviti, kako deluje ta objekt. Sežigalnica odpadkov v Riminiju stoji na obrobju mesta. Kapaciteta treh peči je 500 do 800 ton dnevno. Normalna kapaciteta je 500 ton, v sezoni pa do 800 ton. Odpadni material vozijo iz večih mest Italije nesortiran in takšen tudi izgoreva v pečeh, kjer se razvija temperatura od 800 do 850 stopinj Celzija. V teh pečeh sežigajo tudi posebne odpadke (iz bolnic, odpadke iz drugih proizvodnih obratov), vendar to izvajajo odgovorno, kajti za sežig odpadkov morajo pripraviti posebno temperaturo v pečeh. Cena sežiga znaša 200 DEM (20.000 SIT) po toni, cena za posebne odpadke pa je znatno višja. In kako poteka dovoz v sežigalnico in odvoz negorljivega odpadnega materiala po sežigu? Odpadni material dovažajo v posebno prirejenih tovornjakih kapacitete 20 ton in tudi z manjšimi. Ob prihodu na dvorišče voznik najprej tovor stehta, nato, glede na vrsto odpadkov, ki jih vozi, pelje v za to določeno sprejemno komoro. Ko je pred komoro, se odpro rolo vrata, za nim pa se ponovno zaprejo. Med iztovarjanjem se v tem prostoru razširi smrad, katerega izsesajo in ko je zrak čist, se ponovno odpro rolo vrata in tovornjak zapusti razkladal-ni prostor. Celotno obratovanje je računalniško vodeno, spremljano z video kamerami iz računalniškega centra, ki je nekje v sredini objekta. Kljub obratovanju ni bilo zaznati nobenega dima, kajti dim, ki se ustvarja v pečeh pri gorenju gre skozi vodne filtre, prav tako ni bilo zaznati smradu v okolici sežigalnice, razen v razkladalnem prostoru, iz katerega pa pred vsakim ponovnim odprtjem vhodnih vrat izsesajo smrad, ki gre tudi skozi vodne fdtre. Negorljivega materiala ostane zelo malo, to je približno okoli 10%, od tegaje železo in druge kovine, kijih prevzamejo železarne, kamenje in ostalo pa porabijo za izravnavo raznih kotanj. In kakšne so prednosti sežigalnice? V teh pečeh izgoreva ves material nesortiran, toplotno energijo pa uporabljajo za proizvodnjo električne energije. In kakšne so druge možnosti izrabe toplotne energije? Slednjo lahko uporabljajo za ogrevanje rastlinjakov, ogrevanje pokritih bazenov, za centralno ogrevanje, kar bi prišlo v poštev tudi pri nas. To se pravi, energija na dosegu roke, nova delovna mesta in to je tisto "zlato jabolko", ki bi ga prinašali odpadki. Prepričan sem, da bi nas prav to rešilo vseh tegob pri iskanju nove deponije za odpadke, saj kot sem že dejal, obstaja nepisano pravilo - če ima sosed že svoje odpadke, naj ima še naše. Projekt je finančno zahteven, vanj pa bi se morala vključiti celotna regija. Posebno bi morali spremeniti odnos do smeti (odpadkov) občani in tudi Stanovanjsko komunalno podjetje, ki pobira smeti po naseljih, to mislim predvsem na financiranje odvoza. Sistem, ki je sedaj v uporabi, plačevanje storitev Sežigalnica odpadkov v Riminiju v Italiji, katero so obiskali predstavniki občine Litije in krajani KS Kresnice, kjer naj bi bila primerna lokacija za postavitev tega objekta. glede na število oseb, oziroma na kvadraturo stanovanja ni pravičen, kajti to je sistem, na podlagi katerega plačaš, pa če imaš smeti ali ne. Toda sistem, ki bi temeljil na teži odpeljanih odpadkov, pa bi bil sistem. Ta bi bil bolj pravičen, kajti posameznik bi plačal odvoz tistih odpadkov, ki jih je dejansko ustvaril. Spoštovani krajani! Postavlja se vprašanje, kje smo, morda na začetku, toda tudi do te faze, kot sem jo opisal, bomo morali slej ko prej priti. Tematika je široka in zanimiva in tudi vaša mnenja bi lahko prinesla svoj delež h kakovostnemu reševanju tega problema. Besedilo in sliki: Ciril Golouh Tudi v Zagorju se premika. Predlog strategije ločevanja odpadkov po nalogu župana pripravljajo. DUŠA IN DUŠA V knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah je bil v četrtek, 10.februarja, literarni večer. Z Olgo Dečman Dobrnjič se je pogovarjal Aleš Matko o njenem leposlovnem prvencu, ki muje dala naslov Duša in duša. To je knjiga pesmi in črtic. Olga Dečman je svoje dvajsetletno ustvarjanje zbrala in izdala v knj igi, iz katere so ta večer mladi iz Dijaškega doma v Trbovljah, kjer tudi službuje, predstavili nekaj pesmi in proznih del. Sama je s svojim mehkim in rahlo hripavim glasom (reklaje, daje od preveliko govorjenja ta dan), z nasmehom odgovarjala na vprašanja moderatorja in nizala svoje misli, ki so mehko legale na duše obiskovalcev, ki so napolnili prostor. Ob zvokih kitare izpod prstov Boštjana Camra jih je popeljala v svet ljubezni in bolečine, ki je tako zelo vsakdanji, da se ga včasih niti ne zavemo, kot da se to dogaja le drugim... Izdajatelj knjige je Zasavc d.o.o. Zagorje, likovno joje opremil slikar Karli Kozole iz Trbovelj, izbrala in lektorirala dela in napisala spremno besedo, je profesorica slovenščine Jasna Drnovšek. Ob pomoči sponzorjev je knjiga izšla v februarju 2000. Z njo želi avtorica deliti z bralci svoje najbolj globoke občutke, videnja, zaznave in izkušnje, ki sojo pripeljali do tega, da se je odločila, da je njen moto življenja prijaznost - do vsega in vsakogar. _________________________MAH Knjigo Olge Dobrnjič je možno naročiti na tel. št.: 041/335-434, 041/403-055, 0601/64-250,64-133 ali fax: 0601/64-494.____ ODPRTA ŽUPNIJSKA BUKVARNA V stari župnijski zgradbi na Trgu Franca Fakina v Trbovljah so odprli župnijsko bukvarno, ki deluje v 1.nadstropju. Karitas je bukvarno ustanovil z namenom, da si tudi na ta način pridobi določena sredstva, kijih bo v bodoče namenjal ljudem, ki živijo v hudih stiskah. Namen je bil tudi, da občani podarijo tej ustanovi knjige in revije, ki jih doma zaradi prostorske stiske nimajo kam odložiti. Na ta način bi rešili marikakšno knjigo, ki bi sicer končala v smetnjaku ali na odpadu. Učencem in dijakom bo odslej omogočena tekoča menjava šolskih in strokovnih knjig. S prostovoljnimi prispevki namerava Karitas pridobiti sredstva za že omenjene humanitarne namene. Občane prosijo, da odstopijo bukvami knjige, ki jih sicer nameravajo izločiti. Bukvama bo odprta vsak torek od 16 do 18 ure. Njen upravitelj je Branko Špitaler, ki je dal tudi pobudo za odprtje te ustanove in je že doslej vložil dosti časa in dela za ustanovitev bukvarne. Delo opravlja prostovoljno. IL CESTA TRBOVLJE-PREBOLD TUDI V LETOŠNJEM NAČRTU Vse kaže, da bodo tudi letos nadaljevali z modernizacijo dela ceste Trbovlje-Prebold na savinjski strani. Modernizirati bo treba še okoli 2 km ceste v makadamu, s širitvijo cestišča, posebno še ovinkov, ureditev brežin, kanalizacije, asfaltiranja. Maja letos bodo objavili razpis za prevzem gradbenih del. ti Na 5 o leto, ŠKLAB! Tako napeto (kottudi že peto) je tole Šklabovo šolsko leto. Vsako uspešno obdobje se konča z poročili, analizami in seveda volitvami. Prav to vse in še več seje dogajalo v Klubu Imperius, v noči iz petka na soboto (18-19.2). Vse se je začelo s peto letno skupščino ŠKLABA. Le ta je potekala v sproščenem in izredno produktivnem duhu. V dobri urici uradnega dela, smo zmogli analizirati preteklo obdobje, izvoliti nove organe in se seznaniti z bodočimi načrti. Pa lepo počasi: - pregled dela v preteklem obdob ju Organizacija okrogle mize Kariera, zabava za otoke na Debelem rtiču, gledališka predstava, katere del vstopnine je bil namenjen v humanitarne namene, novi prostori kluba, izleti, rock večeri..., - rezultati volitev Predsednik - ponovno Miloš Krajnc Nadzorni odbor - Miloš Baš, Marjeta Jordan, Jani Černi Namestniki članov nadzornega odbora-Nina Glamuzina, Iztok Draksler, Maja Zupan Disciplinska komisija - Tadeja Bučar, Marko Erjavec, Polona Žilnik, - program za leto 2000 Povezati in izmenjati izkušnje z drugimi klubi, ponovno poskusiti bolje raealizirati slabše obiskane projekte, pomoč mladim interesnim skupinam, humanitarne, okoljevarstvene akcije, skratka še več zabave in dogodkov za zasavske dijake in študente. Tako, formalnosti je bilo konec, noč še mlada in ŠKLABOV rock večer seje začel. Besedilo in slika: Um •» ■ #-*» J. N. n,£ <;nrG TOMAŽ HUMAR: "V ALPINIZMU NI BLEFIRANJA' ŠOHT POGREŠA ŠOHTOVCE Študentska organizacija Hrastnik je spet izdala tridelno, simpatično zloženko, da sporočijo svojim članom in nečlanom, kaj se dogaja. No, nekatere stvari so se že zgodile. Tako so bili v petek, 11 .februarja v Indoneziji, kamorjih je z diapozitivi popeljal Nikola Klašnja, v soboto, 19.februarja pa je skupina Unborn poskrbela za death metal. "Puobi so iz Celja in špilajo ž' kr' 'n cajt..." piše v katalogu. Za jutri, 25.februarja vabijo k izdelovanju pustnih mask in k predpripravi za skupinsko šemo. Ideje bodo začeli materializirati ob 19.uri. Pester bo tudi športni dan, ko se bodo v soboto, 26.februarja ob 9.45 družno podali na Kal. Če bo sneg, bodo smučali s popustom, če ne, bodo v akciji za nogometno žogo. Za marec načrtujejo seveda podobne aktivnosti, o katerih bomo poročali kdaj drugič. Za tiste, ki še niso našli volje, ki bi jih pripeljala do prijetnih prostorov ŠOHT-a na Poti Vitka Pavliča 6, naj povemo, daje klub odprt ob petkih in sobotah od 19.00 do 22.00 ure in ob nedeljah od 19.00 do 21.00 ure. Posebno veseli bi bili, če se bi povečalo število udeležencev tudi ob petkih ob 18.uri, ko imajo sestanke in krojijo usodo ŠOHT-a. V mali telovadnici hrastniške šole pa so oerganizirali rekreacijo ob sobotah od 16.00 do IS.ure. Prostora je še dovolj. Predsednik Vinko bo zelo vesel telefonskega klica, če želite kakšno informacijo: 041/835-110. Fanči Moljk Z MODERNIZACIJO ZASAVSKE CESTE BODO NADALJEVALI Po dobljenih informacijah bodo z deli na rekonstrukciji zasavske ceste ob Savi od Trbovelj do Hrastnika, nadaljevali tudi letos. Predvidoma maja bodo objavii razpis za prevzem gradbenih del. Za letošnja dela je predvidenih okoli 714 milijonov tolarjev. IL. Prek dvesto ljudi seje v petek, 18. februarja od 18. do 20. ure gnetlo v izlaški kinodvorani. Privabilo jih je namreč gostovanje uspešnega alpinista Tomaža Humarja, ki je lani osvojil vrh Dhaulagiri v Himalaji (8167 m). Čeprav je širša javnost njegovo alpinistično odpravo in vzpon lahko vseskozi spremljala, omogočena je bila tudi pošta prek interneta, je še vedno veliko zanimanja za Humarjev alpinistični podvig. Z videoposnetki je Tomaž Humar, kije tega dne praznoval tudi svoj 31. rojstni dan, prikazal odlomke iz različnih odprav, približal ljudem plezanje, spregovoril o opremi, kako je potekal vzpon ter daje bilo poleg vsega treba poskrbeti tudi za dobro medsebojno vzdušje in vseskozi vztrajati, četudi je imel pri solo-plezanju težave z opeklinami, zmrzlinami, vremenskimi neprilikami in podobno. Čestitke sta Humarju izrazila tudi Milan Bedrač iz Športnega društva Izlake in Janez Razpotnik iz Gorniške sekcije ŠD Izlake, ki je bila organizator srečanja. Imate radi višine in ali je plezanje tudi aktivnost za preizkušanje lastnih zmožnosti? Ja, zanimajo me višine, rad planinarim, zanima me gorska narava. Kajti gore so zame tudi sprostitev. Mogoče zato, ker je gorski svet nepokvarjen in si lahko oddahneš. Še ričet se mi v gorah zdi boljši. Rad plezam in začutim energijo, ki jo stene dajejo. Hribi me takorekoč napolnijo z energijo. Rekli ste, da greste v zahtevnejšo steno le enkrat; ali to pomeni, da ste tudi v medsebojnih odnosih zelo zahtevni ali nasprotno, da zmeraj iščete prilike za kompromis, sodelovanje? Menim, da nobene stvari ne omalovažujem in tudi medsebojne odnose spoštujem. Od sebe pa dejansko zahtevam vedno več, kajti v alpinizmu se ne smeš sam sebi smiliti ali zaspati na lovorikah. Smatram pa, da človek rabi sanje, ki ga poganjajo k novim ciljem in brez sanj si povsem nezanimiv. Ali v vsako stvar vložite kar največ truda? Ja, sleherna stvar od človeka terja trud in menim, da si naj človek vseskozi postavlja cilje in jih skuša doseči. Foto: RAJKO DOLINAR Mar zelo hitro najdete 'točko', kjer ste dejavni, saj je tudi pri plezanju treba vedno naprej? Ja, kar hitro najdem zmeraj kaj novega. Sem pač tak, da vedno rad počnem kaj drugega, kaj novega, da se ne ponavljam z ostalimi dejavnostmi. Tudi to, kar sedaj pripravljam, je povsem nekaj novega. Kakšni ljudje pa vas navdušijo? Z ljudmi ravnam po občutku in človeka nekako začutim in vem, kdo mi drži fige v žepu in kdo ne. Za življenje rabimo zelo malo, saj smo na svet prišli s solzami in odšli bomo s solzami, ostanejo pa le dejanja. PRAV Ali plezanje postane avtomatično in koliko koncentracije terja? Koncentracija pri plezanju mora biti stoodstotna, ne moreš misliti ali početi še kaj drugega. Res pa je, da plezanje ni avtomatizem in ko dospeš na vrh, si ponavadi zelo izčrpan in tudi koncentracija pade. Kako pa vzdržujete ljubezen? Mislim, da to ni težko. Po dveh mesecih alpinistične odprave dejansko tudi pogrešaš družino. Sicer pa spoštujem toleranco, predvsem paje treba človeka sprejeti takšnega, kot je, ne pa ga po svoje spreminjati. Saj potlej, ko se spoznata, vidiš, ali greš v 'špil' z nekom ali ne, seveda z določeno toleranco. Ni ti treba biti s človekom, s katerim ne pašeš skupaj, kar je dobro. Vas bo za rojstni dan med domačimi čakala torta? Ženi in domačim sem hvaležen za spodbude pri alpinistični odpravi. Vendar ker sem zelo netradicionalen človek, mi torta za rojstni dan ne pomeni 'nevemkaj', veliko več mi pomeni druženje, če smo skupaj. Petra Radovič Foto: . 1 v Ti 1 u m .1 24 SVEČANA 2000 OBLECITE SVOJE IDEJE Le kako dela šivilja Ana? Obiščite jo in boste videli, (slika PRAV) Naslovne besede so slogan tekstilno-obrtne konfekcionarke Ane Zupan, kije v soboto (12.2.) v prostorih izlaškega gasilskega doma svečano otvorila začetek svoje šiviljske dejavnosti. Na približno 40 kvadratnih metrih s šivalnico in ločeno sprejemnico v prvem nadstropju GD Izlake bo izdelovala oblačila po naročilu iz prinešenega blaga za žensko, moško in otroško konfekcijo. Poleg tega, bo vaša oblačila tudi popravila oziroma iz njih naredila »nova«. »Delo po naročilu je vsekakor prednost. Predvsem za tiste, ki so nekoliko močnejše ali bolj vitke postave in za tiste, ki imajo ideje oz. se radi oblačijo tudi v kaj posebnega,« nam je ob veliko ljudi povedala šivilja Ana (Šivilja Ana s.p. je tudi ime njene šivalnice, op.p.). Ana ima že kar nekaj let delovnih izkušenj izdelovanja oblačil po naročilu, čeprav je bila zadnja leta brezposelna. Ker v tem času ni našle ustrezne zaposlitve za svojo dušo, kot je dejala, seje odločila, da gre na svoje. V kolikor bo delo steklo in ko se bo vložek v prenovo prostorov in za nakup opreme šivalnice povrnil, načrtuje nakup sodobnejših šivalnih strojev, kar ji bo omogočalo še hitrejše šivanje, z njimi pa bo tudi lažje sledila novim modnim trendom. »Rada bi se zahvalila vsem, ki mi pomagali in me v vzpodbujali, zahvala pa gre tudi članom PGD Izlake za razumevanje«, je ob koncu našega obiska dejala šivilja Ana. Še to. Delovni čas šivalnice Šivilje Ane ponedeljek, torek in 17. do 18 ure. Ob sredah in četrtkih bo zaprto, po dogovoru pa se lahko oglasite tudi izven zgoraj napisanega delovnega časa. Seveda s predhodno najavo po telefonu na številko 041 395 301. ••••••••••••• VHOD V OBČINO BOU PRIJAZEN Do letošnjega občinskega praznika naj bi bilo preddverje občine bolj prijazno urejeno, kot je sedaj. Občina bo skupaj z Upravno enoto Zagorje preuredila sprejemno pisarno v pritličju stavbe. Namestili bodo nov pult, novo pohištvo, prostor deloma povečali in preuredili. Tako bodo imele stranke večji pregled, ko bodo prišle v občinsko stavbo, dobrodošlica pa bo izrečena v precej lepše urejenem prostoru, kot sedaj. OBRTNIŠKE NOVICE V FEBRUARJU Jolanda Gobec v uvodu analizira odjave enajstih obrtnikov, ki so sprožile reakcijo ostalih članov obrtne zbornice. Razlaga nove zakone oziroma pravilnike kot na primer določanje količine aditivov v živilih, kako se označujejo tekstilni in usnjeni izdelki, kakšna je sprememba prispevka za pavšalno zdravstveno zavarovanje... Opozarja tudi na mojstrske izpite, ki jih mora obrtna zbornica izvesti v roku šestih mesecev. Vabi na različne seminarje in izlete ter na mednarodni obrtni sejem v Celju. V Obrtniških novicah predstavlja tudi nove prostore davčnega urada v Hrastniku in nov sistem dela, ko bo imel vsak davčni zavezanec svojega kontrolorja. Objavljene so spremenjene telefonske številke, ob prvem obisku na davčnem uradu pa bo vsak dobil tudi telefonsko številko svojega kontrolorja. Pomembneje tudi opozorilo, da morajo obrtniki in podjetniki do 28.februarja oddati bilance in davčne napovedi. Kljub temu da ima februar letos 29 dni, en dan ni podarjen. Fanči Moljk P0DAUŠAN OBRATOVALNI ČAS V Zagorju bodo občinski svetniki razpravljali tudi o pravilniku o merilih za določanje podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij na področju občine Zagorje. Doslej je bil obratovalni čas gostinskih obratov v pristojnosti upravne enote, po novem pa je vse v zvezi z obratovalnim časom gostinskih obratov prešlo v pristojnost lokalne skupnosti. Gostinec ali kmet lahko brez dovoljenja za gostinstvo pristojnega organa lokalne skupnosti obratuje dlje, kot traja obratovalni čas, na dan pred prazniki, določenimi z zakonom, ter ob pustovanju in martinovanju, ob drugih priložnostih pa le ob odločitvi občinskega organa, pristojnega za gostinstvo. (Vir: Bilten) (Vir: Bilten) ••••••••••••• PADEC TEČAJEV DELNIC Trgovanje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je v minulih dveh tednih potekalo v dokaj neoptimističnem vzdušju, saj je večina delnic, uvrščenih v borzno kotacijo, izgubila na svoji vrednosti. Slovenski borzni indeks je padel pod mejo 1.800 točk, indeks pooblaščenih investicijskih družb pa seje znižal na 1.441 točk, vendar se počasi krepi in zopet pridobiva na svoji vrednosti. Na A in B trgu je bilo največ zanimanja za gibanje tečaja delnic Leka, saj je omenjena delnica občutno zgubila na svoji vrednosti, dosegla že skoraj 31.000 tolarjev, a seje kasneje okrepila in se umirila pri 31.000 tolarjih za delnico. Eden izmed poglavitnih razlogov je umik tujih investitorjev iz podjetja. Padec tečaja delnic Leka pa pomembno vpliva na gibanje tečajev ostalih delnic. Tako je na svoji vrednosti izgubil tudi tečaj delnic Krke, kije padel pod 26.000 tolarjev in Petrola, s katerimi je bilo v petek, 1 S.februarja, zaustavljeno trgovanje, tečaj pa je padel celo pod mejo 23.000 tolarjev. Nižje tečaje so zabeležile še delnice Mercatorja, katerih tečaj se je oblikoval pri 15.300, pod mejo 17.000 je padel tečaj kranjske Save, ki seje ustalil pri 16.500, tečaj Pivovarne Laško pa seje spustil na 4.900 tolarjev za delnico. Na prostem trgu so investitorji pokazali največ zanimanja za delnice Nacionalne finančne družbe 2, katerih tečaj se giblje pri 34 tolarjih. Na splošneje bilo veliko poslov sklenjenih z delnicami praznih in polpraznih pidov, med katerimi izstopajo Infond Zlat pri 51 tolarjih. Kmečka družba pri slabih 46, Triglav steber 2 pri 35 tolarjih, Maksima 1 pri 51 in Zlata Moneta 2 pri 33 tolarjih in pol. Če ste razmišljali, da bi postali investitor na trgu vrednoastnih papirjev je sedaj verjetno čas, da to tudi postanete, saj so lahko nizki tečaji signal tudi za nakupe delnic. Borzno Posredniška hišo Ulrika Blaž Seražln VREMENA KRAJNCEM BODO SE Pisma bralcev Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu in mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina pisem je zaradi prostora omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridružuje pravico skrajšati tekst ali pa objaviti daljšega, če oceni, da bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino. Na vaš zapis, ki ste ga z neverjetnim hvalospevom objavili v Zasavcu, z dne 10.2.2000, kot odgovor na moj zapis "Pismo bralcev" z dne 27.1.2000 - mi niste v ničemer odgovorili. Odgovorili niste z ničemer niti dopisnici Zasavca, gospe Marti Hrušovar, na njen zapis v Zasavcu z dne 27.12.1999. Pač pa v že znanem vašem stilu ponovno z lažjo zavajate javnost - češ, da ste do odgovora upravičeni, ker naj bi vas mi žalili s tem, da smo zahrbtno podtikali in servirali laži o vas, g.Ovnik, in jih objavili v Zasavcu. Resnica, da smo mi vam natočili samo čistega vina na vaše neosnovano obrekovanje, razžalitev, žaljivo obdolžitev, opravljanje itd., kar vse je kaznivo po KZ RS, pa ste zamolčali. In ker vaš članek v Zasavcu z dne 10.2.2000 tudi drugače vsebuje veliko netočnosti, s katerimi želite bralce Zasavca zavajati - pa te še kako kličejo po pojasnilu. O tem, da navajate v svojem zapisu kataložni zapis in lektorja vaše knjige Perkmandeljc, se mi ne zdi pomembno komentirati. Da ste rudniku Trbovlje podarili nekaj vaših risbic o Perkmandeljcu, je sicer lepa gesta oziroma bila vaša dolžnost glede na to, da so vam finančno pomagali pri izidu te knjižice. Vendar zaradi tega zakon o zapiranju rudnika ne bo nič prej sprejet. Kar se tiče takoimenovanih "šlogaric", ki jih omenjate, sem prvič seznanjen, da jih imate v sorodstvu, pa kaj morete za to? Na svetuje pač tako, da se eni s poštenim delom preživljejo, drugi s prevarami. Kar pa se tiče vaše prošnje, g.Ovnik, da naj vam pozdravim vašega dragega prijatelja Smiljana Rozmana, pa sem vaši prošnjo izpolnil - vendar se je za vaše pozdrave sicer Smiljan zahvalil, hkrati pa smejal in mene spraševal, če mogoče jaz vem (ker se on ne spominja), od kdaj sta vidva prijatelja. Da pa vi Perkmandeljca objavljate tudi po internetu pa mislim, da niste nikogar presenetili, še najmanj pa mene. Namreč pred nekaj dnevi sem bil v Murski Soboti kot gost na literarnem večeru in glede na čas pred tem, sem si ogledal tudi bližnjo okolico, predvsem naselje "PUŠČA". Pa verjeli ali ne, da tudi med nomadi sem videl, da preko interneta in to kar v šotoru ponujajo svoje usluge. Toliko za uvod, g.Ovnik. Ne bi vam odgovarjal, ker se mi vse to zdi izpod časti - ker so me pa po vašem zapisu z dne 10.2.2000 klicali številni občani Trbovelj (med njimi tudi vaši sodelavci iz vaše DO); kar sem hkrati spoznal, da le niste tako nepoznani v kraju, v katerem živite, kot vi zatrjujete - sem se tudi zaradi tega odločil, da vam ponovno natočim nekaj čistega vina. Ja, g.Ovnik, pravilno ste ocenili, da me boli Perkmandeljc. Boli zato, ker ste si neupravičeno in samovoljno prilastili in ga v celoti objavili kot svojega. Menim, daje komentar odveč. Zato vam tudi verjamem, daje to dejanje zahtevalo "profesionalizem", saj malo katerim na misel pride kaj takega oziroma takšno dejanje. Zato je vaš izgovor odveč, da ste se kasneje vašemu dolgoletnemu prijatelju opravičili. Saj to ste iz vseh strani na razne kritike morali storiti, pa čeprav neradi, saj smo to opazili že pri napovedani promociji, na kateri smo vas čakali 45 minut, vendar vas zaradi sramu samega sebe, nismo dočakali. Zato ne zatrjujte, daje bilo za vas "profesionalce" to garaško delo. Če bi se resnično želeli za to vaše -^>o moji oceni - podlo dejanje opravičiti vašemu prijatelju, bi to storili v uvodni besedi ali pa v posvetilu v sami knjigi. Žal pa tega nismo zasledili, tako kot nima smisla diskutirati o vaši trditvi o "samozaložbi", pa čeprav je iz knjige razvidno, daje bilo kar trinajst podjetij poleg občine, ki so vam finančno izdajo knjige omogočili. Mislim pa, daje lepo od vas, da ste se oddolžili z gesto in ste vašemu staremu prijatelju v zahvalo podarili njegov portret. Menim pa, da bi še kako bilo lepo, če bi tak portret podarili tudi g.Vinku Hrovatiču iz Hrastnika. Saj ste verjetno pozabili, da vam je ta v času, koje nastajala vaša knjiga, dal na vpogled "rudarski slovarček", katerega ste brez njegove vednosti objavili v omenjeni knjigi kot vaše delo, katerega še danes pridno uporabljate in katerega mu še do danes niste vrnili. Prav gotovo o tem slovarčku ne bi podal vam, g.Ovnik, dr.Cene Avguštin v zvezi tega pozitivno oceno, če bi vedel resnico. In ko smo že pri dr.Cenetu Avguštinu -omenjeni, velecenjeni gospod, je kot likovni kritik in umetnostni zgodovinar bil direktor Gorenjskega muzeja Kranj. V službi na Zvezi društev likovnikov Slovenije ni bil nikdar zaposlen, niti ni nikdar slikal, niti ga niso kot posameznika nikdar uradno pošiljali ocenjevati kakšna slikarska dela še najmanj pa književna. Dopuščam pa možnost, da je mogoče kot član kakšne ocenjevalne skupine pa vendarle sodeloval. Drugače pa je omenjeni spoštovani gospod že dolgo in dalj časa v penziji in se ZJASNILA... II udeležuje tistih razstav in ocenjuje tista slikarska dela, ki ga posamezniki povabijo, dajim pride ocenit to ali ono delo, saj danes vsak misli, da zna slikati. In tako ta gospod tudi verjetno malo postrani zasluži - pa zakaj ne. Vendar tudi v vašem primeru, g.Ovnik, mi ni znani, da gaje za oceno vaših slik povabil kak uradni organ, niti ni znano to, da so ga za oceno vašega Perkmandeljca povabili - kar tudi dvomim, da so ga povabili na oceno vaših turističnih razglednic. Zato se jaz na g.dr.Ceneta Avguština ne bi preveč skliceval in z njo mahal po Zasavju, saj je znano, da ste ga vozili v vašem jeklenem konjičku sem ter tja po Trbovljah in ga vabili na kosila. Vam je pa še kako znano, g.Ovnik, da se lahko pri kosilu ali večerji utegne o marsičem pogovoriti in namigniti. Zato se mi tudi ne zdi čudno, če se vam na te ocene sami člani Relika posmehujejo. In navsezadnje, g.Ovnik, tudi če je dr.Cene Avguštin umetnostni zgodovinar, mu ne daje to nobene pravice, da on ocenjuje knapovsko zgodovino, za katero si upam trditi, da jo niti vi niti on ne poznata. Kajti če bi vi in ta vaš omenjeni gospod, rudarjenje in njegovo zgodovino poznala, ne bi v oceni za to knjigo navajala, da ste vi z njo prvič prikazali javnosti težko življenje rudarjev ter razkril življenje trboveljskega rudarja z vsemi tegobami in da ste s to knjigo postavili rudarjem svojstven spomenik in bla, bla, bla, kar je žalostno, da ena oseba, pa je lahko stokrat dr.umetnostne zgodovine, s takimi izjavami pokoplje večletno zgodovinsko delo vseh svetovno znanih in priznanih slovenskih književnikov in zgodovinarjev, ki so pri svojem delu krvavi pot potili in s pisano zgodovinsko besedo svetovni javnosti pokazali trpljenje človeka pod jamo. Le nazadnje, tukaj so tudi predvojni in medvojni revolucionarji NOB, ki so se borili tudi z orožjem v roki - izmed ostalega - tudi za rudarske pravice in pravice nihovih družin in je zato skrajno žaljivo, da se sedaj najde en naduti Ovnik, ki se hoče postaviti v ospredje te celotne zgodovine. O tem bi lahko pisal še in še, vendar se tolažim s tem, da ko so prebrali vaš hvalospev, g.Ovnik, so si prav verjetno vsi bralci Zasavca ustvarili svojo oceno. Menim, da če je tako oceno resnično podal dr.Cene Avguštin, s katero vi bahavo mahate -mi verjemite, da bo moral v najkrajšem času in to še kako utemeljevati zato mirodajnim, registriranim institucijam. Vam pa predlagam. Tn.37rin 24. SVEČANA 2000 g.Ovnik, če ste že vi brez vsakega sramu, prihranite to vsaj otrokom in vaši ženi. Zato tudi ocene o vaših "turističnih razglednicah", kakor jih vi sami imenujete, ne bom komentiral. Če ste jih vi nekaj deset podarili v Ljubljani neki šoli, drugem in tretjem razredu preko vaše žene, ki je tudi učiteljica, še ne pomeni, da te veselo potujejo po svetu. Zato ne bom komentiral oceno teh razglednic, ki naj bi jo podal g.dr.Cene Avguštin, saj je razumljivo, da je on kot dolgoletni direktor Gorenjskega muzeja sodeloval tudi s čebelarskim muzejem v Radovljici in se prav gotovo nekoliko spozna v ljudski, kmečki malaraj "panjskih končnic". Vse to dokazuje, g.Ovnik, da se vi v zgodovinska in knjižna dela prav nič ne spoznate. In zato vaše, iz trte zvito opravičilo, da ste zaradi "Poante" in drugačnega načina vašega pisanja hoteli vzbuditi za literaturo - je klavrna in žalostna vzpodbuda in se vam tisti, ki se na literaturo spoznajo morajo še kako smejati, že zaradi tega, ker zatrjujete, da je France Kozar napisal knjigo "Bog v Trbovljah". Verjemite mi, na vašem mestu bi bil raje tiho. In sedaj še nekaj o "farških kiparjih in malarjih"... Pravite, da na to temo pa je od moje strani popoln molk. G.Ovnik! Ne podtalno, kot ste navajeni vi, temveč javno - Janez Kranjc že preko 30 let ponosno obnavlja, popravlja in izdeluje lesene kipe vseh svetnikov in to različnih velikosti. Z osebnim, velikim spoštovanjem obnavljam oltarje in slikam slike s cerkveno tematiko. Na vsa ta dela sem ponosen, ljudje jih občudujejo in hvalijo. Ponosen sem, da lahko prispevam k ohranjanju kulturne dediščine, ponosen še toliko bolj, ker mi dajejo pri tem delu priznanja vse za to registrirane strokovne organizacije na ravni RS. Lahko se pohvalim, o tem obstajajo številni pisni dokazi, da seje z mojo pomočjo v Sloveniji očuval mnarsikateri kulturni spomenik prvega, drugega ali tretjega razreda, očuval marsikateri sakralni objekt in spomenik NOB. O tem so pisali (verjemite mi, da bodo še pisali) Delo, Ljubljanski dnevnik. Dolenjski in Gorenjski list, Kronika, Primorski vestnik pa tudi Zasavc. O tem mojem cerkvenem delu, na katerega sem ponosen, so vseskozi poročali po radiu in TV, pa naj si bo na nacionalki ali v Trbovljah. O tem obstajajo številni posneti filmi. Tako sem ponosen na to, tako sem ponosen na prejšnji režim, pod katerim sem preko 50 let lepo živel in tako sem ponosen na prejšnjega že pokojnega predsednika države. Toda o tem se glede na vašo razgledanost ne morem pogovarjati, niti si ne želim. Zato me z vašim podlim podtikanjem, da sem tarški slikar in kipar, sploh niste žalili (saj se vi tega sploh ne zavedate), temveč ste me celo visoko povišali in mi izrekli s tem veliko priznanje, za kar se vam zahvaljujem. Vidim, da se vi ne spoznate samo na književnost -temveč nimate pojma niti o zgodovini slikarstva. In ker o slikarstvu ne veste veliko, naj vam jaz povem, da so vsi največji slikarji tega sveta in to od dvanajstega stoletja naprej vse svoje uspehe poželi prav na področju cerkvenega slikarstva. Kupite si kakšno knjigo, g.Ovnik, to vam dobronamerno predlagam, da boste o slikarstvu kaj izvedeli in se ne smešite in ne dopustite, da vam ocene o slikanju pišejo tisti, pa ne glede na njihove titule, ki slikarstva ne poznajo. Celo zadnja dogajanja v okviru slovenskega kulturnega praznika, smo bili priča, daje duhovnik - slikar prejel najvišjo Prešernovo nagrado za poslikavo Papeževe kapele v Rimu. Zato mi verjemite, da me s tem vašim podlim očiatnjem niste v ničemer prizadeli. Je pa resnica, da sem bil nad to vašo izjavo zelo presenečen. Zakaj? Namreč ni še tako dolgo, ko ste vi v eni izmed sosednjih trboveljskih župnij, pri župniku na veliko hvalili Boga, se križali in pregovarjali in prosili z vsemi pobožnimi častni župnika, da vam naj v tej župniji krsti vašega zadnjega otroka. S tem da ste šli v sosednjo in ne v trboveljsko župnijo, ste opravičevali s tem, daje v Trbovljah vse po starem, da so še stari ta rdeči na oblasti in če bodo videli, da ste otroka nesli h krstu, boste prav gotovo ob službo. Otroka so vam na vse to tudi krstili. In sedaj, ko bi vi hoteli na hiter pa malo čuden način postati neke vrste umetnik - ste začeli razmišljati, da bi bilo le dobro, če bi se z občinskim strukturam, oziroma stranki, kije na oblasti, malo prikupili, da bi vam morda pa ta le pomagala (čeprav ne boste uspeli) do neke vrste umetnika, pa čedalje več zasledimo v vašem pisanju norčevanja iz cerkve, vernikov ter takoimenovanih farških kiparjev in malarjev. Tu, g.Ovnik, je nepotreben vsak komentar. G.Ovnik, z zavistjo, ljubosumnostjo in s tem, da v vaši DO kažete komolce svojih rok, kako in na kak način je treba odrivati ostale, če se hočeš v kulturi povzpeti, mi verjemite, ne boste uspeli. S prisvajanjem drugih del, raznih obtoževanj, podtikanj, pa tudi če gre za vero, g.Ovnik, ne boste uspeli. Kultura ne pozna ne leve in ne desne strani - kultura pozna samo pridno, vestno, pošteno ter strokovno delo. Z raznimi revolucijami in sklicevanji, tajnimi sestanki, tako kot ste hoteli početi v Reliku in strmoglaviti uradno ustoličenega predsednika, ste sami videli, da se ni obneslo, saj so vam nazadnje tudi tisti, ki stejih k temu nagovarjali, obrnili hrbet. Zato se sedaj tudi nič več ne čudim, zakaj se ugledni akademski slikarji in slikarke izmikajo Relika. Ni dolgo tega, ko je na nekem sestanku pri županu občine Trbovelj, kjer je bilo prisotnih več kulturnih delavcev, pa tudi umetnikov, prav o vam svojo oceno podal ugleden in cenjen akademski slikar iz Trbovelj - in mi verjemite, da se v tej svoji oceni ni v ničemer zmotil. V zaključni besedi naj vam povem, da se vi ne zavedate da gre v celoti pri vas za neodgovorno, obrekljivo, opolzko čvekanje. In ni treba biti vrhunski pravnik, če naj veš, da javno pisanje, širjenje takih žalitev kot jih izrekate vi, ni le, milo rečeno, nečastno, ampak tudi kaznivo dejanje. Zato vam ne bo pomagalo niti to, kar je smešno, da zatrjujete v svoje opravičilo, da počenjate to zato, ker je vse prevečkrat pihal veter pogube, kije s seboj odnašal, med drugim, dragocene dokumente, tudi takšne, ki so se tikale naše doline. Da pa bodo bralci Zasavca vsaj z bistvom seznanjeni, kar se vseskozi vi temu na vse načine izmikate, jim moram povedati pač to jaz - da ste vi zaradi svoje ljubosumnosti, kot bivši Titov pionir, javno vse slikarje in kiparje, ki so rojaki Trbovelj in živijo izven Trbovelj, ter se občasno vračajo v Trbovlje, kot so npr.svetovno znani in spoštovani slikarji in kiparji: Stojan Batič, Jože Ciuha, Janez in Mišo Knez in lahko bi jih še našteval, kar vse ste tako kot mene imenovali s "KULTURBUNDOVCEM". S tem pa nastaja že druga zgodba, g.Ovnik, za katero mi lahko verjamete na pošteni besedi, da ne boste mogli pobegniti. Janez Krajnc OBVESTILO UREDNIŠTVA Ker polemika med Jožetom Ovnikom in Janezom Kranjcem traja že dlje časa v našem časopisu, oba prosimo, da se v pismih omejita na največ 30 tipkanih vrstic. Hvala za razumevanjel DRŽAVNI DENAR ZA * ZAGORJE * S sprejetjem državnega proračuna so • Zagorjani dobili nekaj državnega denarjaza • projekte, ki se bodo izvajali na področju , družbenih dejavnosti v njihovi občini. Tako • bodo dobili 17 milijonov tolarjev za gradnjo • prizidka pri podružnični osnovni šoli v Kisovcu, za gradnjo prepotrebnega dvigala • v Zdravstvenem domu v Zagorju bo država • prispevala 4.76 milijona tolarjev. Tri 0 milijone bodo dobili za obnovo svetlobnega • parka v Delavskem domu v Zagorju. Država • bo sofinancirala še dva zanimiva projekta. Tako bo namenila 4 milijone za zaščito in • sanacijo zidov gradu Gamberk in 8 • milijonov za obnovo cerkve Sv.Radegunde " v Strmih Njivah. Vse projekte bo • sofinancirala občina Zagorje, o višini pa • bodo spregovorili občinski svetniki ob sprejemanj u občinskega proračuna. • (Vir: Bilten) • NAGRADE ZA KULTURNE DOSEŽKE Zanimanje za kulturo - le kdaj je pristnejše in odkritejše kot ob tradicionalni kulturni prireditvi ob kulturnem prazniku, 8. februarju. In že v ponedeljek, 7. februarja, so v avli KC DD Zagorje podelili plakete in priznanje dr. Slavka Gruma za uspešno ljubiteljsko ali profesionalno kulturno delovanje in dosežke. Ob tem se je zgodila tudi otvoritev razstave 36. slikarske kolonije Izlake-Zagorje, v kateri razstavljajo: Pippo Altomare, Bernd Baldus, Igor Banfi, Tiziana Contino, Jože Denko, Kika Miiller, Andrej Pavlič, Alenka Kham Pičman, Jana Schwartz in pokojni Franc Košec. Kot gostje razstavljajo domačini: akademska slikarja Nikolaj Beer in Samo Šiles ter akademski kipar Sašo Šiles. Razstava bo na ogled do 28. februarja. Sledil je še nagovor o kulturi, ki ga je imel samostojni novinar Roman Rozina, potlej pa je v kulturnem programu nastopil Mešani pevski zbor zasavskih študentov AKADEMIK, ki ga vodi Blaž Rojko ter recitatorji OŠ Toneta različna umetniška izrazna sredstva. Leta 1976 seje vključil tudi v zagorsko recitacijsko skupino in nato vedno nastopal kot recitator, napovedovalec ter igralec v ljubiteljskih gledaliških skupinah v Zagorju, Kisovcu in na Izlakah. V prostem času je tudi slikal panjske končnice, ki so bile popularen spominek zagorske občine. Je dolgoletni predsednik zagorske recitacij ske skupine in zvest igralec pri izlaškem kulturnem društvu Elektroelement. Albert Golob, po poklicu strugarje začel igrati v Pihalnem orkestru SVEA leta 1956, pred prihodom v orekster je tri leta igral pri takratnem mladinskem pihalnem orkestru. Ves čas aktivnega igranja z orkestrom je bil zelo ustvarjalen in vedno poln naprednih idej v gospodarskem smislu. Bilje tudi član Upravnega odbora, zadnjih deset let pa je gospodar. V 24-ih letih neprekinjenega sodelovanja v orkestru je bistveno prispeval k njegovi uveljavitvi. Na nastopih je skupaj z drugimi člani orkestra zelo dostojno Albert Golob in Mirko Knez vključila že v času šolanja. Leta 1981 se je vključila v dejavnosti Prosvetnega društva Čemšenik, kjer je bila več mandatov članica Upravnega odbora in aktivna članica gledališke in recitacijske skupine. Za gledališko dejavnost je prejela Linhartovo značko in Gallusovo značko za ljubiteljsko glasbeno dejavnost. Dvajset let vodi razne pevske sestave od otroškega, mešanega in dekliškega oziroma ženskega zbora. Sedmo leto vodi Vokalno skupino Cantate Čemšenik, ki je v letu 1999 posnela prvo kaseto in zgoščenko. VIVA - Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Zagorje ob Savi je bil ustanovljen leta 1992 pri Glasbeni šoli Zagorje ob Savi, s ciljem pridobiti učence za oddelke trobil, pihal, tolkal in vključevati mlade v skupinsko muziciranje. Orkester se je kadrovsko krepil in konec leta 1994 dobil novo vodstvo s predsednikom, g. Vladom Kojnikom na čelu. Tadeja Nimac Okrogarja pod mentorstvom Marije Beer. O slikarski razstavi je spregovoril akademski slikar Nikolaj Beer. Kulturnemu programu in slavnostni podelitvi, je sledil brezplačen ogled Burgerjevega filma: V leru. Podeljene so bile štiri plakete in eno priznanja dr. Slavka Gruma za leto 1999 za ljubiteljske ali profesionalne dosežke za kulturno delo, ki sta jih v imenu Občine Zagorje ob Savi podelila Blanka Šmit in zagorski župan Matjaž Švagan. S PLAKETO DR. SLAVKA GRUMA SO BILI NAGRAJENI (iz obrazložitev); Andrej Dolšina, po poklicu veterinarski tehnik, se je že v zgodnji mladosti zanimal za predstavljal visoko instrumentalno kulturno raven v zagorski dolini. Mirko Knez je velik ljubitelj kulturne dejavnosti, predvsem zborovske, saj seje že kot mlad fant, pred 53. leti vključil v pevski zbor SOLIDARNOST v Kamniku, kjer je nekaj let prepeval. V letu 1957 pa seje vključil v Soški glas, kjer vse do danes prepeva prvi tenor. Dobršen del svojega prostega časa je posvetil poustvaranju domače in tuje komorne glasbe. Za dolgoletno zvestobo zboru je prejel številna priznanja, med pevci je priljubljen in spoštujejo njegovo pripadnost zboru. Tadeja Nimac, rojena Suša, diplomirana socialna delavka, se je v kulturno delovanje Sponzorstvo orkestra je prevzela revija VIVA in orkester je ob omenjeni pomoči ter finančnih sredstvih Občine Zagorje in Glasbene šole smelo zakorakal v prihodnost, si doslej priigral zlata odličja v Rivi del Garda v Italiji, Bambergu v Nemčiji, Veszpremu na Madžarskem in v letu 1999 v Ostravi na Češkem, uspešno nastopal na 47. Mednarodnem poletnem festivalu v Križankah v Ljubljani in decembra lani še v Chicagu na 53. srečanju Midwest Glinic. Poleg koncertov je orkester izdal še dve zgoščenki in kaseti, posnel več video spotov in samostojnih oddaj na televiziji. S PRIZNANJEM DR. SLAVKA GRUMA JE BIL NAGRAJEN: Dušan Kastelic. Rojenje bil leta 1964 v Trbovljah. Živi in dela v Zagorju. Po končani Srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani, seje vpisal na Pedagoško akademijo - smer likovni pouk. Prve delovne izkušnje si je pridobil v TKI Hrastnik in se odločil za status samostojnega kulturnega delavca. Oblikoval je celostne podobe za različna podjetja, delal je udarne naslovnice za Mladino, ilustriral prispevke v Cicibanu in več kot deset knjig, bilje tudi oblikovalec časopisa Zasavc, tudi pri oblikovanju stripov je zelo uspešen. RR. Foto: Tomo Brezovar 24. SVEČANA 2000 n z) TTL n JI J HRASTNIČANI SO SPOZNALI VTVO Ob kulturnegm prazniku so pripravili v Hrastniku proslavo v športni dvorani. Napis Prešernovo leto - leto kulture, lepo aranžirano cvetje in pogled na dve zasavski godbi je dajalo veličasten vtis. Sam program je bil sestavljen iz treh delov; nastop rudarske godbe na pihala pod taktirko Jožeta Baniča, podelitev občinskih priznanj 8.februar in koncert pihalne godbe mladinskega pihalnega orkestra Viva. Program sta povezovala Matej Kaiser in Karmen Kopušar in predstavila drobce iz Prešernovega življenja, mišljenja in čustvovanja, podprte z njegovo poezijo. Drago Butja pa je predstavil Vivo in napovedoval njene glasbene točke. Rudarska godba na pihalaje reden gost na hrastniških prireditvah in brez nje bi bil kulturni utrip Hrastnika zelo osiromašen. Jože Banič jih uspešno vodi že sedmo leto in čez tri leta bodo slavili že 150-letnico svojega obstoja. Tudi na tej prireditvi so poželi priznanje poslušalcev. Viva je prepotovala že vso Evropo, lani decembra so navdušili glasbeno kritiko v Ameriki, v Hrastniku pa jih doslej še ni bilo. Mnogi Hrastničani sploh niso vedeli, da obstaja oziroma so mislili, daje nekakšna predskupina Sveje. Zdaj so se lahko na lastne oči in ušesa prepričali, da so to mladi glasbeniki GŠ Zagorje, ki "letijo na krilih mladosti", kot jih je prijetno predstavil Drago Butja. S svojim šopkom slovenskih popevk in znanih melodij iz filmske glasbe so kar pošteno dvigovali temperaturo novih občudovalcev. Vrh je seveda dosegla glasbena točka o mavričnih ljudeh avtorja Bora Zuljana, kije tudi tokrat s kitaro spremljal mlade glasbenike. Lepo se ujemajo in pravijo, daje Bor vse bolj njihov. Ob tem povejmo, da smo bili priča simpatičnemu dodatku te kulturne prireditve. Drago Butja je povedal, dajepostal BorZuljanprejšnji dan očka in mu iskreno čestital. Dragoceno darilo slovenskemu narodu, če predvidevamo, da bomo dobili novega genialca na področju glasbene kulture. Župan Leopold Grošelj se je zahvalil obema godbama za lep večer in izrazil navdušenje, da imamo v Zasavju tako dobre glasbenike. Čestital je tudi vsem nagrajencem, ki svoje življenje povezujejo z delom na kulturnem področju. Občina Hrastnik in Zveza kulturnih društev Hrastnik je ob tej priložnosti natisnila tudi lepo oblikovano vabilo, iz katerega je razvidno, daje leto 2000 obletnica številnih pesnikov, glasbenikov, slikarjev. Tako na primer 100-letnica rojstva Toneta Seliškarja, Mirana Jarca, Toneta Kralja, Lucijana Marije Škerjanca... Vabilo in prireditev je zasnovala Manja Goleč. Drago Kopušar, predsednik ZKD Hrastnik, pa je podelil občinska priznanja 8.februar naslednjim nagrajencem: Anton Lipar se je v steklarsko godbo vključil kot osemleten fant in je še zdaj, po 45 letih plehar z dušo in telesom. Bil je dolgoletni arhivar društva, več mandatov član upravnega odbora, sedaj pa skrbi za finančno plat delovanja godbe. Ko je steklarska godba preživljala krizne trenutke, je za nekaj časa prevzel tudi predsedniško funkcijo. Med člani je deloval umirjeno, trezno in povezovalno, zaradi česar je zelo cenjen član godbe. Steklarska godba se intenzivno pripravlja na praznovanje 70- letnice delovanja. Slavico Plazar zelo navdušuje zborovsko petje. Ko seje leta 1981 na Dolu ustanavljal ženski pevski zbor, je bila zraven že na prvi vaji in ostala zboru zvesta vse do danes, polnih 20 let. S svojim umirjenim značajem prispeva k harmoničnemu vzdušju v zboru. 15 let je že članica upravnega odbora KUD Svoboda Dol. Za kratek čas, ko je bilo potrebno pomagati, je opravljala tudi funkcijo predsednika Svobode. Danes v društvu Svoboda in v zboru opravlja tajniška dela. Po njeni zaslugi ima zbor zgledno urejen arhiv in knjigo članstva, neprecenljiva pa je bila vedno tudi njena vloga pri organiziranju in izvedbi aktivnosti zbora. Jože Ostanekje svojo godbeno kariero pričel v rodnih Trbovljah. Že kot osnovnošolec seje vključil v trboveljsko godbo na pihala, kjer je štiri leta igral pozavno in bariton. V Hrastnik seje preselil leta 1985 in si v novem domačem kraju ustvaril družino ter se zaposlil v rudniku Hrastnik.Leta 1987 seje vključil v rudarsko godbo. Dejaven je v upravnem odboru godbe in je gospodar godbenega premoženja, igra pa tudi v zabavnem orkestru glasbene šole. Zaradi svojega treznega pogleda na reševanje problemov je med godbeniki priljubljen, še zlasti med mladimi godbeniki, med katerimi je že tudi njegova hči. Jožeta Rackija je ljubezen do petja in do lepe slovenske narodne pesmi pripeljala v moški pevski zbor Steklar Jeta 1945. V zboru, ki se je pred pol stoletja imenoval Svoboda II.Hrastnik, je prepeval več kot deset let. Nato je sledila prekinitev in ko se je pokazal primeren trenutek, se je ponovno vključil v pevski zbor. Člani zbora so mu pomagali, da seje vživel v novo staro okolje. Zaupali so mu tudi opravljanje naloge gospodarja društva. Nalogo, ki je le na prvi pogled enostavna, zelo uspešno opravlja zadnjih 15 let, kar njegovi zborovski tovariši zelo cenijo. Štefana Kajiča je pričela glasba zanimati že v osnovni šoli, ko sije želel igrati kitaro. Ker možnosti za učenje kitare ni bilo, seje vključil v steklarsko godbo in se dve leti učil igrabnja na trobento. Vendar ga ta instrument ni popolnoma zadovoljil. Veliko željo mu je izpolnil brat, ko mu je kupil električno kitaro. Nabavil si je ustrezno literaturo in se kot popolni samouk tako izpopolnil v igranju na ta instrument, da je skupaj s prijatelji ustanovil ansambel. Ljubezen do glasbe in petja gaje leta 1981 pripeljala do moškega pevskega zbora Svoboda, ki mu ostaja zvest že polnih 19 let. Sodi med najaktivnejše člane zbora in si brez njegovega tenorja in njegove kitare zbora skoraj ni več mogoče zamisliti. Besedilo Fanči Moljk, slika Branko Klančar Nagrajenci 8. februar v Hrastniku Nahrastniški proslavi-rudarska godba na pihala in Viva GŠ Zagorje 24. SVEČANA 2000 f. tijr.ar,f 5?£ NCdCAKAtvt WIU(l^tviSKC Kljub dejstvu, da bo zgovornež le redko navdušil družbo, češ, da vendarle ne "naklada", pa sleherni rad sliši prijazno besedo, prijetno glasbo, si z zanimanjem ogleda atraktivne slike, nemara pa še pri gledališki predstavi dobi idejo, da bi bil lahko manj okoren pri tem, ko se s prijatelji menijo za pustni ples. In, najpreprosteje, pač kultura izraža skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja. Ampak o kulturi so zanimivo razpredali tudi naključni anketiranci. Tekst in foto: Petro Radovič Ana Lavrinc, trgovka iz Radeč: "Prosti čas si rezerviram za filmske predstave, gledališče me malo manj pritegne. Vsaka kulturna prireditev je zanimiva, pa naj gre za ples, film, petje, gledališče. Kultura je včasih tudi poučna in vzgojna." Alenka Maurer, študentka iz Hrastnika: I "Ko sem hodila v srednjo šolo, je bilo več časa za kulturne prireditve, zdaj pa jgrem le še na kakšno slikarsko razstavo. Toda več, kot je kulturnih prireditev, večje je tudi zanimanje zanje. Kultura me navduši, če posreduje komične, zanimive stvari, saj me žalostne stvari ne pritegnejo." Leon Mihoci, rudar iz Hrastnika: "Rad grem na koncerte, če so dobri. Fajn koncert, predvsem rock glasbe, se ne splača zamuditi. Na koncertih je tudi družba prijetna in to je svojevrstna relaksacija." Jože Koprivnik, mesar iz Čeč: "Če imam le čas, grem rad na kulturne prireditve, saj so sprostitev in zabava. Pa tudi druženje je prijetno, da se srečamo in podebatirmo. Rad tudi pohvalim, če kdo kaj lepega in prijaznega nariše." Dušan Roškar, dijak iz Čeč: "Kino me še najbolj zanima, sicer se pa za slikarstvo in pevske dejavnosti ne zanimam. Kultura je za mlade pomembna ob vikendih, ko je več časa. In kulturne prireditve so zanimive, če so atraktivne in zabavne." Elza Pinter, upokojenka iz Trbovelj: "Kulturne prireditve se mi zdijo pomembne, vendar so kar drage in bi bile lahko bolj dostopne glede tega, čeprav je treba ljudi za kulturo tudi malce spodbuditi. Kultura pomeni tudi znati biti prijatelj in obziren do Milan Kolar, monter z Dola pri drugih." Mario Vadžunec, Hrastniku: "Vsak kovinar mesec si z družino iz Trbovelj: privoščimo ogled "Kultura ti paše kakšne kulturne vsak teden, predstave, to je j|^ JL. jtfNH bodisi da greš na zmeraj zanimivo. koncert ali v kino. Čeprav ne rišem in Koncertov z rap- ne pišem pesmic, pa glasbo je v Zasavju si z veseljem IŠHkHMK v if'' 1 bolj malo. ogledam slikarsko Kulturen pa je tudi razstavo ali človek, ki zna lepo gledališko predstavo. prepevati ali pohvali. Tudi druženje ob kulturnih prireditvah je zanimivo in pestro." narediti žur ter poskrbeti za dobro razpoloženje." Vida Moškon, upokojenka iz Trbovelj: "Ob mesecu kulture je v Trbovljah kar pestro, tudi s pevskim zborom smo nastopali. Kultura vpliva tudi na druženje in človek izraža vrline, ki jih spoštuje. Kultura pa tudi razvedri družabnost, sploh če je ljudem prikupna." Danijela Vasojevič, učenka iz Trbovelj: "Rada prepevam in rišem in tudi zanimive kulturne prireditve si rada ogledam. O teh se radi pogovarjamo tudi s prijatelji in navduši me, kadar kdo pritegne z debato o filmu ali gledališču. Pri kulturnih druženjih so ljudje manj sebični in bolj odkritosrčni." Olga Zorko, upokojenka iz Zagorja: "Redko grem na kulturno predstavo, večinoma pa me bolj pritegnejo kar TV-nadaljevanke. Kulturne prireditve so tembolj zanimive, bolj kot znajo nasmejati. Kulturne dejavnosti tudi popestrijo medsebojne stike." Joža Bantan, upokojenka iz Zagorja: "Skoraj nikoli ne grem na koncert, zelo rada pa gledam filme po televiziji. Kulturne prireditve so zanimive in popestrijo vsakdanjik ter tudi za prijatelje pomenijo trenutke razvedrila." Erika Kvas, upokojenka iz Zagorja: "Parkrat letno si privoščim kakšno kulturno prireditev in boljše se mi zdijo, če so zabavne. Spoštujem tudi trud nastopajočih, da so kulturne predstave zanimive, prijetne. Menim, da kulturne prireditve razbremenijo, sprostijo in polepšajo vsakdanjik." n T i.Tl 3 Boštjan Grošelj: ŠE SE NAJDEJO ... Ob nedavnem kulturnem prazniku so bile oči mnogih uprte v prireditve in dogodke, ki so slavili kulturo. Polno je bilo visoko letečih in medeno zvenečih besed hvale na račun Prešerna in drugih kulturnikov. Zasluga kulture za obstoj slovenskega naroda, kronana z ustanovitvijo samostojne slovenske države, je brez dvoma ključna. Toda kaj naj počnemo z njo danes? Ali je kultura tudi danes potrebna ali postaja zgolj cokla, ki nam pride prav edino tedaj, ko nam prinese dela prost dan? Kultura je podobno kot vera med najbolj zlorabljenimi besedami. Za kulturo se lahko skrije še tak pritlehnež. Proslave s kulturniškim predznakom so priložnost za razkazovanje izumetničenosti mnogih, katerih kulturnost je vprašljiva. Dokler vsi ploskajo, ni razlike, če pa bi kdo izmed vprašljivih povabljencev odprl usta, bi iz njegovih besed takoj začutili, daje njegovo mesto kje drugje, morda na pavji razstavi. Vendar imajo ponavadi prav takšni največ povedati, medtem ko besede prizadevnih kulturnikov le redko pridejo do veljave. Sploh pa v današnji, s potrošništvom okuženi družbi, vse več umetnikov pozablja na bistvo umetnosti in se predaja mamljivosti zaslužka. Svoje talente uporabljajo za poneumljanje ljudi, namesto da bi jih usmerjali k odgovornemu življenju in spoštljivemu sprejemanju drugačnosti sočloveka. A tudi danes obstajajo in delujejo pokončni ustvarjalci, ki sledijo stopinjam častitljivih velikih duhov preteklosti. Ta svetla stran utira pot v prihodnost, kjer bodo nastopili novi pristni umetniki, ki bodo z močjo navdiha prebujali prihajajoče generacije. Nosilci družbeno angažiranega umetniškega ustvarjanja, med katerimi so zlasti pesniki in pisatelji, so kaj lahko trn v peti nezrelih ljudi z oblastjo v roki. Zgodovina to nazorno potrjuje, toda resnični ustvarjalci so vedno znova dokazali in dokazujejo, da se umetnost ne ustavi pred ovirami muhaste oblasti. "Vendar peti on ne jenja," pravi Prešeren v Glosi, kar drži kot pribito. Kdor je predan svojemu poslanstvu in posluša glas svojega srca, mu nič na svetu ne more preprečiti svobodnega izražanja resnice. Tudi Prešeren je član kluba zaničevanih. V življenju je bil zaradi svobodomiselnih nazorov in poštenosti do sebe mnogokrat odrinjen v kot, a rezultat tega je nesmrtna poezija, na katero smo lahko ponosni. Ob Prešernovi pokončnosti se lahko vprašamo, ali smo si vsaj približno tako zvesti, kot si je bil on. Ali smo pripravljeni zagovarjati in živeti svoja prepričanja ali raje izbiramo najlažjo pot? Najlažje je slediti toku množice, se utapljati v njem ter ob tem zakopati in zanemariti sebe. Precej težje je plavati proti toku, prevzemati osebno odgovornost za sleherno dejanje in izražati globine svojega bistva. Vsakdo se odloča sam, a nekdo je dejal, da žive ribe plavajo proti toku, mrtve pa tok nosi... Srečna je torej lahko družba z veliko živimi ribami. S takim duhovnim potencialom je zagotovljena tudi živost kulture. Udarnost in prodornost umetnikov je pomemben kazalec družbenega zdravja. Zelo pomembneje namreč, da nekdo daje misliti, saj bi sicer ljudje zaspali v prevelikem samozadovoljstvu. Še se najdejo budilci src, ki se zavedajo svojega poslanstva in skrbijo za dragocen prepih v glavah. Pri tem jih lahko dobijo po glavi, kar pa njihovo delovanje le še okrepi. Marta Hrušovar V SPOMIN NA DRINA ALI KAJ IMA KULTURA OPRAVITI S TEM? Kakšen mesec bo že d takrat, ko je pod strelom iz lovske puške ugasnila mlado pasje življenje. Če ne bi bilo, kakor je bilo, bi govorili o brezvestnežemu, tokrat pa moramo reči, daje bil zelo in preveč vesten človek na preži. Kakor kako! Obstaja zakon, pisana beseda, predpis, odlok ali kakor se že imenuje, o tem, kje in kaj je lovski rajon in kako se morajo tam obnašati ljudje in njihovi ljubljenčki na štirih tačkah, sicer sledijo sankcije. Strel - na kratko rečeno. Zakon je zakon in treba gaje spoštovati. Pa vendar obstaja zapis, ki pravi, da sodniki sodijo po zakonu in pa po svoji vesti. Zdaj pa bi potrkala na vest tistega, ki je do pike in vejice "izvajal" zakon (ali pa tudi ne!!!) in nič hudega slutečo nadležno pasjo dušo prekmalu poslal v pasja nebesa. V nebesa, ja, kajti prepričana sem, daje šla tja, saj ni nikoli nič žalega storila ne lovcem, ne divjadi. Pri svoji velikosti štiridesetih centimetrov je lahko srnjake gledal le od spodaj navzgor, zajci so zanj prehitri, rac in druge perjadi, za katere naj bi imel nagon, pa tam v Globušaku nekaj deset korakov od stanovanjskih hiš, zagotovo ni. Poleg vsega še resno sprašujem, koliko lovskega nagona sploh še lahko ima pes, ki živi v stanovanju, je prijatelj, družabnik in ljubljenček človeka in se mu še sanja ne, da so njegovi pasji predniki kdaj iskali (!) race po močvirju, ki sojih njihovi gospodarji v svoji strastni lovski vnemi popokali v zraku. Da ne bo pomote, tudi proti takemu in sploh vsakemu "pokanju" sem, poskušam pa vsaj razumeti, daje tudi to včasih potrebno, če je divjadi le preveč (kakor naj bi bilo z medvedi, za katere še danes ne vemo, če jih je res toliko preveč, kolikor sojih določili za odstrel). Dobro, poskušam razumeti, ne silite pa me, da bi razumela nesmiselni strel v psa, ki seje nedaleč od svojega gospodarja samo malo razgibal v nedeljskem jutru. Imel je le to smolo, daje naletel na preveč zagrizenega lovca. Nenazadnje mi je prišlo na misel, da smo tudi tisti, ki se potikamo po gozdu, v veliki nevarnosti. Nisem ravno pri "ta velikih" in ko se začne spuščati mrak in se začno sence podaljševati, bi tudi mene lahko zamenjali s kakšno zverino, ko lomastim po listju med drevjem in grmovjem in se trudim, da bi razumela... Razumela bi rada, kako lahko človek, ki mu ni problem vzeti življenja drugemu živemu bitju, trdi, da ta bitja ljubi in jih ima rad. Ne, ne gre mi od rok, kajti vse bolj ko se trudim, manj mi je jasno! Preveč nasprotij je v vseh teh trditvah, preveč nerazumljivih in nezdružljivo združenih pojmov. Ljubezen, šport, skrb ne gredo na skupni imenovalec ubijanje. Ne zamerite mi, člani zelene bratovščine, saj vas imam prav rada, kadar imate svoje puške obešene čez rame in v zasnežene gozdove in na travnike nosite krmo za divjad, ampak vse ostalo, kar počnete, kadar se prst dotakne sprožilca, to pa je preveč za mojo, včasih res malce preveč občutljivo, a vendar dokaj normalno dušo. Poleg svoje dobrote znate povzročiti kruto bolečino... In kaj ima kultura opraviti s tem? Veliko, zelo veliko! Ampak, to je tista, srčna Kultura. "DAJ NARODU JEZIK - IN DAL MU BOŠ VSE!" slikarjem, glasbenikom, pisateljem, filmskim ustvarjalcem globoko zahvalil. Vsako leto se v Trbovljah ob slovenskem kulturnem prazniku podeli nagrada Tončke Čeč. Za leto 2000 je po sklepu komisije za vzgojiteljice, ves čas aktivno na svojstven, prijazen, topel in čuten način in se pred leti lotila projekta tretjega življenjskega obdobja, vodenja radijske oddaje Upokojenci med nami. Marja Kužnik je glasnica kulture - tiste. V vetrovnem prazničnem večeru obiskovalci niso ravno napolnili gledališko dvorano Delavskega doma v Trbovljah, kjer je bila osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, oziroma Prešernovem dnevu, v letošnjem, za mednarodno leto kulture pro- glašenem letu, ko smo se Slovenci odločili, da bo to "Prešernovo leto 2000". To je dokaz, da pesnik s svojimi deli z nezmanjšano močjo deluje na nas še danes. Celotna prireditev je bila "gor postavljena" po scenariju Nande Guček in v izvedbi Kulturnega društva Svoboda Trbovlje in njegovih sekcij. To je bila priložnost, da se društvo in njegovi člani predstavijo publiki tudi v osrednjem trboveljskem kulturnem hramu. Scenarij je vseboval, kot je za take priložnosti skoraj običajno, zborovsko petje mešanega pevskega zbora, recitacije Prešernovih pesmi, tudi v igrani obliki, recitaciji dveh pesmi Svetlane Makarovič, letošnje Prešernove nagrajenke in pa popestritev in osvežitev: ansambel Hiša. Slavnostni govornik dr.Matjaž Kmecl j e v prijetnem in spontanem govoru osvetlil Prešernovo, mogoče malo manj znano stran, ki se kaže v njegovih pamfletih in zbadljivih tri ali štiri vrstičnicah, ki jihje imel ob vsaki priložnosti "na jeziku". Bil pa je pesnik tudi mojster filozofskih misli in metafor ter besednih zvez, iz katerih seje dalo na zelo duhovit način razumeti več. Poigraval se je z besedami in njihovim dvojnim pomenom, prav tako je znal združiti pojme, ki se popolnoma izključujejo, skratka, jezik mu je pomenil neskončno ustvarjalno možnost. Prešeren je slovenski jezik odprl vsem novim, modernim svetovom in je bil s tem zgodnji ustvarjalec naše svobode. Župan Ladislav Žiga Žgajnar je v pozdravnih besedah in voščilu za praznik med drugim ugotovil, da se uspešna dejavnost umetnikov in ustvarjalcev iz Trbovelj bolj "vidi" drugod kot doma, kakor je Kum bolj viden iz drugih krajev, kot iz Trbovelj. Obljubil je, da bo po svojih najboljših močeh pomagal, da bo njihovo ime imelo večjo veljavo in več spoštovanja tudi doma in se je pesnikom, občinska priznanja, nagrado za večletno nadpovprečno uspešno delo in uveljavljanje umetnosti in kulture v občini Trbovlje, prejela Marja Kužnik. V utemeljitvi je zabeleženo uspešno dolgoletno delovanje na Radiu Trbovlje, od njegove ustanovitve do danes, igrala je v gledališču Svobode Center do začetka njegovega konca, se ukvarjala z lutkarstvom, recitirala, povezovala, bila moderatorka -torej, neštetokrat je stala na raznih odrih. Začela je v srednješolskih letih v Ljubljani v Klubu mladih pesnikov in pisateljev, nadaljevala, v in poleg svojega poklica ki jo pišemo z veliko začetnico: Kulture Človeka. Njena zahvala za izročeno ji priznanje je veljala vsem, ki so njeno delo opazili in ga cenijo, prav posebej pa njeni družini, ki jo je ves čas razumela in ji stala ob strani. Nagrado sta izročila predsednik komisije mag.Janez Pušnik in župan občine Trbovlje Ladislav Žiga Žgajnar. Po končani proslavi v dvorani so se obiskovalci lahko zadržali v avli Delavskega doma na družabnem večeru s plesom. Besedilo Marta Hrušovar, slika A.B Piše pesmi, za falote ne vpraša Kaj je to škoda in kaj je sreča, je spesnjeno v pesmih iz zbirke Čenčarija, pesniški zbirki Toneta Pavčka, ki se v svojih pesmih zna približati tako mladim kot odraslim. Pravi, da se zvedavih reči' zelo razveseli, v družbi mladih pa se je navdihnil tudi besed kot so ful, kul, faca, falot, frajer, ki še pesmice popestrijo. Kar zajeten kupček pesniških zbirk je že izdal: Nekaj je v zraku, Majhen dober dan, Maček na dopustu, Prave (in neprave) pesmi, Čenčarija, Majnice-fulaste pesmi, Goličava, Sanje živijo dalje in še druge, o katerih je prijazno spregovoril v petek, 18. februarja ob 10. uri v stekleni dvorani KC DD Zagorje. Razgovor, ki ga je s pesnikom Tonetom Pavčkom vodil Primož Sitarje sklenila ravnateljica Srednje šole Zagorje Anica Ule Maček in pesniku poklonila izbrano buteljčno vino. Vendarle je bila Srednja šola Zagorja tudi organizator celotne prireditve, dijaki in dijakinje so pripravili krajši recital in poskrbeli, da se je pesnik kar izčrpno razgovoril. Ampak te besede so bile prijetne, dišale so po Dolenjski, kjer je bil rojen in kamor ga spomini še zmeraj privabijo. Opisoval je dogodke iz življenja in z anekdotami pritegnil k poslušanju. Daje rad na Primorskem, kjer goji' vinograd in oljke ter da je zmeraj, bolj kot po mestu, hrepenel po kmetih. In odkrito je spregovoril tudi o prvih zaljubljenostih in o osvajanju punc, pa kako ga pritegne igrivost in iskrivost mladih, ter da človeku zmeraj bolj 'porata' tisto, kar z veseljem počne in kakšno takšno opravilo je zmeraj našel. Rekel je, da ni važno, če so učiteljice lepe, ampak da so pravične in da ima rad slikarstvo ter daje doštudiral pravo in veliko prevajal rusko poezijo. O čustvih pa, da ta še vedno porajajo neko zadrego, predvsem pa, da se včasih vsega ne da izraziti v verzih, zato je potrebna "širša pahljača" -proza. Toda ali ste s pesmimi vendarle izrazili tisto, kar ste hoteli povedati? Preveč lažnivo in dopadljivo bi bilo, če bi rekel, da sem vedno izrazil tisto, kar sem hotel povedati. Včasih se mi zdi, da so najlepše pesmi tudi tiste, ki sem jih čutil, da bi jih lahko napisal, pa jih nisem napisal. Pri poeziji, ki sem jo pisal za otroke ali za odrasle, je bila Pesnik Tone Revček med mladimi. včasih motivacija zunanja, večinoma pa gre za nekakšno odraščanje navznoter, ki te navdihne in pesmi te takorekoč razkrivajo. Ste le stežka zadovoljni s pesmijo, ki jo napišete? Pesem napišem šele potem, ko je v meni napisana. Res pa je, da mnogokrat čutiš, da bi iskal še boljšo besedo, daje izraz netočen in da bi lahko še precizneje kaj povedal. Kako reagirate na pozitivno in kako na negativno kritiko? Več ali manj bi rekel, da je bilo v mojem življenju zelo pozitivno, da so me kritizirali, da sem potlej še toliko odločneje in zavzeteje grebel in hotel narediti boljše. Tako daje res, kar sem napisal v nekem verzu, ki pravi: "...Človek ne pride do svojega obraza - ne brez igrarij in ne brez poraza. Eno in drugo je potrebno v življenju." Se kdaj obirate pohvaliti tisto, kar vam je všeč? Zelo prostodušen sem in enostavno povem, da mi je nekaj všeč, kot tudi, če mi ni všeč. Imate radi, če vas stvari impresionirajo in kaj vas impresionira? Marsikaj me impresionira, imam še dovolj odprte oči, čeprav sem kratkoviden. Pogosto so to drobne, micene stvari. Tudi s potovanja po Bližnjem Vzhodu mi je od vsega še najbolj ostal v spominu hrošček, kije lezel po puščavi in puščal za sabo krasne sledi, čeprav je sled že čez trenutek zasul veter. In verjetno vsakdo želi pustiti za sabo neko sled, ne zgolj na parketu recimo, ampak v duši kogarkoli bližnjega. So potemtakem tudi potovanja vaš hobi? Ne, niso. Na potovanje grem, da ustrežem ženi, sicer pa najraje potujem po krajih, kijih poznam, da lahko uživam tudi v spominih. Če grem v druge dežele pa se mi zdi, daje kot film, ki gre povsem mimo mene. Ali se na kulturno prireditev odpravite z velikim pričakovanjem? Ponavadi od kulturnih prireditev ne pričakujem veliko, kar je tudi boljše, ker vsaj nekaj dobiš. Besedilo In slika: Petra Radovič ZEUKO KOZINC: "SLOVENIJA JE SREČNA DEŽELA" Knjižnica Antona Sovreta je v četrtek, 10.februarja, gostila Željka Kozinca, novinarja Dela in predstavnico založbe Modrijan Natalijo Stamenov. Kozinc je predstavil že drugo izdajo 'knjige Lep dan kliče, kar je za zdajšnje razmere dokaj izjemen dogodek. Bralci Vikend magazina, petkove priloge Dela, so s temi teksti že seznanjeni, saj na zadnji strani že nekaj let vabijo gledalce TV vsaj enkrat na teden na ogled kakšnega kraja. "Slovenija je pravzaprav srečna dežela," pravi avtor, "res nima spomenikov kakšnih velikih krajev, imamo pa nešteto drugačnih znamenitosti od naravnih, arheoloških do zgodovinskih pomnikov... 150 izletov, ki jih ponuja ta knjiga, ima zajetih 43 naravnih znamenitosti, 32 vasi in trgov, 19 gora, 19 cerkva, 16 gradov, 11 zgodovinskih pomnikov in 10 arheoloških najdišč... Izogibal sem se znanih krajev, ker sem odkril med neznanimi kraji mnogo lepih točk, ki so dobro pristopne tudi za manj vešče popotnike..." Slovenijaje majhna, pravi Kozinc, v resnici pa neskončna dežela. Ko je bil mlad, sije rekel, da bo obiskal vsak kraj, vendar bi za 6000 krajev, kolikor jih premoremo, potreboval več kot dve življenji, Kraje je izbiral po svojem, osebnem okusu, ki jih je v svojem 40-letnem novinarskem delu večidel prehodil že prej, preden je začel pisati za Vikend magazin. Med obiskovalci tega srečanja v Hrastniku so bili tudi bralci, ki so avtorja knjige Lep dan kliče pohvalili. Opazili so, da so teksti napisani skrbno in vsebujejo številne geografske, turistične, zgodovinske, prirodoslovne in umetnostnozgodovinske podatke, kijih plemeniti osebno doživljanje in sproščeni komentarji. Avtorj je priznal, da lep kos časa preživi v knjižnicah, kjer zbira podatke in jih v novi, živi obliki posreduje bralcu. Ko so ga vprašali, če bodo izšli v knjigi tudi ti kraji, ki še vedno izhajajo v Vikendu, je dejal, da bo treba počakati še kakšni dve leti. Seveda smo ga vprašali, kako pozna Zasavje. V tej knjigi je vpisan samo Kum. Povedal je, da načrtuje obisk Savne Peči, rojstnega kraja Antona Sovreta, Svibnega Gašperjev kostanj, kije z 10,5 metra najdebelejši v Sloveniji,... No. če bo že hodil tod momo, mu lahko pošljemo še kakšen zanimiv podatek oziroma nasvet, ki ga bo lahko ponudil svojim bralcem. Lep dan se lahko doživi tudi v Zasavju. Željka Kozinca smo spoznali tudi kot avtorja Željko Kozinc na Podrti gori sedmih posnetih celovečernih filmov, številnih TV dram in nadaljevank. Kot pesnik je izdal štiri zbirke in napisal pet romanov. Poglejmo je zadnjega, Pot k očetu, ko je z Vikijem Grošljem, Jocom Žnidaršičem in družino alpinista Nejca Zaplotnika potoval na Himalajo. "Ko smo šli do groba Nejca Zaplotnika, sem pisal za Delo in Novice. Romana, ki bi ga lahko imenoval dokumentarni montažni roman, nisem načrtoval. Potem pa so me prevzela nasprotja - divja narava Nepala, na drugi strani mili ljudje, kakršnih še nisem srečal. Opisal sem tudi psihološko doživljanje sinov, ki so potovali k očetu. Žena pokojnega Nejca mi je dala tudi začetek romana, ki kaže, kako se je počutil. Kaže tudi njegovo literarno moč, ki jo poznamo že iz knige Pot... Pomemben del romana Pot k očetu sestavljajo seveda fotografije prijatelja Joca Žnidaršiča...", je povedal naš gost iz Ljubljane. Miri Vučetič, vodja knjižnice paje še dodala, da je ta roman pri njih najbolj izposojana knjiga... Na srečanju z Željkom Kozincem smo občudovali tudi prelepo knjigo fotografij Joca Žnidaršiča Dobimo se na tržnici, kjer je Kozinc napisal tekstovni del. "Tako lepih množičnih portretov Ljubljana še ni imela," je navdušen Željko Kozinc. Knjiga je polna portretov živih ljudi, sadja, ki bi ga kar pojedel, zelenjave v čudovitih barvah, simpatičnih detajlov, ki jih lahko najdemo samo na tržnici. "Take knjige nima nobena evropska prestolnica," je prepričan avtor teksta. Povedal je še nekaj smešnih dogodivščin v zvezi z iskanjem imen, ki jih je moral dobiti ob fotografijah, vendar tega ne bomo zapisali. Naj bo malo žal tistim, ki jih ni bilo zraven... Fanil Mol|k R5EFTI ?0 TELE.FONU 0^01 €>4 2SO, 0^01 €>4 \€>€> PRODAJNO SERVISNI CENTRI ZALOKAR GSM, dodatna oprema, televizorji, videorekorderji, kamere, glasbeni stolpi, radiokasetofoni, walkmani, avtoakustika, mali gospodinjski aparati, vse vrste kaset in baterijskih vložkov za vse vrste aparatov. Vaš pooblaščeni zastopnik za DEBITEL. ZALOKAR TRBOVLJE, C. Oktobrske rev 15a, tel.: 30-600 ZALOKAR HRASTNIK, Trg Franca Kozarja 1, tel.: 46-333 ZALOKAR LITIJA, Valvazorjev trg 3, tel.: 061/884-614 ZVOK IN SLIKA KOT SE SIKA. ZALOKAR PA PIKA 200 MARKET KAN?: -vso z;a male bivali 1. junija 7, TRBOVTJB Tel.: 041-S31 791 PNEUIVLATIC TRADE Jurij Plevčak s.p. Trg revolucije 8b, Trbovlje, GSIVI 041 704 663 na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook, Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke. Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h. V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h._ Rti tliš; NI IIK B)ltlJŠA\Nl Faren i kova 13, ZAGORJE Avtoličarstvo, Bar Bols, Prevoz oseb in stvari 0601/66 565 % 041/574 098 Kontrolo in nodzor # ^ Pintarjeva 46,1410 Zagorje ob Savi • FIZIČNO VAROVANJE LICENCA št. 030498/F • REDARSKE STORITVE • KONTROLA BOLNIŠKEGA STALEŽA • ODKUP DOLGOV Samo URBANIJA tel.: 041-638-950 ELEKTROTOM SERVIS&TRGOVINA Tomaž Draksler s.p.. Naselje na Sahtu 7, 1412 Kisovec SERVIS VSEH VRST: -bele tehnike -električnega ročnega orodja -generatorjev -malih gospodinjskih aparatov tel: (0601)71-321, gsm:(041)507-321 PREVZAMEMO, POPRAVIMO, DOSTAVIMO ZASTAVLJALNICA LITIJA Toni Murn Ttg svobode 2 1270 Litijo tel.: 061-881-362 gsm: 041-426-665 Gotovinska posojila na podlagi zastavitve: čeki, avtomobil, tehnični predmeti, zlato. Realizacija kredita takoj! Delovni čas od 9h do 1 6h, ZDRAVJE, DENAR, USPEH, PRIHODNOST, LJUBEZEN POKLIČITE NAS, POMAGALI VAM BOMO IZ VAŠIH TEŽAV 090-46-25 090-43-50 AGENCIJA KREAsp tel.:063-412-493 Uredimo vam resno zvezo ali avanturo po vsej Sloveniji. Če ste osamljeni, samski ali vdovi, željni samo avanture, zaupajte nam, ne bo vam žal. ADROVIC & Co. Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in d.n.o, Kamnik parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč, tel.: 061/813-642, GSM: 041/680-751 Izdelava betonskih in kamnitih škarp. jL~INTEGRAL. ^ INTEGRAL INTEGRAL ^INTEGRAL INTEGRAL Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Cesta zmage 4,1410 Zagorje, Telefon: 0601 55 100,64 443,64420, fax: 68 010 E-mail: integral.zagorje@siol.net Internet: http://www.integral-zagoije.si Pri nas dobite katalog za počitnice M Če do 15,3,20(10 rezervirate svoje počitnice vam za nekatere počitnice podarimo 10,000 sit. sobota 18,3,2000 in nedelja 19,3.2000 uredimo vam prevoz in vstopnice! odhod 43,2000 Ne zamudite prvega karnevala v novem tisočletju, nadenite si pustno masko in se karnevala udeležite tudi vi! IZLET V NEZNANO v Žene, dekleta, matere... popeljite in pozabavajte se z nami za vaš praznik -8, marec TVUOaANnr IVUOHiNI -T' -IVHOajUil-Tr -ivuoaiNi-r- <€,„ A6 PPM2ALE Servis In trgovina d.o.o., Blatnica 3a, I0C Trzin, 1236 Trzin prodaja: 061/162-22-42.061/162-37-00 ___________lax: 061/162-37-05_______ CENIK MOTORNIH KOLES HONDA MODELSKO LETO 2000 TOURING moč (kW/KM) MFC GL 1500 SE GoIdVVing 74/100 3.689.000 ST 1100 Pan European 74/100 2.655.000 ŠPORT- touring CBR 1100 XX Super Blackbird 121/164 2.489.000 CB 1100 SF (X-11) 103/140 2.289.000 VFR 800 F1 81/110 2.412.000 CB 600 F Homet 71/97 1.634.000 CB 600 S Hornet (poloklep) 71/97 1.719.000 ŠPORT VTR 1000 SP-1 100/136 2.749.000 VTR 1000 F FireStorm 81/110 2.137.000 CBR 900 RR FireBlade 112/152 2.366.000 CBR 600 F 81/110 1.889.000 NSR 125 R 11/15 869.000 CHOOPER GL 1500 C Valkvrie 74/100 2.724.000 VF 750 C Magna 64/87 1.928.000 VT 750 C2 Shadow 32/44 1.719.000 VT 750 C Shadow 32/44 1.622.000 VT 600 CShadovv 29/39 1.510.000 VT 125 CShadovv 11/15 1.078.000 ENDURO XL 1000 V Varadero 70/95 2.251.000 XRV 750 V Africa Twin 44/60 1.899.000 XL 600 Translap 41/55 1.400.000 XR 650 R 45/61 1.581.000 NX 650 Dominator 32/44 1.114.000 NX 250 Dominator 17/23 1.211.000 XLR 125 R 8/11 959.000 GROSS CR 250 R 43/58 1.199.000 CR 125 R 30/41 1.183.000 CR 80 RD 20/27 759.000 SKUTER X8R-S (cestni) X8R-X (cross) 4/5.5 4/5.5 444.000 444.000 Cene so v SIT; v MFC je vračunan 19% DDV. Pridržujemo si pravico do spremembe cene. Cenik velja od 10.1.2000. tl a ntvialvTL VETERANI VOJNE ZA SLOVENIJE NISO POZABILI NA SVOJEGA SOBORCA IVANA STARINA IZ ŽUPE NA DOBOVCU Letalski napad na RTV oddajnik na Kumu na najvišjem vrhu Zasavja, ki ga je jugoslovanska vojska izvršila 28 junija leta 1991, se je za Dobovčana Ivana Starina, pripadnika enote TO, kije branila ta pomemben oddajnik, končala tragično. Ob napadu je utrpel hude poškodbe glave, katerih posledica je stoodstotna invalidnost. Od takrat je Ivan priklenjen na posteljo. A vsa ta leta, poleg domačih in matere, ki ga neguje in se vsa ta leta trudi, da mu življenje dela prijaznejše, nanj niso pozabili tudi njegovi sotovariši iz takratne TO, ki so sedaj zbrani v območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo-Zasavje. Ljudje smo taki, da radi pozabimo, da nas ne zanimajo kaj dosti težave drugih, vse to pa nikakor ne moremo reči za Ivanove soborce. In lahko smo ponosni, da delujejo v naši sredini. Pri oskrbi Ivana se domači srečujejo z različnimi problemi, eden takih je vezan na njegov prevoz. Večkrat ga morajo namreč peljati na razne specialistične preglede v dolino tudi v Ljubljano in avto Subaru Legacy 2.0 GL/JA 4WD, katerega ključe so izročili Ivanovi materi, bo še kako prav prišel. Kajti pozimi so poti tam gori na Dobovcu, na Župi velikokrat težko prevozne. Slovesnosti smo se udeležili tudi mi in za izjavi zaprosili predsednika območnega ZVVS-Zasavje Jožeta Čibeja in generalnega sekretarja ZVVS Draga Bitenca, ki sta se poleg drugih gostov, prav tako udeležila zaključka te humanitarne akcije. Jože Čibej je povedal, da mu uspešno zaključena akcija Avtomobil za Ivana pove, da so v Zasavju, v Sloveniji še vedno ljudje, ki razumejo kaj seje zgodilo takrat, kaj pomeni vojna za osamosvojitev Slovenije, da vedo, da so bile v tej vojni tudi žrtve, da so nekateri izgubili svoje zdravje, nekateri tudi življenja ter nenazadnje, da ni pozabljen spomin na te ljudi. »Predvsem je pomembno«, je dejal, »da se zavedamo, da med nami živijo tudi taki, ki so naše pomoči še kako potrebni. Naša dolžnost je, dajim omogočimo kolikor toliko normalne pogoje za življenje«, je še povedal Čibej in nadaljeval:«Sprva smo sicer mislili, da bomo lažje zbrali denar za nakup avtomobila, vendar smo naleteli tudi na zaprta vrata, na gluha ušesa, ponekod niso razumeli Ivanove stiske, po drugi strani pa smo naleteli na ljudi, ki so bili pripravljeni pomagati in so prispevali svoj denar resnično s srcem.« Tudi Draga Bitenca smo vprašali, kaj zanj pomeni ta dogodek. »Vesel in žalosten sem obenem. Žalosten zato, da seje kaj takega sploh dogajalo, takrat leta 91, v tej državi, da so bile posledice vojne tudi take, vesel pa da jih ni bilo veliko. Danes sem pa ponosen, da sem član in generalni sekretar združenja, predvsem pa, da sem danes med prijatelji iz območnega združenja Zasavje, kjer so pokazali izredno toplo prijateljsko gesto za svojega soborca Ivana. In ne le danes, tudi že v prejšnjih letih, ko so s prvo humanitarno akcijo v letu 92, uspešno adaptirali staro kamnito kmečko bajto in jo spremenili v res lepo hišo in s tem ustvarili normalnejše pogoje za nego Ivana. Pokazali so nam in vsem ostalim združenjem, kaj je želimo materialnih privilegijev, ampak želimo predvsem moralno priznanje. Drugo kar nas moti je, da se obravnava osamosvojitvena vojna kot, daje vojno v Sloveniji dobila takratna policijska struktura. To ni točno. Popolnoma je izpuščen seg- Ivanovi mami so izročili ključe avtomobila naša poglavitna naloga. In to je toplina in skrb za tiste, ki so za svobodo plačali večjo ceno kot mi. Pohvalil bi celotno vodstvo tega združenja in predsednika Čibeja, ki so zastavili in uspešno zaključili današnjo akcijo in res sem ponosen, da imamo v svoji sredini take kolege in kolegice kot so fantje in dekleta iz Zasavja.« Bitenca smo vprašali tudi kako je zadovoljen s statusom ZVVS. Odgovoril je, da je urejanje statusnih zadev dolg proces, da moramo biti realni ni da ni vse končano v eni noči.«Moram pa priznati, da nismo zadovoljni. Motita nas dve stvari. Eno je, da ljudje kot da nočejo slišati, da veterani vojne za Slovenijo ne ment civilne obrambe. Neurejenje status prostovoljcev in delavcev uprav za obrambo. Sicer ne smemo prezreti dejstva, da smo pa letos dočakali eno pozitivno spremembo zakona,0 ki daje možnost uveljavljanja moralnega statusa pripadnikom Maneverske strukture narodne zaščite, predvsem pa tistim posameznikom, ki so imeli takrat na čuvanju orožje (po domačijah npr.) in s tem izpostavljali svoja življenja. Kakorkoli je že bil petek tam gor pri Starinovih hladen in vetroven, je bilo v srcih toplo. Toplo ob dejstvu, da so še dobri ljudje. Besedilodgor Goste Slika:Urh Maček STEKLENI OBJEKTI TANJE PAK Ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika so v hrastniški galeriji odprli razstavo Tanje Pak v petek, 11 .februarja 2000. Umetniška dela v steklu so izvirni izdelki abstraktnih ali naravnih oblik, ki vračaju steklu dostojanstvo. "Iz vsakega dela in iz celote dihajo in zvenijo razsežnosti, ki so človeku povsem blizu in zelo daleč..." je zapisal kritik na eni njenih razstav. Tanjo Pak so povabili iz Ljubljane, kjer dela kot samostojna oblikovalka stekla, sicer pa je rojena v Rogaški Slatini. Diplomirala je iz industrijskega oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani 1994.leta, magisterij iz oblikovanja stekla pa je opravila dve leti kasneje v Londonu. V teh letih je imela že več samostojnih razstav. Mlado umetnico je predstavil Aleš Gulič iz Trbovelj, dobrodošlico pa ji je izrekel tudi Drago Kopušar, predsednik ZKD Hrastnik. Besedilo:Fančl Moljk Slika: B. Klančar ^ ***■ ^ j. i j . j j i r> u 4, r> USTANOVILI SO LIONS KLUB BBIN Pred kratkim so ustanovili v Trbovljah že drugi Lions klub. Prvi deluje že nekaj let in šteje blizu 30 članov. Doslej je izpeljal precej raznih akcij, predvsem dobrodelnih in tako v celoti opravičil svoj obstoj in nadaljne delovanje. Pokazala pa se je potreba po ustanovitvi novega kluba, ker seje za to pokazal večji intreres, pa tudi potreba. Novoustanovljeni klub se imenuje Lions klub Trbovlje-Brin, njegova prva predsednica pa je Meta Stošicki. Delovanje kluba poteka na sestankih članovklubapo ustaljenem redu in na temelju aktov, ki podrobno določajo, kdo je lahko član kluba, kakšen namen zasleduje, kakšne so njihove naloge,... Člani kluba tako prvega kot tudi drugega izvirajo iz Zasavja in se bodo sestajali vsakih 14 dni. T.L. KAKO ZRASTEJO POD PECO SNEŽENI GRADOVI Prav zanimiveje opazovati, kako si slovenski turistični centri prizadevajo z raznimi prireditvami predstavljati svoj kraj. Preprosta, simpatična zamisel, povezana z značilnostjo kraja in že so kolone obiskovalcev tu... Med takšne TUC-e sodi tudi Črna na Koroškem, kije letos že osmič privabila okoli deset tisoč radovednežev. Kot vemo, so z gradnjo sneženih gradov želeli obuditi spomin na kralja Matjaža in Alenčico, ki spita pod Peco. Pri organizaciji sodelujejo Občina Črna na Koroškem, Park kralja Matjaža, A.L.P. Peca d.o.o. in Okrepčevalnica pri Matjažu. Slavnima zaspancema v čast razpišejo torej vsako leto prijavo, s katero se lahko ekipe, ki štejejo navadno od 5 do 8 članov, udeležijo enodnevne ustvarjalne delavnice v Parku kralja Matjaža. Letos so ekipe zgradile okrog 50 gradov na soboto, 29.januarja, ki smo jih lahko naslednji dan, v nedeljo že občudovali. Ker otoplitev nad 1000 m ni bila tako huda kot v dolinah, so snežne gradove lahko ogledovali še nekaj naslednjih dni. In še turistični napotek za zasavske goste. Vožnja do Črne traja iz naše doline le dobro uro in pol. Fanel Moljk SKLEPNO PREDAVANJE V ŽUPNIJSKI DVORANI V petek, 4.februarja ob 18.uri je bilo v župnijski dvorani na Trgu Franca Fakina v Trbovljah, sklepno predavanje iz cikla šestih predavanj, ki so se zvrstila zadnje petke in sobote v tej dvorani. Zadnje predavanje je imel prof.dr.Bogdan Dolenc na temo Naša podoba o Bogu. Vstopnine ni bilo. T.L. JANKO meglic; himalajec, predaval NA DOLU Janko Meglič iz Tržiča je konec januarja, predaval na OŠ Dol o zadnji, za Humarjem najuspešnejši slovenski himalajski odpravi na vrh Gjačung Kanga, katere član je bil. V Slovenijo so se vrnili le nekaj dni za Tomažem Humarjem, natančneje Ib.npvembra. Odprava je odšla na pot Ib.sepptembra, sestavljali pa sojo še vodja Andrej Štremfelj, zdravnik dr.Žare Guzej ter alpinisti Tomaž Jakopčič, Matic Jošt, Peter Mežnar, Blaž Navršnik, Marko Prezelj in Marko Čar. Žal se je Čar le nekaj dni kasneje smrtno ponesrečil pri plezanju na zamrzlem slapu domačega terena. Devetčlanska odprava j e bila uspešna na skoraj osemtisočmetrskem Gjačung Kangu in še na nekaterih okoliških gorah, ki so jim služile predvsem kot aklimatizacija. Kljub temu so uspeli preplezati nekaj vzponov, kamor še ni stopila človeška noga. Ko so nameravali opraviti podvig, zaradi katerega so prišli v Himalajo, se je začelo sneženje in trajalo neprekinjeno 60 ur. Telefonskih stikov z domovino niso imeli. Vreme se je stabiliziralo v začetku novembra in naši alpinisti so v parih plezali novo smer proti vrhu 7952 m visokega Gjačung Kanga, komaj 48 m pod osemtisočmetrsko znamko. Ko seje vreme izboljšalo, je šestim fantom odprave podvig uspel. To je bil nasploh prvi vzpon na vrh s severne, tibetanske strani. Nekateri člani naveze so utrpeli nekaj poškodb, vendar hujših posledic ni bilo. Janka Megliča je prišlo poslušati okrog 25 ljubiteljev gora. Fanti Moljk ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE FIŽOL Izvira iz Južne Amerike, od tam pa so ga v 16.stoletju prenesli v Evropo. Rad ima dobro pognojeno zemljo in sončno lego. Fižol ima poleg prehrambenih lastnosti tudi zdravilne. Zrela zrna vsebujejo veliko ogljikovih hidratov in rudninskih snovi. Ne vsebuje veliko vitaminov. V zdravilstvu uporabljamo tako cvete, ki jih nabiramo junija, zelene stroke, luščine zelenih strokov in plodove, ko dozorijo. Ker luščine vsebujejo insulinu podobno snov glukokinin je fižol dragoceno zdravilo za sladkorne bolnike. Znižuje sladkor v krvi in seču. Pater Ašič je bil prepričan, da v »fižolovi sezoni« lahko z uživanjem zelenega fižola zmanjšamo sladkor v krvi za 30-40%. Glukokinin se med kuhanjem ne uniči. Ker fižol ne raste celo leto, gaje dobro vložiti v kozarce, tako da ga imamo vedno pri roki. Iz fižolovih strokov si lahko pripravimo tudi čaj, ki uspešno zdravi revmo, protin, išias in vodenico. Obnese se tudi pri boleznih ledvic in mehurja, odstranja ledvične kamne in pesek. Raztaplja in odvaja sečno kislino. Mnogi zeliščarji so prepričani, da poleg naštetega fižol zdravi glavobol, ki ga povzroča prehlad, zaprtje, pozabljivost, je dober za krepitev organizma, obnese se pri kašlju, arteriosklerozi in zvišanemu krvnemu tlaku, ob obolenju ušes, za lažje mokrenje, za zaustavljanje krvavitve iz nosu, pri vnetju sklepov itd. Nasveti »naših mam« Proti glavobolu zaradi prehlada v vodi skuhamo fižol in česen ter oboje stlačimo, dodamo malo olivnega olja in limoninega soka. S to kašo si namažemo senca. Proti zaprtju, hromosti, pozabljivosti, za krepitevčim pogostejejemo kuhan fižol z veliko česna in čebule. Proti revmi in vodenici pijemo prevretek iz fižolovih luščin kot čaj 2-3 krat dnevno namesto vode. Kopamo se v vodi, v kateri smo skuhali luščine. Proti sladkorni bolezni naredimo mešanico iz lOOg luščin in 60g borovničevih listov; dve žlički te mešanice damo v 300g vode in kuhamo, dokler se ne pokuha za tretjino. Pustimo nekaj časa stati, potem precedimo in pijemo dvakrat dnevno predjedjo po kozarček. Proti ledvičnim kamnom, protinu in ledvičnim krčem si pripravimo prevretek iz fižolovih cvetov, ki ga pijemo po požirkih, 2-3 skodelice na dan. Čaja ne sladimo. Proti aknam si na akne polagamo obloge (gazo), prepojene s prevretkom iz luščin. Če želimo zaustaviti krvavenje iz nosu prepražimo fižol, da porumeni, potem ga zmeljemo, tako da dobimo prah. Vdihavamo ga nekajkratna dan. Proti zgagi dobro operemo 2-3 zrna zrelega neprekuhanega fižola in jih pogoltnemo. Ker je fižol težko prebavljiv, ni priporočljiv za osebe s črevesnim in želodčnim obolenjem. Pripravil Igor Gošte Turistična agencija Integral Zagorje razširja svojo ponudbo ' ČESAR NIMAMO, VAM PRISKRBIMO’’ Morebiti odgovorni pri zagorskem podjetju Integral niso veliko razmišljali o sloganu podjetja, ko pa smo mi odhajali s pogovora z Vladimirjem Prezljem in Saško Mandele, se nam je po glavi motal le ta slogan. Sicer pa je ob vseh poplavah raznih aranžmajev, ki vam jih nudijo v Integralu skorajda nemogoče, da strankam ne bi mogli ugoditi. Kot vsaka turistična agencija tudi pri Integralu stremijo k temu, da bi s svojo ponudbo zajeli čim večji krog ljudi, ki so zainteresirani za tovrstne turistične aranžmaje in tako svojo ponudbo izpopolnjujejo s sodelovanjem z več drugimi agencijami, kot so Kompas, Globtour, Relax, Dober dan, Top line,... Poleg vseh agencij je za nemoteno delovanje potrebno urejati tudi vse potrebno glede prevozov s trajekti in z letalskimi prevozi in tako tudi tovrstnega sodelovanja pri Integralu ne zanemarjajo. Pri Veliko zaslug pri tem ima tudi Kompas, kije dva meseca prej kot običajno izdal svoj katalog in ga je možno dobiti tudi pri nas. Še dodatna ugodnost pa je ta, da vsak, ki rezerviran aranžma do 1 S.marca, dobi še dodatnih 10.000 SIT popusta, pri večjih zneskih pa obstaja tudi možnost plačila na več obrokov," nam je prijazno povedala Saška Mandelc. Zanimivo je bilo slišati odgovor na vprašanje, če beležijo porast povpraševanja za aranžmaje letos v primerjavi z istim obdobjem lani. Pri Integralu pravijo, da je o tem konkretno težko govoriti, da pa nek porast vseeno obstaja. "Ljudje se radi odločajo za turistične agencije, saj potem nimajo dodatnih skrbi s prevozom, z rezervacijo apartmajev in podobnih. Skratka, stranka nam povsem zaupa in mi se trudimo, da tega zaupanja ne izdamo," nam je še dejala Saška, ki se je podjetju Integral Zagorje priključila šele v začetku januarja, a seje v tem času zelo dobro vpeljala v Prijazna dekleta vam bodo v Integralu vedno pripravljena prisluhniti organizacije, sindikate, šole, na podlagi katerih se potem slednji odločijo, ali bodo izbrali nas. Tako še vedno organiziramo eno malce še dotaknem taxi prevozov, moram tudi tu izraziti zadovoljstvo nad tem, da je koriščenje tovrstnih uslug v Naša prijazna sogovornika - Vladimir in Saška dostopa do večjega trga v krajšem času," je pripomnil pomočnik direktorja Vladimir Prezelj in nadaljeval: "Če se gral Kum Trbovlje. Sedaj je treba le še sešteti 1 + 1... Besedilo in sliki: Peter Motnikor vsem tem sodelovanju gre za obojestransko korist na zadovoljstvo strank. "Trenutno je povpraševanje Po smučarskih aranžmajih malce v upadanju, saj ljudje razmišljajo za precej časa vnaprej o tem, kdaj se bodo odpravili na počitnice in kam se bodo odpravili. Tako so trenutno najbolj aktualna povpraševanja po prvomajskih letovanjih, kot npr. Dubrovnik ali Korčula in tako prve rezervacije že prihajajo. delo pri tem podjetju, ki sicer zaposluje 41 ljudi. Kljub temu, da se nezadržno bliža pomlad, so ljudje še vedno željni smučanja, poleg tega so trenutno zelo v modi 4 do 5 dnevna potovanja v Pariz, London, Amsterdam, skratka v vse večje evropske metropole, bodisi z letalom ali z avtobusnim prevozom. "Veseli nas tudi to, da naše usluge večkrat koristijo iz drugih krajev Slovenije in velikokrat moramo pripravljati razne ponudbe za raznorazna društva, UMTELGTRAL Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o. Cesta zmage 4, 1410 ZAGORJE___________ DIREKTOR:______________________________ TURIZEM izleti in potovanja _______■ letovanja - zimovanja strokovne ekskurzije vozovnice: avtobus, letalo, vlak PROMET: šolski prevozi _____________ PV prevozi TAXI prevozi _______________ VZDRŽEVANJE VOZIL:_____________________ FAX:___________________________________ E-mail:________________________________ \lmernet:_________________________________ 0601 55-100 0601 64-443 0601 64-420 0609 616-348 0609 633-107 . 0601 71-133 . 0601 68 010 integral.zagorje®siol net _ www.integral-zagorje.si / Pv O. j' r: T~ (j.77 Ji ulebaleo 7 VALTRAUT DETIČ Iznajdljiva in prilagodljiva je, saj ima dostikrat opravka s kočljivostjo. Predšolski otroci jo namreč venomer presenečajo. Včasih z zahtevnimi vprašanji o tem in onem, včasih pa zato, ker jih je treba prijazno pobarati, da pospravijo igrače ali da bi bili lahko bolj prijateljski med seboj. Enaintrideset let že službuje, od tega je kar petindvajset let pomočnica vzgojiteljice v Vrtcu Hrastnik. In doslej je delala pretežno z malošolarji, ki jih zadnje čase bolj spodbuja za likovno ustvarjanje, saj so v hrastniškem vrtcu že septembra lani pričeli z dodatno likovno aktivnostjo za predšolske otroke, ki radi rišejo. Pravi, daje zmeraj rada risala, vendar se likovnosti ni pretirano posvečala. Ko pa je za darilo dobila komplet akrilnih barv in čopičev, je skušala več časa nameniti likovni izraznosti. Sčasoma pa sta s kolegico dali pobudo za likovno ustvarjalnico v hrastniškem vrtcu, češ da je kar nekaj otrok, ki zelo radi rišejo, v okviru tovrstnih likovnih aktivnosti pa bi lahko spoznali še likovne materiale, ki so sicer predragi, da bi jih uporabljali pri tekočih vrteških dejavnostih. Da so tudi otroci navdušeni nad likovno ustvarjalnico, ki poteka enkrat tedensko, so svoje izdelke ob kulturnem prazniku tudi razstavili. In s predšolskimi otroki zelo rada dela, spodbuja njihovo ustvarjalnost, ko se skozi igro učijo in spoznavajo raznorazne športne, kulturne, družabne aktivnosti. "Predšolski otroci so zahtevni," je dejala, "ker imajo ogromno interesov in se ne smejo niti pet minut dolgočasiti." Tudi sodelovanje vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice je zelo pomembno in nasplošno seji zdi, da so dobri medsebojni odnosi motivacija za uspešno delo kolektiva. Pri delu s predšolskimi otroki pa se ji zdi, da včasih svojih novih igrač, čejih prinesejo s seboj v vrtec, ne znajo deliti z drugimi. Zato dajejo veliko poudarka igranju otrok med seboj, sodelovanju, strpnosti. Predvsem pa je delo s predšolskimi otroki pestro, treba jim je le prisluhniti, da se določene igre ne naveličajo. Tudi za cici-bralno značko tekmujejo in kdor uspešno obnovi vzgojiteljici pravljice, ki so mu jih prebrali starši, si jo gotovo prisluži. Ker je nastopala tudi v viteški lutkovni skupini, je mnenja, da lutkovne predstave otroke zelo pritegnejo. Važno pa je tudi, da se malošolarji kar čimprej privadijo na medsebojno druženje in spoštovanje drug drugega. Tudi do raznih kulturnih prireditev je zelo pozorna, saj zmeraj navdajo s čim novim ter poživijo druženje. Rada se tudi nasmeji na račun lastnih napak; spoštuje ljudi, ki so odkriti in le redko se skuša prikupiti, če je recimo kdo ne mara. Le za predšolske otroke pravi, da sigurno ne pričakuje, da jim bo vzgojiteljica všeč že na prvi pogled. "Treba je otroku vzbuditi zaupanje," dodaja, "potlej je tudi sodelovanje lažje in prijetnejše." Tudi urejenost ima rada in moda jo navduši, če 'vžge' in je čimbolj sodobna. Rada ima tudi prijazno družinsko vzdušje, prosti čas pa ji popestri pes Rufus. Kadar preseneča, so to predvsem izvirna darilca, ki znajo razveseliti. Tekst in slika: Petra Radovič (4. del) Sv. Virgit je bil rojen okoli leta 700. V rodni domovini (Irski) je dobil odlično znanstveno in bogoslovno izobrazbo in je bil nekaj časa opat. Po odpovedi službi opata je odpotoval v takratnjo frankovsko državo, kasneje je odpotoval še na Bavarsko in v sosednjo solnograško, kjer je najprej prevzel vodenje samostana sv. Petra, kasneje pa tudi škofijo. Solnograška škofija je takrat »pokrivala« pretežni del Karantanije, to je slovenskega narodnega in jezikovnega prostora. Zaradi upiranja škofovski časti je bil Virgil v škofa posvečen šele po 22 letih (leta 767). Kot škofje večkrat prišel v konflikt s škofom Bonifacijem zaradi različnih pogledov na urejanje in organizacijo cerkvenih zadev, podeljevanja zakramentov in metod misijonske dejavnosti. Bistvena razlika med Bonifacijem in Virgilom je bila tudi v misijonski metodi. Virgil seje zgledoval po tradiciji svoje domovine, kjer je širjenje krščanske vere potekalo predvsem s poukom in naukom. Upošteval je tudi navade in šege domačega prebivalstva, in jih oplemenititi s krščansko vero. Poseben pomen je Virgil s svojimi misijonarji dajal domačemu slovenskemu jeziku, navezoval pa je stik z lokalnimi veljaki. Karantanski knez Hotimir seje zavedal, da bo slovenski narod v novih političnih okvirih takratnje in prihodnje Evrope obstal le, če pretežni del Slovencev (Karantancev) sprejme krščanstvo. Nasprotovali so mu nekateri veljaki in v nekaterih svobodnih rodovih, ki o novih navadah in tuji veri niso želeli nič slišati. Okoli leta 760 je v Karantanijo prišel menih in kasnejši škof Modest skupino duhovnikov. Virgil seje v starosti že več kot 80 let odpravil na vizitacijsko potovanje po škofiji. Po vrnitvi s potovanja je 27. novembra 784 umrl. Spomin nanj je sčasoma zbledel. Ponovno pa so ga oživeli po obnovi solnograške stolnice v 13. stoletju. Papež Gregor IX. gaje prištel med svetnike. Virgila upodabljajo s podobo dvostolpne stolnice v roki, največkrat skupaj s sv. Rupertom (ki v roki drži sod soli). Skupaj sta patrona salzburške stolnice. Izvor sv. Modesta ni znan. Poznano je le, daje nekje na zahodu vstopil v samostan in si privzel ime Modest, kar v latinščini pomeni blag. Poleg krščanskih vrlin, za katere sije v življenju osebno zelo prizadeval, je imel za tiste čase odlično vzgojo in izobrazbo. Sv. Virgil je bil v času obiska (na frankovskem dvoru) tudi v samostanu, kjer je deloval Modest. Menihom je razlagal svoje načrte za misijonsko dejavnost med Karantanci: 'Na južni strani solnograške škofije v Karantaniji je slovensko ljudstvo, dobro in plemenito, gostoljubno in pogumno, vdano petju in igri, kar razodeva, da mora biti dovzetno za sprejem veselega oznanila...' Virgil je zavzeto pripovedoval tudi o nekaterih poskusih misijonske dejavnosti v preteklosti, saj so bile tu cerkve in škofije že v rimskem času. Modest se je pridružil Virgilu. V Solnogradu seje srečal še s škofom Dobdagrekom, kije najverjetneje krstil karantanska kneževiča Gorazda in Hotimirja, kasneje pa za škofa mazilil Modesta. Po smrti karantanskega kneza Boruta okoli 1. 749 seje domov vrnil Gorazd, ki pa je kmalu umrl. Nasledil gaje bratranec Hotimir, kije potem začel z obsežnimi pripravami na misijonsko dejavnost. Pri tem mu je pomagal duhovnik Majoran. Okoli leta 760je Virgil v Karantanijo poslal škofa Modesta, spremljalo pa gaje nekaj duhovnikov in drugih klerikov, med katerimi so bili tudi Slovenci. Misijon je bil uspešen zaradi organizacijskih sposobnosti duhovnika Majorana ter prepričevalnemu zgledu in osvajalni moči besede svetniškega škofa Modesta in njegovih sodelavcev. Delaje bilo ogromno, saj je misijonsko območje obsegalo celotno slovensko kneževino Karantanijo (ki seje skoraj ujemala v mejah z nekdanjo rimsko provinco Norik). Modest s svojimi duhovnimi sobrati je apostol Slovencev oziroma Karantancev. Modest je dal postaviti tudi mnogo cerkva. Nekatere med njimi so bile postavljene blizu dvorov pokrajinskih knezov. Nasproti Krnskega gradu je sv. Modest leta 753 postavil stolnico, posvečeno Marijinemu vnebovzetju. Stolnicaje dobila ime po podobi "Marija na prestolu" (ecclesia sanctae Mariae in Solio, nemško Maria Saal, slovensko Gospa Sveta). Uspeh misijona v Karantaniji je bil izreden. Za razliko od frankovske državne Cerkve, kije bila s svojo organizacijo eden od stebrov kraljestva in fevdalnega reda, so irski misijonarji (menihi) delovali predvsem versko, v duhu pravičnosti, dobrodelnosti - to je v duhu pristnega krščanstva. Škof Modest je ostal v Karantaniji vse do smrti okoli leta 767.. Pokopan je v stolnici pri Gospe Sveti. Stare upodobitve prikazujejo sv. Modesta kot škofa s cerkvijo v roki. V času misijonskega delovanja sv. Modesta ni bilo uporov proti krščanstvu. Nemiri in upori so sledili kasneje. Za Karantance (Slovence) je sprejem krščanstva pomenil nadaljnj i obstoj ter trajno povezavo z zahodnoevropsko kulturo in sam po sebi ni pomenil izgube svobode in niti ne prevlade fevdalnega reda v Karantaniji. Domače pravo in s tem tudi državnost je ostalo v veljavi in se ohranilo še ves srednji vek. . Branko Nimac a o /IWghol Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 061 883-029,884 209, 880-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja (BStaallfi 'ULCLn 'i 1 trženje in produkcija za gospodarsko — interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP ^ ' E-mail: atv.signal@sioLnet NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! Valvazorjev trg 3, 1270 Litija Telefon: 061 885 252 Fax: 061 883 740 GSM 041 682 146 E-MAIL: RADIO.GEOSS@SIOL.NET ODDAJAMO TUDI NA INTERNETU http ://www.mtaj .si/radio/ 89,7 MHz radio EOSS jo a.j. & Tr n.T". ji, VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS NAGRADIMO Očitno so naše literarne uganke lahke, saj v uredništvo prispejo največkrat le pravilne rešitve. Tokrat ste zapisali KAREL DESTOVNIK-KAJUH in prav ste imeli. Žreb je knjižno nagrado, ki ; jo poklanja uredništvo Zasavca, dodelil Viliju Žnadaršiču, Sallaumenes ■ja iz Trbovelj. Želimo vam veliko lepih trenutkov ob branju knjige. Za 4.in 5.številko Zasavca smo vam pripravili novo uganko. Ugotoviti boste morali ime in priimek pesnice in pisateljice, katere verz objavljamo in kije na nek način povezana s Francetom Prešernom. Še to. Pesnica seje rodila prav na novega leta dan leta 1939 v Mariboru. Čeprav ni pek, je o kruhu marsikatero napisala in tudi zapela ob spremljavi klavirja, ki gaje SEVEDA igrala sama. ŽALIK ŽENA II. (dve kitici) Če bom še kdaj, kot sem bila, bom novo platno tkala, strohnelo lectovo srce bom vzela in sežgala. Pa ta mrliška srajčica je zame narejena, nič več ne bom, kot sem bila-odslej bom Žalik žena. Pripravil IgorGošte ! o ‘o rt Z KULTURNI KOLEDAR 9.februarja 1871 seje rodil slovenski književnik Fran Šaleški Finžgar. Umrl je leta 1962. Njegova dela:Pod svobodnim soncem, Dekla Ančka,... IS.februarja 1950je umrl slovenski pisatelj Lovro Kuhar-Prežihov Voranc. Njegova dela: Samorastniki, Doberdob, Solzice,... 19.februarja 1923 je umrl pisatelj Ivan Tavčar. Njegova dela: Visoška kronika. Cvetje v jeseni,... VEČER PLESA IN GLASBE Dvorana Delavskega doma v Trbovljah tudi v petek zvečer ni samevala, čeprav obiskovalcev ni bilo ravno na pretek. Tisti, ki so prišli, pa so preživeli prijetno urico ob glasbi in plesu trboveljskih mažoret in njihovih gostij, vrstnic iz Logatca. Ob dobro izbrani glasbi so se trudile in pokazale svoje znanje članice mlajše, srednje in starejše skupine Društva mažoret iz Trbovelj in Mažoretne skupine iz Logatca. Logaške mažorete delujejo že osemindvajset let. Dekleta so stara od treh do dvajset let in jih je v skupini sedemdeset. Vodi jih Vera Tratnik. V trboveljski skupini je letos štirideset deklet in nekatere pridno vadijo že vrsto let. Vsako sezono poskušajo kvalitetno in z novostmi izpopolniti svoj repertoar. Njihova vodjaje EmaZalezina. Gledalce je zares navdušil spontan nastop prikupnih in prisrčnih najmlajših trboveljskih mažoret. Prav tako niso ostali ravnodušni ob nastopu logaških deklet, ki so mojstrsko vrtele in metale svoje palice in jih lovile in se niti ob kakšnem zgrešenem lov-Ijenju niso kaj prida zmedle. Nagrajene so bile z aplavzom gledalcev, ki so tudi sicer uživali ob glasbi, saj so skoraj ves čas s ploskanjem "po taktu" dali vedeti, da so prisotni. Poleg najmlajših, so se trboveljske mažoretke predstavile še s skupino srednjih in starejših članic. Njihov nastop je imel poudarek bolj na plesnih točkah, kar je mogoče malce presenetilo publiko, vsekakor pa navdušilo, saj njihov step ni bil "od muh", da ne govorimo o can-canu, ki so ga na koncu odplesale skupaj s prijateljicami iz Logatca. Ob plesu in glasbi pa ne gre zanemariti za oko privlačno pripravljene scenske ureditve. Na petkovem večeru plesa in glasbe so bila podeljena tudi priznanja za najvztrajnejše članice trboveljskih mažoret. Za desetletno sodelovanje ga je prejela Polona Šmit. Mojca Bratanič in Erna Hafner sta prejeli priznanje za pet let dela v plesni skupini mažoret. Vsekakor pa gre velika zahvala in priznanje Emi Zalezina, dolgoletni vodji in mentorici. Zanimivo bi bilo vedeti le to, kje so bili v petek zvečer tisti, ki tako pogosto tarnajo, da se nič ne dogaja in da se konec tedna ni "kam dat" -zanje je bilo v dvorani še dovolj prostora. Besedilo in slika MAH KULTURNI DNEVI NA ŠOLAH, NASTOP V GŠ Ob kulturnem dnevu so organizirali na obeh hrastniških šolah kulturne dneve, kjer je prišla so veljave ustvarjalnost otrok. Na predmetni stopnji so sedmošolci in osmošolci izdelovali razredne časopise, 5. in 6.razredi pa so se poglabljali v gledališče, potem ko so videli lutkovno predstavo Dogodivščine vajenca Hlapiča. Razredna stopnja je videla predstavo Zajček išče domek, Prešerna pa so spoznavali na stopnji, primerni njihovi starosti. Na OŠ Vitka Pavliča so v ponedeljek, 7.februarja ponovili spevoigro Kresniček, na katero so povabili tudi učiteljice, ki so jih učile že na osnovni šoli. V petek, ll.feburarja so imeli nastop mladi glasbeniki iz Radeč in Hrastnika v dvorani GŠ s skladbami, ki so jih pripravili za mednarodno klavirsko tekmovanje v Zagrebu, ki je potekalo od 16. do 20.februarja. Fanči Moljk UJEMITE NAGRADNO VPRAŠANJE ...na SVETLOBNEM DISPLAV-ju. Zapeljivec, ki vam z iskrivimi očmi že nekaj časa pošilja pomembna in koristna sporočila oglaševalcev, vas od zdaj naprej tudi NAGRAJUJE, spravlja v dobro voljo in vam razodeva stvari, ki ste jih mogoče pozabili. V nagradni igri lahko sodeluje vsak. Način je preprost: priporočamo pa vam, da ustavite korak, se ozrete v zapeljive oči svetlobnega ekrana in ujamete »vprašaj«, ki napoveduje tudi nagradno vprašanje. Ko se boste dokopali do odgovora, nam pišite ali nas pokličite. Multima, d.o.o. Rudarska 9 Ml 2 Kisovec 0601/71544 e-mail: multima@siol.net Svetlobni display vam poleg nagradnega vprašanja ponuja še vrsto drugih zanimivih, brezplačnih in koristnih informacij. Postanite pozorni, saj se utegne kakšna premetena nagradna igrica pojaviti še v kakšni drugi rubriki. Če je ne boste odkrili, se boste pa zagotovo nasmejali ali oplemenitili s kakšno dobro mislijo oziroma pregovorom. 24. SVEČANA 2000 NASA majmlajSa NAROČNIKA Leto 2000 je in bo za zakonca Nikolič iz Trbovelj prav posebno leto, pa najsi gre za prvo leto novega tisočletja kot so prepričani nekateri ali zadnje leto tega tisočletje kot menijo drugi. Kakorkoli že, 3.2.2000 sta se Veroniki in Bojanu rodila dvojčka. Deklica Monika, ki je na svet privekala le minuto pred svojim bratcem Žanom. To sta prva dvojčka, rojena v trboveljski porodnišnici v tem letu. Na svet sta sicer prišla kakšen mesec prezgodaj, a njuna teža in velikost sta, kot da bi bila skrita v trebuhu celih devet mesecev. Monika je ob porodu tehtala 3120 gramov in bila velika 49 centimetrov, Žan, kije bil centimeter večji, je temu primerno tudi tehtal malo več-3140 gramov. Za fanta se to tako ali tako spodobi. Mamica nam je povedala, da oba pijeta njeno mleko, le bolj lena sta včasih. Kdo pa ni, v teh predpomladnih časih? Bojan in Veronika sta sicer poročena že skoraj eno desetletje in ob dejstvu, da sta dvojčka njuna prva otroka, ni potrebno opisovati njuno srečo. Veronika nam je, ko smo jo obiskali na domu njenih staršev, očeta Vilija in mame Vere Žnidaršič, kjer bo mlada družina preživela nekaj prvih »težkih« mesecev, še povedala, daje bila zelo vesela, da je bil pri porodu prisoten tudi njen mož. »Bojanova prisotnost mi je bila v veliko pomoč, lažje sem prenašala bolečine, ki pa so bile seveda pozabljene, ko sta se dvojčka rodila«, je dejala in še dodala, da se zahvaljuje osebju trboveljske porodnišnice. Verjetno se sprašujete, kaj neki pomeni zgornji naslov? Preprosto. Žanu in Moniki je Zasavc, podaril enoletno naročnino in tako sta postala naša najmlajša naročnika. Žan in Monika sta ob našem obisku (podnevi) spala. Starša pravita, da ponoči nista tako pridna. Besedila in slika Igor Goste J. U jj.rr litij. ZVONE ŠERUGA JE NAVDUŠIL Dne 4.februarja zvečer je znani svetovni popotnik Zvone Šeruga pripravil v dvorani doma Svobode v zgornjih Trbovljah, predavanje z naslovom Pot v neznano. Polni dvorani poslušalcev je predvajal in zraven komentiral film o svojem popotovanju ter dogodivščinah v Afriki. Poslušalci in hkrati gledalci so bili s predvajanjem filma in zanimivo ter iskrivo besedo predavatelja zelo zadovoljni. IL. PESTRA AKTIVNOST KULTURNIKOV Sredi februarja seje v Trbovljah zvrstilo več kulturnih prireditev, ki so privabile precejšnje število gledalcev oziroma poslušalcev. Tako so se v sovboto, 12.februarja predstavili kulturni ustvarjalci na Dobovcu. V svojih prostorih, namenjenih za kulturne prireditve, so nastopile skupine Kulturnega društva Dobovec in požele lepa priznanja. Prav tako v soboto so se javnosti predstavili člani narodno zabavnega ansambla Revirski fantje in to v dvorani doma Svoboda. Ansambel deluje v okviru KD Svoboda. Na koncertu so izvajali dela znanih in manj znanih pa tudi domačih avtorjev. Tudi ta ansambel seje predstavil v lepi luči in požel tople aplavze poslušalcev. U. POKLON JOŽETU ŽUPANČIČU Villa Litta klub je točno opoldan 1 S.februarja pozval svoje člane, da se poklonijo sto letnici rojstva znamenitega litijskega, zasavskega in slovenskega publicista Jožeta Župančiča. Tine Brilej je osvežil življensko pot, njegovo publicistično in pedagoško dejavnost. Ob zaključku slovesnosti so člani položili venec na spominsko ploščo njegove hiše. MM, slika M.Š. PESTRA AKTIVNOST KULTURNIKOV Sredi februarja seje v Trbovljah zvrstilo več kulturnih prireditev, ki so privabile precejšnje število gledalcev oziroma poslušalcev. Tako so se v sovboto, 12.februarja predstavili kulturni ustvarjalci na Dobovcu. V svojih prostorih, nafnenjenih za kulturne prireditve, so nastopile skupine Kulturnega društva Dobovec in požele lepa priznanja. Prav tako v soboto so se javnosti predstavili člani narodno zabavnega ansambla Revirski fantje in to v dvorani doma Svoboda. Ansambel deluje v okviru KD Svoboda. Na koncertu so izvajali dela znanih in manj znanih pa tudi domačih avtorjev. Tudi ta ansambel seje predstavil v lepi luči in požel tople aplavze poslušalcev. IL KULTURNE PRIREDITVE IN IZOBRAŽEVANJE Sklad za ljubiteljsko kulturno dejavnost -Območna izpostava Trbovlje in Zveza kulturnih društev Trbovlje, sta te dni izdala zloženko z naslovom Ljubiteljska kultura 2000 - Revije in izobraževanja. V programu so po datumih navedene številne prireditve, ki se bodo zvrstile preko leta v organizciji SLKD IO Trbovlje, pa tudi drugih zasavskih območnih izpostav, tako v Trbovljah, kakor tudi v Hrastniku, Zagorju, Litiji in še kje drugje. Zloženka pomeni dober pripomoček vsem ljubiteljskim kulturnim društvomm pri načrtovanju dela in nastopov ter možnost izobraževanja v vsem letu. IL DOBRODELNA RAZSTAVA 0 TIBETU Trboveljčan Matevž Lenarčič, alpinist,' odpravar, jadralni padalec, svetovni popotnik, pilot, biolog in še kaj, je 9.februarja postavil v Galeriji Commerce v Ljubljani na ogled samostojno razstavo barvnih fotopovečav z motivi iz Tibeta. Tamkaj seje zadnja leta mudil že dvakrat in vedno je prinesel s seboj veliko posnetkov. Razstava je dobrodelnega značaja in bo izkupiček od prodanih slik namenjen pomoči tibetanskim otrokom v okviru projekta "Tibetanska tradicionalna medicina na podeželju". Razstavo so odprli ob navzočnosti večjega številka obiskovalcev, odprta pa bo do 29.februarja. Za to priložnost je izšel poseben barvni katalog s številnimi postnetki, ki ga je izdalo podjetje EPSI d.o.o. ob sodelovanju nekaterih sponzorjev. IL Gabrsko 30, Tel. prodaja: 0601/27 666 in 0601/27 525 NAGRADA BREZPLAČNA IZPOSOJA CLIA I ZA II MESECEV!!!!!! NA ZALOGI SE NEKAJ VOZIL LETNIK 1999 PO IZJEMNO UGODNIH CENAH! tel.: 0601/27-666,27-525 RENAULT TAKO UGODNO? [ OPELCORSA ] [ 1.399.900 SIT l [ LETNIK 2000 ] Seveda Opel Corso City lahko odpeljete po izjemni ceni 1.399.900 SIT. Njena serijska oprema obsega zračno blazino, elektronsko zaščito motorja proti kraji, termoizolacijska stekla ter izredno varčen motor (999 kilometrov prevožene poti z enim samim rezervoarjem!) Skratka, prikupna Corsa vam ponuja vse za neomejen užitek v vožnji. Zato ne čakajte: ugodna cena velja za vse modele vozil Opel Corsa!... ... samo do 31.03.2000 AVTOTEHNA VIS IN MAHKOVIC, Sava pri Litiji, Spodnji log 27, 061/874 112 commerce UUBUANSKA16,12/0 UIIJA lel061/880 440 061/883173 SERVIS m PRODAJA VOZU SEAT krediti in leo/ing ODPIDALNI ČAS: 8N9.'" S0B01A: 8U3.1" ■ 24. SVEČANA 2000 n.rTT.čuTr^n.G ZOPET LEPA NEDEUA V POLŠNIKU Draga nam je domovina, naj src kultura jo slavi. Zato mladina in otroci, vi ste up prihodnosti. Pavla Vaje V nedeljo, 6.februarja so Polšničani zopet do zadnjega kotička napolnili dvorano v OŠ na Polšniku. Ogledali so si prireditev v počastitev kulturnega praznika. Proslavo so otvorili pevci Moškega pevskega zbora Polšnik s Prešernovo Zdravljico. Zapeli so še tri pesmi, nato pa oder prepustili mlajšim. Učenke glasbene šole Erika, Špela, Petra in Tina so navdušile občinstvo z igranjem na flavto, violino in klavir. Mlada igralca Primož in Boštjan sta predstavila Prešernovo Apel in čevljar, v pesmi Hčere svet pa se jima je pridružila še Katja. Prvič so se predstavili občinstvu tudi učenci Tjaša, Aleš in Jana, ki v Polšniku obiskujejo glasbeno šolo. Zenski kvintet seje predstavil s pesmijo Fsi so venci beili, prvič pa-so na oder stopile tudi mlade članice dekliškega kvarteta, ki so nam predstavile dve božični pesmi. Prireditev so popestrili tudi naši najmlajši. Učenci 3. in d.razreda pod vodstvom učiteljice Ide so zaigrali Prešernovo pesem Povodni mož, učenci 1. in 2.razreda pa so pokazali, daje bil Prešeren včasih tudi navihan in razigran tako kot vsi otroci, vendar je kljub temu Slovencem "novo moč in slavo dal". Tojihje naučila učiteljica Katarina. Osnovnošolski pevski zbor je ob spremljavi harmonikaša Tonija zapel in zaigral narodno Al'me boš kaj rada imela. Ob zaključku ne smemo pozabiti tudi na našo domačo pesnico Pavlo Voje, ki na prireditvi žal ni bila prisotna, vendar nas je v duhu spremljala s svojimi dobrimi željami. Tudi na tej prireditvi smo predstavili dve pesmi iz njene pesniške zbirke. Eden od verzov pravi takole: Slavna in velika dela, mojstrov, piscev, mož, žena. V src kulturo so zavita, dela vsa, za bližnjega. Učiteljici PŠ Polšnik NA VOLJO JE NAČRT PLANINSKIH IZLETOV Planinsko društvo Trbovlje je tudi v začetku tega leta pripravilo in izdalo celoletni načrt planinskih izletov. Načrt vodenja izletov bo izpeljal izletniški odsek tega društva. Po tem načrtuje predvidenih skupno 28 izletov v bližnji, srednji pa tudi oddaljenejši gorski svet. Izletnike bodo na izletih vodili usposobljeni vodniki. Prijave za posamezne izlete bodo sprejemali ob sredah v društveni pisarni na Ulici 1.junija 10, vhod zadaj, od 17. do 19.ure. Načrt izletov se dobi v društveni pisarni ob plačilu članarine. IL MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ I i A r Na kulturnih dnevih ob Prešernovem prazniku so ponekod ustvarili svoj razredni časopis. Sedmošolci in osmošolci na Dolu so jih poimenovali najstniški svet, Razredko, Februarček in Dolanček. Izbrali smo nekaj igrivih prispevkov, da jih boste lahko presodili. Ste razredno glasilo izdali tudi vi? Fotokopirajte tiste strani, za katere mislite, da so izvirne, duhovite in j ih pošljite na Mišmaš. Tudi kakšna risbica bo dobrodošla. In če boste posvetili svoj zapis tudi svojemu sadnemu drevesu, pošljite še tega. Ta predlog ste sprejeli že pred nekaj tedni. t NAŠA ODDELČNA SKUPNOST - 7.A. Smo sedmi A razred. V razredu nas je sedemnajst, deset fantov in sedem deklet. Letos smo dobili še eno učenko in učenca. To sta Gašper Stradar in Maja Lovrenc. Za predsednico smo izvolili Sabiro Meštrovac, ki je dobila tudi priznanje za osmi januar. Vsi učitelji pravijo, da smo najhujši razred na šoli. Najbolj šaljiv je Gašper in najboljši učenec Denis Zupan. DOLanček Naša razredničarka je Hedvika Šmuc, včasih je res težko z njo, ampak je super razredničarka. Med seboj smo zelo dobri prijatelji, čeprav včasih pride do prepirov. V razredu ima skoraj vsak svojo interesno dejavnost. Nermina Čatič in Gašper Stradar hodijo k zelenim stražam. Gašperje tudi zadolžen za denar. Pri telovadbi imamo tudi športne referente. Za dekleta je to Sabira Meštrovac in za fante Denis Zupan. Čeprav smo med seboj zelo različni, imamo eno skupno lastnost, to je: komaj čakamo na počitnice. Najstniki NAŠA PESEM Mi smo razred 7.b., to lahko že sklepate. Če ne veste, kdo smo, se vam pa predstavimo: Jure, Gregor in Matjaž radi ogenj vidijo, zato h gasilskim hodijo. Anže rad tepe se, zato mu všeč je karate. Jasmin dober šus ima, zato pa rokomet igra. Tina dobra učenka je, zato v šolo rada gre. Alnes rad v Zagorje gre, ker tam so punce luštkane. Nejc je dober modelar, flTiiš );i7cV7i.r> ZIMSKI PLEZALNI VZPONI V KAMNIŠKO SAVINJSKIH ALPAH V soboto, 5.februarja, seje član alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje Sebastijan Jančič, lotil zimskih vzponov v Kamniško Savinjskih Alpah. Iz Kamniške Bistrice se je najprej povzpel na 1808 metrov visoko Korošico. Ko seje odpočil seje z ledno opremo podat proti Južnemu grebenu 2350 metrov visoke Ojstrice v dolžini 310 metrov in naklonom 45 stopinj. Ob lepem, vendar vetrovnem vremenu, je po dobri uri plezanja stopil na vrh Ojstrice. Snežne razmere so bile razmeroma ugodne, čeprav za ta letni čas ni prav dosti snega. Po hitrem sestopu nazaj na Korošico, je nato z vzponom nadaljeval proti 2244 metrov visoki Lučki Babi. Na njenem vrhu je neverjetno užival v imenitni vidljivosti, kije bila tedaj v gorskem svetu. Z vzponom je nadaljeval na 2394 metrov visok vrh Planjave. Z njenega vrha pa se je varno spustil na 1865 metrov visoko Kamniško sedlo. V koči na tem sedlu sije uredil ležišče. Naslednje jutro, b.februarja, pa so se že po poprejšnjem dogovoru lotili plezanja s soplezalcema bratoma Alešem in Matjažem Kilarjem, tudi iz AO PD Trbovlje, v steni Brane (2252 m). Po krajšem posvetu in počitku so se vsi trije podali v 500 metrov dolgo Bosovo grapo, z naklonom 55-45 stopinj, s kopno skalo in oceno I1I+. Sneg, kolikor gaje bilo, je bil dobro pomrznjen, kar je omogočalo alpinistom hitro napredovanje v plezariji. Z vrha Brane so sestopili po sami grapi, pri skalnem skoku pa so se z vrvnim manevrom spustili za 25 m. Vrnili so se do Kamniške Bistrice. Brata Kilar sta odšla domov, Jančič pa je nadaljeval pot na 1793 metrov visoko Kokrško sedlo. Tu je v koči prenočil, zjutraj naslednji dan pa se mu je pridružil Zdravko Zajc iz PD Železničar v Ljubljani. Lotila sta se dostopa do vzhodne stene 2558 metrov visokega Grintovca. Namenila sta se plezati v Južnem grebenu, vendar jima je vreme zagodlo. S plezanjem sta nadaljevala v Grapi čez jame, v dolžini 200 metrov in z naklonom 60/55-45 stopinj. Razmere so bile odlične, počutje obeh plezalcev pa tudi normalno. Pri tem je treba omeniti, da se je Jančič že tretji dan naprezal pri plezanju v zimskih pogojih, zatoje občutil določeno utrujenost. Sam pravi, da mu je pri tem pomagala glasba iz valov Radia Trbovlje in mu vlila dodatne moči. V popoldanskih urah sta se oba plezalca varno vrnila vsak na svoj dom. IL ČLANI FOTO KLUBA HRASTNIK RAZSTAVLJAJO NA JESENICAH Jutri, v petek 25.februarja, bo na Jesenicah v prostorih salona Dolik otvoritev razstave Foto kluba Hrastnik. Predstavilo se bo sedem hrastniških fotografov s 30 deli. Razstavljali bodo Jernej Biderman, Alojz Kovač, Andrej Zdovc, Milan Tanšek, Gorazd Hafner, Vinko Žagar in Simon Tanšek. Na fotografijah bodo s pomočjo izraznih sredstev upodobljeni različni motivi -od krajine do portreta. Otvoritev razstave bodo popestrili s krajšim kulturnim programom. Prizadevni člani Foto kluba Hrastnik tako Milan Tanšek: Portret ulice 2 Milan Tanšek: Portret ulice 4 nadaljujejo dolgoletno sodelovanje z Jeseničani. Razstava bo na ogled do IS.marca. Fanči Moljk MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS giš zato iz lesa naredi prav vsako stvar. Aldijana kolesari rada, to je njena julijska navada. Mirela rada odbojko igra in tam je srečna prav vsa. Miri glasbo rada ima, zato poje prav iz srca. Nadir in Amir košarko igrata, zato se na tekmi zelo razigrata. Suzi riše, zato načrtuje hiše. Vesna rada lepa je, in kar poročila bi se že. Mateja dobra navijačica je, Jasmina pa piše pesmi namesto nje. Marina vedno fanta ima, zdaj ima prav resnega. Februarček SVEŽE NOVICE V soboto, 5.2.2000 je bila tekma v dvorani Dolanka, kjer so igrali rokometaši Varteks Varaždin in Dol. V obeh polčasih je bila igra zelo napeta, v zadnjih minutah je napim uspelo dobiti dva gola prednosti. A hrvaški rokometaši so v zadnjem trenutku že dohitevali naše. V odločilnih minutah pa so povedli z golom prednosti ter zmagali. V odmorih med tekmo so nastopale tudi dolske mačke. Jure Deželak, Februarček NASVET ZA FANTE, KI NE VEDO, KAKO OBDARITI DEKLE Fantje, če ste brez denarja ali pa nimate idej, kaj bi kupili dekletu, vam damo en dober nasvet. Dekletu naredite čestitko in napišite pesem, ki ste jo sami sestavili. Če nekaj narediš sam, bo dekle zelo veselo, ker ve, da ste za to vložili veliko truda in časa. Stvar, ki jo narediš sam, z ljubeznijo, zelo očara dekle. Zato, fantje, zavihajte rokave in na delo. Najstniki F. Jf.ci.j F V^cžcvaIUa IMMaša obkrivA ™šIfra!rakka 1.Zdravje Ste še zelo mladi, pa vas že malce skrbi zdravje, ali ne? Velikokrat se vas polotijo težave, pa še sami ne veste zakaj, vendar zaenkrat ni nič tako hudega. Zelo veliko razmišljate in se včasih celo malo preveč obremenjujete z vsemi mogočimi problemi. Pazite nase, ker se vas včasih kar hitro poloti kakšna bolezen in postanete zelo občutljivi za vplive iz okolja, torej tudi za raznorazne viruse, ki nas trenutno obdajajo. Predvsem pa bodite pozorni na želodec, ledvice in mehur. Pa saj ni tako hudo, kot mislite, verjemite mi! 2.Služba V letošnjem letu lahko veliko sprememb pričakujete na področju službe oziroma na tem, tako imenovanem uradnem področju. Spremembe se vam bodo dogajale tako v tem kot tudi v naslednjem letu, najintenzivnejše pa bodo vendarle v 2.polovici tega leta. Nikar se ne ustrašite priložnosti, ki vam jih bo življenje ponudilo in verjemite, da lahko to uspe tudi vam. Zaklenite ta svoj strah tja kamor sodi in ne dovolite, da vam lastni strahovi krojijo življenje v tej meri. 3. Ljubezen Kaj ali res vas nihče ne mara? Malo se ozrite naokoli, pa jih boste opazili. Verjemite mi. V tem letu boste predvsem spoznali zelo veliko novih ljudi, ali bo kateri izmed njih tudi pravi pa se boste morali odločiti na žalost sami, pri tem pa vam ne morem pomagati, čeprav bi vam z veseljem, če bi lahko. Nekako nezadovoljni delujete, malo več energije pričnite izžarevati, pa se boste tudi vi bolje počutili. 4. Dom Dom je prav gotovo področje, ki vam izjemno veliko pomeni, to prav gotovo drži. In dokler si ga ne boste uredili tako, kot ste si zamislili ne boste zadovoljni. In toliko časa ne boste dali miru, kar pa je tudi prav. Verjemite mi, da vam bo uspelo vse tisto, kar ste si zamislili. Ne bo vam žal ne vašega časa in ne energije, ki jo boste za svoje aktivnosti porabili. ŠIFRA: 7 KRIŽEV Ker ste v tednu, ko sem pisala vaš odgovor, praznovali rojstni dan, vam iskreno in iz srca čestitam in vam v prihodnje želim čim več zdravja in vsega tistega, kar si sami najbolj želite. 1. Zdravje - težave z nogami Glede zdravja nasplošno vam svetujem le eno - da se obrnete na svojega zdravnika in mu podrobno razložite, kakšne težave imate. Jaz vam lahko le rečem, da se bo vaše zdravstveno stanje izboljšalo, to je to, kar vidim v kartah, vendar vas ne morem pozdraviti, čeprav bi včasih prav rada bila čisto prava čarovnica s čudežno paličico, kot jih vidimo v risankah in filmih in vam vsem vračala predvsem zdravje, ljubezen in osebno srečo, verjemite mi. Upam, da mi boste naslednjič napisali na kupon, da se je vaše zdravstveno stanje izboljšalo, da lažje hodite in da se predvsem bolje počutite. Kar pa se tiče vašega ožilja, mislim, da je nekaj težav in razlogov za težave tudi v tem! 2. Upokojitev - hči Vaši hčeri bo uspela, da tako rečem, invalidska upokojitev, kar je tudi edino prav, glede na njene zdravstvene težave. S tem pa se bo rešilo le delček problemov, ki jih ima ona in vi. 3. Zdravje-vnuk Moram reči, da skoraj resnično drži, da če se določene hiše bolezen drži, ne gre in ne gre stran. Vaš vnuk ima težave z zdravjem, ki pa jih lahko le vzdržujete na nekem stabilnem nivoju, dobro pa ni nikoli. Tako tudi bo. Vendar on se je nekako tiho že vdal v usodo in se ne pritožuje preveč, čeprav je velikokrat zelo nezadovoljen z življenjem, tudi zato, ker vidi, daje vsepovsod, kjerkoli se pojavi, zapostavljen. ŠIFRA: MILENIUM (10.12.1999) 1. Ljubezen V ljubezni ste doživeli že marsikaj, kar dosti raznoraznih izkušenj, tako tistih slabih, kot seveda tudi tistih pozitivnih. Tako, da poznate obe plati življenja, da tako malce sicer preveč enostavno rečem. Svojega princa iz sanj boste še srečali, moram reči, da ga še niste, veliko prijetnih dogodkov se vam obeta že v tem letu, ki nas je pred slabima dvema mesecema obiskalo in bo naš gost še dobrih deset. Leto 2000 pa vam bo na ljubezenskem področju ostalo po marsičem v spominu, predvsem pa bodo to tisti lepi spomini. 2. Denar Glede na vaš značaj si vedno želite neko stabilno finančno varnost, ki je ustrezna predvsem vašim normativom, ki ste si jih določili sami. Če le-ti niso izpolnjeni pa niste zadovoljni, morda je celo prav tako, bolj kot da bi bilo obratno. V letošnjem letu se vam obeta stabilna finančna situacija, malo bolj kot je veljalo za preteklo leto. 3. Šola Na vseh področjih vas čaka več ali manj bolj uspešno leto kot je bilo lansko in tudi šolsko področje v tem ne bo izjema. Zelo uspešno študijsko leto vas čaka. Izkoristite pa predvsem mesece med aprilom in julijem. 4.Služba Mnogo vrat vam bo odprtih na službenem področju, tako da ne bodite presenečeni, v kolikor vas bodo doletele nepričakovane spremembe. Zapomnite pa si le eno, da priložnost izgubljena ne vrne se nobena. Ko boste pred odločitvijo, se spomnite tega pregovora, pa vas bo predhoden strah minil, kot bi trenil. 5.Svoje stanovanje Že po naravi ste takšen človek, da si boste čim prej želeli zagotoviti svoje stanovanje. Zato bi rekla, da je uresničitev te vaše želje bolj vprašanje časa, kot-kaj drugega. Torej, kar mirno naprej, kajti uspelo vam bo točno tisto, kar si boste že vnaprej zamislili, tudi do svojega lastnega stanovanja boste prej ali slej prišli. 6.Sreča Moram priznati, da se vas bo v letu 2000 kar držala sreča, tako da se kaj dosti sploh ne boste mogli pritoževati. Le sledite svojim mislim, ki se vam porajajo kar same od sebe. Pa srečno! 7.Otroci Vse se bo zgodilo takrat, ko boste vi želeli in nič prej in nič pozneje. Zelo lepo si sami sebi krojite usodo in se praviloma dogaja le tisto, kar si vi želite in nič drugega. ŠIFRA: VALENTINA (13.12.1999) 1.Zdravje Ali ne bi bil čas, ko bi malo bolj pazili tudi na svoje zdravje, ker malo ste se v tem pogledu zapustili in ni prav, da je tako. Pazite predvsem pri prehrani, zelo radi sicer dobro jeste, s tem pa se ne strinja vaš želodec. Poskrbite, da bo vaša prehrana zdrava, s čim manj maščobami in sladkorja. 2.Služba Zelo na hitro se naveličate določenega delovnega okolja in potem komaj čakate, da se zgodi sprememba. Pa je prav tako, bolje kot da bi bilo obratno. Vaš moto je, da se mora vedno nekaj dogajati in če se ne, vas delo utesnjuje in obremenjuje. V letu pa vsekakor lahko pričakujete kar dosti sprememb, več sprememb bo vsekakor pozitivnih, tako, da kar pogumno stopajte po svoji poti naprej. 3.Prihodnost Čaka vas umirjeno in ustaljeno življenje tudi v naprej, brez velikih stresnih situacij in pretresov. Hvala bogu. Še največ sprememb vas čaka na poslovnem oziroma službenem področju, drugje bo bolj mirno. VEDEŽEVALKA NATAŠA Karte, nihalo, razlaga sanj 090/46-89 r~ i------------------—a ŠIFRA:__________________ Datum rojstva:__________ Rad-a bi izvedel a: K-------------------------------------------------; 24. SVEČANA 2000 LETO JE NAOKOLI, PRED VAMI PA NOVA LITERARNA PRILOGA ZASAVCA LIST PREJELI SMO NEKAJ ČEZ DVAJSET DEL, TAKO DA JE KOMISIJA IMELA KAR POLNE ROKE DELA Z RAZVRSTITVIJO IN UVRSTITVIJO. NEKATERA DELA SMO OBJAVILI V PRILOGI, OSTALA PA BOMO ŠE MED LETOM. UREDNIŠTVO SMLew (nagrajeno delo) KRONIČNI HEROJI Kronična sobota seje prevagala v mačjo nedeljo. Dva majava alkoholna heroja sta pogumno zapuščala gostinski lokal. Polna luna ju je gledala z neba, ko sta se opotekala po mestni ulici do rdeče katrce. Postavni dolgin, ki se je junaško boril z alkoholno opojnostjo, je odločno izvlekel šop ključev, ki so mu spolzeli iz rok in padli po tleh. Čokasti trebušasti korenjak, ki seje sklonil po prijateljeve ključe, je telebnil po tleh in se nerodno pobiral. Težavno je pobral sebe, nato še ključe in dejal: "Sama sreča, da sva našla avto, saj nisva sposobna hoditi!" "Ja, prav imaš!" je dejal dolgi kronko in po vojaško vtikal ključe v ključavnico, kot da bi s puško streljal na oddaljeno tarčo in dodal: "Še dobro, daje avto tukaj! Hoditi nisem sposoben, na gas bom pa že pritisnil!" "Kaj se obiraš?" se je jezil čokatež. "Odpri že ta vrata, da naju ne zalotijo policaji!" "Nekaj se zatika!" je dejal dolgin. "Sicer pa policaji zdaj že spijo, če so pametni!" "Kdaj pa si videl pametne policaje!?" je zarežal debelko. "Daj, daj! Zmigaj se že! Komaj stojim!" Dolgin je nerodno potiskal ključ v ključavnico, a vrat mu ni uspelo odkleniti. Jezno je preklinjal in si ogledoval zviti ključ, ko je mimo lezel nacejani mladenič. "Hej, poba - počakaj!" gaje poprosil. Tale ključ se mi zatika v ključavnici! Bi hotel ti, ki bolje vidiš, odkleniti ključavnico!" "No, daj sem!" je dejal napiti mladenič." Preveč si pijan, da bi lahko odklenil ta vrata! To je to, prijateljček! - Zdaj pa le glejta, pijančka!" "Kdo je pijanček...!? seje razburil čokatež, ko gaje dolgin potegnil za rokav in mu rekel: "Nehaj se repenčit'! Naj že odpre ta vrata, hudiča!" "Mat'kurba," je izdavil mladenič, "ta hudičev ključ je zvit, ključavnica Pa je zarustana!" "Kako zarustana?" "Zarustana, mafkurba!" se je jezil mladenič. "Če pa ni zarustalaje pa zmrznila!" "Kako zamrznila," seje treznil dolgin." saj je deset stopinj nad ničlo!" "He, he..." seje inteligentno zakrohotal nadelani mladenič. "Tukaj zunaj že, koliko pa je v ključavnici tega ne vemo! - Mislim, daje zamrznila!" Nacejani mladenič je predlagal, da ključ pogrejejo z vžigalnikom, potem pa ga bodo potisnili v ključavnico in počakali, da se ta ogreje. Prepričani so bili, da se bo ključavnica potem lažje odklenila. Rečeno - storjeno! Ampak - kadar ima hudič mlade, jih ima celo kopico. Ključ in ključavnica sta že smrdela od vročine, avto že skoraj gorel, ključavnica pa še kar ni popustila. "Ključavnica seje pokvarila!" je ugotovil nakresani debelko in predlagal, da preverijo vse šipe in vrata, če bi bilo slučajno kaj odprto. Ker ni bilo, so vsi v en mah prižgali cigarete in tuhtali, kako bi ob enih zjutraj rešili nastali problem. Nebeška luna seje režala, ko je opazovala utrujene nacejankote, ko so se naslanjali drug na drugega in brusili pamet. Končno je eden potegnil tak dim, da mu je zasukalo leno pamet, preskočila je iskrica in potem je predlagal: "Najbolje bo, če nasilno sprostimo okensko steklo in vrata odpremo od znotraj!" "Ja," je rekel dolgin," to je dobra pogruntacija! Ampak, kako bomo to naredili?" "Potisnimo okensko steklo, da se plastični zalič zlomi, potem pa bomo lahko odprli vratno okno in potem še vrata!" "No, poskusimo!" Mladenič, dolgin in debelko so združili moči in pritisnili na steklo, daje to počilo in se sesulo na koščke. Presenečeno so opazovali nastalo situacijo, dokler dolgin ni komentiral: "No, zadaj imamo prost dostop do notranje kljuke vrat!" Odprli so vrata in dolgin je nerodno sedel za volan. Izgubljeno je iskal notranjo ključavnico in poskušal ključ potisniti vanjo. Ker mu poskusi niso uspeli, ga je zamenjal debeluhar, nato pa še nakresani mladenič. Nikomur ni uspelo ključa spraviti v ključavnico, le nakresani mladenič ga je uspel potisniti v odprtino ključavnice. Ko gaje pričel obračati, je spoznal, da ga ne more obrniti. "To je napačen ključ!" je modro ugotovil. "Ne more biti!" je zagodrnjal nabasani dolgin, ki je podprt na vrata komaj stal ob avtomobilu. "To je originalen ključ!" Naliti mladenič je poskušal znova in znova obrniti ključ, dokler se vsega ni naveličal in pljunil skozi vrata: "Mafkurba, to je napačen ključ!" Poskušal je pobegniti iz ključavnice, vendar trmasti ključ ni hotel ne levo ne desno ne ven. Jezni nakresanko gaje s tako jezo vrtel levo in desno, da seje prelomil natri dele. Prvi del je ostal v ključavnici, drugi pa v njegovi roki, tretji pa je bil še cel. "Mafkurba!" je zaklel mladenič. "Zdaj smo pa tam!" "A dela?" je vprašal debeluhar, ki so ga alkoholni hlapi podiral i po tleh, a seje lovil za avtomobil. Občina Zagorje ob Savi "Hudiča dela," je robantil mladi nabasanko." Ključ sem zlomil!" "Hoo-o-oovdre!" je zarenčal debeluhko." Kako bomo pa sedaj šli domov, če ne moremo hoditi! Zajebal si nas!" Pijankoti so gledali eden drugega kot psi in mačke. Akcija jim ni uspela, vendar so še vedno upali v rešitev. Pognali so možgane v pašo in, glej ga zlomka, rodila seje nova ideja. "Kaj če avto porinemo do ceste, nato pa po klancu navzdol! Potem poskačemo v avto in se odpeljemo v dolino! Tam pa je že moj dom!" je modroval naliti dolgin, kije razmišljal le še z alkoholnimi hlapi, hoditi pa ravno tako kot ostala dva, ni mogel. "Hej fant, to je ideja!" seje navduševal utekočinjeni debelko. "Ti sedi v avto, midva pa te porineva do ceste!" In tako so storili! Nalita iskalca ravnotežja sta se naslanjala na kartco in imela občutek, dajo potiskata po cesti. To sta storila tako, da sta se pijano opotekala ob avtomobilu, občasno padala, se pobirala in ponovno poskušala riniti - a več kot za poskuse ni šlo. In kadar ima hudič mlade jih ima celo kopico! Nenavadno dogajanje na ulici je opazil mimoidoči, kije takoj odšel v gostilno, iz katere je priteklo več napol treznih moških. "Držite lopove!" je vpil eden izmed njih. "Avto mi kradejo!" Krepostni možakarji so zagrabili tri pogojno samostoječe junake in jih prisitsnili ob zid. Trije naliti junaki so presenečeno zrli vanje in vpili: "Pokličite policijo, napadli so nas!" "Pokličite policaje," je na drugem koncu vpil lastnik avtomobila. "V avto so mi vdrli in ga hoteli ukrasti! Pokličite policaje!" Niso dolgo čakali, ko je pridrvela policijska marica, iz nje pa so skočili trije postavni policaji. Zapodili so se v gručo in aretirali tri hladnokrvne razbojnike, ki so samozavestno trdili, da niso nič krivi. Dolgin je trdil, da je avto njegov; debelko, da ga je dolgin ves dan vozil z ukradenim avtomobilom, a tega ni vedel; mladenič pa, da ni vedel, da dva lopova vlamljata v avto, ajimaje vseeno pomagal. Na ulici je vladala popolna zmešnjava. Lastnik avtomobila je tulil, da so mu uničili avtomobil, korajžni napoltrezneži, da je potrebno golazen pospraviti, aretirana alkoholizirana golazen pa, da so žrtve nesporazuma. Ubogi policaji so imeli polne roke dela, da so osvobodili ulico in razjasnili nastali primer. Preiskava je bila naporna in težka, dokler policaji niso zbrali dovolj dokazov, da gre za komedijo zmešnjav. Po tej ugotovitvi so ljudi napotili domov, oškodovanca nazavarovalnico, tri drzne lopove avtomobilov pa odpeljali v kremplje svojih žena. Vso nastalo kriminalno ozadje je pojasnil kratek, slovnično pomanjkljiv, a jerdnat policijski zapisnik: V nedeljo, dne 01.04.1995 sta iz gostinskega lokala Kum v Zagorju prišla pijana A.T. in M.R. Okoli 01.00 ure sta se odpravila do rdečega RENAULT 4 reg.št. LJ Fl-111 misleč, da je avto last A.T. Zaradi teme in pijanosti omenjeni ni opazil, da ima svoj avtomobil parkiran na sosednjem parkirišču, ampak sta oba z znancem poskušala odkleniti vrata napačnega avtomobila. Ker jima to ni uspevalo, jima je na pomoč priskočil še B.K., ki je... EPILOG: Kadar pijete, puščajte avtomobile doma! Jože Ovnik Beoglad pridem, ne vem od kod; grem ... ne vem kam - kako to, da sem tako vesel ... Dolgo je tega, polnih deset let, kar smo zapustili pobrateno Dudovico.To je tam doli blizu Lazarevca, ja, ja v Srbiji, prav imate. Danes se tega sicer nekateri sramujejo, toda takrat, ko se je pri nas na uradnih prireditvah Prešernova „Zdravljica„ že pela kot nova, neuradna. Himna, si torej moral imeti jajca, da si šel dol. Ah, toda to ni več važno. Preveč je bilo vmes vsega gorja. Kaj le počnejo, ti ,,moji„ tam dol. Ali pomislijo kdaj name, na nas, Janeze, ki smo jim za deset čudovitih poletnih dni spremenili ritem življenja. Gledam obledele fotografije, nekaj me drži za grlo ... risbe ostave, krmače, portrete Lože, Petra Petroviča, starega Jovanoviča sšajkačo, Dure, Joleta, Direktorja, Šnape, Adriane ... Oprtani z risbami, slikami, praznimi platni, stojali in priborom, smo iskali motive njihove dežele za svojo dušo ... spomini... Beograd... železniška postaja ... Lokomotive, orjaške železne pošasti, ki jih daje Nemčija, vagoni... Utrujeni... Vsega je konec. Vračamo se domov. V Slovenijo ... tolpa slikarskih amaterjev, zadnje jenkijevske pošiljke zagovornikov bratstva in enotnosti na jug ... predenje počilo. Toda takrat je že bilo nekaj v zraku. To smo vedeli vsi. Buhvarij, da si omenil, da si Slovenec. Ne, niso ti storili nič ... toda njihovi pogledi so povedali, kaj si mislijo o tebi. In Tega se ne da pozabiti... iščemo peron, na katerem bi moral stati vlak za Ljubljano. Aha! tukaj je!! se dere Hohkraut. Toda, razočaranje je neizmerno. Vlak krene šele ob polnoči... V tisti utrujeni apatiji tudi ne pomislim na to, da bi biljezen na kaj. Tukaj, na Balkanu, je vse mogoče ... Gledam življenje okoli se. Opazim. Peron je živo razsvetljen. Ogromna ura visoko gori na stropu jeklene konstrukcije se zdi, kot da ne kaže točnega časa. Prašna visi na stropu jeklene konstrukcije, ki sega čez vse perone. Vonj čebule, mekane rakije, bljižnjega sekreta, ostrega tobaka iz juga, vonj po tračnicah davno razlite in zdaj že strjene nafte, golobje nagravžnosti in zarjavelih tračnic, ta vonjje silil v neko drugo podzavest, ki se je organsko ni hotel nihče od nas več zavedati... nekaj težkega okoli nas nam pada na pljuča, nas mori V zraku zabrenči. Napad!! Komarji, prekleta zalega mrčesja/! Navajeni so preganjanja. Ne boje se. Sila rodi protisilo. Praskamo se po nogah ... v tem praskanju so vlaki, mimo naše volje, prihajali in odhajali in v meni vzbujali zavist proti onim, ki so se smeje ali s solzami v očeh pozdravljali ali poslavljali od onih na peronu. Mahajoč v slovo. Nasproti me stoji gruča žensk. Vse so oblečene v svoje domače, srbske, obleke. Kratka, široka krila, nagubana v sto in sto gub, pisane bluze s svetlimi gumbi, rute na glavi, vse rdeče, belo in modro. Opanke. Debele, pisane nogavice. Ena, najmlajša izmed njih, je nosila dete. Še to je bilo v narodni noši, kakor ostale. Smejalo se je in božalo mater po obrazu. Pri nas pa je noša za parade in veselice, ne nosi j ih ljudstvo, ampak mestne dame ... me d.o.o. podjetje za Inženiring, ekonomsko 0 in podjetniško svetovanje i—i i—j n/ ^ 71 telefon: 0601/64 083 fax: 0601 64 214 r\\ vVvPHvvv Cesta 20. julija 2c 1 I L J U v—' V I 1410 Zagorje ob Savi j 3 24. SVEČANA 2000 preblisne ob tem prizoru. Za nosilnim stebrom starejši kondukter z rokami v žepu in z dokajšnjim vampom čez pas, vidno vzburjen slinasto bulji v blondinko živo rdečih ustnic, na visokih šticeljnih, okoli vratu, zapestju in ušesih pa jo vso pokriva ehtegold ... Možiček s turško kapico na glavi peha voziček, na katerem stoji kozarec z rumeno pijačo. Tam, na vogalu sedi truma raztrganih ljudi, ki venomer kričijo, čistilci čevljev. Ciganka pride nasproti, pobira ostanke cigaret... prosi... Klici imen iščejo v tej, za nas, gužvi, svojce ... in svoje vagone. Poiščem skicirko, uživam kot malokdaj, ko črta steče ... Slave me žokne pod rebra, rekoč: d’ s’t lub, zdT ub tem cajti delat’. To „delat’„ je bilo slišati malo zajebantsko ... Nasmehnem se ob misli, da je ta peron v bistvu že postavljena scena za kakšen Kusturičin film ... Pomešani med prodajalci pijače in sendvičev, nekateri, drugi, nemo, čepe posedajo v svojem času in čakajo na koga od svojih, na svoj vlak, da jih odpelje v njihov, nekje tam, svet. Brane jamra, da mu je zmanjkalo tobaka, svalčica bi bila več ko dobrodošla, proseče me pogleda. Dam mu jo, pa še eno zatakne za uho. Slave je medtem v svojih mislih že pri svojih na Jesenicah. Naenkrat iznad zaškripajo od golobjega drekaposranizvočniki... voz iz Ljubljane, Zagreba, za Beograd, Skoplje, Atene, Istanbul stiže na četvrti peron ... Krojcer modruje, da tobak ni zdrav, Brane, med solznim kašljanjem, pa kot iz topa v svoj zagovor, da je tobak poleg krompirja edino, kar je Kolumb dobrega odnesel od Indijancev... mimo v tem prismrdi star cigan, sumljivo podoben tobakarici od maloprej, opaljen od sonca, vsaj mislim, da se ne motim, z zlatimi zobmi, pravi, da prodaja ure iz Trsta, šverca marke. Tečaj je dober, ni kej, samo marke so sumljive ... Helca mu z roko odmahne ...on ne zameri. Vlak za Istanbul je odpeljal... Mir. Peron se umiri. Spravim skicirko. Zadovoljen. Samo naš vlak, še vedno zaklenjen čaka na trenutek, da nas sprejme. Vidim, kondukter se za nosilnim stebrom jeklene konstrukcije nekaj vroče pomenkuje z blondinko živo rdečih ustnic. Prišepne ji na uho, da se ona prešerno zahihita. Še bo vroče, si mislim. V tistem hipu pa, o, shit, kot da je čutil, da ju opazujem, me prebodejo njegove črne oči, tako iznenada, da od presenečenja tudi pogleda nisem uspel umakniti. Bilo mi je nerodno, ko me je tako ulovil, amaterja, v Pohoti zavistnega. A se je samo nasmehnil ... Nekaj balkansko melanholičnega je bilo v tem nasmehu rumenih zob in neobrite brade. Odakle s\, je presekal to mučnost, z zobotrebcem med zobmi. Olajšano, s ponosom v sebi, češ, kaj boš ti men ’, ruknem vanj, S lovenec sem ... Tedaj se Je zgodilo nekaj nenavadnega. Ne, ne saj to je vendar razumljivo. Mimo je v tistem trenutku prihodil natakar, urejen, da je že kar bodlo v °či, srednje velik človek, z gladko nazaj počesanimi lasmi, ki je nosil po peronih pijačo. Slišal je moje zadnje besede, vsaj tako se je videlo. Slišal je moje besede, nenadoma je obstal, roki sta se mu zatresli, da so rosne Pločevinke hladne pijače zažvenketale. Oči so se mu v veselju razširile, zasvetile, obrazje nabreknil v prijazne gube, in kar na lepem je bil pri nas in vsem po vrsti je hitel na ves glas razlagati veselo skrivnost'. laz sem tudi Slovenec, jaz sem tudi Slovenec !! Takrat in nikoli več pozneje v življenju me ni obletel takšen občutek, na, Tej, zdejle, ko to pišem, mi grejo Mravljinci po ledjih, kjerkoli sem po svetu že vandral. Vsi, prav vsi, meni Seje vsaj tako zdelo, da smo ena sama družina na tem peronu. Saj seje še elegantni žid, ki je bil dotedaj nekaj molil na sosednji klopi, vzdramil in nasmehnil ... natakarjevo srečo so prekinili od golobjekov posrani zvočniki. Spet je zahreščalo ... voz iz Beograda za Zagreb, Ljubljanu, Jesenice, Minhen*, Štutgart* i Frankfurt, stoji na peronu broj 5. Putnici Trženje, komuniciranje, oblikovanje d.o.o. Ljumjtmuiinm 'priloge^ se umoljavaju da paze na svoju itd, itd ... Zadnje minute čakanja so tako, hvalabogu, minile. Domov grem ... ne morem verjeti ...Pogledam po naših. Vsi so nestrpno pograbili svojo prtljago. Na hitro se poslovimo od našega rojaka. Pozabim mu dati svoj naslov ...V tem se vrata vagonov našega vlaka cvileče odpro ... kondukter in blondinka vstopita v vagon zadnja. Opazim ... Polnočni brzovlak je tako, končno, tudi nas sprejel. Utrujeni in že malo žleht od vsega čakanja, prtljago nalašč razmečemo po kupeju, da bi ja izgledal čimbolj poln. Za vsak slučaj, da se nam ne vsili kakšen, po možnosti z ženo in otroki, ki bi se spomnil med drugim sezuti, noge iztegniti po sedišču in zaspati do Zagreba. Nikoli ne veš ... Ravno se razkomotim ... Moram na sekret. Jebenti, pa ravno sedaj. Zaklenjeno. No, lepo ... toda, notri slišim glasove, ne! to je stokanje, krik užitka, naslade ... No, lepo, kmalu sta začela Le kdo je ta srečnež, sem mu k’r fouš. Po desetih dneh bi meni tudi žepasalo ... Tiščim kolena skupaj, tolk me scat tišči, bojim pa se zapustiti vlak, naj mi ravno takrat odpelje. Ključavnica se nenadoma odklene. Ven stopi vsa skuštrana blondinka, znanka iz perona. Ko da ni nič. Za njo pa kondukter. Briše si še rosno čelo... Olajšan se vrnem v naš kupe. Hohkraut noče z nami. Pravi, da bo šel domov z jutranjim, da bi rad naredil še par nočnih posnetkov velemesta. Meštroviča, skupščino, ljudi, mostove na Donavi, Kalemegdana ...Za spomin, pravi. Ma,jebeš spomin, Lojs, saj še pridemo, ne! A on vztraja Da naj ne skrbimo, da bo vzel taxsi. V redu, že veš, pravim. Mene vleče domov, Lojs! Za Savo, pod Javor, Mrzlico, Kum ... Čez glavo imam čevapčičev za zajtrk, pleskavice za malico, pasulja za kosilo, mekane rakije i sladkiša ob popoldanski malici in, o krona vsega, Karadordeve, in še kakšne, kare. Hohkraut pa vztraja in me vabi s sabo. Ne rečem, da me ni vleklo, toda, človek božji, dej razumet, že tri dni nisem sral. Prdim pa, d’ buhpumagi ... Pomaham mu v slovo z obveznim na pamet.. .„vid’ma se, Lojs. Mirki se .. .„ Toda pozabim nanj takoj, ko se izgubi za ogromnimi steklenimi vrati, ki vodijo v Življenje mesta. Vlak je namreč v tistem trenutku trznil. Hvalabogu ... Zbogom, Beograd ... Zdrseli smo po tiru, takoj čez most, ki ga v tej črni noči nismo videli, bolj slišali, ki ga nismo niti gledali, kajti naše oči so nemo iskale le še zadnji sij pravljičnega mesta ... Prizor te noči je bil nepozaben. Kot bi se nam mesto hotelo zahvaliti za ves trud, slike in smeh, za podalpsko drugačnost, drugačnost, ki je nekje v neki blatni zabiti, južno proti Kolubari, polni vojnih spomenikov in volovjekov, za vedno pustila sled o Nas ... po desetih letih, celo do današnjega dne. Pisma iz Juga pričajo o tem. Po vsem črnem obzorju noči so gorele luči. Luči Beograda. Od tu so iz teme svetile kot majhne sveče, semtertja zamižiknile, in spet zagorele, kot da škratje hodijo okoli in mimo z laternicami. Iz njih so se dvigale temne sence palač, kakor postave duhov, ki se sklanjajo med bodoče grobove ... Avala nad njimi. Kamor je seglo oko, lučka pri lučki, nad njimi pa obok neba, kakor z zvezdami posut prt... Gledal sem, zdaj že preko Save, v kateri so cvetele zvezde, ki so se zibale v naročju njenih valov, na mesto, ki ga ni bilo več videti, samo njegova medla svetloba, in nenadoma mi je bilo, kot bi gledal naše Gaberška za vse svete. Lučka pri lučki, vse migeta in drhti. V bregu se na križu dviga Krist. Svetloba upanja pa gori krog njega, za pomin na tisoče onih, ki so tu pustili svoja življenja ... Oddahnem si. Šele, ko mi Brane Fortuna UČINKOVITO VAROVANJE PREMOŽENJA Ly ■!] l> b pomoli pod nos steklenico mekane zopet zaslišim, vidim in, o ljubi Bog, na žalost tudi vonjam življenje tega vlaka, ljudi, živine ... Kupe je postal neznosno zatohel. Odprem okno ... Brane od nekod potegne steklenico petrolejske barve nečesa. Rine mi jo pod nos. Na! Joco, požri malo. In se smeji. Brane, ne bi! a z’stuopš!? Toda njemu se upirati, vedno nasmejanemu Štajercu, ah, saj ne bi razumel. Zato močno potegnem, malo zato, da se ga znebim, malo pa tudi zato, ker sem bil potreben, priznam, priznam ... pogoltnem, toda tisto ne gre v pravi kanal, in mi jemlje sapo, od sile kašljam, da mi solza skali pogled. Notri je bilo nekaj domačega, njihovega, za želudac, se zavem, podobno koprivi, ki me je, prekleta do veka, žgala vse do Zidanega mosta ... v tistem hipu so se vrata kupeja sunkoma odprla, na njih pa je stal kondukter z nasmehom rumenih zob in neobrite brade. Karte, molim !!... čelo mu je še vedno rosno ... ... vlak je drvel... ... Beograd je ugašal... smo na oni strani Save. Nerazpoznavna poslopja, cesta teče pod nami. Pokriva jih senca drvečih vagonov Že ga ni bilo več. In bolj, ko seje izgubljal v temi, bolj je v nas rastlo neko tiho poželenje, hrepenenje po domu, po naši lepi slovenski zemlji ... Zemun. ... na obali je stal stražnik ... Andreja Alt (nagrajeno delo) Nekega lepega dne bom odprla loputo in te povabila na žur. Lehko boš zapel svoj osemdnevni pankrtski esej in mi dvignil krilo. 23.decembra me boš lahko vrgel v sneg in mi rekel, tarnala, vikaj me. In vikala te bom ves čas, če boš hotel, samo ne pusti jim, da te zakopljejo. Ne maraš teme, nesrečen boš. Boga res ni, ali pa je sadistična svinja. Ne pusti jim, da te zakopljejo, ker bela krsta postane črna, ko jo prekrije zemlja. Prosim te, prosim te, ne pusti jim, da mi vzamejo mladost, ker ti si moje otroštvo. Samo ne pusti me same, ker bom umrla tudi jaz. Pesem je posvečena sošolcu, sosedu in prijatelju Silvu Povšetu, ki je umrl v Ljubljani, 24.10.1991, za posledicami prometne nesreče, 23.12.1999 bi, osem dni pred mano, dopolnil osemnajst let. Ta svet je kot buča, ki gnije na sivem polju v neskončni megli. Živ človek ne živi več; samo mrliči se še sprehajajo po mestu; spominjajo na podgane in iz ust jim smrdi po žveplu. Kdor umre mlad, diši po belih vrtnicah. Strah meje ljudi, ki jočejo, ko fant umre, ki oblačijo črnino in pozabljajo, da sonce še vedno sije in izvir odžeja žejnega. Strah meje sebe, ker sem jaz tista, ki luči kaže hrbet, ki ljubkuje bele nageljne in sanja bele krste; moj izvir je slan. Občina Hrastnik 24. SVEČANA 2000 5 Boštjan Grošelj TO Sl Tl Kdo je na zemljo vrgel trpljenje, kdo je na zemljo prinesel gorje, kdo je zasadil zrno razdora, kdo ranjuje moje srce? To si ti, dragi človek, to si ti, bližnji moj, to si ti, dragi sosed, to si ti, ego moj. Kaj naj storim, kam se obrnem, da bom dobil, kar si želim, da bom dosegel, da bom srečal, kar vedno čutim, daje prav? Ključje vtebi, daj, odkleni sobo svojega srca, sredi nje se svetloba širi, sredi nje videl boš zaklad neminljivi, ki ljubezen čista je. Kdo bo na zemljo poslal veselje, kdo bo na zemljo vrnil polje, kdo vanj zasadil zrno sprave, da bo srečno moje srce? Peter Motnikar OTOŽNOST Otožen sem. Ne vem zakaj, toda otožen sem. Kaj vse bi dal, da ne bi bil. Da ne bi venomer zabolelo, ko slišim tvoje ime. Otožen sem. Bil. V moje življenje je vstopil angel, ki meje rešil. Rešil tebe. Rešil meje misli o tebi. Ne potrebujem te več. Imam angela. Našel sem sebe. Doumel sem, da ni vse v tebi. Vse je na meni in mojem angelu. Uspelo nama bo. Tudi brez tebe... Kajti nebesa pogrešajo angela. Kije ob meni... NEKOČ Nikoli več ne bo, kot je nekdaj bilo. Nikoli več večerov, ko sva si izpovedala ljubezen. Ostala je le praznina v najinih dušah, ki jo zapolnjuje strah. Strah o tem, kaj bo prinesla prihodnost. Mene in tebe v prihodnosti ni. Skupaj. Ostala so le darila, ki ne pomenijo nič, če naju ni. Skupaj. Gledam medvedka, ki si mi ga podarila. Kaj bi z njim? Ga raztrgam ali pobožam? Ne, ostal bo tu. Z mano. Kot spomin na tebe, ki te ni. To si ti, dragi človek, to si ti, bližnji moj, to si ti, dragi sosed, to si ti, mir s teboj. Občina Trbovlje Ne bodi žalostna, ker je konec. Bodi vesela, ker je bilo lepo. Jaz sem. Binam REGIONALNI CENTER ZA RAZVOJ ao.a 24. SVEČANA 2000 UU ls Igor Goste PRODAJAM SE, OPROSTITA Ulegla seje prestrašena, neizkušena vznak, pokrita s tanko prozorno rjuho čez golo telo. Z občutkom kot da bi bila v mesnici ponujeno rdeče meso in z izrazom v očeh, v katerih še slepec opazil bi strah. V kaj so me prisilili, kaj sem storila?" soji vprašanja mučila omamljene možgane. "Pa saj to ni res! To so le moreče sanje. Ne, resje! Le kaj sem jim dovolila, v kaj sem se spustila?" "Vem, da me golo skozi skrite špranje opazujejo pohotne, strahopetne pošasti. Vem, da bodo kot vedno prišli in potešili svoje strasti." "Le zakaj otroštvu nisem dopustila odrasti, zakj vzela sem si mladost, zakaj pomirjajoče spanje?" Zdaj pa sem v njihovih rokah, a v svoji pasti, moreče in pogubne zdaj so moje sanje." "Kje sta bila oče in mati, ko sem vaju potrebovala, ko so moji nemi kriki vzklikali na pomoč? Kje sta bila, ko potrebovala sem vajino moč, ko kriva pota omame so me zapeljala?" "Ne vem, mogoče nista kriva in sem kriva sama, ko zapeljama nisem našla, kar sem iskala? Mogoče ljubezen, moč sta mi ponudila, a nisem ju občutila, niti ju vzeti znala." "Zdaj sem tam, kjer najmanj sem hotela, kjer sesul v prah se mi je ves svet. Tu, kjer grob premnogih fantov je in deklet. Ne, tega vama, sebi nisem želela!" "Mati, oče in vsi dobri ljudje: Prodajam se! Za kapljico opojne tekočine, za ta prekleti prah. Rešita me! Strah meje, res meje strah. Mati, oče, oprostita, prodajam se, prodajam se!" Marinka Žulič POPOTNIK Po ozki poti do srca, skrivnostni potnik se poda. Previdno prek krivine, s težavo skoz' ožine. Zdaj hitro! Zdaj počasi? Kri naprej ga toplo rine! Postajal sčasomaje večji. Ni več mogel hitro teči. Kar na enkrat je obstal, več poti naprej ni znal in korak postal je trd! Strdek je povzroči! smrt. TO SEM JAZ Bila sem vedno nekam zase, vedno povsem drugačna. Nesklepčna z vašimi pravili kot, da nebi na istem svetu se rodili. Zdaj pa zase pesmi pišem, da izlijem na papir te bolečine, ki z vami niso si edine. Vi ne veste kaj je hrepenenje, ker vaša duša ni jokala, saj raje v greh seje podala! Vi ne veste, da trpim. Na pogled morda se srečna zdim. A v srcu žalost me razjeda, moje je življenje beda! To sem jaz in misli moje, ki delijo se na dvoje: Prve dajejo mi up, druge pečejo kot strup. Resnica sanje prepodi, vse to boli, boli. CEMENTARNA TRBOVLJE CEMENTARNA TRBOVUEd.d. Kolodvorska cesta 5, Trbovlje Zavod za izobraževanje in kulturo Litija Ljudska univerza Trg na Stavbah 8a Litija 24. SVEČANA 2000 Mibmmmi __pApi Alojz Jakopič Angela Bakovič Tl IN JAZ ŽGOČA POT Čeprav rodila oba je ista mati Ob žgoči poti ni več sence zame, si niti rok ne znava več podati. da spočila bi si utrujeno telo med nama brezna so in oceani. in ni več lahne sape. mostovi zrušeni in upi pokopani. da popihale bi moje rane. zato sem žalostna zelo. Zakaj so se mostovi porušili? Ladje vse viharji potopili. Zjutraj, ko prebujam se iz sna Morda zato, ker sva od majhnih nog si mislim. vsak s svojo družbo tekala okrog. da vse to le nočna mora je bila, a že isti hip se zavem. Vprašanja takšna si vsak dan postavljam, da sem sence in lahne sape oropana bila. ponoči v sanjah nanja odgovarjam. Vprašanje eno sto rodi vprašanj. Matjaž Merzel odgovorov pa najti si ne znam. ZAKAJ ŽIUIMO KOT ROŽA V KORITO? Boš oprostil, če oprostim ti jaz, bo veder bil še kdaj obeh obraz? Modro nebo Zakaj bi se kot tujca gledala, in rdeči oblaki, če iste sva krvi, če brata sva. sonce v zatonu in ljudje, ki ne morejo ŽIULJENJE spati. Koliko si zgodb že napisalo Mrtva tišina in koliko podob narisalo, na zeleni podlagi; koliko ljudi si pokopalo, svet je zelen, in koliko jih s tabo še trpi? kot smo vsi zeleni, rastemo, cvetimo Vsako rojstvo se s teboj pričenja, in umiramo. te vsaka smrt za vedno pokonča. Brez tebe nič se ne prične, ne mine, Smo kot rože enoletnice, brez tebe sreče ni, ne bolečine. s stoletno dobo. rastemo Pa vendarle minevaš in izginjaš, živimo z vsako smrtjo nekam se zgubiš, se učimo z novim rojstvom spet se tiho vračaš prehranjujemo in se s tegobami kot lev boriš. vozimo in delamo v koritu. Da bi le ostalo in ne izginjalo. Dokler ne umremo do vseh ljudi pošteno bi bilo, in končamo da ne bi enih v nesreči utapljalo v koritu. in drugih v bogatstvu kopalo. ©E) niSEcJJE ©® offset tisk, knjigotisk, sitotisk izdelava manjše embalaže izdelava celostne podobe zloženke, prospekti katalogi vizitke, dopisi, kuverte, bloki.... brošure, časopisi revijalne oblike letaki, plakati knjige.... Trubarjeva 3, 3270 LAŠKO 'jd i qaq Nataša Paulin SPOMIN ki žulje delavcev, v žepe svoje so pobrali. Bil je lep trenutek, Nepozaben, Nežen z dotikom Tvojih prstov in ustnic. Gospodje z vrha, tudi vi ste krivi, mogoče nehote, ali hote, to ste dovolili. Tvoj objem, Gorak in močan, Bil si mi kot princ iz sanj. Bilo je lepo, Žal prekratko. Sedaj je le spomin Za NJIM. Jočem za teboj, ker Edino si mi. Ranil si me, a Nikoli branil. Enkrat za vselej vedi, da Jaz pozabila te ne bom. Moje srce hrepeni In gori Tebe si želi Jaz te ljubim, A bojim se, da te izgubljam. KAPLJA DEŽJA Drsi, drsi, kaplja dežja, Drsi, drsi in nič ne velja. Gledam jo, ko po oknu polzi In se sploh ne ustavi. Sprašujem se, kaj bo z njo, kam bo spolzela ali bo sploh preživela. Pridrselaje na konec okna in padla na zemljo. Poglejte nezaposlene ljudi, nikar jim ne recite, da so lenuhi, počutijo se izobčenci naše družbe. Obžalujem mlade, ki ostali so brez dela in lahko sejim zgodi, da se bodo izgubili. A titi srednjih let, niso mladi več, še manj pa stari, ne marajih nobena firma več! Gospodje z vrha, vam prav nič ne manjka, vse imate pod kontrolo, le nekaj v vas žel, hudo je zatajilo. LASTOVKE Prebudila sem se v siv otožen dan, brez vetra je in hladno, čas nagiba se v jesen. Tiho je in zla slutnja v duši se poraja, kot, da se bo nekaj slabega zgodilo. Lastovke posedle so na žico, le tu in tam katera še vzleti in brž nazaj na žico sede. Glasno se čebljanje sliši, zdi se, kot posvet družine, ko odhajajo na dolgo pot. In ni je več. Posrkalajo je zemlja vase In tako se konča Z vsako kapljo dežja. Angela Bakouič KRIVI STE Otožno bo slovo od njih, na lastovkah se otožnost tudi vidi. Saj dom je njihov tu pri nas, tukaj zagledale so luč sveta, na jug gredo, da zimo preživijo. Bog vedi, koliko njih se spomladi bo vrnilo in koliko nas, se bo njihove vrnitve veselilo, teh sivočrnih kepic s škarjastimi repi. Kapo dol premožnim, kateri od dela so postali, a lumpi tisti so, <^2) ZA NAS ZA VAS ZA r Z OTU D^3 rm-n a> VARSTVO PRI DELU VARSTVO PRED POŽAROM FIZIČNO IN TEHNIČNO VAROVANJE MERITVE MIKRO-KLIME i€/> UPRAVLJANJE S STANOVANJI STORITVE INVALIDSKE DELAVNICE VAflNEJŠI 8VET cs3 Podjetje za storitve in proizvodnjo d.d. Grajska pot 8,1430 HRASTNIK Tel.: 0601 54-021, Fax: 0601 44-075 Cesta komandanta Staneta 15, 1270 Litija - Slovenija Telefon,fax:061/883-465; e-mail: ma3ca@siol.net izdelava reklamnih napisov expres izdelava štampiljk izdelava reklamnih vrečk sitotisk in tampotisk color ofset tisk 9le verjemite na besedo, preizkusite nas ! Sion stop:041 412-060 in 0609 647-885 MA3CA AJDONIK & CO d.n.o., Podjetje za trgovino, proizvodnjo in storitve, Parmova 7, 1270 Litija TI SKARNA TORI ^Oblikovanje VEZAVA URADNIH LISTOV \ l/j l-l L- DIPLOMSKIH NALOG TI O -1 o 7S O TJ M 70 J> z: c_ TRG FRANCA FAKINA 2A 1420 TRBOVLJE TEL. : DbDl 27 25D, 27 bDfl j . j j I j C J7 f; Spoštovani bralci! S 4. številko Zasavca začenjamo z novostjo, ki je pred vami. Znani Zasavci nam bodo predstavili svoj dan oziroma teden. Na kakšen način ga preživijo, kaf delajo, kako se zabavajo itd. lO.februap-ČBTRTEK (MOJ VSAKDANJIK) Verjetno si ne mislite, da se tudi moj dan prične kakor dan vsakega človeka. Že tisto jutranje prebujanje v meni premleva, kaj vse bo danes, vse tisto, kar že vem in vse tisto, kar me bo doletelo med samim dnevom na delovnem mestu. Moj delavnik po 15. uri nima zaključka, kot ga ima delavnik sodelavcev iz občinske uprave, moj se prične zjutraj in konča v poznih večernih urah, ko si lahko kakšno urico vzamem za sprostitev in počitek. Nekaj minut pred 7. uro stopim v pisarno in že zvoni telefon. Na liniji je nejevoljna občanka, češ, da ji je občina postavila betonska korita in da zato njen sin ne more parkirati avtomobila pod oknom pri bloku. Z lepimi besedami ji obrazložim, da smo se tako dogovorili tudi z njo, da preprečimo parkiranje drugim in njej s tem omogočimo mir pod njenim oknom in njenim vsakdanjim življenjskim prostorom. Medtem so že prišli v pisarno sodelavci in pričeli smo s tolegijem, pogovorili smo se o dešu-prejšnjih dni in pričeli pripravljati mnenja na amandmaje, ki.so.}tkjo6čh>ski,svetniki vložili na proražuirža leto 2000. Ko človek razmišlja; da smo proračun sestavljali in oblikovali več kot mesec, in da smo po našem mišljenju naredili vse tisto, kar je za našo občino nujno potrebno, seveda v skladu s frnančnimi možnostmi, se vpraša, kaj je to politika. Hm, ponovno telefon. In že mi je jasno, da bo ta četrtek zopet en pester dan. Kliče gospod iz Ministrstva za gospodarske dejavnosti in mi pove, da imamo vsi zasavski župani, direktorji RTH, TET in RCR sestanek z gospo ministrico, glede usklajevanja zasavskega zakona. No, pa so splavale tiste jutranje misli, da bom po kosilu preživel urico v gozdu pod Rovtami, na svežem zraku in samoti-to je zame pravi počitek. Panič zato, bom pa to storil jutri. Joj, saj je že devet! Rokometaši so me povabili na podpis pogodbe z generalnim sponzorjem. Sedem v avto in se odpeljem v Avtohišo Mikolič, kjer so me že čakali in po mojem prihodu slovesno podpisali pogodbo. Vmes me še dvakrat zmoti mobitel. Kliče župan sosednje občine zaradi popoldanskega sestanka, kliče me direktor RCR-tudi na isto temo, da bomo usklajeno nastopali pred ministrico v upanju, da bomo s tem zakonom dobili možnost za razvoj celega Zasavja, na račun postopnega opuščanja energetske dejavnosti. Na poti nazaj na občino se ustavim v trgovini in na hitro pojem sendvič, ker sem vnaprej vedel, da ne bo časa za kosilo. Po vrnitvi v pisarno me podžupan obvesti o intervjuju tajnika KS Dobovec na Radiu Trbovlje, kako naša občina ne daje iz Ekološkega sklada tej krajevni skupnosti nič za ekologijo. Pa se človek vpraša, kje dobi tajnik KS podatke, ki niso relevntni dejanskemu stanju, saj smo se v letu 1999 trudili in tej KS namenili mnogo več sredstev kot ostalim. Pa se je začelo; telefon za telefonom, problem za problemom, težava za težavo. Pa saj tu sem predvsem zato, da bi se občani Trbovelj tu boljše in lepše počutili. V pisarno vstopi tajnica in prinese kup pošte, ki jo pregledam, zaznamujem in tisto najnujnejše pripravim za naslednje jutro, da se bodo sprotno in tekoče reševale. Po vsem tem odhitim še na sestanek predstavnikov strank pred sejo občinskega sveta, na katerem smo pretresli gradivo, amandmaje na proračun, statut in predvsem tiste najbolj pereče probleme. Joj, saj je že 14. ura. Oprostite, moram v avto in v Ljubljano, na sestanek pri ministrici. Pa smo sedli in sestankovali, tako da sem ob 17.uri zamudil sejo Nadzornega odbora občine in prišel v Trbovlje šele okrog 20. ure, zapeljal avto v garažo, še za eno uro sedel v pisarno, zbral misli, kaj vse se je dogodilo, pogovarjalo okrog zasavskega zakona in razmišljal o tem, ali so naše možnosti, da ta zakon parlament sprejme realne in kaj bo potrebno narediti, če ga, pa tudi tisto najslabše, kaj če tega zakona sploh ne bo. No, po 21.uri sem si vzel čas, da sem doma lahko v miru pojedel »kosilo«, prebral časopis, si ogledal na teletekstu, kaj seje dogajalo danes doma in po svetu, kakšno bo vreme in z mislimi, daje jutri nov dan, legel k počitku. Pa nisem zatisnil oči, še vedno so mi misli begale po Ljubljani, po denarju, po olajšavah v našem zakonu, pa tudi o plazu na cesti v Čeče. Dnevnik je zapisal Ladislav-Žiga Žgajnar, uredil Igor Goste P00K0'0”” '1 JOŽE SEVLJAK: »ŠE VEDNO Ml JE NAJDRAŽJI PREŠEREN« Jože Sevljak je profesor pedagogike. Rodil seje na Klancu nad Vačami. Njegova žena Joži je učiteljica (nekdaj tudi moja v Kisovcu.op.p.) in knjižničarka. Z njo ima hčer, kije višja medicinska sestra. Jožetova poklicna pot je pestra. Sprva je služboval kot učitelj v Gabrovki, Podkumu in Zagorju, kasneje pa kot svetovalni delavec na OŠ »Ivan Skvarča« v Zagorju, kot ravnatelj na OŠ Šmartno pri Litiji in pedagoški svetovalec na Zavodu za šolstvo RS, že 19.1etopaje direktor Zavoda za izobraževanje in kulturo Litija. 1. Kako ste si kaj s politiko, s kulturo vem, da sta si na TI? S politiki si nisva preveč na roko. Če se že srečava, si samo vljudno pokimava. In greva dalje, vsak svojo pot. 2. Kateri pregovor vam je najbolj pisan na kožo? Rana ura, zlata ura. Samo v drugačnem smislu. Zjutraj se je namreč tako prijetno »crkljati«. 3. Nekoč ste sodelovali v kulturni skupini Dediči. Bi nam zaupali kakšno anekdoto iz takratnih časov? Veliko lepih spominov imam na to skupino. Na druženje z mojimi pesniškimi sodrugi. Žal dveh, Francija Kopitarja in Rada Palčiča, ni več med nami. Nastopali smo v Zagorju in Litiji in bili za tiste čase kar odmevni. Ljudje so nam radi prisluhnili. Veliko zaslug za to je imel naš vodja profesor Nande Razboršek. 4. Ker vem, da ste vešči tkanja (uporabljam vašo besedico) stihov, upam da ne bo pretežko, če vas zaprosim za en šaljiv verz o LJUBEZNI? Saj veste, smo v času Valentina. Verz o ljubezni? Šala mala! Ko ji je odslužil, na čevelj gaje dala! 5. Verjetno ne sodite v generacijo, ki je praznovala Valentinovo, ali pač? Ta praznik zaljubljenih se je pri nas uveljSvil šele v zadnjih letih. Ste (še) zaljubljeni? Res nisem iz te generacije, ampak to čustvo mi ni bilo nikoli tuje! Če sem zdaj zaljubljen? Seveda sem! Kar naprej! 6.Po knjigi katerega slovenskega pesnika in pisatelja najrajši sežete? Rekli boste, da se sprenevedam, ampak čisto zares. Še vedno mi je najdražji Prešeren. Takega genija še dolgo ne bomo imeli ali pa morda nikoli več. T.Mnogi imajo svoj hobi. In vaš je? Kar nekaj jih imam. Pišem, slikam, rad zidam, delam oporne zidove. Vedno rajši, morda je to znak staranja, pa imam tudi rožice. Nekaj zaslug za to ima najbrž tudi moja žena. 8.Svetlana Makarovič, ki jo nadvse cenim, je odklonila Prešernovo nagrado. Zanima me vaše mnenje ob tem edinstvenem dogodku. Do tega ima vso pravico. Ne vem pa, kakšni so bili dejanski razlogi za odklonitev nagrade. 9.Ali ste najlepše verze napisali: Dedič Jože Sevljak a) ko ste bili v gostilni v družbi lepih natakaric rahlo vinjeni, b) ko ste se sredi noči mučili, da bi zaspali in so se vam v mislih rojevali verzi, c) kako drugače? Najlepših verzov še nisem napisal. Ne vem, če jih bom ploh kdaj! Recimo, da bi moj odgovor uvrstili pod novo črko č. Igor Goste Skupina E-LITTA, Darko Verhovec, Uroš Dobčnik, Marko Hočevar in Simon Dobčnik, je iz Litije. Pred kratkim je izšel njihov prvi album (CD in kaseta) E-LITTA 2000, na katerem je deset skladb melodičnega rock'n'rolla. Rock'n'roll. Velika konkurenca. Kaj ponujate na CD-ju, kaj je tisto, kar naj bi pritegnilo? NOV/) PLOŠČA: E-LITTA 2000 Igramo melodičen rock'n'roll, kar je sprejemljivo za širše poslušalstvo. Predvsem bi radi pritegnili s spevnimi refreni. Pa z besedili... Narkoman, Frizerke, Motorji,... Motorji. Zdi se mi, da mladi bendi zelo radi opevate motoriste, njihovo življenje,... Očitno je »v modi« igrati na motorističnih zborih... Ja, tudi mi smo se menili, da bi igrali na kakšnem zboru, pa je potem vse padlo v vodo. Za pesem Motorji pa nameravamo posneti videospot, v katerem bodo nastopili motoristi in seveda lepe punce. Na motorističnih zborih je super publika, rockerji in tega si vsak bend želi - dobro publiko. Zakaj je (po vašem mnenju) začetek skoraj vsakega benda rock'n'roll? Najlažje se najde zasedba. . .bobni, kitara, bas, vokal... Če bi bili profesionalni glasbeniki, bi na to najbrž gledali drugače... Originalno je bila pesem »Dieta« prej »Dekleta«. Se je vaš pogled na dekleta od takrat, ko ste posneli demo kaseto s pesmijo Dekleta, do danes, spremenil? Ne, to ne. Besedilo smo spremenili, ker so bili prej v njem izrazi, ki so se nekaterim zdeli preveč provokativni... Izdali ste pri založbi TKM RECORDS? To je nova založba, v Litiji -domačem kraju. Lastnik je zelo korekten, s sodelovanjem smo zelo zadovoljni. E-LITTA... bistro, ni kaj... vsakega, ki si pod tem predstavlja marginalce s t.i. »večvrednostnim kompleksom«, lahko zabijete, da je Litta staro ime za Litijo... Ja, res. Najprej smo bili R.I.P., nato Soulin' Bodies, potem pa smo v neki knjigi zasledili staro ime našega mesta, Villa Litta, dodali E, in postali E-LITTA. Če v Sloveniji kdo z glasbo kaj zasluži, so to hrvaški pop izvajalci, ki YU-nostalgike zalagajo s plehko glasbo, ki je že zdavnaj izgubila kontakt z umetnostjo... Je narobe kaj s slovensko glasbo ali z veliko večino slovenskih poslušalcev? Največji problem je v založbah, managerjih, radijskih in televizijskih urednikih. Zadnje čase se sicer pogosto vrtijo slovenski spoti, vendar je še vedno premalo poudarka na domačih bendih. Saj veste: kovačeva kobila je zmeraj bosa...Dobro bi bilo, da bi slovenski bendi nastopali na Hrvaškem, tako kot oni tukaj,... KONCERT: 26. 2. 2000, Kulturni dom Šmartno; E-LITTA + SIDDHARTA. Katja S. KOPAVO IN BPLNVI Z GOSTI, V TPBOVLJAH NAVDUŠILA V gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje, je bil v petek 4.februarja zelo obiskan koncert, ki sta ga organizirala glasbenika Brendi in Korado. Na koncertu je poleg njunih glasbenih gostov sodeloval tudi Vinko Šimek v vsem dobro znani vlogi Jaka Šraufcigerja in s svojimi šalami dodobra nasmejal publiko srednjih let. Po dve uri trajajočem (veselem) koncertu je bil Brendi pripravljen odgovoriti na nekaj vprašanj in priložnost seveda nismo izpustili iz rok. Kako to, da ste se odločili za koncertno turnejo in kateri glasbeniki poleg vas in Korada še sodelujejo? S Koradom sva za takšno turnejo zbirala hrabrost že kar nekaj let. Odločitev ni bila najlažja. Kajti tudi, če si popularen in prodaš veliko kaset, se glasbeniki vedno sprašujemo, ali imamo dovolj poslušalcev oziroma ali bo na koncert prišlo dovolj ljudi. Letos sva se s Koradom vendarle odločila za turnejo.Želela sva »potipati« najino publiko. K sodelovanju sva povabila tudi humorista Vinka Šimeka. Ljudem sva želela narediti humoristični koncert, na katerem bi z nami prepevali in se smejali našim šalam. Predvsem zato, ker živimo v zelo neugodnem času, kriza je na vseh področjih in so ljudje vse manj veseli oziroma so zamorjeni. Takšne sproščajoče zabave so ljudje lačni. Povsod, kjer smo nastopili, so bile dvorane polne, tako da smo dobili ogromno samozavesti. Upamo, da bo naša turneja postala tradicionalna. Odločili smo se tudi, da bomo k sodelovanju povabili glasbenike, ki šele stopajo na slovensko glasbeno sceno. Zdi se nam, da ljudje radi vidijo nova imena. Danes so Trboveljčani lahko videli ansambel Dan in noč, pa nov duet Amande in Lidije ter punca za katero jaz trdim, da je nova zvezda na slovenski glasbeni sceni. To je Andreja. Slovenska Daniela, kolikor smo lahko slišali? Ja. Zagotovo ima Andreja najbolj senzibilen glas in je nekaj čisto posebnega na naši sceni. V dobrem mesecu bo pri založbi Mandarina izdala tudi svojo prvo samostojno kaseto, na kaseti Zlata mandarina 6, kije pravkar izšla, pa sta posneti tudi dve njeni pesmi, ki stejih slišali danes. Kako to, da vas klub temu, da prodate veliko svojih kaset, da so vaši koncerti dobro obiskani, ni opaziti oziroma slišati na nacionalnih medijih? To je stara zgodba. Po desetih letih mi je vseeno uspelo nastopiti v oddaji ZOOM, kar je velik uspeh. Se pravi, da sem dal za naslednjih deset let »svoje skoz«. Ne vem koliko se zaradi tega ne sekiram. Mene in Korada v Sloveniji tako in tako dobro poznajo. Če se preveč pojavljaš, se te ljudje hitro naveličajo. Bolj miježal, kermije tako težko na TV spraviti nova glasbena imena. Vsi se jih nekako branijo in jim ne zaupajo. Sam pa mislim, daje v Sloveniji zelo veliko takih, ki bi si zaslužili priložnost, da se predstavijo širšemu občinstvu. Kako vam uspe biti vedno nasmejan? Obstaja recept? Enostavno. Če hobi združiš s službo, če se polniš z energijo, ki ti jo daje glasba in nenazadnje, če živiš v tako lepi pravljici kot jaz živim, potem ni težko biti nasmejan. Morda le nasvet vsem ostalim. Ne se družiti s tistimi, ki so vam zoprni, družite se s tistimi, ki so vam všeč, ki so vam simpatični. Sam sem nenehno v taki družbi in potem to ni težko. Spoznali smo vaš nov ansambel Barabe. Res je odličen. Ali to pomeni, da Don Juana ne bo nikoli več? Don Juana zagotovo ne bo več. Toje bila ena lepa pravljica, ki seje prav tako tudi zaključila. S ponovnim pojavljanjem bi samo pokvarili konec te lepe pravljice. Barabe so ta trenutek »ta boljši« glasbeniki, pobrani s Štajerske. Štajerce sem zbral zato, ker so največji veseljaki in so zelo temperamentni glasbeniki. Igor Goste 77 j: runerin £ jr.£ KULTURA JE KLJUČ DO ŽIVLJENJA Svečana prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika je bila v četrtek, desetega februarja, tudi v Domu upokojencev Franc Salamon v Trbovljah. V Domu na Tereziji, kot mu domačini radi rečejo, sta bila tokrat gosta Janeza Krajnca dva umetnika vezane besede, starosta sloven- skega pesništva, pesnik Jože Šmit in gledališki igralec in pesnik Tone Kuntner. Poleg njiju je gostitelj povabil še Godalni kvartet Rožmarinke, ki so poskrbele za glasbene užitke in pa slikarko - rojakinjo - Nedo Mušič, katere otvoritev razstave je bila ta večer. Za pravi uvod v praznični popoldan so poskrbeli člani kulturne skupine Doma Franc Salamon s predstavitvijo Prešernovih pesmi po svojem izboru, za kar so se vsi resnično potrudili in jim gre vse priznanje. Direktorica doma Danica Hren je v svojem pozdravu opozorila na dejstvo, da se premalokrat zavedamo, da je kultura ključ do življenja, daje naša osveščenost, ki spada k duši našega naroda. Zaradi tega spoznanja se v Domu ves čas trudijo, da bi imeli čim bolj bogato kulturno življenje. To dokazuje lanskih petindvajset kulturnih prireditev, ki so jih organizirali in so bile vse dobro obiskane. Tokratna prireditev je napovedovala, da se bo kulturna dejavnost v Domu nadaljevala, ob pomoči Janeza Krajnca, tudi v letošnjem letu. Le-taje predstavil svoje goste, ki jih je tokrat povabil na prireditev - pesnika Jožeta Šmita, ki je izdal preko deset pesniških zbirk za odrasle in otroke inje bil v svojem življenju - po besedah Krajnčevih - pastir, šolar, vojak, pregnanec, partizan, urednik, novinar, lektor in še kaj, in Toneta Kuntnerja, ki ga občinstvo dobro pozna z gledaliških desk Mestnega gledališča ljubljanskega, ki pa je ob vsem tudi pesnik. Živa Željko je prebrala nekaj pesmi Jožeta Šmita, Tone Kuntner paje svoje pesmi predstavil sam. Za dober pretok pozitivne energije so s svojim igranjem prispevale članice godalnega kvarteta Rožmarinke, ki so svoje "delo" dobro opravile. Ob tej priložnosti je Janez Krajnc čestital letošnji dobitnici nagrade Tončke Čeč, Marji Kužnik in se ji zahvalil za dosedanje prizadevanje na področju kulture tudi med starejšimi in upokojenci. V sklopu te prireditve je bila tudi otvoritev razstave slikarke Nede Mušič, kije bila rojena v Trbovljah, sedaj pa živi in dela v Ljubljani. Njena slikarska tehnika je slikanje na steklo z barvami, motivi njenih slik pa so konji, o katerih tudi pesni. Slike bodo na ogled v avli Doma upokojencev do 29.februarja. MAH KULTURNIŠKE SKUPINE UPOKOJENCEV SO SE PREDSTAVILE V torek, 15.februarja zvečer so se v dvorani doma Svobode v Zgornjih Trbovljah, predstavile s celovečernim koncertom štiri kulturniške skupine Društva upokojencev Trbovlje. V povsem polni dvorani so se najprej predstavile s svojim programom pevke Ženskega pevskega zbora pod vodstvom zborovodkinje Nande Guček. Drugi je bil na vrsti Moški pevski zbor, ki ga vodi zborovodja Miha Hercog. Tudi s tem zborom je deloma sodeloval harmonikar Vrtačnik, deloma pa tudi VIS. V tretjem delu pa je nastopil VIS - Vokalno instrumentalna skupina, ki jo vodi Anka Grahek. Vsi ti trije ansambli so se predstavili vsak s svojim dobro pripravljenim programom. Peli in igrali so dela v glavnem slovenskih avtorjev. Tokrat pa so še posebej pripravili in izvedli dela domačih skladateljev J.Skrinarja, I.Gračnerja in T.Jelena. Svoj delež paje prispevala tudi literarna sekcija, ki jo vodi Marja Kužnik. Skupno z Jožo Ložak sta recitirali nekaj večeru primernih Prešernovih pesmi, dodali pa sta še Cankarjevo Belo krizantemo. Sicer sta ves večer moderirali in povezovali program. Po zadnji skladbi VIS-a in MoPZ-ja paje po tem, ko seje iztekel program, ta skupina s sodelovanjem poslušalcev v dvorani zapela in zaigrala venček slovenskih narodnih pesmi za dobro voljo. In dejansko seje množica poslušalcev dobre volje vračala na svoje domove. tl. V DOMU STAREJŠIH V HRASTNIKU PODELILI NAGRADE ZA VOŠČILNICE Vdostvo doma starejših občanov iz Hrastnika je poslalo svojim sodelavcem prijazno vabilo na 5.obletnico obstoja svojega doma, ki so ga praznovali na poseben način. Odločili so se namreč, da bodo povezali svojo obletnico z nagradnim natečajem izdelovanja vizitk, ki bi se ga udeležili vsi slovenski domovi za starejše občane. Od 56 domov se jih je odzvalo kar 31. Na natečaju so sodelovali varovanci dotjjov, delovni terapevti so bili njihovi mentorji. Tematsko niso bili omejeni, uporabili pa so vse mogoče tehnike - od tempera barvic, kolaža, akvarela, do idrijske čipke. Zamisel za ta natečaj so dobili v Hrastniku zaradi uspele razstave novoletnih voščilnic, ki so jo organizirali Ema Brelih delovni terapevt idrijskega doma sprejema nagrado za kolekcijo voščilnic. Izročil jo je župan Leopold Grošelj, pokrovitelj natečaja.Levo stoji Drago Kopušar desno pa predsednik komisije Vinko Hrovatič. predlansko leto. Obiskovalci so bili že takrat navdušeni nad ustvarjalno močjo izdelkov posameznih varovancev. Ocenjevalna komisija, ki sojo predstavljali Hrastničani in predstavnik komisije za delovno terapijo , so se odločili, da podelijo pet enakovrednih nagrad. Najlepše voščilnice so izdelali Rozalija Goričanec iz Kranja, Marija Kac iz Lukavce, Aleksander Tušar iz Nove Gorice, Jože Topolovšek iz Ljubljane-Šiška in Neža Doberšek iz Hrastnika. 77. p n Jr.Gj g n £ Ir.fi 24.SVEČANA 2000 Najlepšo zbirko vizitk pa so ustvarili varovanci doma upokojencev Jožeta Primožiča-Miklavža iz Idrije. V njihovih voščilnicah so prevladovale seveda lepe idrijske čipke. nagrade so podelili v sredo, 16.februarja in Drago Kopušar, direktor doma je pozdravil okrog 40 gostov. Nagrajencem je čestital tudi Leopold Grošelj, hrastniški župan, nagrade pa je podelil Vinko Hrovatič, predsednik komisije. Besedilo Fanči Moljk, slika B.KIančar UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVUENSKO OBDOBJE V času od 17.februarja do 2.marca poteka v mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja v Trbovljah skupinska razstava del slušateljev in slušateljic Univerze za tretje življensko obdobje. Z delom je pričela pred letom dni, obiskujejo pa jo iz vsega Zasavja. Tokrat se na razstavi predstavljajo člani oziroma članice likovne skupine te Univerze. Sicer Zasavsko Univerzo v Trbovljah vodi Nada Odlazek. Ta je na otvoritvi 1 T.februarja na kratko obrazložila tudi pomen dela te Univerze za starejše ljudi. • IL TRIO NAJLEPŠI CVET V četrtek, lOTebruarja seje v domu starejših občanov na Izlakah predstavila skupina treh mladih deklet, ki si pokazala svoje znanje v igranju instrumentov. Dekleta slišijo na ime Trio najlepši cvet. Skupaj igrajo malo manj kot eno leto, vendar so že prave mojstrice. Najmlajša izmed njih, Aleksandra Debevec, šteje komaj devet let in igra kitaro ter klaviature. V prostem času se posveča tudi baletu. Anja Žibert ima enajst let, igra pa harmoniko in kitaro. Tudi Petra Knez je mojstrica svojih instrumentov. Igra klaviature in kitaro. Vsa tri dekleta poučuje kitaro učitelj iz Žalca. Nad njimi budno bedijo in jih učijo tudi starši. Še posebej zanje na glasbenem področju skrbi Aleksander Debevec. Dekleta se.bodo 24.marca 2000 predstavila sorodnikom in svojim sponzorjem v gostišču Vidrgar Žibret. Naslednji dan, se pravi, v soboto, 25 .marca, pa bodo v istem gostišču odigrale svoj premierni ples. Vabljeni ste torej, da se plesa na materinski dan udeležite in zaplešete ob zvokih mladega tria Najlepši cvet. IRH ZADNJI KONCERT BOŽIČNIH PESMI Glede na to, da se božični dnevi štejejo nekako do svečnice, torej do 2.februarja, je župnijski pevski zbor sv.Barbare v Trbovljah, izvedel zadnji božični koncert oziroma koncert božičnih pesmi. Taje bil na svečnico, 2.februarja v novi cerkvi sv.Marije na Ulici 1.junija. Zbor je pel božične pesmi pod vodstvom zborovodkinje Urške Grabnar. IL. BILO JE VALENTINOVO, ZDAJ BO PA PUST V Knjižnici Zagorje bodo tudi v letu 2000 potekale ure pravljic. Navadno so na sporedu vsak zadnji četrtek v mesecu ob 17. uri, tokrat pa so najmlajši od 4 do 10 let lahko pravljicam prisluhnili že v četrtek, 17. februarja. Kot je dejala Romana Bizjak, ki pripravlja ure pravljic, so se prilagodili praznikom in s pravljicami obeležili tudi Valentinovo. Ker imajo tudi najmlajši svoje prijatelje in prijateljice, so z zanimanjem poslušali pravljice, ki govorijo o prijateljstvu in o ljubezni. In dejali so, daje ljubezen tudi, kadar komu, ki ga imaš rad, kupiš darilo. Za nameček so še risali in sicer je vsakdo narisal svojega najboljšega prijatelja ali prijateljico. In David je povedal, da ima sto prijateljev, ker se rad igra in tako mu ni nikoli dolgčas. Aljaž pa ima le dva prijatelja, s katerima se rad igra in je vedno zabavno. Žan pa je dejal, da se rad s prijatelji veliko pogovarja in daje njegovemu najboljšemu prijatelju ime Matej in hodi v glasbeno šolo. Monika pa pravi, da imaš prijateljice zato, da se z njimi igraš in zabavaš. Nekaj manj kot dvajset jih je prisluhnilo uri pravljic, kar je že prijetna družba. Da bo tudi med zimskimi počitnicami pestro, se bodo v zagorski knjižnici lahko v četrtek, 24. februarja ob 11. uri udeležili počitniške likovne ustvarjalnice ter izdelovali pustne maske. RR. USPEŠNA LIKOVNA USTVARJALNICA OE SONČEK V vrtcu Sonček iz Hrastnika so pripravili v ponedeljek, 14.februarja imenitno razstavo, ki je plod ustvarjalnega dela njihove likovne skupine od oktobra do januarja. Staršem in nekaterim sodelavcem so na začetku zapeli nekaj pesmic, deklamirali in zaplesali, potem pa pokazali razstavljene izdelke, ki so zavzeli kar celo učilnico. Predstavili so se s pestro paleto likovnih tehnik. Občudovali smo lahko slikanje na keramične ploščice, na plastične lončke, za kar so uporabili barve za porcelan oziroma barve za steklo. Izrezovali in lepili so like iz mossgumme, na kozarce prilepili suho cvetje, kar je v zadnjem času zelo moderno. Na steklo so slikali tudi s konturo, za keramične krožnike pa so uporabili barve za keramiko, bleščice. Nekaj posebnega so tudi steklenice, olepšane z granit barvami. Vrhunec pa predstavljajo beneške maske, pobarvane z barvami za glino. Marsikdo je želel ustno potrdilo vzgojiteljic, daje izdelek res samostojno delo otrok. Mladim ustvarjalcem in njihovim mentoricam veljajo iskrene čestitke. Fanči Moljk DVE LIKOVNI RAZSTAVI V DELAVSKEM DOMU TRBOVLJE Na dan kulturnega praznika, 8.februarja so ob 17.uri odprli v Likovni galeriji Trbovlje v Delavskem domu, dve likovni razstavi hkrati. Pripravili so jo ob slovenskem kulturnem prazniku Občina Trbovlje, Relik in Zavod za kulturo Delavsko dom Trbovlje. Ob navzočnosti precejšnjega števila obiskovalcev je imel uvodno besedo prof. Aleš Gulič. Govoril je o dr.Borisu Skalinu, ki je razstavljal barvne fotopovečave z različnimi motivi, kakor tudi o mladih likovnikih iz društva Relik, kijih vodi mentorica Severina Trošt Šprogar, dipl.obl.p vizualnih kombinacij. Mladi likovniki so razstavili na ogled vrsto svojih del dvanajstih avtorjev v različnih slikarskih tehnikah in na različne motive. Odprtje razstave je obogatil Mešani pevski zbor Akademik iz Trbovelj, s krajšim koncertom pod vodstvom zborovodje Blaža Rojka. Razstavljena dela si je bilo možno ogledati do 18.februarja v popoldan-skih urah. IL. STARO OBČINO BODO PORUŠILI Občina Trbovlje seje nedavno tega odločila, da bo iz raznih razlogov porušila dotrajano zgradbo na Trgu Franca Fakina 33. V njej so bila zadnja desetletja stanovanja, do leta 1939 pa je imela v njej svoje upravne prostore občina Trbovlje. Večina stanovalcev je bila že preseljena v druga stanovanja, zadnji pa se bodo izselili te dni. Zgradba stoji na eni strani med Parašuhovo in Pust-Kobacevo hišo, na drugi strani pa župnijsko cerkvijo. Iz starega mestnega jedra bo tako odstranjen še en objekt, v katerem se je marsikaj dogajalo v preteklem obdobju. IL. f? j j G ji? 1! HEDVIKA KOTAR: »ŠPORT JE ZDRAV IN POŠTEN« Hedviko Kotar, naj športnico Zasavja 1999 po izboru bralcev Zasavca, sem obiskal na njenem domu, kjer živita skupaj z možem. Prvo kar mi je padlo v oči je bilo, da kamorkoli sem v zelo lepo opremljenem stanovanju pogledal, so visela priznanje ali pa so bila, poleg pokalov, shranjena na policah pohištva. Mislim, da če bi jih štel, bi porabil kar nekaj časa. Seveda sem Hedviko, potem ko sem ji izročil priznanje inji čestital najprej vprašal, kaj ji priznanje pomeni? »Zahvaljujem se vsem, ki ste glasovali zame. Priznanje mi pomeni toliko, kot da bi zmagala na tekmi svetovnega pokala v alpskem smučanju, ki je meni nadvse ljub šport. Veste, meni je šport kot ribam voda. Dokler bom zdrava bom živela za šport«, je odgovorila. In s športom se naša zmagovalka ukvarja že zelo dolgo. Z njim seje ukvarjal že njen oče pred vojno in zanj navdušil tudi svoje štiri otroke. Predvsem za smučanje. »Spominjam se tistih časov, kako smo včasih s »štamfanjem« (takrat ni bilo teptalnih strojev) pripravljali proge na Kumu, Mrzlici ali Vrheh za tekmovanje. Od cilja do starta. Seveda tudi žičnic ali vlečnic ni bilo, tudi prevoza do smučišča ne. Vse smo znosili (smuči in nahrbtnik) na ramah. Danes je seveda drugače, a prav je, da občasno spomnimo naše otroke in druge kako je bilo nekoč«, se je spominjala Hedvika. Njena tekmovalna pot se je vzpenjala počasi, predvsem zaradi tega, ker v družini ni bilo dovolj denarja za nakup boljše smučarske opreme. Kljub temu je osvojila že v mladinskih konkurencah odlične rezultate. Kasneje je v slalomu kot članica na odprtem prvenstvu Hrvaške osvojila drugo mesto in druge še in še dobrih uvrstitev. Po končani smučarski karieri je poučevala otroke smučarskih veščin. Zadnjih deset let tekmuje na množičnih rekreativnih tekmovanjih v smučanju in tako v svoji konkurenci kot v absolutni sega le po najvišjih mestih. Lani se je udeležila tudi svetovnega veteranskega prvenstva v Avstriji in osvojila v svoji kategoriji v veleslalomu šesto mesto. Ni potrebno poudarjati, da so tovrstna tekmovanja zelo draga (startnina, prevoz, oprema) in da bi zelo potrebovala kakšnega zanesljivega pokrovitelja. Hedvika pa se ne ukvarja le z alpskim smučanjem, ampak tudi s tekom na smučeh. Žal ji za tek na smučeh primanjkuje časa. Zato pa si ga za tek brez smuči vzame veliko. »Veselje do teka sem imela že kot osnovnošolka. Udeleževala sem se raznih tekmovanj. Resneje sem se s tekom začela ukvarjati šele po končani smučarski karieri, ko sem začutila, da je nastala neka praznina. Sprva sem tekla krajše razdalje, kmalu pa sem opazila, da mi je tek na daljše proge bolj pri srcu. Predvsem maratoni. Moj prvi maraton, ki sem ga pretekla je bil v avstrijskem Gradcu, kjer sem v kategoriji žensk nad 35 let osvojila tretje mesto. Spoznala sem, koliko trudaje potrebno vložiti v maraton, kako gaje težko preteči in to klub temu, da dnevno pretečem 10 in več kilometrov. Tu za lenuhe ni prostora« Hedvika je pretekla že več kot 120 malih in 8 velikih maratonov. Tekla je tudi na newyorškem in v svoji konkurenci dosegla 15 mesto. Teklo je skupaj več kot 28000 tisoč maratoncev. Svoj najboljši čas je dosegla na DP v Celju, kjer je bila s 3. urami in 7. minutami tretja. In katere športnike najbolj ceni ? Mojco Suhadolc, Špelo Pretnar, Jureta Koširja in Tomaža Vrhovnika. Verjetno vas zanima tudi koliko časa dnevno trenira? Dnevno z možem tečeta vsaj eno uro. Na končuje vsem, ki berete tale zapis »položila na dušo« tole sporočilo: »Vse, ki želite biti tudi v drugem obdobju življenju mladi (Hedvika izgleda dosti mlajša, op.p.), ki imate voljo do zdravega načina življenja pozivam, da se z mano enkrat tedensko udeležite teka ali hoje v hribe, gimnastike ali plavanja. Moja telefonska številka je v imeniku. Pokličite in dogovorili se bomo.« Besedilo in sliko Igor Goste Jani Čop, naj športnik Zasavja 1999 'VZDUŠJE V REPREZENTANCI NI TAKŠNO, KOT BI MORALO BITI" Izbor bralk in bralcev Zasavca pravzaprav ni presenetljiv. Je že tako, da so javnosti bolj na očeh moštveni športi in tudi na ta račun je Jani Čop postal naj športnik Zasavja 1999. Z njim smo se pogovarjali po tekmi z Atomom iz Krškega, kjer "rudarji" z igro in pristopom niso navdušili. Morebiti tudi zaradi tega, ker Jani ni zaradi poškodbe odigral niti sekunde. Jani, gotovo vam to priznanje, ki je bilo izrečeno s strani naših bralcev, veliko pomeni... Kot športniku mi priznanje pomeni veliko, saj sem s tem dobil potrditev svojega dela in vem, da za mano stoji občinstvo, ki spremlja moje rezultate in rezultate kluba in reprezentance Slovenije, katere član sem bil. Trenutno ste poškodovani. Za kaj pravzaprav gre in kdaj vas bomo lahko zopet spremljali na parketu? Gre za staro poškodbo hrbtenice, ki se mi pojavlja vsake toliko časa in sicer se mi vname živec in zaradi tega mora počivati. Počasi gre stanje na bolje in upam, da bom v naslednjih krogih že lahko pomagal soigralcem v borbi za prvo mesto v ligi. Cilj Rudarja je naskok na prvo ligo. Mislite, da vam bo to uspelo? Nič ne mislim, vem! Prepričan sem v to, kajti druge izbire nimamo, vsekakor pa smo ta cilj sposobni doseči. Kakšne pa so vaše ambicije Ambicije so eno, realnost drugo in če ne bi bilo te poškodbe, potem bi ciljal prav gotovo višje. Nisem pa človek, ki bi zaradi visokih ciljev tvegal trajno poškodbo hrbtenice in zato se moram sprijazniti s tistim, kar trenutno je. Reprezentanca se je uvrstila na olimpijske igre. Kot član reprezentance ste sodelovali v več akcijah. Imate še motiv za nastopanje za Slovenijo? Ne, motiva ni več. Že poškodba mi tega ne dopušča, poleg tega pa tudi klima v tej reprezentanci ni takšna kot bi morala biti in kot sem je bil vajen v bivši Jugoslaviji. Ob koncu tega pogovora se še enkrat zahvaljujem za ta izbor in pozdravljam vse bralke in bralce Zasavca. Besedilo: Peter Motnikar Slika: Igor Gošte Na večerji z Daliborjem Filipičem, evropskim podprvakom "V ŠPORTU NI PROSTORA ZA ŽURKE" Povabilo na večerjo z evropskim podprvakom ne pride vsak dan. In kljub temu, da je povabilo prišlo na naše uredništvo v zadnjem hipu, je bilo jasno, da srečanja z njim ne smemo zamuditi. Pravzaprav bi se spodobilo, da bi se na srečanje z njim odpravil kar sam športni urednik, a zaradi drugih obveznosti tega dne to ni bilo možno. Pa smo razmišljali in razmišljali... in potem ugotovili, da je za pogovor ob večerji z Daliborjem najbolj primerna ženska. In ravno zato je "partijsko" nalogo dobila kolegica Branka in prijeten pogovor ob večerji v čast proslavitvi odličja strnila v intervjuju, ki je pred vami. Trboveljčan Dalibor Filipič je na 27. mladinskem evropskem prvenstvu v karateju, kije bilo od 11.do 13. februarjav Celju, osvojil drugo mesto. S tem je dosegel naj večji uspeh v svoji karieri in tudi v celi zgodovini trboveljskega karateja. Na prvenstvu sta poleg njega v slovenski reprezentanci nastopila še dva člana Karate kluba Tika Trbovlje, Franci Ceferin in Edin Salkič. Oba sta nastopila zelo dobro, vendar jima je še vidnejše rezultate preprečila športna (ne)sreča. V vlogi selektorja je nastopil trener trboveljskega kluba, Borut Markošek. Prvi dan tekmovanja so potekali klubski dvoboji, kjer so v kategoriji starejših mladincev slovenski reprezentantje že v prvem kolu nesrečno izgubili proti Hrvatom. Nadaljevalo seje s posamičnimi boji. Kot prvi Slovenecje v soboto v ring stopil Dalibor Filipič. V 1. krogu seje pomeril s Hrvatom Liničem. Potem ko je bil po polovici borbe rezultat še vedno neodločen, je Dalibor silovito napadel. Borbo je končal v slabe pol minute z maksimalnim rezultatom 6:0. Poljak Stodkowski se je v drugem krogu nekoliko bolje odrezal, vendar kljub temu ni niti za trenutek ogrozil zmage Filipiča. Končni rezultat5:l. Tudi francoskega reprezentanta se kljub večjemu ugledu Dalibor v 3. krogu ni ustrašil. Še pred koncem regularnega dela borbe gaje premagal gladko s 6:0. Na tribuni so medtem njegovi reprezentančni kolegi ustvarili pravo navijaško vzdušje. Očitno je bilo, da je Dalibor ta dan pripravljen za svoj življenjski uspeh. V borbi za finale seje pomeril s Slovakom Mačko. Ob odličnih taktičnih potezah obeh tekmovalcev je pri neodločenem rezultatu Dalibor v zadnji sekundi borbe napadel in dosegel točko ter s tem uvrstitev v finale. Že čez slabo uro se je pomeril z Nizozemcem Berensom. Po polovici borbe je vodil Dalibor z 1:0 in do zmage je ostala še minuta. V naslednjem napadu pa mu je roka rahlo zadrhtela in zgrešila cilj. Nizozemec je to s pridom izkoristil in izenačil. Tudi do vodstva 2:1 je Berens prišel po podobni napaki. Po vodstvu se je Nizozemec zbral in prevzel pobudo ter borbo vajeno pripeljal do konca. Kljub porazu seje Dalibor znašel na rokah klubskih prijateljev, ki so skupaj z njim proslavili prvo trboveljsko evropsko odličje. Dalibor Filipič, rojen 13.02.1983, je dijak 3. letnika Srednje avtomehanične šole in nosilec rjavega pasu, stopnje 1. KYU. Kljub temu, da je svojo tekmovalno pot začel šele pred slabimi petimi leti, je na državnih prvenstvih, pokalnih tekmovanjih in mednarodnih turnirjih osvojil že kar 24 medalj. Na največjih tekmovanjih je debitiral na lanskem SP v Bolgariji, kjerje osvojil zelo dobro 9. mesto. Kaj ti pomeni ta uspeh? Največ. Kot sem že vsem povedal, je to moj naj večj i uspeh do sedaj v tem športu. Na takšnem tekmovanju sem nastopil šele drugič, na evropskem prvenstvu pa sploh prvič, tako daje zame to res velik uspeh. Evropsko prvenstvo je sploh eno najmočnejših tekmovanj. Na kaj pa ciljaš za naprej? Isto, kot do zdaj. Nekatere napake bo še treba popraviti, drugače pa ne bo nobenih sprememb. Kaj ti je v soboto manjkalo do prvega mesta? Manjkalo mi je nekaj samozavesti. Ko sem povedal z 1:0, sem že pomislil na zlato medaljo in se malo preveč sprostil. Nasprotnik je bil bolj zbran in je zmagal. Koliko časa boš še nastopal pri mlajših mladincih? Odvisno, kdaj bo naslednje evropsko prvenstvo. Če bo pred 13.februarjem, potem še naslednje leto, sicer pa bom konkuriral že pri mladincih. Je karate zate najpomembnejša stvar v življenju? Mu daješ prednost tudi pred šolo? Ne, nikakor ne. Karate je sicer zdaj moj edini šport in mislim pri njem tudi ostati, vendar pa je šola pred tem. Prej je treba poskrbeti za druge stvari, potem je šele šport. Ti, poleg šole in karateja, ostane kaj časa še za druge stvari? Ja, vedno se najde kaj prostega časa. Ni problema. Pa ljubezni...? Hja, zdaj ni nič, no... Je pa tudi včasih. S klubskimi sotekmovalci ste videti zelo dobra ekipa, dobri prijatelji. Se družite tudi po treningu? Ja! Zelo dobra ekipa smo. Skoraj vedno smo skupaj; na treningih, zunaj. Menda v klubu skrbiš tudi za mlajše kategorije... Ja, tudi mlajše karateiste pomagam trenirati. Najdem čas tudi zanje. Sicer pa se s tem tudi sam še učim. Koliko pa sicer sam treniraš? V klubu trikrat na teden. Veliko pa treniramo tudi z reprezentanco. Ko so kakšne pomembnejše tekme. Od novega leta skoraj nismo bili prosti. Zadnji teden smo bili ves čas skupaj, trenirali smo dvakrat na dan. V klubu, če imamo trening na višjem nivoju, ta traja eno uro in deset minut, če pa na nižjem nivoju, pa do dve uri. V čem pa si v borbi najmočnejši? Lahko bi rekel, da v hitrosti. Če je tekmovalec počasen, ti pa imaš hitrost, je to res velika prednost. Sicer se pa največ dela z rokami. Tudi psihološko pripravljen moraš že priti na tekmo. Kakšen dan prej razmišljaš o njej in se pripraviš. Ne morem priti tja s podočnjaki ali... Takšnega pritiska potem ne zdržiš. Sploh na takšnem nivoju, kot je evropsko prvenstvo, kjer moraš biti ves čas stoodstotno zbran. Kakšni žuri dan pred tekmo potem odpadejo? To odpade. Ni šans. Če prideg domov ob kakšnih štirih, petih, si preveč utrujen. Se zavedaš tega uspeha, pa čeprav si star komaj ... 17 let? Ja, se zavedam. Besedilo: Branka Jan, slika: Urh Maček NOVI MODELI 323 ACTIVE IN ELEGANCE Mazda 323 že za 2.069.900 SIT! PRI NAKUPU VAM POMAGAMO Z UGODNIM! KREDITI NA ENAKE OBROKE DO PETIH LET IN MANJAVO STARO ZA NOVO. NA ZALOGI RABUENA VOZILA V ODLIČNEM STANJU. mazoa AVTOHIŠA KRŽIŠNIK Kržišnik Roman s.p. 1410 Zagorje, Selo 65 Tel.:060/64-729 (AVTOSALON) 0601/66-500 (SERVIS) Fax: 0601/68-359 Tako avto, kot cena privabita nasmeh na usta. Odprto: od /. do 18. ure Soboto: od 9. do 13. ure Z EHNICNO Wefz\/isni Center LITIJA Ponoviška 11b Tel: 061/883-044 Fax: 061/883-040 -TEHNIČNI PREGLEDI VOZIL - POSEBNI PREGLEDI (ČEMI) f-SjffgPfjSjjj - ZAVAROVANJA Triglav, Maribor, Slovenica, Tilia - PODALJŠANJA REGISTRACIJ Litija, Zagorje, Trbolje, Hrastnik - BREZPLAČNI PREVENTIVNI PREGLEDI vsako soboto - PRODAJA IN SERVIS VOZIL Chrysler, Jeep, Daewoo, Renault - PRODAJA RABLJENIH VOZIL -AVTOVLEKA - SALON IN SERVIS OSEBNIH RAČUNALNIKOV ODPRTO 8 - 19 SOBOTA 8-12 Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 - itisoni širine 2,4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev - topli podi širine 2, Sin 4m - karnise vseh vrst - zavese domačih in tujih proizvajalcev - šivanje zaves po naročilu - barve akril, jupol, barve za les in kovino - robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI - polaganje, brušenje in lakiranje parketa,plute in ostalih lesenih podov - preproge, zavese, prti, brisače - posteljnina ' r PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. GOTOVINSKI POPUSTI. VABI VAS trgovina '^'•5Sp5»8v Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 7“ do 1900, ob sobotah 7°° do 13” 3 DOT h 24. SVEČANA 2000 Smučarski skoki JANEZ GUNA-MOCNIK PRVI, ANDRAŽ POGRAJC DRUGI Sekcija za skoke Kisovec je znova dokazala, da so sposobni izpeljati tekmo oziroma pripraviti skakalnico tudi v težkih vremenskih razmerah, kot so bile v Zasavju zadnji teden pred sobotnim (12.2.) DP. Snega domala ni bilo nikjer, razen na 25 metrski skakalnici v Kisovcu. Sicer je bila zasnežena z veliko truda, a vendarle pripravljena tako, kot je to potrebno za tako veliko tekmovanje. Hkrati so prireditelji uspeli spraviti pod streho še tekmo za pokal M1P. Pred začetkom tekmovanja so zbranim spregovorili župan Matjaž Švagan, kije klubu ob tej priložnosti predal v uporabo tri leta star kombi, predsednik kisovških skakalcev Stanislav Krajnik ter direktor rudnika Zagorje v zapiranju Matej Požun (njegova hčerka Katja je članica mladih kisovških orlov), vse pa so popestrili člani ansambla Stirc band. Da so mladi skakalci iz tega kluba res pravi orli, so dokazali z odličnimi uvrstitvami, tako na tekmi, ki je štela za naslov prvaka Slovenije, kot na tekmi za pokal MIP, saj je njihov član, Janez Guna-Močnik, osvojil naslov prvaka Slovenije med dečki do devet let, le nekaj točk za njim pa je naslov podprvaka osvojil Srečni zmagovalci (prvi Janez, drugi Andraž) Andraž Pograjc. Oba sta se odlično uvrstila tudi v tekmi za pokal MIP. Osvojila sta drugo (Janez) in tretje (Andraž) mesto. Rezultati DP za dečke do 9 let: 1 J.Guna-Močnik, 24.50 in 24.50m, 2.A.Pograjc, 24 in 25.50m, V.L.Grobljar, 21.50 in 22.50m, 8.A.Smolič, 21.50 in 22.50m (vsi SZS Kisovec). Preostali Kisovčani: U.Javoršek, D.Žujič, J.Klančišarin L.Žujič so osvojili 24., 27., 32. in 33.mesto v konkurenci 39-ih skakalcev iz 14-ih klubov. Rezultati pokala MIP za dečke do 10 let: 1 .L.Brnot (Ilirija Ljubljana), 25 in 26m, 2J.Guna- NA REGIJSKI TEKMI SLAVIL POGRAJC Andraž Pograjc je s skokoma 22.50 in 22m zmagal v smučarskih skokih v kategoriji dečkov do 10 let. Regijske tekme na kisovški skakalnici K-25, kije bila v sredo, 9.februarja, seje udeležilo 17 skakalcev iz treh klubov. Poleg že omenjenega Andraža, sta dobro skakala še tretjeuvrščeni K. Bravec (skočil je dvakrat 21.50m) ter četrtouvrščeni J.Guna-Močnik s skokoma 22 in 21.50m. Osmi je bil A. Smolič, deseti D. Judež, dvanajsti R. Krivec, Urban, Luka, Dejan in Jan pa so se uvrstili na rep razpredelnice. Leon Grobljar je na dan kulturnega praznika v Ponikvah, na skakalnici K-15 v konkurenci dečkov do 8 let s skokoma 14.25m osvojil drugo mesto in še povečal prednost pred drugouvrščenim v skupni razvrstitvi tekmovanja v pokalu MIP. Leon dve tekmi pred zaključkom sezone vodi s tolikšno prednostjo, da za končno zmago potrebuje le še eno uvrstitev do 8. mesta oziroma 30 točk. Tekmovali so tudi drugi člani kisovške skakalne družinice: D.Žujič je osvojil 17., U. Javoršek 19. in M.Jesih 24.mesto. Vsi omenjeni so osvojili točke. Katja Požun je isti dan, tudi na skakalnici K-15 v Ponikvah, osvojila 8.mesto s skokoma 11 in 11.25m, Manja Pograjc pa 9. mesto s skokoma 9 metrov. V konkurenci sta bili najmlajši, pa kljub temu z dobrim skakanjem osvojili točke v pokalu MIP za deklice. Igor Goite Močnik, 24.50 in 24.50m, 3.A.Pograjc, 24 in 25.50m, 7.K.Bravec, 23.50 in 23.50m (vsi SZS Kisovec). Preostali Kisovčani: L.Grobljar, A.Smolič, D.Judež, R.Krivic, U.Javoršek, D.Žujič, J.Klančišar in L.Žujič so osvojili 18., 19., 25., 42., 56., 61., 66. in 68.mesto v konkurenci 79-ih skakalcev. Izjave po tekmi: Stanislav Krajnik, predsednik sekcije: "Vesel sem, da nam je kljub težkim vremenskim razmeram uspelo tako dobro pripraviti skakalnico in speljati obe tekmi. Lahko rečem, da smo v pripravo skakalnice vložili veliko truda, ki pa so nam ga z odličnimi rezultati poplačali naši skakalci. Izkoristil bi še priložnost in se občini Zagorje in županu g.Matjažu Švaganu še enkrat zahvalil za kombi, ki nam ga je danes podaril." Janez Guna-Močnik, državni prvak: "Skačem že dve leti in pol. Zmage sem zelo vesel. To je moj prvi naslov državnega prvaka. Doslej sem skakal že tudi na večjih skakalnicah, kot je ta v Kisovcu. Moj vzornik je Schmitt." Andraž Pograjc, podprvak: "Z današnjim skakanjem in drugim mestom na DP sem še kar zadovoljen. V Avstriji sem skakal že tudi na 60 metrski skakalnici. Moj naj večji skok je meril 33,5m. Moj vzornik je Funaki." ______Besedilo In slika: Igor Gožte Raftin EKIPA HRASTNISKIH RAFTARJEV PRED ODHODOM V ČILE Na zdravje in na srečno vrnitev V sredo, 16.februarja sta Avgust Fišnar, direktor Forsteka in Stojan Binder, direktor Steklarne, sprejela člane hrastniških raftarjev, ki so 18.februarja odpotovali na svetovno prvenstvo na divjih vodah, ki bo potekalo v Čilu od 126.februarja do 2.marca letos. Zaželela sta jim srečno pot, prav tako župan Leopold Grošelj, kije bil v tem času zadržan. Omenimo še druge sponzorje, ki so podprli naše fante: Cementarna Trbovlje, LB Zasavje, ADD Ljubljana, Alpha Ljubljana, IBE Ljubljana, Občina Hrastnik, KRC Hrastnik, Zavarovalnica Triglav. Besedilo: Fonll Moljk, sliko: B.KIoniiar 24. SVEČANA 2000 8 r? j j g " ti Kickboxing ZAGORJANOM IN IZLAČANOM TRI PRVA MESTA Zagorski klub Pon-do-kwan je znova odlično organiziral turnir v kickboxingu v šemi contactu za mladince in člane. V soboto, 12.2. seje v telovadnici OŠ Ivana Skvarče zbralo kar 120 tekmovalcev iz 11 -ih klubov. Tekmovanja se je na veliko veselje ljubiteljev tega borilnega športa (kot trener) udeležil tudi večkratni svetovni prvak Tomaž Barada, kar nekaj gledalcev, ki so si ogledali ta zanimiv turnir, pa je z izvedbo kate razveselil najmlajši član zagorskega kluba, Domen, sin Dejana in Milene Holc ter za svoj lep nastop prejel tudi svojo prvo kolajno, ki verjetno ni zadnja. Zagorjani in Izlačani so se, kot že mnogokrat prej, tudi tokrat odlično odrezali. Prvi so osvojili tri prva mesta, dve drugi in eno tretje mesto, Izlačani pa tri prva, eno drugo in štiri tretja mesta. Rezultati tekmovanja (uvrstitve domačih predstavnikov): ČLANI; 63kg-l.K.Buzina (Zag), 3.M.Rozman Igor Kolšek (Izl), 69kg-2.K.Juvan (Zag), 74.kg-3.B.Forte (Zag), 84kg-l.I.Kalšek (Zag), 94kg-l .Andrej Bračič (Zag). ČLANICE; 60kg-LB.Plemenitaš, (Izl), 2.T.Roglič (Izl), 65kg-l.U.Dolinšek (Izl). MLADINCI; 56kg-2.S.Stojanovič (Zag), 3.S.Plemenitaš (Izl), 63kg-1 .M.Razpotnik (Izl), 71kg-3 J.Urbanija (Izl). MLADINKE; 50kg-3.L.Gošte (Izl). Izjave po tekmovanju - Igor Kalšek, zmagovalec: "S formo in prikazanima borbama sem zadovoljen. Sicer imam nekaj kilogramov več, kot sem jih imel, kajti v pripravi na to sezono sem delal več z utežmi, a me to med borbo ne ovira. Glavni cilj v Kegljanje TRBOVELJČANI REMIZIRALI Trboveljčani, ki nastopajo v prvi ligi, zaradi bolezni svojih nasprotnikov 12.kola niso odigrali. V 13.kolu so z ekipo Elektrarna Dravograd igrali neodločeno. Kot že tolikokrat doslej, se je znova izkazairStoklas, saj je podrl kar 103^5 kegljev, kar je bil v tem kolu rekordni jzkupiček. Zmagal je še IzgoHeK kije podrl 961 kegljev. PreofitM "knapi"; Hribar (905), Gadiar 19411. Blaha (921) in Jerič (895). so doživeli poraz. Ker j9 Rudar skuRntrpodd-večkegljev ^Ot naspr-dtnik, je bil kbpčni zultat/L4. Ekipa Saše Burje, Prosč stik ing, je doma remizirala. Tokrat j e Sag i slabše metala, saj je podrla i 382 kegbev. Iv l.Bdigf Sjthjse v 12.kolu mčd sep6j pomerili Litija in Sinejt TiK>4.jspešnejši'so bili Lilijani, ki so Sinetovce premagali s 5:3 (5412:5279). V 13.kolu sta tako Litija kot Sinet doma zmagala. Litija proti Adrii Convent s 7:1, Sinet pa proti Ribnici s 6:2. VLB ligi za ženske so kegljačice Rudarja doživele poraz z ekipo Ljubelja s 7*1. V 2.ligi vzhod je Rudar 2 v zasavskem derbiju premagal Rudnik Hrastnik s 7:1. Igor Goste Plavanje MLADI TRBOVELJČANI "NAPLAVALI" SOLIDNE REZULTATE Moštveno in posamično državno prvenstvo za dečke in deklice v plavanju je potekalo od 11. do 13. februarjJpOOO v Mariboru. Prvenstva se j e udeležilo 155 plavalcev iz 15-ih slovenskih klubov, na prvenstvu pa je nastopilo tudi 8 plavalcev trboveljskega Rudarja, ki šo v. moštvenem delu tekmovanja osvojili 9.mesto, kar je glede na majhno številčno zasedbo lepa uvrstitev. Poleg tega so dosegli še nekaj izvrstnih posamičnih uvrstitev. Ina Šparemblekje osvojilaštiri naslove državne prvakinje v disciplinah 100 m hrbtno, 400 m prosto in 800 m prosto. Poleg tega jev disciplini 200m mešaho osvojila 3.mesto, v disciplini 200 m prsno četrto mesto in v disciplini 200m delfin sedmo mesto. Ina je s svojim odnosom do dela in rezultati postala ena najboljših slovenskih plavalk v tej kategoriji. Zdaj jo čaka nekoliko težja naloga, saj bo morala priplavane naslove v letnem delu sezone tudi braniti. Matjaž Ličarje osvojil tri tretja mesta v disciplinah 400m mešano, 200m hrbtno in 200m mešano. Poleg tegaje v disciplini 200m delfin osvojil nesrečno 4.mesto, dve peti mesti v disciplinah 200m prsno in lOOm hr.btnb: Tudi Matjaž je trenutno, tako kot Ina, eden najboljših, vsestranskih slovenskih plavalcev v tej kategoriji. Miha Štendler je osvojil peto mesto v disciplini 50m delfin, šesto mesto v disciplini lOOm delfin, osmo mesto v disciplini 200m delfin in deveto mesto v disciplini 200m mešano. Davor Podbregarje v tem delu sezone ogromno napredoval in osvojil.dve deveti mesti v najtežjih disciplinah na.AOOm mešano in 800m prosto. Tomaž Deželak je osvojil lO.mesto v disciplini 800m prosto in se po poškodbi ramena uspešno vrnil v ekipo. letošnji sezoni je SP IAKSE v Grčiji, kjer upam, da se bom udeležil tudi prvega "profi" turnirja.” Marko Razpotnik, zmagovalec: "Upam, da me bodo moji zadnji dobri rezultati pripeljali v reprezentanco. Tudi danes sem imel štiri borbe in mislim, da sem prikazal dobro tehniko oziroma znanje." Vladimir Sitar, selektor: "Kandidati za reprezentanco so v večini prikazali zadovoljivo formo. Kalšek, Buzina pa tudi Razpotnik, katerega bom podrobneje spremljal na naslednjih turnirjih, so prikazali dobre borbe. Brigita žal v svoji kategoriji nima dovolj nasprotnic, da bi se lahko prikazala v polni formi. Prav zaradi okrnjene konkurence na domačih tleh se bodo po novem morali kandidati za reprezentanco dokazovati na mednarodnih turnirjih, kakršen je v Zagorju, na Madžarskem in v Avstriji. Vsaj na dveh morajo doseči dober rezultat." Besedilo in slika: Igor Gošte Moška štafeta je v disciplini 4x200m prosto, v kateri so pfavali Matjaž Ličar, Miha Štendler, Davor Podbregar in Urban Brvarje osvojila odlično peto mesto. Boštjan Lukšič in Tamara Gregorčič sta predstavnika mlajšega letnika kategorije dečkov in deklic, tako da nista dosegla opaz-, nejših uvrstitev. Plavala sta zelo dobro in popravljala svoje osebne rekorde, kar pa je tudi najpomembnejše za tako mlade plavalce. S tem prvenstvom so dečki in deklice uspešno zaključili zimski del sezone in odhajajo na zaslužen enotedenski počitek. Odlični rezultati v zimskem delu sezone . nas lahko upravičeno navdajajo z upanjem na uspešno prihajajočo letno sezono. Tomaž Jazbec O? /U M Lokostrelstvo SKRJANCEVA IN EKIPA LK VALVA? II PRVAKI V začetku februarja je v športni dvorani Tabor v Mariboru potekalo dvoransko državno prvenstvo FITA - indoor round 18m. Prvenstva seje udeležilo 178 tekmovalcev iz 28 slovenskih klubov. Lokostrelci LK Valvasor iz Zagorja so se prvenstva udeležili s šestimi tekmovalci v članski konkurenci in eno kadetinjo, v ekipnem delu pa so nastopili z dvema ekipama. Že v soboto je zmagoslavje LK Valvasorja začela kadetinja Monika Škrjanec, ki je osvojila naslov državne prvakinje. V kvalifikacijah za posameznike so člani zagorskega kluba dosegli naslednje izide: 1 .Dejan Sitar 588 krogov, 2.Uroš Krička 581, 4.Alojz Pavlovič 576, 5.David Rebec 575, b.Tomaž Hodnik 575. V kvalifikacijah za ekipno državno prvenstvo pa so Sitar, Krička in Pavlovič z 1745 krogi postavili nov dr, stttfeg8*=pgnravi V nedeljo, 6. dvoboji za pos; sta člana L 2.(Rebec) in/3[(; omeniti, da j ekord in rogov. 'o bili finalni in ekipe, kjer/ "hsor dosegi/ ithr) mesto. Vdja osmini finala Mar postavil noV^državni rekbrfl izenačil evropskega-^-475 krri 180 možnih. Med ekipami j« v postavi Sitar, Reb^c TnT^iičkll, ki- j je v finalu postavila nov državni rekord z 262 krogi. Po koncu prvenstva je bilo tudi znano, da bosta Rebec in Sitar zastopala Slovenijo v marcu in aprilu na mednarodnih tekmovanjih, medtem ko bosta iz zagorskega kluba na tekmo svetovnega pokala v Havano na Kubi in v Tucson v Arizoni (ZDA) odpotovala Sitar in Javlovič. Drago Butja Smučanje MAŠA REDENŠEK PONOVNO NAVDUŠILA Dvanajstletna Maša Redenšek iz SD Zasavje bo predstavljala Slovenijo na mednarodnih tekmovanjih za mlade tekmovalce, pred dvema tednoma pa je bila v slalomu na Pohorju druga. Še večji podvig ji je uspel 12. in 13.februarja na Soriški planini. Maša je bila v veleslalomu druga, v slalomu pa je celo zmaga-la. Od vseh tekmovalk in tekmovalcev iz vse Slovenije je za našo reprezentanco prispevala največ točk in ima največ zaslug za to, da je Slovenija ekipno zasedla drugo mesto takoj za odličnimi mladimi avstrijskimi smučarji. Po tekmi je Maša skromno povedala, daje uspeha zelo vesela in da si niti v sanjah ni predstavljala, da ji bo to uspelo. S tem uspehom je vlila še večjo voljo do dela novemu trenerju Mihi Murovcu in drugim članom Smučarskega društva Zasavje. Jani Uzar Košarka Liga Kolinska, 22.krog: Zagorje - Pivovarna Laško 64:88 (Zagorjani so na lestvici na 7.mestu in se niso uvrstili v playoff ter se bodo s še petimi ekipami borili za obstanek v ligi) LB SKL, 19.krog: Radovljica -CD Hrastnik 87:71 (Hrastničani so tri kroge pred koncem na 6.mestu z devetimi zmagami in desetimi Porazi) 2.SKL-vzhod, IS.krog: Celje -Rudar Trbovlje 88:67, Litija -Črnomelj 78:90 Rekreativna liga Zagorje 2000 Sokol 2 - Sokol 1 43:32 (Murn 21, M.Gruden 7, Vidic in Manfredo Rokomet TRBOVELJSKI ROKOMETAŠI Z NOVIM SPONZORJEM Rokometaši trboveljskega Rudarja, ki nastopajo v l.B. državni rokometni ligi injim kaže na uvrstitev v 1 .A.ligo, so pridobili novega sponzorja, Avtocenter Mikolič iz Trbovelj. Novi sponzor bo gotovo pripomogel k temu, da bodo zastavljeni cilj lažje dosegli. Zasavski športni semafor 6, Draksler 3; Praznik 12, Jamšek 7, Tomšič 5, Meško in Lavrač 4) Derbi med ekipama Sokolskega društva zagorje je dobila ekipa Sokol 2. V drugem polčasu je Mum zapečatil usodo nasprotnikov in priskrbel ekipi zmago. Banka Zasavje Okrepčevalnica Ašič 36:55 (Krofi 19, Fele 8, Mlakar 7, Fritz 2; Drolc in Flisek 14, Žaubi 7, Pavlič 6, Medved 4, Vozelj in Smrkolj 3, Hendija in Juvan 2) Že v prvem polčasu je Okrepčevalnica Ašič tekmo vzela v svoje roke in v drugem polčasu' prednost le še povečevala. _ Trenutni vrstni red: Ašič 16, Škarfa 15, Bikci 13,... Naj strelci lige: Krofi 126, Delič 123, K.Drolc 91,... Rokomet LA DRL, 17.krog: Radeče -Termo 25:28 (Radečani so ob 6-ih zmagah in 11-ih porazih z 12-imi točkami uvrščeni na 6.mesto) LB DRL, 13.krog: Šmartno -Krim 25:26, Pomurka - Avto Mikolič Trbovlje 28:36, Sevnica - Dol TKI Hrastnik 20:22 (Rudarji so z 24-imi točkami prepričljivo na 1.mestu, Šmarčani so s 14-imi točkami na 4.mestu, Hrastničani pa so se po gostujoči zmagi povzpeli na 7.mesto z 12-imi osvojenimi točkami) Državno rokometno prvenstvo mlajših Kadetinje; RK Škocjan - ŽRK Zagorje 17:18 (Strelke za Zagorje: Violeta Kos 6, Manca Jere 4, Nadja Korinšek 3, Jasna Medvešek in Petra Ritter po 2 in Ina Poglajen 1) V nadaljevanju državnega prvenstva so kadetinje ŽRK Zagorje gostovale v Novem mestu pri ekipi Škocjana in v izredno izenačenem srečanju ob koncu zasluženo slavile. Mlajše deklice; ŽRK Zagorje - RK Krim Neutro Roberts 10:10 (Strelke za Zagorje: Alisa Osmanovič 4, Tamara Marinovič 3, Špela Peterlin 2 in Lea Medvešek 1) V zadnjem krogu rednega dela prvenstva so mlajše deklice gostile neporaženo ekipo Krima in jim zasluženo odvzele točko. Z remijem so se Zagorjanke uvrstile v polfinale državnega prvenstva, trener Oto Pavlin pa je po srečanju dejal: "Forma igralk je v vzponu, saj smo z odlično igro v obrambi in dobro realizacijo napada zasluženo igrali neodločeno in se uvrstili v polfinale, kjer nismo brez možnosti, da se uvrstimo v finale. Pohvalil bi vse igralke, še posebej pa vratarko Sašo Bohorč in Tamaro Marinovič." Starejše deklice; ŽRK Zagorje - RK Krim Neutro Roberts 22:11 (Strelke za Zagorje: Violeta Kos 9, Jasna Medvešek 4, Nadja Korinšek 3, Petra Ritter in Tjaša Klukej 2, Urška Šikovec in Eva Kovač 1). Starejše deklice so tudi po 10.krogu državnega prvenstva neporažene in so številnim gledalcem prikazale odlično igro. Badminton rekreativna liga Po prvem krogu četrtega ciklusa v 1.moški ligi vodi Zagorjan Tilen Omahne s tremi točkami, v drugi ligi vodi Metod Marin iz Trbovelj z eno točko, pri ženskah je v vodstvu Branka Lebar iz Litije eno točko, pri dvojicah pa vodita Strle in Zaletel (Lit/Zag). J-I r Zabeležili smo: ZASAVSKI ŠPORTNI SVET V SLIKI IN BESEDI ZAKAJ JE BIL EDIN 0SMAN0VIČ TAKO VESEL? To sva se s kolegom Igorjem spraševala po prijateljski tekmi med Osmanovičevo HiT Gorico in Zagorjani, ko je četa naj trenerja Zasavja 1999 ugnala rojake iz Zasavja kar s 7:2. Sprašujemo se namreč, ali je bil bolj vesel priznanja ali končnega rezultata prijateljske tekme? Šalo na stran, bravo Edin in iskrene čestitke tudi z naše strani. Za obe zmagi! (pm, slika pm) UTRINKA Z REPREZENTANČNE TEKME NA DOLU PRI HRASTNIKU Župan Leopold Grošelj izroča spominsko darilo kapetanu naše reprezentance S tekme Slovenija - Ukrajina Naša malonogometna repre-zentanca je pretekli teden odigrala kvalifikacije za nastop na SP v Gvatemali in dva dneva seje tekmovanje odvijalo tudi v Zasavju. Potem, ko so se reprezentant)e pred pričetkom kvalifikacij pri-pravljali v Zagorju, so odigrali tekmo proti Ukrajini na Dolu pri Hrastniku (poraz) in tekmo proti Armeniji v Litiji (zmaga). Kljub temu jim ni uspela uvrstitev na SP. Bodo prihodnjič na vrsto prišli tudi Zagorje, Trbovlje in Hrastnik? (pm, sliki B.KIančar) PRED TEKMO SMEH, PO TEKMI RAZOČARANJE Svoj trenutek za predajo priznanja za naj trenerja Zasavja 1999 in naj ekipo Zasavja 1999 sta dočakala tudi trener Martin Gorenec in kapetan Košarkarskega kluba Gregor Peterlin, ko sta iz rok športnega uredništva prejemala čestitke in nagrade. Verjetno sta bila ob predaji pred tekmo s Pivovarno Laško oba boljše volje kot po končani tekmi, ki sojo Zagorjani izgubili kar za 24 točk. A kljub vsemu čestitke obema, hkrati pa upamo, da bo uvenel le šopek rož in ne tudi prvoligaška košarkarska sezona... (pm, sliki MM) 3 -prrtTdTn. pliTL^ra piše: PETER MOTNIKAR fotografira: PRAV "hc ?ove>30 SVC30 NA tfSLEP Prijetno se je bilo v preteklem tednu sprehoditi (beri: voziti) po Zasavju, saj smo po dolgem času doživeli kar nekaj predstavitev novih avtomobilskih modelov, v katerih so na svoj račun prišli tudi Zasavčani. i NOVA FORD FIESTA - ZADETEK V POLNO? Če je soditi po tem, kako uspešno se prodaja ford focus, potem so z novo, prenovljeno fiesto pri Fordu zadeli v polno. Fiesta je eden redkih modelov, ki je v svoji zgodovini doživela vzpone in padce ter bolj ali manj temeljite spremembe, še posebej če upoštevamo, da je bila prva fiesta predstavljena že leta 1976. Novo fiesto so pretekli teden predstavili pri Ford servisu Hribar v Zagorju. Cena za fiesto se giblje od 1.573.478 SIT do 2.456.096 SIT. Pri tem boste lahko izbirali med tri in štirivratno različico, štirimi paketi opreme (budget, ambiente, trend in ghia) ter med tremi različicami motorja (1.3 Endura-E, 1.25 Zetec SE 16V in 1.8D diesel). Še telefon za vse informacije: 0601/64-033. NAJPREJ JE BIL NAVDIH - TEGA PRI CITROENU NE MANJKA Najprej je bi! navdih! za ustvarjanje tega, kar še nihče ni ustvaril, kar si nihče še ni zamislil, na kar nihče ni niti pomislil, Ford FIESTA za ustvarjanje tega, potrebujemo najprej navdih. Tako so zapisali na vabilu na dneve odprtih vrat citroena xsare picasso, ki potekajo v Avtoservisu Špajzer na Partizanski cesti v Trbovljah in bodo trajali vse do sobote, 26.februarja. S xsaro picasso so tudi pri francoskem koncernu vstopili na trg enoprostorcev, pri Avtoservisu Špajzer pa prisegajo, da ne gre za navaden enoprostorec, ampak za poseben avtomobil. V to se lahko prepričate tako, da pri tem avtoservisu opravite testno vožnjo. Xsara picasso ponuja tri različice motorjev (1.6i, 1.8i 16V in 2.0 HDi) in en paket opreme s to razliko, da so pri zadnjih dveh motornih različicah dodane še Citroen XSARA PICASSO Zadnje novice SVETOVNI REKORD MONIKE ŠKRJANEC V soboto in nedeljo, 19. in 20.februarja 2000 je v Postojni potekal zadnji dvoranski lokostrelski turnir pred nastopom reprezentance na Vll.evropskem prvenstvu v Spali na Poljskem, tekmaje bila pomembna, saj so morali naši fantje pokazati v kakšni formi so teden dni pred nastopom. Člani LK Valvasor so pokazali odlično formo, saj sta Dejan Sitar in David Rebec osvojila 1. in 2.mesto. Reprezentančna ekipa, ki jo poleg Sitarja in Rebca sestavlja še Ošep iz LK Mozirje, je v dobri formi in morebiti lahko računamo celo na kolajno pri ekipnih bojih, medtem ko lahko pri posameznikih vsakdo preseneti. V Postojni je blestela tudi kadetinja Monika Škrjanec iz LK Valvasor, HVUNDAIJEV URBAN - AVTO, KI NI SAMO ZA URBANE Pri Avtomotorju na Savinjski cesti 36 v Trbovljah so kot zastopniki za znamko hyundai pred kratkim predstavili nov model atos urban. "Okretnost, uporabnost in zmogljivost v majhnem", so besede, ki naj bi najbolj označile tega južnokorejskega malčka, in naj bi bil rešitev največje pomankljivosti majhnih avtomobilov - majhna notranjost. Ob vseh paketih opreme je kupcem na voljo že od 1.398.624 do 1.796.242 SIT. Hyundai ATOS URBAN kije zmagala z novim državnim rekordom (551 krogov), kar je tudi nov svetovni rekord. Drago Butja Smučanje HEDA ŠE NAPREJ ZMAGUJE Dne 6.2. je bila 4.tekma za pokal Barcaffe ski open na Straži pri Bledu, v kategoriji moških nad 50 let je 7.mesto dosegel Srečko Forte, pri ženskah nad 20 let je bila Beti Špajzer druga, pri ženskah nad 50 let pa je Heda Kotar osvojila 1.mesto. Dne 11.2. je na snežnem štadionu pod Pohorjem potekal prvi nočni veleslalom za pokal Hopla. Iz Zasavja sta tekmovala le dva in sicer je Nejc Potrpin iz SK Dobovec v kategoriji do 20 let zasedel 3.mesto, pri ženskah nad 35 let pa je ponovno in še enkrat več slavla Heda Kotar Rokomet St.deklice: ŽRK Zagorje - RK Vias Šentjernej 23:6 Kadetinje: ŽRK Zagorje - RK Branik Maribor 22:16 NA CESTAH UMIRAJO, ŽENE (SE) TEPEJO,... Kar pestro je bilo v teh 14-ih dneh po Zasavju. Žal moramo spet poročati o smrtni žrtvi na naših cestah, ko je občan Čolnišč na svoj rojstni dan povozil peško in pešca, pri tem pa je prva ranam podlegla. Pestreje bilo tudi v aufbiksu. Medtem, ko nekateri hodijo naokoli z zlomljenim nosom in bi drugi potrebovali pomoč psihiatra, pa v Litiji žene pretepajo svoje može oziroma partnerje. Pa naj še kdo reče, da nismo enakopravni. V Trbovljah so policisti stopili na prste "mamilarjem" in ponarejevalcem čekov, ne gre pa prezreti niti opozoril. Posebej opozarjamo na vlome v avtoradije, ki se vrstijo v Zasavju. Še posebej so na udaru "jugeci" in "stoenke". Verjetno pa se bo promet na pustnega torka (7.marca) zmanjšal, saj vozniki ne smejo voziti z maskami. Če ne drugega, vsaj politikov ne bo na cestah. V tej številki objavljamo tudi nekaj statističnih podatkov lanskega leta. Pa lep aufbiksarski pozdrav do naslednjič... ZASAVSKI FRKER DVE NESREČI NA ISTEM KRAJU Hrastnik, 9.2. je prišlo v križišču glavne ceste Il.reda in regionalne ceste I.reda na Cesti l.maja 6 v Hrastniku (pri savskem mostu) do dveh prometnih nesreč, obe sta se zgodili zaradi izsiljevanja prednosti oziroma neupoštevanja prometnega znaka "ustavi", ki staju povzročila voznika med vožnjo iz smeri Zidanega mosta proti Hrastniku. Tako je že ob 05.55 uri K.A. iz Velikega kamna vozil iz smeri Zidanega mosta proti Hrastniku, kjer je v križišču, ne da b pri prometnem znaku "ustavi" ustavil, zavil levo na prednostno cesto v trenutku, ko je iz smeri Steklarne pripeljal Z.J. iz Dola in trčil v njegovo vozilo. Že ob 08.30 uri pa je tudi Tl. iz Radeč vozil po cesti iz smeri Zidanega mosta proti Hrastniku, kjer je v križišču, ne da bi ustavil, zavil na prednostno cesto v trenutku, ko je iz smeri savskega mosta pripeljal L.Ž. in trčil vanj. V obeh primerih je na vozilih k sreči nastala le materialna škoda, zaradi česar so policisti povzročiteljema izdali plačilni nalog. Glede na to, da je to križišče, ki je sicer opremljeno tudi z ogledalom, nevarno in nepregledno, policisti opozarjajo vse voznike, še posebej tiste, ki se na cesto vključujejo iz smeri Zidanega mosta, da se prej temeljito prepričajo, ali lahko varno zavuijejo v križišče, obvezno pa upoštevajo znak "ustavi" in se ravnajo po določbah tega znaka. IZGUBIL OBLAST NAD VOZILOM Hrastnik, 17.2. ob 20.45 uri je K.A. iz Laškega vozil po lokalni cesti od Turja proti Marnem, kjer je izgubil oblast nad vozilom in trčil v nasproti vozečega voznika H.B. iz Trbovelj. Zaradi poškodb je bil K.A. z reševalnim vozilom odpeljan v ZD Hrastnik, policisti pa bodo zoper njega podali še predlog SP- ju- 0 ROČNI ZAVORI BO RAZLAGAL. Trbovlje, 12.2. ob 10.uri seje zgodila prometna nesreča. Voznik M.R. je parkiral osebni avto na Cesti oktobrske revolucije (sedaj Obrtniški cesti), medtem pa ni storil vsega potrebnega, da vozilo samo ne bi krenilo z mesta. In ravno to se je zgodilo. Vozilo M.R.-ja je pri tem trčilo v tri druga vozila. Nastala je večja materialna škoda. PREVRNILO GA JE NA STREHO Zagorje, 12.2. ob 05.00 uri so policisti obravnavali prometno nesrečo v Orehovici na Izlakah. Patrulja je ugotovila, daje voznik avtomobila RA. vozil iz Trojan proti Orehovici. V desnem ovinku je zaradi neprilagojene hitrosti z vozilom zapeljal iz vozišča v jarek, kjer je vozilo obrnilo na streho. Pri tem je bil poškodovan voznik ter dva sopotnika, vendar gre k sreči le za lažje poškodbe. Zoper sodnika sledi predlog SP-ju. PEŠKA UMRLA V BOLNIŠNICI Zagorje, 17.2. ob 19.uri je prišlo do hujše prometne nesreče na cesti Zagorje - Čolnišče pri hiši Podkraj št.lOa. Voznik avtomobila G.G. je zaradi neprilagojene hitrosti v ovinku podrl peško in pešca. Pešec je dobil lahke telesne poškodbe in je bil odpeljan v trboveljsko bolnico, peška pa je bila najprej odpeljana v Bolnico Trbovlje ter nato v UKC Ljubljana, kjer je še istega dne za posledicami nesreče umrla. Zoper voznika je bil odrejen strokovni odvzem telesnih tekočin in bo zoper njega podana kazenska ovadba na trboveljsko sodišče. RAVBAJO KOT SRAKE NIC SE NE BO SMUČALA V noči iz 7.2. na 8.2. je neznan storilec vlomil v kletne prostore na Trgu borcev NOB na Dolu pri Hrastniku, kjer je iz kleti J.D. ukradel tri pare smuči. S kaznivim dejanjem je J.D. oškodovana za najmanj 60.000 SIT. Policisti storilca še iščejo. SPLAČALO SE MU JE Policisti so 9.2. obravnavali dva vloma v Trbovljah. Najprej so obravnavali vlom v trgovino na Rudarski cesti v Trbovljah, potem pa še vlom v Biser bar na Trgu revolucije, kjer je neznanec iz blagajne odnesel zlato zapestnico in 2000 SIT drobiža. V ENI NOČI KAR 10 VLOMOV V VOZILA Dne 20.2. je bilo prijavljenih 10 vlomov v osebna avtomobila zastava yugo, kjer so bili odtujeni avtoradiji. Vlomi so se zgodili na celotnem področju Trbovelj. "iz cisterne izteklo^ 100 LITROV NAFTE Zagorje, 14.2. ob 07.05 uri je prišlo do prometne nesreče na Izlakah. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je voznik tovornega vozila italijanske registracije, sicer pa hrvaški državljan, A.J. vozil prazno cisterno iz Izlak proti Kisovcu..V ovinku gaje zaradi neprilagojene hitrosti zaneslo izven vozišča, pri tem pa je podrl drog javne razsvetljave. Pri tem se je poškodovan rezervoar za gorivo, iz katerega je izteklo približno 100 litrov nafte. Za prečrpavanje nafte so najprej poskrbeli gasilci, nato pa še podjetje Hidrotehnik iz Ljubljane. Zoper voznika je bil podan predlog sodniku za ^prekrške. y DOBRO SO JIH OKRADLI V noči iz 14. na IS.februar so se neznanci odločili, da se bodo za Valentinovo kar sami obdarili. Neznancu je očitno zadišalo po cigaretah, saj jih je v Kresnicah iz trgovine odnesel za 200.000 SiT. Istega dne so vlomili v trgovino v Šmartnem, od koder so odtujili več telefonov, tehničnih aparatov ter zvočnikov, skupna škoda pa znaša 500.000 SIT. Dva dni kasneje so policisti obravnavali še vlom v trgovino Ajda, kjer so odnesli cigarete in gotovino v vrednosti 100.000 SIT. .7 v .t o ti rl n ti o 24. SVEČANA 2000 Aufbiks ^4.2. ob 19.55 uri je S.M. iz Dola pri Hrastniku zaprosila policiste za intervencijo, ker ji je mož S.H. grozil, kričal in razbijal po vratih ter hotel z njo in njeno družino fizično obračunati. Tudi po prihodu "modrih kap" se S.H. ni umiril, ampak je hotel s kršitvijo nadaljevati in je bil zato z uporabo fizične sile in sredstev za vklepanje obvladan, nato pa pridržan v prostoru za pridržanje na PP Trbovlje. Ni kaj, človek se znajde - zastonj prevoz v Trbovlje, zastonj prenočišče, edino obravnava pri sodniku ne bo zastonj. Pa tudi obisk pri psihiatru ne bi škodil... £ 7.2. ob 20.40 uri je N.N. (vsaka podobnost z neznano neznanko je zgolj naključna) iz Hrastnika policistom prijavila, da jo je že 6.2. okoli 01.30 ure v Shake's baru večkrat brcnil ter pljunil bivši fant J.M. iz Hrastnika. Policisti bodo naredili domačo nalogo in zbrali vsa potrebna obvestila in zadevo odstopil sodniku za prekrške oziroma okrožnemu državnemu tožilcu, ki bosta tudi zagotovo naredila svojo domačo nalogo. ^'Prešernov dan 2000. leta si bo zagotovo zapomnil občan iz Litije, ki je policistom povedal, da ga je žena pretepla. "Nekoč peli bomo Zdravljico in temu se skupaj smejali..." ^ Še hujše se je godilo fantu v naslednjem aufbiksu. V Litiji ga je namreč partnerica napadla. Ker jo tudi policisti niso mogli umiriti, so jo pridržali do iztreznitve. Sklepamo, da dva dni kasneje ni dobila rož. Ali pač? ^ 19.2. ob 02.00 uri so bili policisti obveščeni, da naj bi se v lokalu Bumerang v Hrastniku gostje prepirali in pretepali. Policisti so takoj odšli na kraj, kjer pa je lastnik lokala policistom povedal, da v lokalu ni bilo kršitve javnega reda. Ko so se policisti vračali na PO Hrastnik, __ ^ jih je čakal pretepen K.S., kateri je povedal, da ga je z glavo in z roko udaril K.R. iz Hrastnika. Ker je K.S. tožil o bolečinah (verjeten zlom nosnega korena), je bil poslan v ZD. Glede na stopnjo poškodbe bo zoper K.R. podan predlog ali kazenska ovadba, prav tako pa bodo sjSj? ukrepali zoper zasebnega gostinca, ker policistom ni prijavil kršitve JRM-ja, zoper njega pa bodo napisali tudi poročilo na inšpekcijske službe, ker je imel gostinski lokal odprt po zapiralnem času. Še novinarski naslov: "Bumerang se mu bo vrnil..." ^'Istega dne ob 21.25 uri so zaradi kršenja JRM pridržali D.M.ja, ki je vpil, se nedostojno vedel do policistov na Trgu revolucije pri Biser baru. Pri tem je policista prijel okoli pasu, a ga je policist obvladal. DELOVNA NEZGODA V Litiji je 8.2. prišlo do nezgode pri delu. Dva delavca sta cepila drva s svedrom, ki je zagrabil enega od občanov in ga stisnil ter mu pri tem poškodoval prsni koš. PRI MIKOLIČU JE GORELO Dne 7.2. ob 19.54 uri je prišlo do požara v delavnici Avtocentra Mikolič na Savinjski cesti v Trbovljah. Ugotovljeno je bilo, da je do požara prišlo zaradi okvare na bojlerju, kije v celoti pogorel. ZARADI MAMIL IN VLOMOV SO JIH OVADILI Policisti so konec leta 1999 in v januarju ter februarju 2000 obravnavali 7 oseb zaradi 16 kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili ter podali 8 kazenskih ovadb zaradi napeljevanja k uporabi in omogočanja uporabe mamil, 5 kazenskih ovadb zaradi prikrivanja in 5 kazenskih ovadb za kaznivo dejanje zatajitve. Pri tem je bilo pojasnjeno nekaj vlomov v trafike Tridva in v trgovino Corning na Trgu revolucije. Vse osebe so odvisniki od mamil. Pri tem je G.S. je nudil svoje prostore za uživanje mamil in napeljeval eno osebo k uživanju le-teh. Druga skupina treh oseb (v tej skupini je en madoletnik) je izvrševala tatvine čekov in so ponaredili ter uporabili vrednostne kartice. Policisti so zoper skupino podali 11 kaznivih ovadb, 5 zaradi goljufije, 4 za ponarejanje listin. Skupina je čeke vnovčevala v poštah po Zasavju ter bližnji okolici. kritične ure pa so med 20. in 24.uro (376 kršitev). MAMILA Policisti so na podlagi zakona o mamilih izvedli veliko več ukrepov kot leta 1998 in sicer 80, medtem ko so leto poprej morali ukrepati le 40-krat. Leta 1999 so zasegli 1,70 g heroina, 11,75 mililitrov heroina, 3,10 grama hašiša, 980 grama konoplje in 70 mililitrov metadona. OROŽJE IN RAZSTRELIVO V letu 1999 so policisti zasegli eno bombo, eno zračno orožje, eno orožje s tetivo, 178 kosov streliva, 462 gramov razstreliva ter 300 pirotehničnih sredstev. 300 pirotehničnih sredstev. RAZNO Poleg vse že naštetih segmentov so policisti obravnavali še 7 delovnih nesreč, 18 samomorov in 4 poskuse samomora ter 30 požarov. Znana je statistična analiza dogodkov iz Kroničnega v letu 1999. / \ Policija opozarja V zadnjem času policisti opažajo izredno povečano število vlomov v osebna vozila na področju Zasavja. Zato policisti naprošajo vse občane, da poskrbijo za to, da so vozila zaklenjena in po možnosti parkirana na osvetljenih mestih. Prav tako je priporočljivo, da v kolikor obstaja možnost, da iz avtoradijev vzamete snemljive prednje plošče, saj lahko le pogled v notranjost vozila vlomilca, ki vidi avtoradio brez snemljive plošče in je zanj neuporaben, odvrne od poskusa vloma v vaš jekleni konjiček. Policisti prav tako opozarjajo, da bodo čez vikend in v začetku naslednjega tedna zaradi šolskih počitnic in vračanja otrok v šole, poostrili nadzor nad prometom, kar še posebej velja v bližini šol. Voznike prav tako opozarjamo, da bo policija 7.marca (na pustni torek) izvajala poostren nadzor nad prometom, vozniki pa ne smejo voziti s ^pustnimi maskami. NIC KAJ VZPODBUDNA STATISTIKA PROMET Na Policijski postaji Trbovlje so predstavili statistične podatke o vseh obravnavanih primerih na področju Zasavja (brez Litije) za preteklo leto ter primerjavo z letom 1998. Tako so ugotovili, da seje v letu 1999 na območju Zasavja zgodilo 664 nesreč (leta 1998 656), kar pomeni porast za 1%. Obravnavali so 3 nesreče s smrtnim izidom, kar je enako kot leto poprej. Zgodilo seje 48 nesreč s telesnimi poškodbami, kar glede na leto 1998 predstavlja porast za 14%. Najpogostejši vzrok nesreč je bil nepravilni premik z vozilom (176 primerov), neprilagojena hitrost (155) ter nepravilna stran in smer vožnje (122). Največ nesreč se zgodi med 13. in 14.uro, 14. in 15. ter 16. in 17.uro, po dnevih pa se jih največ zgodi ob petkih, sledita torek in ponedeljek. Kar se tiče mesečnega obdobja, je bil najbolj problematičen junij, ko so obravnavali 71 nesreč. Prisotnost alkohola je bila ugotovljena v 8,3% od vseh prometnih nesreč, največ teh nesreč pa se je zgodilo ob sobotah in nedeljah. Policisti so obravnavali 82 nesreč s pobegom, kar je za 16% manj kot v letu 1998, skupni odstotek raziskanosti teh nesreč pa znaša 79%. Policisti so zaradi prisotnosti alkohola v prometu leta 1999 izvedli 905 ukrepov, zoper neuporabe varnostnega pasu 2077 ukrepov in zoper hitrosti 2515 ukrepov. JAVNI RED IN MIR Kar se tiče kršitev zoper javni red in mir (JRM), so policisti ugotovili 1072 kršitev ali 5% več kot 1998.leta. Pri tovrstnih kršitvah najbolj izstopata kršitev najavnem kraju (591 primerov) in kršitve v zasebnem prostoru (230 primerov). Največ kršitev so ugotovili ob sobotah (246), najbolj 24. SVEČANA 2000 Tu Ri.j. GfZTR fr j. ■ Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico in jo ■ ■ poslati na naslov UredništvaZasavca,Cesta20.ju!ija2c,1410ZagorjeobSavi.Objavilibomo ‘ | le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objav- | ■ Ijamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo takrat, ko ■ * je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. L-, _____________________________________________________________________________J STANOVANJA, PARCELE PRODAM bivalni vikend z zidanico z 250 trtami na žici, v okolici Brežic, lep razgled, tel.: 43-511 PRODAM starejšo hišo 380 m2, parcela 420 m2, center, potrebna adaptacije, tel.: 061/140-25-32 ali 61-238 PRODAM zidano garažo na Dežmanovem naselju v Trbovljah, tel.: 061/89-71-135 V NAJEM damo ali prodamo hribovsko kmetijo, tel.: 21-323 4% TEL.rAVIlEOI/25242 A____,§4____ 0601/35140 Ulica 1. junija 7 NEPREMIČNINE I420 T11B0VL1E lilSlftSlltiliM HRASTNIK, enosobno, CK, balkon, tel.priključek, miren stanovanjski blok, cena: 3.000.000,00 SIT TRBOVLJE, parcela za nadomestno gradnjo, 850 m2, lepa lokacija, prijetno naselje individualnih hiš KUPIM tri ali večsobno stanovanje v Zagorju, Kisovcu, Izlakah ali Trbovljah, tel.: 041/891-515 PRODAM parcelo 32 ar - 56 km2, na lepi legi, dovoz do parcele, voda, elektrika in telefon v bližnji okolici, lep pogled na Štajersko, okolica Radeč, tel.: 85-361 AVTOMOBILI, DELI PRODAM renault megane RT 1.6, letnik 96, prevoženih 45.000 km, bele barve, cena 1.670.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM renault megane RT 1.6 (radio+cd), letnik 12/97, prev. 41.000 km, bele barve, cena 1.980.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM renault clio 1.6 RXE 5v, ABS, letnik 99, prevoženih 17.000 km, metal zelene barve, cena 2.099.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM renault clio 1.2 bebop 3v, letnik 1996, 52.000 prevoženih km, metalno rdeča barva, cena 999.000 SIT, teh: 27-666 PRODAM renault clio 1.2 RL 3v, letnik 1998, prevo'enih 9.000 km, bele barve, cena 1.150.000 SIT, teh: 27-666 PRODAM renault clio 1.4 RT 5v, letnik 1996, prev. 76.000 km, bele barve, cena 1.149.000 SIT, teh: 27-666 PRODAM renault clio 1.2 bebop 3v, letnik 1996, prev. 88.000 km, rde~e barve, cena 960.000 SIT, teh: 27-666 PRODAM renault clio 1.2 RL 5v, letnik 1995, prev. 55.000 km, bele barve, cena 819.000 SIT, teh: 27-666 PRODAM renault twingo pack, CDZ, ES, letnik 1997, prev. 21.000 km, rde~e barve, cena 1.099.000 SIT PRODAM renault 5 diesel 5v, letnik 92, prevoženih 162.000 km, rdeče barve, cena 365.000 SIT, teh: 27-666 PRODAM lanciazeta2.0T, vsa oprema, letnik 1995, 196.000 km prevoženih, metal zelena barva, cena 2.535.000 SIT, teh: 27-666 PRODAM VW caravelle 2.5 B GL (klima), letnik 1993, 186.000 prev. km, rde~e barve, cena 1.300.000 SIT, teh: 27-666 PRODAM peugeot 306 1.6 SR 4v, CZ, ES, letnik 1994, prevoženih 93.000 km, metal zelena barva, cena 1.180.000 SIT, teh: 27-666 PRODAM maruti 800, letnik 1993.34.000 km prevoženih, rdeče barve, cena 369.000 SIT, teh: 27-666 PRODAM daihatsu charade 1.0 TS 3v, letnik 1991, rdeča barva, 90.000 km prevoženih, cena 369.000 SIT, teh: 27-666 PRODAM hyundai pony 1.3 LS 4v, letnik 12/1990, prev. 159.000 km, modra barva, cena 235.000 SIT, teh: 27-666 PRODAM laguna concorde 1.8 (službeno vozilo), letnik 99, 1.000 prevoženih km, metal rjave barve, cena 3.500.000 SIT, teh: 27-666 PRODAM megane classic 1.4 75RN (službeno vozilo), letnik 1999, metalno siv, 5.000 prevoženih km, cena 2.290.000 SIT, teh: 27-666 PRODAM megane break 1.4 16v RN (službeno vozilo), letnik 1999, 9.500 prevoženih km, metalno modra barva, cena 2.380.000 SIT, teh: 27-666 PRODAM megane 1.4 RN 16V (službeno vozilo), letnik 99,4.000 prevoženih km, bele barve, cena 2.250.000 SIT, teh: 27-666 PRODAM renault clio RN 1.2/ 5v servo, letnik 99, 6.500 prevoženih km, metal rdeče barve, cena 1.635.000 SIT, teh: 27-666 PRODAM renault clio RN 1.2/ 5v, letnik 99, 7.300 prevoženih km, bele barve, cena 1.520.000 SIT, teh: 27-666 PRODAM opel astra 1.6i, letnik 1992, zelo lepo ohranjen, 1 .lastnik, cena 900.000 SIT, teh: 64-729 PRODAM volvo 340 GL, letnik 1986, prevoženih 210.000 km, leop ohranjen, 1.lastnik, cena 360.000 SIT, teh: 64-729 PRODAM mazda 323F 1.5i, letnik 97, prevoženih 45.000 km, reg. do 2/2001, 1.lastnik, odlično ohranjen, dodatna oprema, možen kredit, cena 1.800.000 SIT, teh: 64-729 PRODAM mazda 626 2.0i karavan, letnik 98, prevoženih 40.000 km, 1.lastnik, nekaramboliran, odlično ohranjen, možen kredit, teh: 64-729 PRODAM mazda 323 1.5i, letnik 98, prevoženih 30.000 km, 1 .lastnik, nekaramboliran, odlično ohranjen, možen kredit, teh: 64-729 PRODAM volkswagen kombi za 8 oseb, letnik 89, prev. 160.000 km, lepo ohranjen, reg. do 7/2000, cena 450.000 SIT, teh: 64-729 PRODAM seat arosa 1.0, letnik 1998, prev. 10.150 km, nekaramboliran, odi.ohranjen, nekaj dodatne opreme, mo'en kredit, cena h. 100.000 SIT, teh: 64-729 PRODAM mercedes 300E, letnik 1989, prev. 160.000 km, dobro ohranjen, cena 1.450.000 SIT, teh: 64-729 PRODAM ford escort 1.4 CL, letnik 94, prev. 36.000 km, odli~no ohranjen, cena po dogovoru, ugodno, teh: 41-843 PRODAM BMW 320 po delih, teh: 041/806-047 PRODAM novo stikalo za vse 4 smernike za clio RT 1.4 za simbolično ceno 5.000 SIT, teh: 041/551-462 RAZNO PRODAM en mesec staro MOBI regijo z etuijem za 15.000 SIT, teh: 041/935-033 PRODAM otroško posteljico z jogijem (bele barve), lepo ohranjeno in posteljnino za otroško posteljo, cena 20.000 Sit, teh: 61-185 ali 041/ 551-257 PRODAM omaro za dnevno sobo (4 delna), 3,3m x 2,4m, dobro ohranjena, teh: 20-344 ali 041/782-701 PRODAM otroški voziček in spalnico, teh: 41-259 PRODAM otroško posteljico z jogijem (bele barve) ter posteljnino za posteljico, cena20.000 SIT, teh: 61-185 ali 041/551-257 KUPIM avtosedež 9kg, teh: 21-561 (po 19.uri) PRODAM aluminijaste žlebove (nove), kličete lahko od 14.ure naprej na teh: 45-510 RABITE GOTOVINO? Če imate čeke, jo dobite takoj, teh: 041/ 889-977 ŽIVALI PRODAM belgijsko ovčarko malino, staro 7 mesecev, mati in oče imata vrhunski rodovnik, cena po dogovoru, teh: 26-277 ODDAMO prijazno in lepo polperzijsko muco, staro 4 leta, dobrim ljudem, teh: 0609/331-259 INŠTRUKCIJE INŠTRUKCIJE NUDI absolventka angleščine, tudi prevajam, cena po dogovoru, teh: 71-483 INŠTRUKCIJE NUDI študentka angleščine, za osnovno in srednjo šolo, 1 ura zastonj, teh: 041/569-797 IŠČEM inštruktorja za poučevanje knjigovodstva za srednjo ekonomsko šolo, teh: 26-277 INŠTRUIRAM računovodstvo in poslovno matematiko za srednje šole, teh: 041/268-976 ali 28-274 INŠTRUIRAM matematiko in osnove elektrotehnike, teh: 27-657 INŠTRUIRAM kemijo za OŠ in SŠ, teh: 27-348 LEKTORIRAM seminarske in diplomske naloge, hitro in kakovostno, teh: 49-142 DELO OPRAVLJAM prevoze in 24. SVEČANA 2000 Tn F: J jr J G f±J fi rT J . selitve s tovornim vozilom s cerado, nosilnostjo 3200 kg, prostornine 30 m2, z ADR, po Zasavju in celi Sloveniji, tel.: 041/ 525-581 GRADBENA SKUPINA izvaja vsa zidarska dela, adaptacije, novogradnje, omete in podobno, tel.: 041/888-080 VARUJEM otroke na svojem domu, tel.: 061/876-374 (dopoldne) FOTOGRAFINJA pride slikat vašo poroko ali druge svečanosti, tel.: 22-419 (zvečer) VSA SIMPATIČNA IN AMBICIOZNA DEKLETA od 14 do 24 let, ki bi rada sodelovala in uspela na raznih letošnjih lepotnih izborih po Sloveniji, vabimo, da se prijavijo na GSM 041/442-313 in 041/ 612-521. Čakajo vas bogate nagrade ter možnost uspeha, uveljavitve in slave... SNEG NAM NAGAIA Brez snega ni zimskih radosti. In na žalost se to dogaja v tem tednu, ko imajo šolarji počitnice. Narava jo hoče zagreniti tudi naši akciji izbire naj smučišča Zasavja, a ji to ne bo uspelo. Sicer pa še vedno vodi smučišče Vidrga. Kupone pa bomo zbirali do 29. februarja. Naj smučišče Zasavja je Glasoval sem: TRBOVLJE ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na tel.: Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, tel.: 063/715/735 PRODAM platišči dunlop 14x5J H2x45 (primerne za rover 400, hondo civic, opel vectro), tel.: 66-099 (zvečer) JJiilJd t DGUiT/lOU-IA za brezplačni mali oglas Tekst: _ Moj naslov: SALAMIJADA Vse izdelovalce domačih suhih salam obveščamo, in vabimo k prijavi na salamijado, ki bo v soboto, 1. aprila 2000. Prijave pošljite na naslov Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi, s pripisom "SALAMIJADA" Z A i. mmm salamijada Prijavljam se na 1. zasavčevo salamijado, ki bo I .aprila 2000 Ime in priimek: Naslov: Občina Trbovlje VABI na prireditve ob mesecu kulture: - 26.2. ob 19.30 v Svobodi: Performans plamen noči, - 2.3. dopoldan v Svobodi: Občinska revija otroških, mladinskih, gledaliških ter lutkovnih skupin. Vrtec Zagorje ob Savi OBVEŠČA starše otrok, ki so rojeni od 1.marca 1994 do 28.februarja 1995, da jih vpišejo v oddelke PRIPRAVE NA ŠOLO do 1.4.2000. Hkrati pa obveščamo starše predšolskih otrok, da do 31.05.2000 vpisujemo otroke v varstvene oddelke od 1 do 6 let. Vpišete jih lahko na upravi Vrtca Zagorje, Pečarjeva 4, vse informacije pa dobite tudi po telefonu 66-244 ali 64-765 pri Mileni Taškar. ob 19.uri v Kulturnem domu v Kisovcu. Vstopnice bodo na voljo uro pred koncertom, zbrani denar pa bo namenjen bolnim otrokom. Vljudno vabljeni! Sokolsko društvo Zagorje VABI na aktivnosti, kijih organizira in sicer na: - telovadba za najmlajše (2-10 let) ob petkih od 18.00 do 19.00, - vadba za ženske (novo) ob trokih od 20.30 do 21.30 ter ob petkih od 19.00 do 20.00, - rekreacijsko igranje košarke ob sredah od 18.00 do 19.00 in ob petkih od 17.00 do 18.00, - rekreativna vadba za starejše (novo) ob torkih od 19.30 do 20.30. Vse aktivnosti se dogajajo v telovadnici Sokolskega doma. Vljudno vabljeni! Društvo prijateljev mladine Trbovlje VABI, da se udeležite aktivnosti ob zimskih počitnicah: 24.2. - 25.2.: KINOPREDSTAVE v DD Trbovlje, dopoldan ob lO.uri, popoldan ob 16.uri, cena 200 SIT. 24.2. - 25.2.: SANKANJE na sankaški progi Lontovž SD Kum Trbovlje. Pogoj so ustrezne vremenske razmere) 24.2. : (*) PLAVANJE v bazenu v Hrastniku, odhod iz avtobusne postaje Komunala ob 8.35 uri (prihod v Trbovlje cca 14.00), cena za otroke do 10 let 750 SIT, nad 10 let 1.050 SIT (prevoz, bazen). 24.2. (**) TEČAJ IZ SNOWBOARDA 1 .del na smučišču Trotovnik-Dobovec, odhod iz avtobusne postaje Komunala ob 12.15 (prihod v Trbovlje od 17.30 do 17.45), cena tečaja 24.in 25.2. je 6.000 SIT in zajema opremo, strokovno vodenje, prevoz, malico in vlečnico. Prevoz bo organiziran, če bo najmanj 20 prijavljenih! 25.2. : (*) PLAVANJE v bazenu v Hrastniku, odhod iz avtobusne postaje Komunala ob 8.35 uri (prihod v Trbovlje cca 14.00), cena za otroke do 10 let 750 SIT, nad 10 let 1.050 SIT (prevoz, bazen). 25.2. (**) TEČAJ IZ SNOWBOARDA 2.del na smučišču Trotovnik-Dobovec, odhod iz avtobusne postaje Komunala ob 12.15 (prihod v Trbovlje od 17.30 do 17.45), cena tečaja 24.in 25.2. je 6.000 SIT in zajema opremo, strokovno vodenje, prevoz, malico in vlečnico. Prevoz bo organiziran, če bo najmanj 20 prijavljenih! Legenda: (*) - otroka lahko osebno prijavite na DPM Trbovlje, Ul. 1 .junija 4 (I.nadstropje) vsak delovnik od 8. do 13.ure, ob sredah od 8.do 16.ure. (**) - prijave za tečaj snowboarda sprejema Goltes snovvboarding d.o.o., Savinjska cesta 35, vsak delovnik od 8. do 12.ureinod 13. do 19.ure. S seboj morate imeti otrokov čevelj. S tem boste omogočili pravočasno pripravo opreme. POZOR!!! Avtobusi bodo za vse organizirane aktivnosti ustavljali na vseh avtobusnih postajališčih. Vabljeni! KC Delavski dom Zagorje VABI na ogled razstave 36.slikarske kolonije Izlake - Zagorje, ki bo v avli doma odprta do 28.februarja. Razstavlja 10 umetnikov, udeležencev kolonije, kot gostje pa razstavljajo še Nikolaj Beer, Sašo Šiles in Samo Šiles. Razstava je odprta v času drugih prireditev, za naročene skupine pa po želji. ____________________________Vabljeni!___________________________ Humanitarno društvo M&V Novina PRIREJA spominski dobrodelni koncert družinskega tria Novina pod geslom "Samo življenje za druge je vredno življenja", ki bo v soboto, 26.2. Podjetniški center Litija ORGANIZIRA več seminarjev oziroma tečajev: - seminar "Urejanje delovnih razmerij in kadrovskih zadev pri delodajalcih", ki bo potekal v četrtek, 24.februarja ob 16.uri v prostorih velike sejne sobe Občina Litija, - 30 urni nadaljevalni tečaj računalništva WORD-a in EXCEL-a, ki bo potekal v Gimnaziji Litija ob ponedeljkih in četrtkih, začetek tečaja je v ponedeljek, 28.2. ob 17.uri, - 45 urni tečaj angleške konverzacije, ki se začne v torek, 29.2. ob 17.30 uri v prostorih Podjetniškega centra Litija. Vse informacije in prijave sprejemajo na Podjetniškem centru Litija, telefon 061/880-92-10. f) [R (D K ^ KO rj n o Kino Zagorje 24.2. - 28.2. JAMES BOND 007 - VSE IN ŠE SVET (pustolovski), čet., pet., pon. ob 19.00, sob. in ned. ob 17.00 in 19.00; 29.2. GLEDALIŠKI ABONMA IN IZVEN: PDG NOVA GORICA - EUGENE IONESCO: PLEŠASTA PEVKA ob 19.30; Kino Izlake ZA MESEC FEBRUAR DO ZAKLJUČKA REDAKCIJE NISMO PREJELI FILMSKEGA PROGRAMA! Kino Trbovlje 24.2. - 25.2. ASTERIX IN OBELIX (risanka), čet. ob 10.00, pet. ob 16.00; 24.2. PAST ZA STARŠE (komedija) ob 16.00 in 20.00; 24.2. NORI NA MARY (drama), ob 18.00; 25.2. ŽIVLJENJE ŽUŽELK ob 10.00; 25.2. - 28.2. MUMIJA (grozljivka), vse dneve ob 18.00; 25.2. - 27.2. AMERIŠKA LEPOTICA (črna komedija), vse dneve ob 20.15; 29.2. JAMES BOND 007 - VSE IN ŠE SVET (pustolovski) ob 17.30 in ’ 20.00; Kino Hrastnik 24.2. - 27.2. BOVVFINGER (komedija), čet. ob 19.00, pet. in ned. ob 17.00; 25.2. - 27.2.13.BOJEVNIK (akcijski spektakel), pet. in ned. ob 19.00, sob. ob 17.00 in 19.00; 28.2. - 29.2. NI KINOPREDSTAVE; Kino Dol pri Hrastniku 25.2. MRAVLJINEC Z (risani) ob 10.00; 26.2. BOVVFINGER (komedija), ob 18.00; VSEM, KI FEBRUARJA KUPIJO 306-ko, Peugeot v sodelovanju z Zavarovalnico Triglav podari enoletno kasko zavarovanje! Polni kasko za Peugeot 306 vključuje tudi zavarovanje v primeru kraje vozila in poškodb na parkirišču. V mestni bencinski džungli in v boju za parkirni obstanek boste zdaj s svojo novo 306-ko lahko sproščeni in suvereni. Kot se za zadovojnega lastnika novega Peugeota tudi spodobi. Peugeot. Lep. Dinamičen. Eleganten. Zmogljiv. Varen. In še nekaj. Kar je samo 306. ZAVAROVAN KASKO. Avtohiša Kisovec s.p. Avtohiša Kisovec s.p., Borovniško naselje 7, 1412 Kisovec, tel.: 0601 71 331 306 * PEUGEOT ip: zavarovalnica trlglav,d.d. O ^ MOJ ZDRAVNIK 2000 -VIVINA IN ZASAVČEVA AKCIJA Koliko pomeni to, da imamo ob sebi dobrega in razumevajočega zdravnika, se zavemo šele takrat, ko jih potrebujemo ob sebi, bodisi da nam svetujejo, nas ozdravijo ali opravljajo zgolj preventivne preglede. Njihovo največje bogastvo je njihovo znanje, da lahko pomagajo človeku. Premalokrat jim povemo, kako spoštujemo njihovo delo. Zato le izpolnite kupon, s katerim izbiramo "Mojega zdravnika 2000" in kupon pošljite na naslov: Viva, Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana. Ime in priimek Naslov MOJ ZDRAVNIK (napišite ime in priimek zdravnika/ce, ki ga/jo predlagate, zdravstveni dom); Ce želite, napišite tudi, kaj vas pri njegovem/njenem delu še posebno navdušuje: V MARELI JE BILO PESTRO V petek, 18.4. je v Okrepčevalnici naMareli potekal dan odprtih vrat, kjer se je zvrstilo več gostov. Tako je Mirko Lebar, športni invalid, predstavil film Hoja na rokah na Mont Blanc in knjigo Hodim z rokami, Slavko Ajtič je spregovoril o knjigi Zimski šport v Zasavju, vodja jadralno-padalske šole Polet Kamnik Dušan Orehek je predstavil film Teorija o padalstvu, Robi Zupan, zastopnik ŠD Kimfly, pa je predstavil športno padalstvo oziroma skoke z aviona. V se predstavljene knjige je moč dobiti v Okrepčevalnici na Mareli, vse informacije pa dobite po telefonu 71 -125 ali 041 /807-334. Okrepčevalnica Marela se zahvaljuje podjetju Ultra d.o.o. zapomoč pri organizaciji projekta. J ■ U j j r? u ^ r KULTURNI PRAZNIK NA SLIVNI Pred obeležjem seje na Slivni pri Vačah tudi letos zbrala publika ljubiteljev Prešerna, naše kulture in države. In ta prva nedelja v mesecu februarju je v popoldanskih urah minila tako, da je bilo razbrati vse večje zanimanje tudi za GEOSS, središče Slovenije, simbol zakoreninjenosti Slovencev na tem prostoru. Za ta praznik je Društvo Prva taka prireditev je bila 8. februarja 1986. Odtlej se vrstijo vsako leto na nedeljo, kije najbližja 8. februarju. Peter Svetik, vodja projekta Geoss, je pozdravil vse navzoče, posebno pa novo izvoljenega zunanjega ministra Dimitrija Rupla in ostale visoke predstavnike: "Zbornik je ena od listin iz osrčja naše države, ki med drugim priča o naših prizadevanjih za plemenite misli, srčno kulturo. za razvoj in varovanje Geossa, izdalo Zbornik slavnostnih govorov ob slovenskem kulturnem prazniku v središču Slovenije (1986 - 2000): Edinost, sreča, sprava, to je bilo že 15. srečanje, natančno 15 govornikov seje doslej zvrstilo pred spomenikom v naravnem okolju. strpnost, sodelovanje, kar je vseskozi rdeča nit velikana naše kulture in odličnega vizionarja." Ter še: "Edinost, sreča, sprava, k nam naj nazaj se vrnejo," je končal svoj pozdravni nagovor Peter Svetik. V kulturnem programu so sodelovali MoPZ Vače, Zasavski Od Vod do Lok nekdaj ni bilo nobene zgradbe, sama polja in travniki. Pred letom 1900 so obstajale na obeh straneh Ulice 1. junija samo nekatere zazidane točke: na zgornji strani ulice šest hiš, na spodnji strani pa tri hiše, bolnica in Počivavškova kolonija Od Vod do bolnice (Njiva). Ko je bila leta 1876 zgrajena nova rudniška bolnica, je še skoraj popolnoma samevala.V prvih letih dvajsetega stoletja je bilo zgrajenih osem hiš in Delavski dom. Tako je že tedaj ta del naselja dobil skoraj sklenjeni značaj. V vsaki hiši se je razvila kakšna obrtna Fotografija: Pogled z juga na Ulico 1. junija in Trg svobode leta 1993. rogisti, dramski igralci, Jože Logar, Dare Valič, Polde Bibič in slavnostna govornica Milena Zupančič, ki je v svojem izvajanju prebrala Poezijo simbol slovenstva, na pragu novega tisočletja in poklonila pesem Spominjanju argentinskega pesnika Eduarda Galeana, ki govori o času in videnju prihodnosti. Mirko Kaplja, župan občine Litija, je izročil kopijo vaške situle poslancu DZ Rudiju Mogetu, za njegovo prizadevno delo in zahvalo za slovenski kulturni tolar ob kulturnem prazniku. Besedilo in sliko Jože Novak ŠTEVILO BREZPOSELNIH UPADA Na območju zasavskih občin se je število brezposelnih konec lanskega leta gibalo takole: Trbovlje 1601, Litija 1170, Zagorje 995, Laško vključno z Radečami 955 in Hrastnik 628. Najbolj se je zmanjšalo število brezposelnih v Trbovljah in sicer za 97 oseb. Sicer pa je največ nezaposlenih prijavljenih v Ljubljani, najmanj pa v Logatcu. ___________________________IL KOZLA SMO USTRELILI Ni ga prodal, temveč PREDAL. Vsem prizadetim se opravičujemo. Uredništvo Pred kratkim je Republiški zavod za zaposlovanje v Sloveniji imel konec decembra prijavljenih 114.348 brezposelnih oseb, kar je za 9,3% manj kot leto poprej. Skrčenje števila nezaposlenih je bilo po letu 1994 tokrat največje. Število se je zmanjšalo v dobršni meri zaradi javnih del, saj teh delavcev ne smatrajo za brezposelne. FOTOGRAFIJA ČASA delavnica: Bergerji so imeli čevljarsko delavnico in prodajalno, v Kozinovi hiši je bila slaščičarna, v Lamperjevi hiši so prodajali usnje in izdelovali sodavico. Ulica 1. junija se nadaljuje v Rudarski cesti, ob kateri sta do konca prve svetovne vojne zrastli prvi dve hiši. V hiši Pongraca Eichelterja (pozneje Božič) je bila gostilna. Preden so delavci zgradili svoj Delavski dom, so se zbirali v tej hiši. Hiša seje morala umakniti otroški bolnici, ki sojo zgradili leta 1961. Šele pred drugo svetovno vojno in zlasti po njej so ta prostor pozidali in ga združili s tistim delom Trbovelj, ki so mu rekli Trbovlje. Del okrog Njive se imenuje Trg svobode. Nakazovala PREDSEDNIKA: Nekdanja, sedanja, aktualni... KDO VE, KDAJ NA IZLAKAH? (foto IB.) se je možnost, da se tukaj poleg Trga revolucije oblikuje še drugi trg, saj je bilo za zidavo precej primernega sveta na obeh straneh Trboveljščice. Določnejšo obliko je dobil med obema vojnama, ko so na eni strani zgradili klavnico in tržnico, na drugi pa Rudarski dom kot dopolnilo Delavskemu domu. V osemdesetih letih tega stoletja se je ta zaokrožena celota razbila z izgradnjo ceste, ki je presekala zasnovo trga. Pred tem je bila cesta le na zahodni strani in tudi poslopja so se ravnala po njej. OBČNI ZBOR TD GOLCE Na sedmem občnem zboru je Turistično društvo Golče pregledalo realizacijo plana preteklega leta. Dejavnosti, planirane v preteklem letu, so bile uspešno izpeljane. Vključujejo organizacijo prvomajskega srečanja na Plešah, žegnanje, kmečke igre in prikaz oglarjenja, razne čistilne akcije, ki ohranjajo vasico čisto in prijetno za oko turista oziroma mimoidočega. Seveda so vse te prireditve in dejavnosti planirane tudi za tekoče leto. Koledar prireditev je objavljen tudi na spletnih straneh interneta. V preteklem letu so uredili tudi cesto Golče - Blatnik in jo tudi delno sofinancirali. V letošnjem letu bi želeli kupiti potrebni inventar za prireditve. Popraviti in obnoviti bo treba table in smerokaze, ki si jih je lansko leto nekdo privoščil in jih dobesedno izruval. Kot gost seje občnega zbora udeležil predsednik TD Izlake Alojz Kreča in predstavil nekaj svojih razmišljanj in predlogov, kako bi se lahko vsa zagorska turistična društva (kar pet jih je) povezala v skupno sodelovanje. Besedilo ŽANA, slika PRAV Ob rojstvu Maksa Denisa Hriberška tičemo - DOBRODOŠEL MED MAMI! in iskreno čestitamo jmomjci Ireni in atiju Stanetu ter sestrici Tanii. Čestitke in dobre želje vam prenašajo babi Marta, deda F rane in Peter z Ano Na podlagi 42. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Ur.l.št.9/92,26/92,13/93,45/94,37/95, 8/96,59/99,90/99,98/99), ter na osnovi sklepa Občinskega sveta občine Zagorje ob Savi, sprejetega na 7.redni seji, dne 25.11.1999, pod številko 313-27/93 OBČINA ZAGORJE OB SAVI Cesta 9. avgusta 5,1410 Zagorje ob Savi objavlja RAZPIS za podelitev koncesije za opravljanje javne zdravstvene dejavnosti na področju zobozdravstva odraslih na območju občine Zagorje ob Savi -za nedoločen čas. 1. Predmet tega razpisa je podelitev proste koncesije za opravljanje javne zdravstvene dejavnosti na področju zobozdravstva odraslih na območju občine Zagorje ob Savi, za nedoločen čas. Glede na pokritost javne zobozdravstvene mreže oziroma glede na dogovorjeno raven zobozdravstvene preskrbljenosti je na območju občine Zagorje ob Savi predmet razpisa podelitev ene koncesije enemu kandidatu. 2. Na razpis za podelitev koncesije se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo sledeče pogoje : •da imajo zahtevano izobrazbo za opravljanje predvidene dejavnosti in so usposobljeni za samostojno delo, •da jim ni s pravnomočno sodbo sodišča prepovedano opravljanje zdravstvene službe oziroma poklica, •da pridobijo mnenje pristojne zbornice, •da imajo zagotovljene prostore za opravljanje navedene dejavnosti (najemna pogodba ali dokazilo o lastništvu prostorov), pri č emer bo imel prednost pri izbiri kandidat, ki bo imel v skladu s sklepom Občinskega sveta občine Zagorje ob Savi, zagotovljene prostore v Domu starejših občanov Polde Eberl - Jamski, ■da imajo zagotovljeno ustrezno opremo in ustrezen kader. 3. Kandidati, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje iz 2.točke tega razpisa, naj svoje prijave oziroma ponudbe, ter dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljejo, v zaprti kuverti, s pripisom :« NE ODPIRAJ -PRIJAVA NA RAZPIS ZA PODELITEV KONCESIJE«, na naslov Občine Zagorje ob Savi, Cesta 9. avgusta 5, 1410 Zagorje ob Savi. Rok za oddajo ponudbe je 15. marec 2000. 4. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 8 dni po seji Občinskega sveta Občine Zagorje ob Savi,na kateri bo v skladu s 16. členom Statuta Občine Zagorje ob Savi (Uradni Vestnik Zasavja 6/ 99) občinski svet potrdil najustreznejšega kandidata za podelitev koncesije za opravljanje javne zdravstvene službe na področju zobozdravstva odraslih na območju Občine Zagorje ob Savi- za nedoločen čas. 5. Občinska uprava bo, na osnovi potrditve na občinskem svetu, izbranemu kandidatu izdala odločbo o podelitvi zadevne koncesije. 6. Ta razpis razveljavlja »Razpis za podelitev koncesije za opravljanje javne zdravstvene dejavnosti na področju zobozdravstva odraslih na območju občine Zagorje ob Savi - za nedoločen čas«, kije bil objavljen v 2. številki Uradnega Vestnika Zasavje z dne 10.2.2000 in v 3. številki časopisa Zasavc z dne 10.2.2000. Župan : Matjaž Švagan iiSl ti ACCENT1.3 Gl-5 vrat Dvojna zračna blazina, temi rana stekla, odpiranje prtljažnika iz vozila, pred-oprema za radio s 4-2vo£nifc>, zadnji vzglavniki, digitalna tira, zadnji brisalec -1699.000 sir 1ANTRA SEDAN 1.5 Sl -4 vrata Dvojna zračna blazina, ABS, električno pomično strešno okno, električna stekla spredaj, nastavljiv servo volan, električna antena, predoprema za radio s 4 -zvočniki, deljiva zadnja klop 40/60 -2.140.000 SIT £ANTRA SEDAN 1.5 GL-4 vrata Dvojna zračna blazina, ABS, klimatska naprava, električna stekla spredaj, nastavljiv servo volan,, električna antena, predoprema za radio s'4 -zvočniki, deljiva zadnja klop 60/4 0 -2.220.000 sir LANTRA VVAGON 1.5 Gl -5 vrata Dvojna zračna blazina, ABS, električna stekla spredaj, nastavljiv servo volan, predoprema za radio s 4- zvofniki, deljiva zadnja klop 60/40 -2,120.000 SIT Garancija 3 leta ali 100.000 kilometrov, 'izjemno ugodni kreditni pogoji in leasing. vwiw,hyimdai-atsi POOBLAŠČENI PRODAJALEC VOZIL HVUNDAIV ZASAVJU: AVTOAVOTOIt d d CELJE ENOTA TRBOVLJE telefon: 0601 34-680, 27-664 telefax: 0601 34-681 E-mail: avtomotor.trb@siol.net <&> HVUnDRI GSEB&group POSLOVNA SKUPINA Z VIZIJO Grafično podjetje Izlake zaposli 1. komunikativno osebo za delo v komerciali z izobrazbo ustrezne smeri VI. ali Vil. stopnje. 2. grafičnega oz. medijskega oblikovalca za delo v Studiu GRAFEX Izlake. 3. kandidata za delo v tiskarni z ustrezno izobrazbo V. stopnje. Zainteresirani pošljite pisno vlogo na naslov GRAFEX d. o.o., Podlipovica 31, § 2411 Izlake 1 ali pokličite na I tel.: 0601/57100. SLOVE NICA zavarovalniška hiša d.d. Stabilna in uspešna slovenska zavarovalnica vabi k sodelovanju ZAVAROVALNE ZASTOPNIKE za delo na obmošju obšin Trbovlje in Zagorje. Od vas pričakujemo: * vsaj V.stopnjo strokovne izobrazbe, * vozniški izpit B kategorije in lasten prevoz. Ponujamo vam redno zaposlitev za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Vabimo vas, da se nam pridružite in nam najkasneje 8 dni od dneva objave pošljete svojo pisno prijavo s kratkim življenjepisom in dokazili na naslov: SLOVENILA, zavarovalniška hiša, d.d., Celovška cesta 206,1000 Ljubljana s pripisom "za razpis". "h n il n n tl n 3 24. SVEČANA 2000 22.3.-20.4. Zaman se trudite zunaj sebe iskati tisto, kar v vas ni. Če boste še naprej tako svoje- 21.4.-21.5. 22.5.-21.6. glavi in sumičavi ne boste prišli daleč. V glavo si boste zopet vtepli nek nesmisel, s katerim boste potem sebi in partnerju zagrenili kar veliko časa. Št.: 7. Nikar ne bodite nenehno na preži za partnerjevimi napakami, saj s tem svojih ne boste odpravili. Ne vsiljujte drugim svoje volje, tako kot vi ne želite biti orodje v njihovih rokarh. Poskrbite, da vas ne bo izčrpaval notranji nemir. Št.: 1. Zaupanje vase je ključ do marsikaterega uspeha, kar vi dobro veste. Na področjih, v katerih si zaupate, ste zelo uspešni. Sku-šajte to prenesti tudi na tista področja, kjer se čutite negotove in nesposobne. Št.: 3. Prav je, da ste v tem času odgovorni. Izogibajte se prenagljenim ili zaključkom in zaupajte svoji 22.6.-23.7. * intuiciji. Part- nerju boste v težavah sicer stali ob strani, s srcem pa le ne boste povsem z njim. Št.: 19. Do stvari, ki jih ne morete spremeniti, oziroma j ih črtati iz svojega življenja, boste morali spremeniti odnos, sicer boste nenehno trpeli. Kaj hitro se lahko prepričate, da pozitiven oziroma negativen predznak stvarem prepisujete vi sami. Št.: 5. Na nekaterih področjih se ni najbolje oklepati starih navad, saj so določene spremebe nujne. Precej tihi boste, zato vam bo partnerjeva zgovornost dobrodošla. Družba vam enakih vam bo dajala občutek varnosti. Št.: 18. 24.7.-23.8. 24.8.-23.9. /Vača bodočnost Dvaindvajset majhnih, velikih, osemnajst (!!!) fantkov in štiri deklice, rojeni v času od 3.2. do 20.2. 3.2.2000 Senada Kurtič, C.zmage 16, Zagorje - sin Belmin Veronika Nikolič, Sallaumines 4a, Trbovlje - sin Žan in hčerka Monika Nives Brvar, Prečna pot 8, Zagorje - sin Rožle Macerl 4.2.2000 Ankica Čosič, Stanetova 1, Celje - sin Antonio Jadranka Dizdarevič, Trg revolucije 6, Trbovlje - sin Stjepan 5.2.2000 Jana Kuštrin, Proletarska 2, Ljubljana - hči Rebeka Škerl 6.2.2000 Safija Račič, Žabjek 7, Trbovlje - hčin Medina Keserovič 7.2.2000 Mateja Razboršek, Dolenja vas 22a, Zagorje - sin Luka 11.2.2000 Katarina Šrenk, Trg borcev NOB 13, Dol pri Hrastniku - sin Luka Simončič 12.2.2000 Roberta Jambrovič, Gimnazijska 15, Trbovlje - hči Lavra Tina Tbšek, Polje 26, Zagorje - sin Tim Hočevar Marija Živkovič, Šuštarjeva 25, Trbovlje - sin Nik Kavčič 15.2.2000 Mojca Berdnik Vozel, Sallaumines 5b, Trbovlje - sin Luka Vozel 17.2.2000 Silva Pirc, Ravenska vas 29, Zagorje - sin Žiga Martina Baš, Sp Jelene Dole pri Litiji - sin Jaka Jesenšek Irena Ravnikar Hriberšek, Narof 32, Izlake - sin Maks Denis Hriberšek Marija Šuštar, Mošenik 7, Sava - sin Matic Katja Kališek, Sallaumines 5a, Trbovlje - sin Matic Hriberšek 18.2.2000 Mateja Hočevar, Pod hribom 17, Hrastnik - sin Jan 19.2.2000 Aleksandra Ravnak, Trnava la, Gomilsko, Braslovče - sin Patrik 20.2.2000 Gordana Božič, Novi Log 19c, Hrastnik - sin Marko Adžaga Cvetje, darila... trgovina Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 Tei. : 0601/71-303 odpiralni čas: od pon. do petka 16 -18 sobota 9-12 nedelja 10 -12 mo? 24.9.-23.10. Imeli boste lepo priložnost, da izboljšate odnose z okolico. Mari-skaj se boste morali naučiti in prav je, da si to 24.10.-22.11. zapomnite. Od vseh vrlin se vam bo najbolj obrestovala strpnost. Dopustite ljudem, da so drugačni. Št.: 27. Najpomebneje je, da se izogibate nepremišljenim odločitvam. Nikar si ne zaprite vseh vrat, saj boste marsikaj že čez nekaj dni videli v povsem drugačni luči. Zanimali se boste za stvari, ki vas bodo odvračale od lastnih problemov. Št.: 9. Lahko ste prepričani, da stvari, ki sijih res želite in si zanje prizadevate, niso nedosegljive. 23.11.-22.12. Največkrat se vam nedosegljivo zdi tisto, kar vam očitno ne pomeni dovolj, da bi se res potrudili. Št.: 14. Nikar ne bodite preveč popustljivi do svojih muh in T j1) ne delajte s sabo j (k vedno v rokav i- cah, saj tako ne 23.12.-20.1. boste ničesar dosegli. Prisilite se v to, da boste aktivni, saj vas bo to rešilo iz sedanjega stanja otopelosti in nemoči. Št.: 12. Tisti, ki ste samski, boste veliko razmišljali o ljubezni. Prilagodite svoje nazore in poglede sedanjim razmeram, saj nimate kaj izgubiti. Nemir, ki ga čutite je znak, da se boste morali odločiti za tveganje in spremebe. Št.: 23. Pretežno boste optimistični in dobre volje, le situacije, ko boste izgubili nadzor nad sabo, vas bodo razjezile. Spoprijeli se boste s stvarmi, kijih že nekaj časa vlečete s sabo in se jih ne morete znebiti. Št.: 21. 21.1.-19.2. 20.2.-21.3. NAGRADNA KRIŽANKA 4- NAGRADNA KRIŽANKA AVTOR: MILKO. EMERŠIČ AMERIŠKI ČRNSKI JAZZ GLASBENIK (LIONEL) SAMOZA- DOVOLJE- VANJE SPOLNEGA NAGONA NORDIJSKA GOSPODA- RICA MORJA SKUPEK CELIC GLAVNO MESTO PAKISTANA SLOVENSKI sukarin GRAFIK (BOGDAN MEŠKO) PAMET, RAZUM INDIJSKI POLITIK SASTRI KLADA ZA SEKANJE DRV ČLANA- RINA OSEBA ALI USTANOVA, KI IZDAJA REGRES OBMOČJE, POVRŠINA SPRETNOST IN PANOGA V VRTNARJENJU JONSKI FILOZOF IZ MILETA GLAVNO MESTO FILIPINOV AMERIŠKA IGRALKA (JESSICA) REKA V SRBIJI PAUL NEWMAN POLOPICA Z MADAGASKARJA TALIJANSK/s DENARNA ENOTA KRALJ ŽIVALI 3IKOBORSKI VZKLIK MEDICINSKO IME ZA ŽULJ IME TREH NORDIJSKIH BOŽANSTEV DEL (MECKEGA VOZA MEJNO JEZERO KAZAHSTANA Z UZBEKISTANOM .STARO- ZIDOVSKI INC DUŠA UMRLIH STARIH SLOVANOV VOJŠČAK, BOJEVNIK ZAČETEK AZBUKE REKA SKOZI PARIZ M ZAČETEK ABECEDE MEJNA REKA MED HRVAŠKO IN SLOVENIJO BOSANSKI PESNIK (JOSIP) ŠVIČ. SLlK. (PAUL) m NASELJE V SPODNJI SOSKI DOLINI NESTRO- KOVNJAK, SUSMAR OČRT, OPIS SLOVENSKI VRATAR ROKOMETNI PUŠNIK BOGOMIR MAGAJNA PROJEK- CIJSKI APARAT L ► NAPEV, MELODIJA SLIVI PODOBEN SADEŽ > UČITELJ- STVA (MIHA) FRAN- COSKA IGRALKA (MARIE) PLEZALKA BOŽIC OTOK V PRESPAN. JEZERU OSEBNI ZAIMEK FR.-ŠVICAR. PISATELJ UGASEK RTV VZHODNI ŠPANIJI DROBNO ZLATAR- SKO DELO ŠPANSKI POMORŠČAK (FRANCISCO DE) B SLOVENSKI 3ISATELJIN PESNIK (FRAN) NEMŠKI AVTOMO- BILSKI INŽENIR nuARPFK-ameri®^iazz 9las^en''< KLEE: švicarski slikar DILETANT: šušmar EGONE: ameriški pevec ROŠ: slovenski pisatelj NE SAMA... Gospa Mlakar je v jahalni šoli prvič poskušala preskočiti oviro. Konj se je ustavil, ona pa je zletela preko ovire. Jahalni učitelj pa jo je kljub temu pohvalil: "Zelo dobro, gospa, ampak naslednjič vzemite še konja s sabo!" NI PETELIN... "Čudno se mi zdi vse skupaj. Trikrat sem že dala koklji valit jajca, piščancev pa od nikoder!" "Mogoče je pa petelin kriv?" "Ah, kje pa, pri naši hiši petelina sploh nimamo!" PAMETNO "Miha, kje si pa staknil to buško pod očesom?" "Krava je kar naprej z repom odganjala muhe, ko sem jo molzel, potem sem ji pa kamen na rep privezal!" BOLANO Ribničan je prodajal suho robo. Sreča ga znanec in ga povpraša: "Kako kaj, kako?" "Kakor bolniku. Vsakih šest ur eno žlico!" ...da je eden najpogostejših priimkov v anglosaških deželah gotovo Smith. Ocenjujejo, da je v Veliki Britaniji vsaj 800.000, v Združenih državah Amerike pa celo 1.700.000 ljudi s tem priimkom. ...da v Združenih državah Amerike v mnogih povorkah sodelujejo tudi ma-žoretke, ki v ritmu glasbe spretno sučejo svoje palice. Za stavo je od 26. do 28. junija 1975 pet študenk iz Portlanda v državi Maine 44 ur ena za drugo vrtelo palico, ne da bi ta enkrat samkrat padla na tla. ...da na obatlantskih območjih Francije živi polž, katerega domovina je Azija. Znanstveniki menijo, da je tja prišel v začetku kvartara pred več kot dva milijona let po pol stoletja dolgem potovanju s pov-rečno hitrostjo nekaj več ot 4 metre na uro. ...da je Leonardu Fristoeu, potem ko je 15. decembra 1923 pobegnil iz zapora, uspelo za seboj zabrisati vse sledi in mirno živeti pod lažnim imenom, dokler ni po naključju 15. novembra 1969 naletel na svojega sina, ki ga je seveda prepoznal. Po 46 letih življenja na prostosti se je spet znašel v rokah policije. IvT.ii IvTai I 24. SVEČANA 2000 NAGRADNA KRIŽANKA Podjetje za založništvo, marketing in trgovino Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 8.3.2000 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.4/2000". Fotokopij ne upoštevamo. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca! Nagrade, ki vas čakajo: 1. Praktična nagrada Zasavc d.o.o. 2. Praktična nagrada Zasavc d.o.o. 3. Praktična nagrada Zasavc d.o.o. TRBOVLJE 0b četrkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro 7. ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Ob petkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Ob sobotah 7.00 Dobro jutro 7.15 Jutro z... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu TVbovlje 9.00 Poročila, popevka tedna 10.00 Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.lOSobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00) Izžrebanci nagradne križanke 02/'2000 (nagrade prispeva Zasavc d.o.o.l: 1. : Praktična nagrada: MIŠA ALEŠOVEC, KANDRŠE I9D, VAČE 2. : Praktična nagrada: ADRIANA ŽIVKO, ZNOJILE 10B, ČEMŠENIK 3. : Praktična nagrada: STANE KRAMAR, OREHOVICA 17, IZLAKE Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje od 25.2. do 3.3.2000 od 9.00 do 10.00 ure. S seboj prinesite vašo davčno šteevilko! Ob nedeljah 8.00 Dobro jutro 8.15 Duhovna misel 8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Ob ponedeljkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z... 7.45 Časopisje S.OOTema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje - glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Ob torkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z... 7.45 Časopisje S.OOTema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55- 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b sredah 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z... 7.45 Časopisje S.OOTema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Društvo prijateljev malih živali, servis 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) * Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00 CEmER Ponedeljek Videostrani, 9:00 Dobro jutro - Dober dan - v živo, 10:00 Zlati zvoki -pon., 11:30 Slovenske zvezde, pon., 13:00 Nedeljski pop express (p), 14:00 Videostrani, 15:00 Dobro jutro - Dober dan; (ponovitev), 16:00 V nedeljo popoldan (P), 18:05 EPP, 18:10 Oddaja ZLTV, 18:40 Dokumentarni film, 19:10 Pesem domača (iz arhiva), 19:10 Videostrani, 20:00 Zasavje danes - dnevno informativna oddaja, 20:20 EPP, 20:25 Glasbeni spot, 20:30 Zadetek v center, športni pregled, 21:00 EPP, 21:05 Adrenalin za vsak dan, 21:20 Brez šminke, 22:00 Zasavje danes (P),-22:20 EPP, 22:25 V krogu - zabavna oddaja, Videostrani Torek VIDEOSTRANI, 9:00 Dobro jutro-Doberdan, 10:00 Zlati zvoki - (P), 11:30 Slovenske zvezde (P), 3:00 Kako biti zdrav in zmagovati, 13:30 Adenelanin za vsak dan (P), 14:00 Kramljanja -pon., 15:00 Dobro jutro- Dober dan (P), 16:00 Zadetek v polno, 16:30 Dolina strahov -risani film, 17:50 Oddaja ZLTV, 18:20 Brez šminke- odd. TV Pika, 18:40 EPP, 18:45 Mladinska oddaja, 19:10 IZ STARE SKRINJE : Pesem domača, 19:40 Videostrani, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:20 EPP, 20:25 KUL-T-URA, 21:15 EPP, 21:20 Oder občutkov - odd. TV Pika, 22:20 ZASAVJE DANES (p), 22:45 EPP, 22:50 Nedeljsko popoldne (P), VIDEOSTRANI Sreda VIDEOSTRANI, 9:00 Dobro jutro-Dober dan, 10:00 Zlati Zvoki- (P), 11:30 Slovenske zvezde - . (P), 13:00 Kramljanja - (P), 13:45 Kako biti zdrav in zmagovati, 14:15 Videostrani, 15:00 Dobro jutro- Dober dan (P), 16:00 Oder občutkov-TV Pika (P), 17:45 EPP, 16:50 KUL-T-URA, 18:00 Fenix & S - oddaja za mlade v živo, 19:00 IZ STARE SKRINJE : Pesem domača, 19:30 Videostrani, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:20 EPP, 20:25 S STARIM MEHOM NAOKROG, 21:25 EPP, 21:30 Videoboom 40, slovenska lestvica zabavne glasb., 22:30 ZASAVJE DANES (p), 22:45 EPP, 22:25 Video top - lestvica, Videostrani... Petek Videostrani, 9:00 Dobro jutro- Dober dan, 10:00 ZALTI ZVOKI - pon., 11:30 SLOVENSKE ZVEZDE - pon, 13:00 Kako biti zdrav in zmagovati, 13:30 Kramljanja, (P), 14:15 Videostrani, 15:00 Dobro jutro- Dober dan, 16:00 Oddaja ZLTV, 16:30 Video top - zabavno glasbena oddaja, 17:15BINGOBONGO-(p), 17:45 Risani film, 18:05 EPP, 18:10 Priročnik za starše, 18:30 Aj’dijo - odd. o internetu, 19:00 Pesem domača, 19:20 Videostrani, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:20 EPP, 20:25 V krogu / KVIZ na TV centru, 21:25 EPP, 21:30 Oder občutkov - TV Pika, 22:25 ZASAVJE DANES (P), 22:45 Videoboom 40 (P), Videostrani Sobota VIDEOSTRANI, 12:00 ČESTITKE, 12:25 EPP, 12:30 PESEM DOMAČA, 13:00 Zadetek v center - športni pregled (P), 13:25 EPP, 13:30 Oder občutkov -3.del, 14:20 Naj spot- glasbena oddaja, 15:05 EPP, 15:10 KUL-T-URA, 15:40 Video top, 16:10 Fenix & S - oddaja za mlade v živo, 17:10 BINGO BONGO -oddajazanajmaljše(P), 17:40 Celovečerni risani film:, 18:25 EPP, 18:30 Pesem domača, 19:00 Oder občutkov 4. odd., 20:05 Videoboom 40 Nedelja Videostrani, 12:00 ČESTITKE, 12:40 KUHAJMO SKUPAJ -, 13:00 Nedeljski pop exspress, 14:00 S STARIM MEHOM NAOKROG, 15:00 Oddaja ZLTV-, 15:30 Ajd' dijo - oddaja za mlade, 16:00 V nedeljo popoldan - zabavna oddaja v živo, 18:00 Oddaja ZLTV -, 18:30 Pesem domača - iz arhiva, 19:00 Dokumentarni film, 20:00 EPP, 20:05 V krogu, 21:00 Resnice o vinu - (P), 21:30 Potujte z nami (P), 22:00 FILM :, Videostrani 24. SVEČANA 2000 j.j.jr.ri ... lahko traja celo življenje, da se človeku odprejo oči - zadostuje pa trenutek, da sprevidi ... zatorej, dobrodošli v peklu ... Imam uro. Toda ne razumem več, kakšni časi so to prišli ... dasi je ta zapis dokaj oster, ga vseeno priobčujemo, zlasti zato, ker se dotika enega najbolj perečih vprašanj našega časa: kvalitete življenja v Zasavju. Omenjeni zapis je tudi obsodba političnih združb, in našega, na dokaj labilnih in irealnih tleh stoječega življenja ter končno ljudi na oblasti, ki bi morali vsaj malo bolj razumeti nujnost časa, in od katerih je vsaj del tega življenja, ki tangira predvsem, nas, male ljudi, še kako odvisen ... Pravijo gospodje v beli Ljubljani, da Zasavje ni ogroženo področje, in da, kar naenkrat, ne potrebuje več državne pomoči. Po lanskem januarskem referendumu, so ti isti prostituirani bankirji, uniformirani ali civilni špiclji, medijski magnati, državni umetniki, brezkurpulozni kriminalci, profesionalni domoljubi,državotvorni novinarji, predsedniki strank in otroci politikov, vesoljni Sloveniji obljubljali, da imajo pripravljene nevemkakšne sanacijske projekte za čimmilejše gospodarsko prestrukturiranje Zasavja. Leto je naokoli ... mi pa še kar čakamo ... projekte, misPrn ... danes mi žgolijo o blagostanju in demokraciji taisti klepteokrati, ki so še ne tako dolgo nazaj študirali klasike marksizma... Ne gre, da bi kar tako, in še posebej v rubriki kot je „Trifail Tribune,, zaobšli patrona, kot je sv. Valentin. Ob vseh mogočih izlivih, ki so nas spremljali pred, med in po tem prazniku ljubezni, mi je nehote v tisto, kar naj bi bila glava, šinila misel takšna: ženske se, ene bloj druge manj, celo življenje na vse kriplje trudijo, da bi iz moža naredile princa iz svojih sanj, princa po svoji podobi... potem pa so, ko jim to končno uspe, razočarane. In se sprašujejo: le kje je tisti frajer, ki sem ga pred poroko tako zelo ljubila? Zato naj bo spodnja misel, posebej ob tej priliki, posvečena vsem ženskam, ki so me kdajkoli imele rade. Tukaj mislim na obe stari mami, šviga mamo, mamo, ženo ter obe hčeri. Kaj je tukaj smešnega? ... sekunda brez te ... je kot leto dolga ... za me, in ... dolga kot leta, ena sama! ... s teboj preživeta ... ZASAvČ-eV „ STIPE MESIJA „. „ Stalno je neku dječurliju vodio iz škole sa sobom u kuču, isto, ko što če sad narod voditi. Bio je isti ko i sad, lukav, pamctan i prepreden. Vrag, ko i sada ... Izjava Marije Mesič, tete, zdaj že predsednika, Stipeta Mesiča, na vprašanje novinarjev, kakšen je bil Stipica kot otrok ... Slovenščina zaza četnike. Sem jako srameiijio in skroman mladenič, domoljubno ustrojen in desno orientisan. /, kot takšan. nevajen opolzkosti tega svjeta. Imam pa dekle, ki me, na svu žalost, že dalj časa nadleguje sa amoralnim ponudbami. Pa kaj to ... stalno me namreč nagovora, da si kupim tistu gumicu, ko se natakne na ... Bože me oprosti... Jaz bi to mogoče še naredio, ali ne vem, kako se tej gumi po slovensko reče. Neugodno mi je iskati ... no, to gumu ... jer ta spominja na, Bože me oprosti, a dokler izgovorim perverzativ samo što ne zlomim jezik. Što da naredim? Slovenščina, k sreči, ne trpi v amoralnem izrazoslovju. Ipak, ne brinite, vaš če vas lekarnar ali še boljše, lekarnarka, razumeti, če boste povprašali po Branimirju Glavašu ... obilo užitkov ... Vroči feni „Trifail Tribuna,, ki pa, iz razumljivih vzrokov, ne želijo biti polnoimenovani, so nam poslali pisma z naslednjo vsebino: Franci iz Sklendrovca pravi: ,,Srbus. Imam kar nekaj odličnih vprašanj za tvojo super rubriko, vendar pa se trenutno nobenega ne spomnim.,, Škoda. Jaz imam pa toliko odličnih odgovorov... Tone iz Radeč pravi: „Dr. Janez Drnovšekje na zadnjih volitvah zmagal tudi in predvsem na račun volilnih sloganov. Saj veste „ ...pot k uspehu ... „ kar naj bi pomenilo tudi to, da bo Slovenijo spremenil v državo blagostanja in neslutenih razvojnih možnosti ... hm ... Ako me spomin ne vara, je to obljubljal tudi v devetdesetih?,, Je tako. On je pač človek, ki ne beži od svojih obljub ... Jože Ovnik JAŠA NAIUČE PAULA Naš nekdanji sodelavec Jaša Drnovšek je svojega sogovornika Paula Goehha s vprašanji tako mučil, da sem se resnično zbal, kdaj bo avtor Alkimista, najnovejše knjige Veronika se odloči umreti, zbežal iz Sobotne priloge Dela. JANEZ BO PRESOJAL DEJANJA Naš predsednik vlade, dr. Janez Drnovšek pravi, da bo Haiderja presojal po dejanjih, ne po besedah. Torej, gospod Drnovšek, dopustite tudi nam, da tudi mi vas ocenjujemo po dejanjih in ne po besedah. Seveda pa naš Janez ni edini Janez, pa Milan, Lojze, Borut, Zmago, ki si želi, da ga ocenjujemo po besedah (največkrat neizpolnjenih obljubah). ZGREŠENA POT Čeprav je bila želja obeh, mene in našega športnega urednika Petra, da bi bilo dobro pogledati, kakšno je kaj naše morje, ko sva šla v N.Gorico naj trenerju Zasavja Edinu Osmanoviču izročiti priznanje, bi želja kmalu postala resničnost. Kdor pozna moje orientacijske (ne)sposobnosti, se niti ne bo čudil, da bi do morja resnično kmalu prišla. A malo pred obalo sva le ugotovila, daje do Nove Gorice še daleč. Kar nekaj kilometrov krajša pot bi bila, če v Razdrtem ne bi zgrešila. ZGREŠENI NASPRDTNTK V NK Zagorju so imeli verjetno željo, da bi dali več golov kot pa jih dobili. A je ostalo le pri želji. Tudi oni so zgrešili. NK Gorica jim je dala 7 golov, oni njim le 2. Zgrešili so namreč nasprotnika po svoji podobi oziroma znanju. Prva liga je le premočna. NAŠI »LETALCI« Na SP v poletih na Norveškem so, za razliko od naših skakalcev, drugi leteli. Verjetno so naši menili, da skačejo v Kisovcu. DRSALIŠČE Trboveljčani bodo v kratkem dobili drsališče. Na rokometnem igrišču. Zagorska občinska uprava že mrzlično razmišlja, kako to, da sojih tokrat v trboveljski občinski upravi prehiteli. Baje so se že tudi odločili, da se bodo tudi Zagorjani lahko slej ko prej nadrsali. V Hrastniku jim je za drsališče zmanjkalo ravnine. Cesta skozi mesto WENTINDVD Z direktorjem Zasavca Petrom (pri nas so skoraj vsi Petri ali Petre) sva dan po Valentinovem po Trbovljah v rokah nosila »pušelčk«. »Ta dva sta se pa za en dan zmotila,« slišiva dve mladi dami, ko sva izstopila , s »pušelčkom« v roki, iz avtomobila. Če bi one vedele komu sva ga izročila, bi si mislile še kaj drugega. Pa se nisva zmotila. Urošu Stoklasu sva v kegljišču »pušelc« izročila, kot tudi priznanje za njegovo tretje mesto v izboru za naj športnika Zasavja. Igor Gošte za drsališče namreč ni primerna. ŽIVLJENJSKI KROG Štipendijsko zavarovanje Rentna zavarovanja zavarovalnica triglav, d.d. ddr o Celje - skladišče D-Per 6/2000 c X c varčevanje 5000008210,4 COBISS o najnižji polog 5.000 SIT višje obrestne mere po vsakem letu varčevanje na 5 let z možnostjo prekinitve po 7. zaključenem letu «||| V P* banka zasavje Banka Zasavje d.d., Trbovlje bančna skupina Ljubljanske banke