Gospodarske stvari. Govedoreja. (Spisal J. Cizelj, učit.) Po poljedelstvu kmetovalec prideljuje sebi, svojim in še mnogo drugim živeža, kterega je tolikanj obilneje, tim lepše iaia oskrbljeno polje na svojem posestvu. — Obdelovanje polja tirja ne le mnogo truda, temuč tudi primernih moči; kajti človeška moč in roka ne more vsemu kaj, zatoraj nam mora pomagati živina, ktero si doma izredimo. — Tek časa pa zadostao kmeta ufii; da pridobitek od zemljišnih pridelkov ne zadostuje sedanjim visokim tirjatvam, ko so davki visoki in delo če dalje dražje. Silna bremena nositi je v resnici dandenes velika težava — in umni gospodar si gotovo mailjivo prizadeva protitežja poiskati, ktero bi mu stanje le nekoliko polajšalo. Njemu v sedanjib časih ni drnga svetovati kot varčnost pri vsakem, bodi si kterem koli početju in opravku. Ali težko je ljudem svetovati, ki niso navajeni povsod pii domačiji in kmetijstvu oči imeti, ter le preradi — ,,tri vogle držeči" — vse prepuščajo; sami pa tako rekoč po sejmib barantajo. — Pri takih gospodarjib, kterih danas okrogli svet premnogo nosi, gospodarstvo strasuo peša, ker ženka z nezanesljivimi, površno delajočimi posli zaželenega reda pri opravilib vzdrževati ne iuore; — pri takib gogpodarstvib začne bvž poruanjkovati na vseh straueb, dokler ne pride sledujič vse ua bcben. Pa skusimo piliti, morebiti se tu alj tam vendar kteri sloveuskib gospodarjev slabe navade zav6, ter picpriča, da v trdib časib, kakoršui so sedanji, le varčnost, pridnost in umno delovanje velja in kmetu stanje polajša. — Gotovo se ne motim, ako gospodarjem naravnost povem, da bi dandenes marsikteri ložje shajal, ako bi se le e d e n p r e g r e š e k odstranil in bi se le eden oddelek gospodarstva nekoliko zboljšal — in ta je: g o v e d o r ej a. Če te k zboljsauju tega oddelka nič druga ne miče, naj te vzbuja lepa živina tvcjega seseda, naj te vzbujajo odlična priznauja, premije i. t. d., ktere knietijske družbe gospodarjem podeljtijejo, ki ne spvcniinjajo v letu lOkvat svoja goveda; ktevi ?o si juuce, vole, kiave sami iziedili. Blagovolite toiaj dragi kmetje, preudariti moje misli, ki sem jib v tri dele razdelil: blev; — izreja in reja, — barantija — sejmi. /. Hlev. Hlev ni kraj, kjer se samo gnoj nareja, te muč kraj živini za prebivališče namenjen. Od njegove znotranje in zunanje naredbe je vsikdar odviseu plen goved. Vzemimo na primer človeka, kteri najboljša in najtečneja jedila vživa, za razne letne čase primerna oblacila nosi, pri vsem tem pa v mokri, temni in nezračni stanici biva. Ta nema one krepke telesne zrelosti, tistega živega, veselega obiaza kakor elovek, ki stanuje v subem; svetlem in čisto zracnem bramu, naj si ravno manj tečne brane ima. — Ravno taka je zastran živinskega hleva. Veliko, veliko je v tem oziru po uaših vaseh popraviti in prenarediti! — Alj ni dovolj žalostno, ako pred blevnim pragom — naj si je suho ali mokro vreme — toliko nesnage in blata leži, da ti noga do kolena v blato zabrede, in živina vsa onesnažena iu blatna z vode v hlev hodi iu v blatu do tiste ure čakati moia, da jo zopet iz verižice na vodo spustiš! Od dneva do dneva se blato po nogah in med parklji poprijemlje in zastareva. — Povej mi: ali zamore pod tako kožo zdravo meso in zdrava krv biti?! Ali se je pri taki neprestani nesnagi čuditi, da živina boleha in se klavrno diži? Ako bi ubogo živinče imelo piipiavnib udov za to, bi se samo rajši snažilo kakor pa v blatu in smradu leta dni stalo; ker pa rok za to nema, mora nehote tipeti! — Kako tej uapaki in vnemarnosti v okom priti, ni težko pogoditi. Prvo je; dani gnojna jama tikoma pred vratmi v blev, marveč nekoliko dalje od podstresja; drugo je, da se gnojuica po žlebovih iz hleva v jamo napelje, pred hlevom pa tla 8 peskom vdelajo ali se tlak (flašter) napravi, da so tla vedno suha; tretjič pa treba pridno štrigelj rabiti. (Dalje piihodnjic.) Kmetijski stroji, njih dejanska korist in poraba. VI. Žitne čistilnice (trieurs) od Pernollet-a v Parizu. Pieden se žito na prodaj ponudi ali vseje, se mora lepo očistiti. Tudi za to delo se je več strojev iznašlo alj izumilo, kteri pa se niso mogli prav udomačiti v kmetijstvu, ker so ali predragi bili ali pa preveč zamotani. Vse drugo je pri žitni čistilnici Pernollet-ovi v Paiizu, ktera med vsemi n aj b o 1 j e dela in žito popolnoma čisti, je pa tudi prav pripvosto napravljena in tako nizke cene, da si jo vsak premožuiši kmet labko oskrbi. Naj si je ktero koli žito in še tako smetljivo, ga čistilnica vsake smeti, bodi si k6kalj, grašica ali ktera druga, popolnoma očedi. Stroj je tako ročen, da ga labko otrok ves dan obrača. Sčisti se ž njim v 1 uri 5 vaganov žita. Firma: Clayton in Shuttlewort — imajoča zalogo v Mariboru, graškem predmestji štev. 91, je edina zastopnica po Avstrijsko-Ogerskem, pri kterej se Pernollet-ova čistilnica dobiva in scer loco Maribor za 136 gld. V prostorijah te zaloge, ki ima najboljšib kmetijskih strojev in orodij vsake vrste, se bodo odslej naprej vsako saboto od 8—12 ure stroji poskušali. Kdor se toraj piepričati boče, kaj da vsaka mašina premore in kako da se ž njo dela, naj prinese ali pripelje seboj žita za mlat in čiščenje. Kdaj bol.j kaže seno kositi: preden travno seme dozori ali potem ko je dozorelo? Navadno kmetovalci začnejo seno kositi takrat, ko je travno seme dozorelo in pravijo, da se ruoia dotle s kositvijo čakati, da zrelo seme izpade in se za drugo leto trava zaseje. Ali ta namen se po takem potu ne doseže in na drugi strani si kmetovalci sami sebi v e 1 i k o š k o d o napvavljajo. Prvi namen se ue doseže, ker izpadlo serne med gosto travo ne iuore vspešno kaliti ia poganjati, marveč se pozneje med višjo, že starejšo travo zaduši in pogine, če je kaliti začelo. Napravi se pa velika škoda na drugi stiani. Ako namreč serae v travi dozori, postaue seu6 bolj pusto, subo in najboljši del redivnih moči, kterib trava v dozorjenje semena potrebuje, izgubi in je tako bolj slami, kakor tečni travi podobno. 0 ti resnici se vsakdo lahko na žitni slami piepriča. Dokler nainreč žito, posebno rž, ktera se sem ter tje, posebno po Koroškem kot ,,fuiau, to je frišna klaja živini z dobrim vspehom poklada, še ni začelo cvesti in seme zoreti, je res prav tečna brana živini. Po dozorjenju semeiia je pa bilje le suboparna slauaa. Da se na tiavniku nova trava zaredi, se naj travno seme jeseni po travniku zaseje, ki potem spomladi s koreninsko travo vred kali in vzraste. Ce pa kdo misli, da sen6 s tem, ako seme v njem ostane, bolj izdatno in redivno postane, češ, da živina s travo vred tudi seme povžije, se moti, ker je seme težko prebavljivo in večidel neprekuliano od živine gre. Ce toraj vprašaš, kdaj da se naj seno kosi, je pravi odgovor ta, da takrat, ko je trava v najlepšem cvetu. Takrat so redivue moči po celi travi v steblu in Itetju najbolj razdeljene in seuo najbolj tečno. Gospodarska porofiila. Sirarske združbe. Na Kranjskem v Bobiiiju so se že lansko leto po marljivem prizadevanju gospoda Janeza Mčsarja, fajmeštra v Bobinski Bistrici, tri sirarske združbe napravile v ta namen, da z združenimi močmi dober in tečen sir na veliko izdelujejo in nja ra/.prodajo pospešujejo. Potem izgledu so se ravnokar tudi na Koroškem tri sirarske združbe ustanovile; ki bodo to polletje marljivo delale. Tudi na Spodnjein Avstrijskem v Mofrici se je taka združba napravila. Le Štajerska, toliko pripravna za izdelovanje 8ira; še nima dozdaj nobene take vstanovitve. — Popotni poduk v poljedelstvu in živinoreji. Tudi za tekoče leto je ministerstvo kmetijstva štajerski kmetijski družbi dalo na razpolaganje 16U0 gld. zapopotni poduko poljedelstvu in živinoreji. Da bi ta poduk le tudi slovenskira kmetom, ki neinškega jezika ali niso zmožni ali vsaj toliko ne, da bi nemike poduke z vspebom raznmeli, kaj v basek bil! Kmetskj ljudstvo je poduka potrebno, pa tudi željno; ali v ueiazumljivem jeziku mu je brez koristi. Kje najde zancmavjeuo, zapusčeno ljudstvo zvedenib domoljubov, da v roke vzamejo ustanov- ljenje pos^ebne kmetijske družbe za slovensko Štajevsko? Dražba goveje živine za pleme. Meseca oktobra se bodo sopet v Gradcu, Maviboru in Celju goveda za pleme po dražbi prodajala, ia sicer goveda treh deželnih plemen, t. j. muricodolskega, pomurskega (Murboden-Rasse) in marijinodvorskega. Kmetje, ki se želč te dražbe udeležiti, se morajo najpozneje do 1. sept. t. 1. pri centralnem odboru v Gradcu oglasiti in 10 gl. za oglasilni list položiti, da se potem sinejo dražbe udeležiti. Na poznejše oglase se ne bode ozir jemal. S tem se pa tudi oni živinorejci, ki imajo za pleme priležnib mladib bikov in junčkov čiste krvi, vabijo, naj to centralnemu odboru o pravem časn na znanje dajo, ako jih hočejo oddati. Presiči za pleme. Tudi letos se bode nekoliko plemeuskih prešičev suffolk — in berkširskega plemena za pleme razdelilo. Tisti kmetovalci, ki žele takih prešičev si omisliti, naj to centralnemu odboiu v Gradcu nazuanijo in za vsakega prešiča 10 gld. pošljejo, da se jim more potem postreči.