3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 33 35 37 39 41 43 45 47 49 51 MINI ATLAS KACJIH PASTIRJEV MESTNE OBCINE MARIBOR SPLETNA VERZIJA 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 32 34 36 38 40 42 44 46 48 50 52 MINI ATLAS KACJIH PASTIRJEV MESTNE OBCINE MARIBOR Maribor, 2018 Izdalo in založilo: Društvo Študentov Naravoslovja Uredila: Nina Erbida in Aleš Tomatic Besedilo: Nina Erbida in Aleš Tomatic Naslovnica: Nina Erbida Atvorji fotografij: Matjat Bedjanic, Uršula Belingar, Marjan Cigoj, Nina Erbida, Marjan Gresl, Alex Kotnik, Simon Kovacic, Aleksander Kozina, Jaka Kregar, Dejan Kulijer, Aleksander Marinšek, Jan-Joost Mekkes, Alenka Mihoric, Falk Petzold, Jernej Polajnar, Dominik Rebek, Robi Sovic, Jošt Stergaršek, Aleš Tomatic, Ana Tratnik. Tisk: Tiskarna Aip Praprotnik d.o.o. Vse pravice pridržane. 1. natis, 500 izvodov. Tiskano v Sloveniji Društvo študentov naravoslovja, Koroška cesta 160, 2000 Maribor. Spletna stran: www.drustvo-dsn.si Facebook: http://www.facebook.com/drustvo.dsn E-mail: drustvo.dsn@gmail.com TRR: SI56 6100 0000 8784 376 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 595.733(497.4Maribor) ERBIDA, Nina Mini atlas kacjih pastirjev Maribora / *besedilo Nina Erbida in Aleš Tomažic ; avtorji fotografij Matjaž Bedjanic ... et al.+. - Maribor : Društvo študentov naravoslovja, 2018 ISBN 978-961-288-916-6 1. Gl. stv. nasl. 2. Tomažic, Aleš, biolog 297439232 KAZALO PREDGOVOR 6 ZGRADBA ATLASA 6 UVOD 7 METODE DELA 7 KRATEK OPIS LOKACIJ 8 O ŽIVLJENJSKEM PROSTORU KACJIH PASTIRJEV MARIBORA 11 O KACJIH PASTIRJIH MARIBORA 11 ENAKOKRILI KACJI PASTIRJI 12 Pasasti blešcavec 13 Modri blešcavec 14 Prisojni zimnik 15 Modri kresnicar 16 Bledi kresnicar 17 Blešceci zmotec 18 Travniški škratec 19 Povodni škratec 20 Veliki rdeceokec 21 Rani plamenec 22 Sinji preslicar 23 RAZNOKRILI KACJI PASTIRJI 24 Bleda deva 25 Višnjeva deva 26 Deviški pastir 27 Zelenomodra deva 28 Veliki spremljevalec 29 Modroriti spremljevalec 30 Potocni porecnik 31 Bledi pešcenec 32 Veliki studencar 33 Mocvirski lebduh 34 Sredozemski lesketnik 35 Lisasti plošcec 36 Modri plošcec 37 Crni plošcec 38 Prodni modrac 39 Temni modrac 40 Mali modrac 41 Sinji modrac 42 Krvavordeci kamenjak 43 Progasti kamenjak 44 Navadni kamenjak 45 Opoldanski šklatec 46 VRSTE NAJDENE V SOSEDNJIH OBCINAH 47 UPORABLJENA IN UPORABNA LITERATURA 48 PREDGOVOR Društvo študentov naravoslovja se je leta 2018 odlocilo, da v sodelovanju s Slovenskim odonatološkim društvom in Mestno obcino Maribor, popiše obcino in ugotovi katere vrste kacjih pastirjev lahko tukaj najdemo. Clani društev smo veliko popisov izvedli te v letu 2017 in tako se nam je zdelo smiselno, da podatke zbiramo še eno leto ter izdamo »mini atlas«. Sestavili smo ga po vzgledu sodobnih bioloških atlasov, a ga naredili nekoliko bolj poljudnega. Namenjen je vsem obcanom Maribora in vsem, ki jih zanimajo kacji pastirji. Mišljen je kot osnovni prirocnik za vse tiste, ki jih zanima raziskovanje kacjih pastirjev Maribora. Še zdalec nismo popisali vseh vodnih teles in najverjetneje tudi nismo našli vseh vrst - za nadobudne raziskovalce je tako še veliko motnosti za odkrivanje novega. ZGRADBA ATLASA Atlas je sestavljen zelo enostavno in je enako enostaven za uporabo. Prvih nekaj strani je namenjenih opisu metode, kratkemu opisu popisanih lokacij ter orisu stanja kacjih pastirjev in njihovih tivljenjskih prostorov v Mestni obcini Maribor. Vsaki vrsti je posvecena ena stran. Na vrhu strani je navedeno slovensko in strokovno ime vrste. Sledijo fotografije razlicnih avtorjev, ki so nam jih dali na razpolago za ta atlas. Le te ne prikazujejo nujno tipicnih osebkov ali dolocevalnih znakov. Pod fotografijo najdemo kratek opis vrste, skupaj z ocenjeno pogostostjo. Pogostost so ocenili naši popisovalci na podlagi terenskih izkušenj. Na koncu vsake strani pa lahko najdemo majhen zemljevid oz. obris obcine Maribor. Za vsako vrsto so na zemljevidu oznacene tocke, kjer je bila vrsta v teh dveh letih popisov opatena. Tocke so oznacene v obliki številk, ki ustrezajo doloceni oštevilcenosti lokacij (glej stran 6). Tako lahko za vsako vrsto hitro ugotovite, kje je bila najdena in kakšno je njeno stanje v Mariboru in okolici. UVOD Kacji pastirji so med najvecjimi in najbolj pisanimi tutelkami v Sloveniji. So izjemno dobri letalci in lovci, ki so vezani na prisotnost vode. Zato, ker so dobri letalci so tudi zelo mobilni. To jim omogoca, da onesnatene ali kako drugace spremenjene vode zelo hitro zapustijo in prav ta lastnost je razlog zakaj so dobri bioindikatorji. Kljub temu so v Sloveniji razmeroma slabo raziskani. Preden se lahko zacnemo ukvarjati z naravovarstvom, pa moramo poznati stanje. Ker v obcini Maribor še ni bilo sistematicnega popisa, smo se v društvu odlocili, da prispevamo prve, osnovne podatke, na katerih se lahko naprej gradi. Rezultat je ta atlas, ki ga drtite v rokah. METODE DELA Skupaj smo popisali 24 lokacij znotraj Mestne obcine Maribor. Popise smo izvajali med 15. 4. 2017 in 15. 10. 2018. Popisno obdobje je bilo obe leti v grobem razdeljeno na 3 obdobja: spomladansko (sredina aprila do zacetka junija), poletno (zacetek junija do sredine avgusta) in jesensko (od sredine avgusta do sredine oktobra). Vsaka lokacija je bila popisana vsaj trikrat, ob razlicnih casih v sezoni. Na vseh tockah smo s pomocjo metuljnic poskušali uloviti vse prisotne vrste kacjih pastirjev. Z uporabo vodnih mret smo v vodi iskali licinke, na rastlinju ob vodi in okrog nje smo iskali tudi exuvia. Vrste smo dolocali s pomocjo terenskih prirocnikov za odrasle in licinke (glej vire). Zemljevid: Vse popisane lokacije znotraj Mestne obcine Maribor. Geodetska uprava RS KRATEK OPIS LOKACIJ 1. Ribnik pod Gajem nad Mariborom, je manjši ribnik v privatni lasti, ki leti na travniku, dober kilometer jutno od naselja Gaj nad Mariborom. Polovica obretja je redno košena, druga polovica je zarašcena z jelšami in vrbami. 2. Bresterniški potok pritece cez Slovenske Gorice s severa in se izliva pri Brestrnici v Dravo. To lokacijo smo popisovali na potoku priblitno 1500 m jutno od naselja Gaj nad Mariborom. Potok je vecinoma zasencen, s kamnito in pešceno podlago. 3. Izliv Bresterniškega potoka je manjša »delta« s prodišci tik ob veslaškem klubu. Voda tece zelo pocasi cez prodno podlago. Okolica je precej zarašcena s tujerodnimi, invazivnimi rastlinami kot sta tlezava nedotika in zlata rozga. 4. Potok Blažovnica priteka s Pohorja in se pri Limbušu izliva v Dravo. Nitinski del potoka je precej odprt in zarašcen z invazivnim rastlinjem. Velik del tece skozi naselja in je reguliran. 5. Limbuško nabrežje je tocka, ki je precej oblegana od obiskovalcev. Breg je utrjen za privezovanje colnov, okolica pa je urejena kot park. Na manjšem odseku je kratka prodnata obala blizu katere so umetni plavajoci otocki zarašceni z rastlinami. 6. Pekrski potok pritece s Pohorja in se potem dolgo vije cez poseljeno okolico. Vecina potoka je odprtega in reguliranega. Popisno tocko smo izbrali na delno zasencenem delu zahodno od Pekrske gorce. 7. Mlake pod Pekrsko gorco so drenatni jarki in izkopi, priblitno 250 m zahodno od Pekrske gorce. Dve mlaki sta popolnoma odprti in obrasli z mocvirskim rastlinjem, tretja pa je ujeta med drevesi in vecinoma zasencena. 8. Radvanjski ribnik je razmeroma velik ribnik, ki se uporablja za športni ribolov. Obretje je redno košeno. V vodi najdemo zelo malo mocvirskega rastlinja in veliko rib. 9. Potok Rošpoh je razmeroma dobro ohranjen potok, ki s severa pritece cez Rošpoh in se izliva v Dravo blizu Mariborskega otoka. Vecina potoka je zasencenega. Podlaga je vecinoma pešcena in kamnita. Naša tocka je bila pri mostu, priblitno 1600 m severovzhodno od naselja Kamnica. 10. Mlaka v Rošpohu je manjša drenatna luknja ob cesti, ki pa je delno zarašcena z mocvirskim rastlinjem. Najdemo jo priblitno 850 m severozahodno od naselja Vinarje. 11. Betnavski ribnik je namenjen športnemu ribolovu in leti slabih 300 m vzhodno od Betnavskega gradu. Polovica ribnika je redno košenega, druga polovica pa je zarašcena z vrbami in drugimi drevesi. 12. Drugi Betnavski ribnik je sredi industrijske cone Tezno. Gre za razmeroma velik ribnik, ki je nekoliko skrit za drevesi v blitini trgovskih centrov. Uporablja se za športni ribolov in je vecinoma redno košen. Obala je utrjena in obcasno zarašcena z nizkim grmicevjem. 13. Ribnik Razvanje se prav tako uporablja za športni ribolov. Pravzaprav gre za vec ribnikov. Vecinoma so obale redno košene, obstajajo pa tudi z grmicevjem in drevjem zarašceni odseki. 14. Ribnik pod akvarijem je prvi ribnik, ki ga srecamo ob vstopu v Mestni park. Vecina ribnika je utrjenega z lesenimi piloti. V sredini je manjši zarašcen otok. Prav tako ima manjši zarašcen del ob pritoku vode na severni strani. 15. Prvi od Treh ribnikov je poimenovan najjutnejši od Treh ribnikov. Polovico obale ima zasencene, drugo polovico pa redno urejajo in je vecinoma zarašcena s tujerodnimi mocvirskimi rastlinami. 16. Drugi od Treh ribnikov je najvecji od trojice in je z vidika kacjih pastirjev tudi najbolj zanimiv. Na sredini ima manjši zarašcen otok. Podobno kot prvi, ima tudi ta priblitno polovico obale zasencene, druga polovica pa je urejena in redno košena. 17. Tretji od Treh ribnikov leti v gozdu in je skoraj popolnoma zasencen z drevjem. Vodna gladina pri tem ribniku precej niha, obretnega rastlinja skoraj nima. Obala je vecinoma ilovnata. 18. Ribnik ob rekreacijskem centru Globocek leti 350 m severno od tretjega ribnika. Dobra polovica obale je urejena in redno košena, preostali del pa je obrasel z gozdom. Tudi ta ribnik se uporablja za športni ribolov. 19. Ribnik ob cesti v Vinarju je majhen, privatni ribnik, ki sodi med vrstno najbolj bogate v Mariboru. Vecina obale je obrasle z mocvirskim rastlinjem in nizkim grmicevjem. Manjši del je odprt in redno košen. Ribolov je prepovedan. Leti tik ob cesti Ribniško selo – Vinarje. 20. Mlaka ob cesti v Košakih je zelo majhna, privatna mlaka ob cesti Košaki – Pekel, priblitno 1 km severovzhodno od Tupnišca Košaki. Obala je zasajena s tujerodnimi mocvirskimi rastlinami. Voda je cista, rib v njej nismo opazili. 21. Reka Drava pri Malecniku tik pod meljskim jezom, je precej plitva, z lapornato podlago in prodnato obalo. Vecji del obale je zarašcen z nizkimi vrbami in tujerodnim rastlinjem. 22. Reka Drava pri Dogošah je vecinoma obrašcena z gozdom in ima v sredini struge veliko, deloma zarašceno prodišce . Na tocki pod nogometnim igrišcem Dogoše je relativno hitro tekoca. 23. Reka Drava pri Koblarjevem zalivu ima urejene bregove, ki so vecinoma zarašceni s tujerodnimi in invazivnimi rastlinami. Bregovi so redno košeni. Ob celotnem bregu poteka sprehajalna pot. 24. Radvanjski potok pritece s Pohorja v Radvanje in se vecinoma vije skozi poseljeno okolje. Bregovi so v veliki meri urejeni in redno košeni. Popisno tocko smo izbrali na deloma zasencenem predelu tik ob Betnavskem gradu. O ŽIVLJENSKEM PROSTORU KACJIH PASTIRJEV MARIBORA Tivljenjski cikel kacjih pastirjev je vezan na vodo. Cetudi so zelo dobri letalci, jih bomo redko srecali dalec od vodnih teles. Nekatere vrste so prilagojene na tivljenje ob sencnem potoku, druge pa so najraje na velikih odprtih rekah. Veliko vecino pa bomo našli na stojecih vodah. In ceprav Mestna obcina Maribor razpolaga z vsem tem, je le malokatera voda v tutelkam prijaznem stanju. Vecino se uporablja za gojenje rib ali športni ribolov. Zaradi tega so bregovi urejeni, redno košeni in utrjeni. Znacilnega vodnega in obvodnega rastlinja bomo našli malo. To je morebiti všecno ljudem, a je neugodno za biotsko raznolikost. Marsikaterega biologa bi verjetno presenetilo, da so se za vrstno najbolj pestre lokacije v Mariboru tekom našega popisa, izkazale drenatne mlake pod Pekrsko gorco in ribnik ob cesti v Vinarju. Na njih je bilo opatenih do 15 vrst. Ker gre v obeh primerih za majhno vodno površino, je to število veliko. Da bi bilo lahko še vecje, pa nam povedo podatki, da Slivniški ribniki razpolagajo z 21 vrstami (Tomatic, 2018), jezero Komarnik pri Lenartu razpolaga s 36 vrstami (Cervek, 1996) ter Racki ribniki z okolico z vec kot 40 vrstami (Vinko, 2013). O KACJIH PASTIRJIH MARIBORA Tekom popisov v letih 2017 in 2018 smo opazili 33 vrst kacjih pastirjev. Vecina teh se v obcini tudi razmnotuje. Za nekaj vrst lahko recemo, da so zelo pogoste in jih lahko najdemo na skoraj vseh vodnih telesih v Mariboru. Takšna vrsta je gotovo sinji preslicar, zelo pogosta pa sta tudi modri kresnicar in veliki spremljevalec. Vecino opatenih vrst smo ocenili kot pogoste. To pomeni, da jih lahko vidimo na vecini primernih lokacij, ce smo tam ob pravem casu in ob primernem vremenu. To zagotovo velja za pasastega in modrega blešcavca, ki ju bomo srecali ob vsakem bolj osoncenem vodotoku. Podobno velja za krvavordecega kamenjaka, ki ga bomo našli na skoraj vseh stojecih vodah. Za nekatere vrste pa se bomo morali nekoliko bolj potruditi. Bledo devo bomo našli pozno v sezoni, na ribnikih z rogozom ali trstišcem. Velikega studencarja bomo našli le na sencnih potokih s pešceno podlago. Med vsemi opatenimi vrstami jih 6 najdemo tudi na rdecem seznamu ogrotenih vrst Slovenije. V splošnem lahko recemo, da je redkih vrst razmeroma malo in še te, bomo tetko našli. ENAKOKRILI KACJI PASTIRJI Zygoptera Pasasti blešcavec Calopteryx splendens (Harris, 1782) Ena izmed najpogostejših vrst v obcini Maribor in verjetno tudi ena izmed bolj karizmaticnih. Najpogosteje jo bomo srecali ob potokih in rekah. Najraje izbira ciste vode z dovolj kisika, ki so lahko tudi osencene. Licinke potrebujejo v vodi rastlinje, ki se ga oprimejo, ko se skrivajo pred plenilci in plenom. Najlatje jo boste videli med sprehodom ob Dravi. Ocenjena pogostost: ZELO POGOST Samec pasastega blešcavca. Avtor: Marjan Cigoj Modri blešcavec Calopteryx virgo (Linnaeus, 1758) Koleselj modrih blešcavcev. Avtor: Marjan Gresl Ta vrsta je v Mariboru še pogostejša od svojega sorodnika in se, podobno kot on, najraje nahaja ob potokih in rekah. Od sorodnika ga boste locili po tem, da ima krila popolnoma modro obarvana. Najlatje ga boste srecali med sprehodom ob Dravi. Ocenjena pogostost: ZELO POGOST Prisojni zimnik Sympecma fusca (Vander Linden, 1820) Prisojni zimnik. Avtor: Ana Tratnik To je edina vrsta kacjega pastirja pri nas, ki prezimi kot odrasla tival. Zaradi lepe, rjavo-bakrene barve, ga bomo zlahka prepoznali. V Mariboru in neposredni okolici je razmeroma redek, a bi ga morali za boljše poznavanje razširjenosti bolj tarcno iskati, tudi pozimi. Še najvec motnosti, da ga vidite, boste imeli pri Treh ribnikih. Ocenjena pogostost: ZELO REDEK Modri kresnicar Ischnura elegans (Vander Linden, 1820) Samica modrega kresnicarja. Avtor: Ana Tratnik Ta vrsta sodi v obcini Maribor med najpogostejše tri. Prisotna je skoraj ob vsaki mlaki in potoku. Da jih opazimo moramo le malo bolj natancno pogledati, saj gre za neocitne, majhne palicice, ki pogosto letajo v blitini rastlinja. Najlatje ga boste videli med sprehodom ob Treh ribnikih. Ocenjena pogostost: ZELO POGOST Bledi kresnicar Ischnura pumilio (Charpentier, 1825) Svež bledi kresnicar. Avtor: Ana Tratnik Za razliko od prej omenjenega sorodnika, bomo bledega kresnicarja tetje našli. Ta vrsta ima raje primarne habitate in spada med pionirske vrste. Sicer pa sta si ti vrsti na videz razmeroma podobni in ju zlahka zamenjamo, le da je bledi kresnicar še manjši od modrega in velja za najmanjšo vrsto kacjega pastirja v Sloveniji. Najlatje ga srecamo ob nekaterih delih stare struge reke Drave. Ocenjena pogostost: REDEK Blešceci zmotec Enallagma cyathigerum (Charpentier, 1825) Tudi ta majhni kacji pastir sodi med pogostejše vrste. Na prvi pogled je zelo podoben ostalim vrstam iz rodu škratcev in ga z njimi zlahka zamenjamo. Pojavlja se tako na stojecih kot tudi tekocih vodah. Najlatje ga boste videli med sprehodom ob Treh ribnikih. Ocenjena pogostost: POGOST Koleselj blešcecih zmotcev. Avtor: Ana Tratnik Travniški škratec Coenagrion puella (Linnaeus, 1758) Koleselj travniškega škratca. Avtor: Nina Erbida To je najpogostejša vrsta škratca. Obicajno jih bomo videli letati nad rastlinjem, nekoliko stran od stojece ali pocasi tekoce vode. Da se prepricamo, pa ga moramo videti zelo od blizu. Najlatje ga boste videli med sprehodom ob Treh ribnikih. Ocenjena pogostost: ZELO POGOST Povodni škratec Coenagrion scitulum (Rambur, 1842) V obcini Maribor vrsta sodi med redkejše kacje pastirje. To zanjo velja tudi drugod po Sloveniji z izjemo Krasa in Primorske. V obcini smo ga zasledili na dveh lokacijah. Za pravilno dolocitev je potrebno vse škratce videti zelo od blizu ali pa napraviti dobro sliko hrbtnega dela, saj jih locimo po razlicnih vzorcih. Te vrste ne boste zlahka videli. Ocenjena pogostost: ZELO REDEK Samec povodnega škratca. Avtor: Matjaž Bedjanic Veliki rdeceokec Erythromma najas (Hansemann, 1823) Koleselj velikih rdeceokcev. Avtor: Alenka Mihoric Od vseh treh vrst rdeceokcev v Sloveniji, smo pri nas našli le tega, pa še ta je razmeroma redek. Za razmnotevanje potrebuje stojece vode, ki so vsaj deloma pokrite s plavajocim rastlinjem kot sta dristavec ali lokvanj. Obicajno leta tik nad vodo, redko ob obali. Z nekaj srece, ga boste videli med sprehodom ob Treh ribnikih, ce boste pozorni na znacilne izrazito rdece oci. Ocenjena pogostost: ZELO REDEK Rani plamenec Pyrrhosoma nymphula (Sulzer, 1776) Rani plamenec. Avtor: Jan-Joost Mekkes Ta vrsta si svoje ime gotovo zasluti, saj je ena izmed najbolj zgodnjih vrst kacjih pastirjev v sezoni. Vidimo jih lahko te ob prvih otoplitvah. Obicajno jih ne najdemo tik ob vodi, marvec v grmovju, nekoliko stran od nje. Zasledimo jih lahko tako ob stojecih kot pocasi tekocih vodah. Ker so to majhne, rdece, letece palcke, jih v Mariboru tetko zamenjamo s katero drugo vrsto. Najlatje ga boste videli med sprehodom ob Treh ribnikih, ce boste raziskovali po blitnjem grmovju. Ocenjena pogostost: REDEK Sinji preslicar Platycnemis pennipes (Pallas, 1771) Samec sinjega preslicarja. Avtor: Ana Tratnik Po naših podatkih je to najpogostejša in najštevilcnejša vrsta v obcini Maribor. Zaradi svojih razmeroma bledih barv in letanja med visoko travo, je komaj opazen. Kljub temu je prisoten ob prakticno vsakem vodnem telesu. To je vrsta, ki je ne morete zgrešiti, ce ste v toplejšem delu leta ob vodi. Ocenjena pogostost: ZELO POGOST RAZNOKRILI KACJI PASTIRJI Anisoptera Bleda deva Aeshna mixta (Latreille, 1805) Bleda deva. Avtor: Jernej Polajnar Ta vrsta je dokaj redka, srecali jo bomo le na dveh tockah v obcini. Izbira habitate z obvodnim rastlinjem kot sta rogoz ali vodni jetek. Najdemo jo tako ob stojecih kot pocasi tekocih vodah. Najboljše motnosti, da vrsto vidimo, imamo na mlakah pod Pekrsko gorco. A komaj ob koncu poletja, saj gre za eno izmed poznih, jesenskih vrst. Ocenjena pogostost: ZELO REDEK Višnjeva deva Aeshna affinis (Vander Linden, 1820) Višnjeva deva. Avtor: Jan-Joost Mekkes Tudi višnjeva deva sodi med redke vrste v obcini. Najpogostejša je ob gosto zarašcenih mlakah in ribnikih ali nad mocvirnimi travniki. Ker je vedno manj primernega tivljenjskega prostora, izginja tudi ta vrsta. Najlatje jo bomo videli, ce bomo julija opazovali kako vecji modri kacji pastir leta nad travniki ob Treh ribnikih. Ocenjena pogostost: ZELO REDEK Deviški pastir Aeshna isoceles (Müller, 1767) Deviški pastir. Avtor: Robi Sovic Deviškega pastirja smo videli le na nekaj lokacijah, vedno v majhnem številu. Na vecjih jezerih nedalec od Maribora je bolj pogost (Perniško jezero, Slivniški ribniki…). Je spomladanska vrsta kacjega pastirja, ki jo najdemo ob stojecih in pocasi tekocih vodah, a le, ce je ob vodi prisotno visoko rastlinje kot je trsticevje, rogoz ali celo obvodno grmovje. V obcini Maribor jo boste tetko videli. Ocenjena pogostost: ZELO REDEK Zelenomodra deva Aeshna cyanea (Müller, 1767) Samica zelenomodre deve med odlaganjem jajcec. Avtor: Aleš Tomažic Za razliko od ostalih dev, je ta zelo pogosta. Vidimo jo lahko na vecini stojecih vodah v obcini, tivijo pa lahko tudi ob tekocih vodah. Pojavijo se pozneje v poletju in izbirajo predvsem sencne habitate. Na sprehodu ob Treh ribnikih, jo boste najlatje videli ob sencni delu brega. Ker gre za precej veliko in pogosto vrsto, je ni tetko opaziti. Ocenjena pogostost: ZELO POGOST Veliki spremljevalec Anax imperator (Leach, 1815) Tako po latinskem kot slovenskem imenu lahko uganemo, da gre za enega izmed najvecjih kacjih pastirjev. Na sreco, je tudi eden izmed pogostejših. Vidimo ga lahko na osoncenih delih vseh nekoliko vecjih mlak, ribnikov in rek, ki imajo ob robu vsaj nekaj rastlinja. Po navadi leta en do dva metra nad vodo in strati svoj teritorij. Junija ga med sprehodom ob Treh ribnikih ne morete spregledati. Ocenjena pogostost: ZELO POGOST Samec velikega spremljevalca. Avtor: Uršula Belingar Modroriti spremljevalec Anax parthenope (Selys, 1839) Modroriti spremljevalec. Avtor: Jan-Joost Mekkes Za razliko od prej omenjenega sorodnika, te vrste ne bomo videli zlahka. V obcini Maribor je precej bolj redka, kar velja tudi za preostalo Slovenijo. Vrsta najraje zaseda primarne habitate. Od sorodnika jo boste locili po modrem pasu na zacetku zadka, kot pove te njeno ime. Zgodaj v sezoni jo imamo motnosti videti na ribniku v Radvanju. Ocenjena pogostost: ZELO REDEK Potocni porecnik Gomphus vulgatissimus (Linnaeus, 1758) Potocni porecnik. Avtor: Jan-Joost Mekkes To je ena izmed najbolj zgodnjih vrst, ki jo lahko zamudimo, ce nismo pravocasno na terenu. Prepoznamo jo po rumeno-zeleni in crni obarvanosti. Drutino od ostalih locimo po tem, da se velike turbanske oci ne stikajo niti v eni tocki. Ta vrsta se pojavlja na vecjih rekah in potokih, na onesnatenost je zelo obcutljiva. Najlatje jo bomo videli ob Limbuškem nabretju. Ocenjena pogostost: ZELO REDEK Bledi pešcenec Onychogomphus forcipatus (Linnaeus, 1758) Bledi pešcenec. Avtor: Alex Kotnik Tudi ta vrsta ima najraje reke in potoke. Predvsem take, kjer je dosti kamenja, licinke pa glede substrata niso izbircne. Pricakujte jo predvsem v stari strugi Drave in na potokih, kjer obretje ni porašceneno, saj ima najraje soncne predele. Najlatje jo bomo videli pod Malecniškim mostom ali ob izlivu potokov v Dravo. Samce od sorodnikov zlahka locimo po izrazitih klešcastih cerkih na koncu zadka. Ocenjena pogostost: REDEK Veliki studencar Cordulegaster heros (Theischinger, 1979) Veliki studencar. Avtor: Simon Kovacic To je najvecja vrsta kacjega pastirja v Evropi in hkrati tudi ena od najbolj ogrotenih. V Sloveniji je še razmeroma pogosta, ker je pri nas veliko ohranjenih potokov. Podobno velja tudi za okolico Maribora. Za natancno oceno pogostosti bi bilo potrebno tarcno iskanje. Najraje ima zasencene potoke z meandri in ne prevec hitro tekoco vodo z drobnim substratom. Ocenjena pogostost: REDEK Mocvirski lebduh Cordulia aenea (Linnaeus, 1758) Mocvirski lebduh. Avtor: Jan-Joost Mekkes To je kovinsko zelen kacji pastir, ki se pojavlja zgodaj v sezoni. Rad ima delno zasencene, stojece in pocasi tekoce vode. Samec obicajno leta sem ter tja na istem delu vodnega telesa in ga strati. Najlatje ga boste videli med sprehodom ob Treh ribnikih, ce se boste spomladi sprehodili po sencni strani. Ocenjena pogostost: POGOST Sredozemski lesketnik Somatochlora meridionalis (Nielsen, 1935) Sredozemski lesketnik. Avtor: Jan-Joost Mekkes Zelo je podoben prej omenjenemu sorodniku, a se pojavlja pozneje v letu. Ti vrsti zlahka zamenjamo in jih je za dolocitev treba videti zelo od blizu. Najdemo ga na podobnih mestih kot mocvirskega lebduha, a ne tako zgodaj v sezoni. Poleti imamo dobre motnosti, da ga vidimo med sprehodom ob Treh ribnikih. Ocenjena pogostost: POGOST Lisasti plošcec Libellula quadrimaculata (Linnaeus, 1758) Lisasti plošcec. Avtor: Dejan Kulijer V rodu plošccev so veliki kratki in cokati kacji pastirji s splošcenim zadkom in temno obarvanostjo na zacetku kril. Lisasti plošcec je med najredkejšimi vrstami v obcini, prepoznamo pa ga po temnih lisah tudi na sredini kril. Najlatje bomo ga našli na ribnikih in mlakah z veliko vodnega rastlinja. Z nekaj srece, ga boste videli med sprehodom ob Treh ribnikih. Ocenjena pogostost: REDEK Modri plošcec Libellula depressa (Linnaeus, 1758) Samec modrega plošcca. Avtor: Aleksander Kozina Tako med plošcci kot med kacjimi pastirji, je to zelo pogosta vrsta. Najdemo jo lahko skoraj na vseh vodnih telesih v obcini, v prvi polovici sezone. Gre za vrsto, ki ni posebej obcutljiva na ohranjenost vodnega telesa. Zaradi svetlo modre barve in rumenih lis ob boku, je samec enostavno prepoznaven in ga boste najlatje videli ob sprehodu pri Treh ribnikih. Ocenjena pogostost: ZELO POGOST Crni plošcec Libellula fulva (Müller, 1764) Crni plošcec. Avtor: Robi Sovic Podobno kot lisasti, je tudi crni plošcec med redkejšimi vrstami v obcini Maribor. Najdemo ga lahko na nekaj bolje ohranjenih mlakah v obcini, po Sloveniji pa ga najdemo tako na stojecih kot pocasi tekocih vodah, od slednjih predvsem na melioracijskih kanalih. Najboljše motnosti, da ga vidimo, imamo na ribniku ob cesti v Vinarju. Ocenjena pogostost: REDEK Prodni modrac Orthetrum cancellatum (Linnaeus, 1758) V Sloveniji se pojavljajo štiri vrste modracev in vse je mogoce najti tudi v obcini Maribor. Prodni modrac je med pogostejšimi. Našli ga bomo tako ob tekocih vodah kot ob ribnikih, odrasli radi posedajo po tleh ob vodi. Najlatje ga bomo videli ob stari strugi Drave, pa tudi med sprehodom ob Treh ribnikih. Ocenjena pogostost: ZELO POGOST Samec prodnega modraca. Avtor: Jaka Kregar Temni modrac Orthetrum albistylum (Selys, 1848) Temni modrac. Avtor: Falk Petzold Ta vrsta je morda še bolj pogosta kot prej omenjena. Modraci so si med seboj precej podobni. To od prodnega locimo po belih konicah (cerkih) na koncu zadka. Obicajno letajo blizu obretja, se pogosto preganjajo in posedajo na rastlinju in kamenju. Najlatje jo bomo videli med sprehodom ob Treh ribnikih. Ocenjena pogostost: ZELO POGOST Mali modrac Orthetrum coerulescens (Fabricius, 1798) Koleselj malih modracev. Avtor: Dominik Rebek Ta vrsta ima najraje osoncene pocasi tekoce potoke in melioracijske jarke med njivami. Med modraci, pa tudi med pastirji nasploh, gre za redko vrsto v Mariboru in okolici. Najlatje jo bomo videli na odprtih, osoncenih delih Studenškega potoka. Ocenjena pogostost: REDEK Sinji modrac Orthetrum brunneum (Fonscolombe, 1837) Sinji modrac. Avtor: Alex Kotnik Kot njegovo ime pove, je ta vrsta izrazito sinje modre barve. Zanjo veljajo podobne habitatne zahteve kot za prej omenjeno. Med seboj jih je tetko lociti. Sodi med pionirske vrste, saj hitro zasede na novo izkopana vodna telesa. Najlatje jo bomo videli na Studenškem potoku. Ocenjena pogostost: REDEK Krvavordeci kamenjak Sympetrum sanguineum (Müller, 1764) Samec krvavordecega kamenjaka. Avtor: Aleksander Marinšek Kamenjaki so srednje veliki kacji pastirji, ki so vecinoma rdeckastih barv. Krvavordeci je nedvomno najpogostejši med njimi. Znotraj obcine ga najdemo marsikje, predvsem pa na ribnikih z višjim obvodnim rastlinjem. Najlatje ga bomo videli med sprehodom ob Treh ribnikih. Ocenjena pogostost: ZELO POGOST Progasti kamenjak Sympetrum striolatum (Charpentier, 1840) Samec progastega kamenjaka. Avtor: Jošt Stergaršek V Sloveniji je splošno razširjena vrsta, a smo ga v obcini Maribor našli le izjemoma. Gre za pozno vrsto, ki ima rada soncne lokacije. Prepoznamo jo po dveh rumeno-zelenih progah na strani trupa. Najlatje jo bomo videli jeseni na mlakah pod Pekrsko gorco. Ocenjena pogostost: REDEK Navadni kamenjak Sympetrum vulgatum (Linnaeus, 1758) Samec navadnega kamenjaka. Avtor: Jan-Joost Mekkes Ceprav se imenuje navadni, pa ni pogost. Med kamenjaki je v obcini najredkejši in tudi sicer je v Sloveniji eden od redkejših kacjih pastirjev. Najlatje ga bomo videli pozno poleti, med sprehodom ob Treh ribnikih ali na mlaki pod Gajem nad Mariborom. Ocenjena pogostost: REDEK Opoldanski škrlatec Crocothemis erythraea (Brulle, 1832) Opoldanski škrlatec. Avtor: Simon Kovacic Na prvi pogled je ta vrsta podobna kamenjakom a je nekoliko vecja in precej bolj tive rdece barve, iz cesar tudi izhaja ime škrlatec. Ceprav je naceloma pogosta, jo v okolici Maribora srecamo le v malem številu. Gre za toploljubno vrsto, katere razširjenost se veca s segrevanjem ozracja. Najlatje ga bomo videli pri ribnikih v Radvanju, pa tudi pri Treh ribnikih. Ocenjena pogostost: REDEK VRSTE NAJDENE V SOSEDNJIH OBCINAH Tekom popisov med leti 2017 in 2018, smo opazili nekaj vrst v neposredni blitini Mestne obcine Maribor. Teh vrst nismo vkljucili v naš uradni seznam, jih pa tukaj omenjamo, saj obstaja velika verjetnost, da bi katero od teh srecali tudi znotraj obcine. Zelena pazverca Chalcolestes viridis je bila opatena na Slivniških ribnikih. Obvodno zverco Lestes sponsa lahko najdemo na posameznih ribnikih Pohorja (npr. Crno jezero). Grmišcno zverco Lestes barbarus smo opazili v Vurberku. Malega rdeceokca Erythromma viridulum smo opazili na mrtvem rokavu pri Vurberku. Rjavo devo Aeshna grandis smo opazili na Slivniških ribnikih, pa tudi na mrtvem rokavu pri Vurberku. Barjansko devo Aeshna juncea lahko najdemo na višje letecih vodah Pohorja, ena takih je Crno jezero. Zgodnjega trstnicarja Brachytron pratense smo opazili na Slivniških ribnikih. Kacjega potocnika Ophiogomphus cecilia v teh letih sicer nismo opazili, a se je v preteklih letih te nakljucno pojavil na ulicah Maribora. Povirnega studencarja Cordulegaster bidentata lahko najdemo na potokih v višje letecih delih Pohorja. Pegastega lesketnika Somatochlora flavomaculata smo opazili v okolici Slivniških ribnikov. Barjanskega lesketnika Somatochlora arctica lahko najdemo na nekaterih redkih lokacijah na Pohorju. Ena od teh je Crno jezero. Barjanski spreletavec Leucorrhinia dubia je znacilen za šotna barja. Najdemo ga lahko med drugim na Crnem jezeru. UPORABLJENA IN UPORABNA LITERATURA: Boudot, Jean-Pierre in Kalkman, Vincent J., 2015. Atlas pf the European dragonflies and demselflies. KNNV publishing, Nizozemska. Brochard, Christophe; Groenendijk, Dick; van der Ploeg, Ewoud in Termaat, Tim, 2016. Fotogids Larvenhuidjes van Libellen. KNNV publishing. Nizozemska. Corbet, Philip S., 1999. Dragonflies: Behaviour and ecology of odonata. Harley books, Velika Britanija. Cervek, Urban; Ferk, Andrej in Sameja, Marko, 1996. Kacji pastirji (Odonata) akumulacijskega jezera Komarnik pri Lenartu (SV Sloveija). Exuvia 3/1 (1996): 1 - 16, stran 1. Slovensko odonatološko društvo, Slovenija. Dijkstra, Klaas-Douwe B in Lewington, Richard, 2006. Field Guide to the Dragonflies of Britain and Europe. British wildlife publishing, Velika Britanija. Kotarac, Mladen, 1997. Atlas kacjih pastirjev (Odonata) Slovenije z Rdecim seznamom. Center za kartografijo favne in flore, Slovenija. Tomatic, Aleš, 2018. Podatki iz popisov za magistrsko delo: Izbira habitata in deljenje niš med izbranimi vrstanmi dev (Aeshnidae: Odonata) na Pohorju. Neobjavljeno delo. Vinko, Damjan, 2013. Porocilo o delu skupine za kacje pastirje. Zbornik porocil z raziskovalnega tabora študentov biologije. Društvo študentov biologije, Slovenija. OPOZORILO! Vsi popisi so bili izvedeni s strani strokovnjakov. Lov, vznemirjanje ali celo ubijanje in zbiranje kacjih pastirjev je v Sloveniji prepovedano! Naši popisovalci so imeli za svoje delo posebno dovoljenje Ministrstva za okolje in prostor. Vsi ulovljeni osebki so bili po dolocitvi spušceni nazaj v naravo. Tekom dela ni bil poškodovan noben kacji pastir. Ce vas delo s kacjimi pastirji zanima, vam priporocamo da se obrnete na SOD: Slovensko odonatološko društvo Verovškova ulica 56, 1000 Ljubljana Spletna stran:http://www.odonatolosko-drustvo.si/ E-mail: nabiralnik@odonatolosko-drustvo.si PRI PROJEKTU SO SODELOVALI: Društvo študentov naravoslovja Slovensko odonatološko društvo Mestna obcina Maribor »Mi že vemo zakaj se v Mariboru pocutimo tako domace.« Ischnura elegans »Tu pa tam kaka avtohtona flanca tudi ne bi škodila.« Aeshna isoceles »Mene se zagotovo ni dovolj tarcno iskalo.« Lestes barbarus