, Primorski odlašanja Bojan Brezigar tokrat morda zares lahko Piš orno, da je Slovenija i £0Bk° bliže Evropi. Od-, Cltev zunanje ministrice pinellijeve, da umakne ita-^j^ki veto, naj bi končno gagala zeleno luč za zače-,, pogajanj za pridruženo Slovenije v EZ in /)reJ vpisalo Slovenijo v sez-tistih držav, ki naj bi v ^tkem - morda leta 2.003 -jvstole polnopravne članice ^ zveze. .Jtvd vprašanje, ki se ob ^ postavlja v Ljubljani, je, taksno ceno je moral za ta “jtiap plačati Agnellijevi slo-^^skl zunanji minister Zo-Thaler. To je Thaler si- SflTTl "TtOX7gQQ2 /-»»T-lTVimO usedanjih pogovc javama. Tistim, ki v teh ssedah že slišijo oglejski ume v, kaže povedati, da 12]ava za tisk ni parafirani ^^tititek sporazuma, še Pmdvsem pa, da bo sporočati objavljeno v trenutku, ko “ti Italija umaknila veto, ne Pa pred umikom veta, ko je PPRBjalska mni’s neW -ga lastnlka, kr mu r!.,,, , pravijo kar »gospo-^ Ni ji torej vsee- so razvojne mož-ko bo minila se- n uPPgi razlog je izrazito rin iMCen. Se v prejšnjih eti ]e Agnellijeva pošiljala ^StoVm0 negat;.vne kafr ie uuo razumljivo, vijv" Dinijeva »tehnična« se je predstavila s štiri-m _ ?rP@‘amskimi točkami, nar,- ^aterinii ni bilo zu-politike. Očitno se je n_ da bi izkoristila vtvJSn^a desnosredinska odločitev za ali- vla^vPen RVn'A nQ^ tiaredila, ti® ne bo P6gospoda Odni uperi svoje osti proti VCeraj pa je to že itak da. Jen 1P n nnrvvprl al a sraj pa je to ze itaK ''uua, ko je napovedala, Oe bo glasovala za Dinije-ptispodarske ukrepe. Raz-1 28 bojazen so tako odreši med državama torni v novo obdobje, anali io napetost ™sbenimi koraki, kakio™ Uistr k* Ptikazala oba mi-Un.; ?! ?° mogoče odnose s^h m jih usmeriti na tir Stibelovanja, ki koristi obe-U^ra^sraa. Nikakor pa ne r*® odlašati, saj bi se ute-radijanska desnica čez v vlbmeSecev zopet pojaviti ^Mrabi bilo vŽe t^n kot je bilo prej. Št. 62 (15.164) leto II. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla' zadnja številka. -Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. _____________ TRST-II Montecchl 6-Tel. 010/7796600 GORICA - Drevored 24 magglo 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristorl 28 - Tei. 0432/731190_ POŠTNINA PUČANA V GOTOVINI mCISALPINA VGESTIONL mvestiemki skladi r>/~Ii/r> banca di credito di trieste dLIKd tržaška kreditna banka 1500 lir ^7^™ SOBOTA, 4. MARCA 1995 RIM / NAPOVED SUSANNE AGNELLI V ZUNANJEPOLITIČNI KOMISIJI SENATA Italija umaknila svoj veto Sloveniji odprta pot v EZ KER DINI NI SPREJEL PREDLOGA O POKOJNINSKI REFORMI Zaradi Berlusconijevega Ne v dvomu Dinijev manever Center in levica obsojata potezo Kartela kot neodogovorno RIM - Kartel svoboščin ne bo glasoval za gospodarski manever Dinijeve vlade. Tako sta sklenila včeraj popoldne Silvio Berlusconi in Gianfranco Fini. Sklep je bil represalija Kartela proti vladi, ker premier ni sprejel predloga o zakonu, s katerim bi parlament pooblastil vlado za pokojninsko reformo in s tem tako pospešil uresničevanje Dinijeve-ga programa, da bi vlada lahko kmalu odstopila in omogočila predčasne volitve junija. Napoved nasprotnega glasu Kartela je povzročila takojšen padec lire na denarnem trgu, saj ni več jasno, ali bo parlament odobril manever. V senatu vlada nima problemov, medtem ko je vprašljiv izid glasovanja v poslanski zbornici. Stranke, ki podpirajo Dinijevo vlado, so obsodile ravnanje Kartela kot neodgovorno. Na 2. strani Pravi polom na trgih 1.190 1.180 1.170 1.160 1.150 1.140 Tečaj marke včeraj četrtek, tečaj BI 1.134 lir Kartel sporoči, da bo glasoval proti Dinijevemu ukrepu posegi centralnih bank RIM - Italijanski bankovec je skupaj z borzo in trgom državnih vrednotnic zaključil teden tako, kot ga je bil začel: s pravim polomom. K dramatični bilanci včerajšnjega dne je poleg dejstva, da je bila lira največja žrtev strmo- glavljenja dolarja na mednarodnih trgih, odločno prispevala politična zaostritev okrog sprejemanja korektivnega manevra, svoje pa je prispeval še Istatov podatek, da se je letna inflacijska stopnja februarja povzpela na 4, 3 odstotka. Dolarju je na koncu pomagal koordiniran nastop centralnih bank, zapostavljena lira pa je zvečer na Wall Streetu strmoglavila čez vsako 'mero in spustila marko tudi čez 1.180 lir. Na 11. strani RIM - Italija bo umaknila veto na približevanje Slovenije Evropski zvezi. Tako je včeraj povedala v zunanjepolitični komisiji senata, ki se je sestala na izredni seji, italijanski zunanji minister Susanna Agnelli. V svojem ekspozeju je voditeljica italijanske diplomacije povedala, da je umik veta sad prepričevanja evropskih partnerjev, pa tudi tvornega vzdušja na sredinem srečanju pooblaščencev obeh vlad na Strmolu. Poudarila je, da se »s 6. marcem ne konča proces približevanja Slovenije EZ, in italijanska vlada bo imela možnost, da revidira svoje stališče, če slovenska stran ne bo pokazala zadostne odprtosti v reševanju dvostrankih problemov«. Italijanska vlada bo nad tem bedela, eden od prioritetnih problemov pa je »rešitev vprašanja ezulskih nepremičnin«. Odprto stališče italijanske vlade, o katerem se je Agnellijeva posvetovala tudi s predsednikom italijanske republike Scalfarom, so pozdravile sredinske in leve stranke, medtem ko so bile kritične desničarske stranke. Tržaški poslanec Nacionalnega zavezništva Roberto Menia pa je za jutri napovedal v Trstu protestni shod. Slovenska vlada uradno ni komentirala besed Agnellijeve. Zunanji minister Zoran Thaler pa je v izjavi za televizijo napoved ocenil ugodno in dejal, da bo skupna ponedeljkova izjava samo sporočilo za tisk. Na 3. strani KOŠARKA / ITALIJANSKI POKAL Tesen poraz lllyja v finalu Košarkarjem tržaškega Illycaffeja sinoči v Bologni ni uspelo, da bi v finalu italijanskega pokala premagali favorizirani Benet-ton, vendar jih od zmage ni ločilo dosti. Tonut (na sliki) in ostali so namreč izgubili s tesnim rezultatom 81:77, potem ko so še deset sekund pred koncem imeli možnost, da bi prvič povedli in poskrbeli za prvovrstno presenečenje. Zmaga bi za Tržačane pomenila ponovitev četrtkovega podviga, ko so v polfinalu izločili Scavolini iz Pesara. Benetton je italijanski pokal osvojil tretjič zapored. Na 25. strani Jutri v Nedeljskih temah Primorskega dnevnika Kaj se dogaja na deviznem trgu? Na to vprašanje na naslovnici Nedeljskih tem odgovarja Vlasta Bernard. Padanje vrednosti lire, potres v mehiškem denarnem sistemu in bankrot banke Baring kar silijo k ugotavljanju, da je svetovni denarni sistem težko bolan. Borat Rutar iz Tolmina je ob robu italijansko-slo-venskih odnosov za dnevnik Republiko napisal daljšo razpravo o tem, kaj se je v fašističnem času dogajalo v naših krajih; povzemamo jo v celoti. Student naj bo se tokrat seli v svet znanosti. Kako naši študentje dojemajo znanost in kako se vključujejo v znanstveno-raziskovalno delo? Rezultati so zanimivi in pričajo o veliki dinamičnosti. Bližajo se volitve. Tokrat jim Nedeljske teme namenjajo veliko pozornost. Predvsem objavljamo osnovne podatke o tem, kje in za kaj bomo volili 23. aprila letos, pa tudi kako bodo potekale volitve. Nadaljujemo pa tudi z obiskom v slovenskih občinah, v katerih bodo obnovili občinski svet. Tokrat je na vrstu občina Zgonik. Brali boste razgovor z županjo in z načelnikom opozicijske skupine, pa tudi zapise o zgodovini občine, o gospodarskih dejavnostih, o kulturi in o športu. Skupno sporočilo zunanjih minishov RIM - Objavljamo neuradni prevod besedila skupnega sporočila, ki ga je ministrica Agnellijeva včeraj prebrala senatni komisiji: »Italijanskega in slovenskega ministra za zunanje zadeve sta osebna predstavnika, ki sta ju imenovala, da bi celovito pretresla bilateralne odnose, obvestila o trenutnem stanju pogovorov, ki se nadaljujejo v dobri volji in konstruktivnem ozračju, in izrazila zadovoljstvo nad prizadevanji, da bi dosegli razjasnitev stališč obeh stm-ni Ministra sta poudarila, da so trenutno bilateralni pogovori usmerjeni k nadaljnjemu razvoju celovitih bilateralnih odnosov, vključno s področji političnega, varnostnega, gospodarskega in socialnega sodelovanja in pobud v korist narodnm manjšin. Ponovno sta potrdila odločenost, da rešita probleme, Id obstajajo med obema državama. Poudanla sta, da predvidevata, da bo ob mehanizmih, ki so že bili uporabljeni (izvajanje Rimskega sporazuma iz 1983) na tem področju prišlo do pomembnega napredka in odlodla, naj se delo nadaljuje v tej smeri ob upoštevanju razpoložljivih nepremidn. Proces širjenja nove Evrope je v korist vseh držav na kontinentu, najodlodlnejši dejavnik v tem procesu je Evropska unija. 1994. Slovenija je potrdila, da je odločena, da še najprej usklajuje svoje pravne standarde s standardi Evropske unije kar se le da hitro in intenzivno.« _________RIM / ITALIJA V PRIMEŽU GOSPODARSKO POLITIČNE KRIZE_ Berlusconijev in Finijev »Ne« manevru zadal liri hud udarec NOVICE Nova zaslišanja o umoru llarie Alpi in Mirana Hrovatina RIM - Komisija, ki preiskuje sporno ozadje italijanskega sodelovanja z državami tretjega sveta, bo zaslišala vojaške oficirje, ki so bili v Somaliji za Časa umora novinarke llarie Alpi in snemalca Mirana Hrovatina, da bi končno osvetlila vzroke dvojnega umora. Zaslišala bo tudi novinarja Porzia in Simonija, izjave katerih niso preiskovalci doslej upoštevali tako, kot bi morali. Novico je posredoval podpredsednik komisije Ennio Grassi. Licio Gelli oproščen obtožbe sodelovanja z mafijo PALMI (REGGIO CALABRIA) - Sodišče je oprostilo bivšega vodjo fiamazonske lože P2 Licia Gellija, ki je bil obtožen sodelovanja z mafijsko organizacijo Sacra corona unita. Na procesu je na zatožni klopi sedelo skupno 126 ljudi. Javni tožilec je zanje zahteval skupno skoraj 2 tisoč let ječe (za Gellija je zahteval obsodbo na 8 let zapora). Sodišče je obsodilo 54 ljudi za skupnih 580 let ječe. Eva Klotz zahteva referendum za ločitev Južne Tirolske BOČEN - Union fiir Sudtirol (UFS), -štranka Eve Klotz, je zahteval referendum v bocenski pokrajini o ločitvi Južne Tirolske od Italije. Klotzeva je izjavila, da je ločitev potrebna zaradi kulturnih, gospodarskih in pohtičnih razlogov, referendum pa naj bi izvedb pod nadzorstvom Evropske skupnosti. Posl. Giulietti zapustil SKR ANCONA - Posl. Giuseppe Giulietti je izjavil, da je zapustil Stranko komunistične prenove, na Usti katere je bil izvoljen kot neodvisen. Pretekli teden je o svojem sklepu pismeno obvestil tajnika stranke Ber-tinottija. Giulietti, bivši tajnik sindikata novinarjev RAI Usigrai, je izrazil željo, da bi sodeloval pri delu parlamentarnih skupin progresistvov in komunistov z namenom, da bi združil levico. Umor navijača: še dve aretaciji GENOVA - Pobcija je aretirala še dva genovska navijača, Id naj bi bila vpletena v izgrede pred nogometno tekmo Genoa-Milan, med katerimi je bil 29. januarja umorjen navijač Vincenzo Spagnolo. Poleg tega so prijavili sodišču še 39 oseb, ki so sodelovale pri izgredih. Odkrili tolpo »računalniških gusarjev« ANDRIA (BARI) - Karabinjerji so včeraj onesposobi-li 67-člansko tolpo »računalniških gusarjev«. Nepridipravi so protizakonito kopirali računalniške programe in jih prodajah, ne da bi plačah avtorskih pravic. S tem naj bi zaslužih nekaj milijard lir. Nagrada najslabšemu dijaku REGGIO EMTTIA - Dijak 4. razreda trgovskega zavoda Levi iz Reggio Emilije je v prvem polletju letos zabeležil sledeč »učni uspeh«: vse štirice razen ene petice. Za najslabše spričevalo je prejel nagrado v domačem disko klubu Adrenaline: stereofonsko napravo. Ob razglasitvi so mu drugi po napevu znane popevke vzklikali: »Sei un mito!« Novo jamstveno obvestilo za Berlusconija RIM - Po sicer Se neuradnih vesteh je Silvio Berlusconi prejel včeraj novo sodno obvestilo zaradi sodelovanja v korupciji. Z njim naj bi bila obtožena bivši minister za ji-nance Bino Formica (PSI) in podjetnik Luigi Koelliker. Jamstvena obvestila je sodišče baje izdalo v okviru preiskave, ki zadeva plačevanje oziroma neplačevanje davka IVA uvoženih terenskih vozil. Gre za dogodke iz leta 1990, ko je bil Berlusconi Se podjetnik, Formica pa minister. Dodal je, da si vlada prizadeva za hitro delo, vendar manevra ni mogoče vsiliti, ker bi bilo »izredno krivično prezreti upravičeno pričakovanje ljudi. Poleg tega bi nepravična reforma izzvala napetosti, ki jih razumen državnik mora prihraniti državi«. Dejansko je bil to dvojni Ne predlogom Kartela svoboščin. Ne predlogu o pooblastilnem zakonu, predvsem pa Ne naglici, ker je za Dinija pokojninska reforma resna stvar. Skratka ni gotovo, da bi vlada lahko izpolnila svoj program dovolj hitro in odstopila, da bi s tem omogočila razpust parlamenta in predčasne politične volitve junija. Dini si odgovornosti za tako stališče ni prevzel sam. Ker je očitno vedel, kaj bo izzval njegov odgovor, se je dopoldne povzpel na Kvirinal 'k predsedniku republike Scalfaru. Odgovor Kartela svoboščin ni izostal. V prvih popoldanskih urah sta se sestala Silvio Berlusconi in Gianfranco Fini, katerima so se pozneje pridružili načelniki parlamentarnih skupin. »Tako v senatu kot v zbornici bomo glasovali proti manevru,« so v rezkem sporočilu povedali liderji Kartela. Edini, ki se je ogradil pred tem stališčem je bil Marco Pannella, ki je napovedal, da bo podprl manever. V senatu, ki se bo o manevru izrekel v torek, Kartel svoboščin nima večine in zato odbritev manevra ni v dvomu. Bolj vprašalji-va bo usoda vladnih ukrepov v zbornici, kjer je razmerje sil veliko bolj uravnovečeno. Usoda manevra je na nitki, saj je tudi SKR napovedala negativen glas. Tajnik Fausto Bertinotti je sicer obtožil Kartel, da iz golih koristoljubnih razlogov glasuje proti manevru. »Vendar zaradi tega SKP ne bo spremenila svoje negativne ocene o protiljudskem manevru,« je dejal tajnik SKP. Lira je sinoči nezadržno padala. In vprašanje je, kako bo v ponedeljek po kratkem premoru ob koncu tedna. RIM - Medeni teden med Kartelom svoboščin in vlado Lamber-ta Dinija je trajal samo dva dni. Od včeraj je vzdušje spet napeto, saj je Kartel napovedal, da bo glasoval proti gospodarskemu manevru. Le nekaj minut po objavi te novice je vrednost lire na denarnih trgih spet stromoglavila. Dobri odnosi (po sredinem srečanju je v Kartelu že marsikdo razmišljal o možnosti, da bi na volitvah lahko kandidiral Lam-berta Dinija za premiera), so se začeli kaliti že v četrtek zvečer, ko je premier Dini okleval in razmišljal, ah naj nastopi v senatu z repliko ob koncu splošne razprave o gospodarskem manevru. Silvio Berlusconi je pritisnil, da Di-ni mora govoriti in povedati, kaj misli o predlogih Kartela. In Dini, ki je bil prisiljen k posegu, ni pomišljal. Z omikanim in umirjenim tonom je predsednik vlade včeraj rekel dokaj jasen Ne Kartelu, pravzaprav njegovemu predlogu, da bi parlament z zakonom pooblastil vlado, da pripravi pokojninsko reformo. »Ta pot je možna samo z jasnim pristankom družbenih dejavnikov, sicer bi izzivah neodgovorne napetosti v družbi,« je izjavil Dini. Progresisti, Liga in LS: Kartel je neodgovoren RIM - Neodgovornost: s to besedo so sile, ki podpirajo vlado Lamberta Dinija, soglasno ožigosale sklep Kartela svoboščin, da glasuje proti vladnemu gospodarskemu manevru. Se preden je bil sklep uradno sporočen, je tajnik DSL Massi-mo D’Alema izjavil, da bi Kartel v primeru glasovanja proti manevru dokazal vsem, da je »tolpa neodgovornežev«. »Dodatni manever,« je dejal D’Alema, »je Berlusconijeva vlada napovedala že 24. novembra lani, zdaj pa nam pravi, da je bil manever potreben zaradi “prekucije”. To je absolutna laž, pripovedovati Italijanom tovrstne neumnosti pa je naravnost otročje.« Malo kasneje sta predsednika progresističnih parlamentarnih skupin Luigi Berlinguer in Cesare Salvi to oceno v skupni izjavi potrdila. Potem ko sta ugotovila, da sta tako Berlusconi kot Fini le malo prej napovedovala podporo manevru ali vsaj vzdržanje, nato pa spremenila mnenje, ker nista dosegla tega, kar sta želela, sta predstavnika progresistov tako početje ocenila kot dokaz, da desnica skrbi bolj za lastne interese kot za interese države. Ob vse hujših težavah lire pa sta Berlinguer in Salvi apelirala na vse politične sile in na vse parlamentarce, naj mislijo predvsem na interese države in naj ne povzročajo nove hude škode varčevalcem, delavcem in podjetjem, predvsem pa najšibkejšim slojem, ki bi jih gospodarska in finančna kriza najbolj prizadela. Na isti valovni dolžini je bil tudi tajnik Ljudske stranke Roc-co Buttiglione: tudi on je obtožil Kartel neodgovornosti in dodal, da je glas proti manevru »udarec mladini, ki išče zaposlitev, malim in. srednjim podjetnikom in družinam.« O »izsiljevalnem in neodgovornem manevru na koži države« je govoril predstavnik Se-gnijevega pakta Diego Masi, ki je Kartelu namenil tudi opozorilo: »Če se volitve skušajo izsiliti na škodo državljanov, bodo prav te volitve lahko prinesle kakšno grenko presenečenje.« Severna liga je sklep Kartela ocenila z običajno vehementnostjo: »Končno je Berlusconi odložil krinko in pokazal svoje pravo obhčje izsiljevalca, ki mu za interese Italijanov ni nič mar, samo da bi preprečil referendum o televizijah,« piše v tiskovni noti Lige, ki se zgraža tudi zaradi Berlusconijeve izjave, da »ne gre igrati z interesi države«. »V resnici,« pravi Liga, »Berlusconiju ni nič mar za interese Italijanov, saj ima tistih trideset milijard na družinskih hranilnih knjižicah.« O »izdajstvu interesov države« pa je govoril predsednik poslancev SL Pierluigi Petrini. Se najbolj zmeren, pa čeprav nič manj kritičen, je bil v svoji oceni Romano Prodi: »Do zadnjega sem upal, da bosta prevladali zdrava pamet in vsak kanček občutljivosti za skupne interese. Žal moram ugotoviti, da so prevladali strankarski interesi.« PO SKLEPU O ODPRTJU SODNEGA POSTOPKA PROTI DOSMRTNEMU SENATORJU Andreotti vztrajno zavrača obtožbe, je pa optimist glede izida procesa »Nesprejemljivo enačenje KD z mafijo« - Utemeljitev razsodbe sodnika Gristine Sen. Giulio Andreotti se je včeraj udeležil seje senata, posvečene vladnemu gospodarskemu manevru (AP) RIM, PALERMO - »Tu imamo opravka z enačbo: KD, ali vsaj del KD, je enako mafija.« Dosmrtni senator in vedsratni predsednik vlade Giulio Andreotti je dokaj kritično komentiral razsodbo, s katero je sodnik iz Palerma Agostino Gristina sklenil, da je treba senatorja postaviti pred sodišče zaradi njegovega sodelovanja z mafijo. Andreotti, ki se je včeraj redno udeležil seje senata, posvečene vladnemu gospodarskemu manevru, je vsekakor novinarjem zatrdil, da je povsem miren: ne samo zato, ker ima čisto vest, ampak ker je videl svežnje sodnih dokumentov (»Bilo jih je za cel kamion«) in zato dobro ve, kako so stvari postavljene. »Nimam si kaj očitati,« je dodal bivši predsednik vlade in večlcratni minister, Jti je tudi povedal svojo verzijo o preiskavi. »Najprej so pravili, da sem bil v središču vseh mafijskih dejavnosti, da sem bil referent v Rimu, da sem popravljal procese, delal zakone. Pričakoval sem, da se bodo vse te stvari z nadaljevanjem preiskave avtomatično zrušile; in res so se zrušile. Toda potem so spremenili obtožbo. Predmet kaznivih dejanj naj bi bila zdaj moja struja, kar je res ku-riozno. Zdaj pravijo, da moja moč ni izhajala iz dejstva, da sem bil minister, pač pa, da sem bil voditelj struje. Toda to je že enačba, po kateri je KD oz. del KD enako mafiji.« Kljub temu, da je upal. da se bo lahko izognil procesu, pa je Andreotti vseeno optimist: »Med sodno obravnavo je veliko več jamstev za obtoženca kot v fazi preiskave s strani tožilstva.« Včeraj je medtem sodnik Gristina objavil 12 strani dolgo utemeljitev, s katero je zavrnil tezo Andreottije vih branilcev, da bi moralo senatorju kvečjemu soditi razsodišče za ministre. Sodnik je ugotovil, da dogodki, ki jih Andreottiju pripisuje obtožnica, nikakor niso vezani na ministrske funkcije dosmrtnega senatorja! Ob priliki domnevnih srečanj na Siciliji z vidnimi predstavniki »cose nostre« ni Andreotti sploh opravljal ministrskih funkcij, v obdobju pa, ko naj bi se sestal s Totojem Riino - in ga celo poljubil, kot je povedal neki mafijski skesanec -pa je bil Andreotti zunanji minister in prav gotovo ni mogel pomagati mafiji v tem svojstvu. Odtod zaključek, da je treba Andreottiju soditi ne kot bivšemu ministru, pač pa kot mogočnemu šefu de-mokrščanske struje in kot človeku, ki je s svojim ogromnim ugledom imel možnost vplivanja in pogojevanja, kakršnega ne bi mogel imeti le kot minister. J ___________ITALIJA / POROČILO SUSANNE AGNELLI ZUNANJEPOLITIČNI KOMISIJI SENATA_ Z umikom veta Italija računa na večjo odprtost Slovenije v bilaterali tila RlM - Italija bo umak- veto in v ponedeljek Bruslju bo italijanska Ulianja ministrica Su-®anna Agnelli privolila, a Evropska zveza začne Movenijo pogajanja o Pridruženem člastvu. ti® je včeraj popoldne Povedala v senatni zu-tirjepolitični komisiji oditeljica italijanske diplomacije. Pred to napo-Vedjo (komisija je bila vCeraj popoldne sklicana *Ja izredno sejo) se je Agnellijeva posvetovala z 6vropskimi partnerji, dopoldne pa stopila na Kvi-prjal k predsedniku repu-like Oscarju Luigiju Sctifaru. Po sredini ohladitvi odnosov med državama, 'ti je Agnellijeva spet raz-tiitijala o potrditvi ita-Psnskega veta, je včeraj Prišlo do prav tako ne Povsem pričakovanega Preokreta. K zopetni oto-Putvi je prispevalo veliko dejavnikov. Med glavnici je nedvomno mednarodno posredovanje in Pritisk na Rim in Ljublja-do. Za pristop Slovenije k so zelo zainteresirani Američani, posredovalno tiogo pa si je prevzela tudi komisija (vlada) Evropske zveze. Komisar za odnose z vzhodnimi državami Hans van den roek je prispel v Ljublja-n° in bil obenem v stiku ^italijanskimi voditelji, v 'titti pa je prispel pred-a®dnik evropske vlade japques Santer, ki je z ita-Ajanskim premierom dačel tudi to problema-dko. Veliko pa je k ugod-timu razpletu tega vozla Prispevalo tudi tvorno vzdusje na pogovorih Ppoblasčencev obeh vlad, C sta se v sredo srečala Italijanska zunanja ministrica Susanna Agnelli na Strmolu. Prvi znaki o spreminjanju klime so bili opazni že včeraj dopoldne na simpoziju o odnosih med Italijo in Evropsko zvezo, ki jo je priredila Demokratična stranka levice. Nekaj minut preden je Agnellijeva začela z ekspozejem v senatni zunanjepolitični komisiji, je van den Broek pozval Rim in Ljubljano k rešitvi spora, tajnik DSL Massimo D’Alema pa si zaželel, da bi Rim bolj odprt do Ljubljane. Susanna Agnelli je članom zunanjepolitične komisije povedala, da se postopek približevanja Slovenije Evropski zvezi ne konča 6. marca, ko bodo zunanji ministri odobrili mandat, ki EZ dovoljuje začetek pogajanj z Ljublja- no. Dokler pogajanja ne bodo končana, bo »italijanska vlada lahko vedno revidirala stališče, če slovenska stran na dvostranih pogajanjih ne bi pokazala zadostne odprtosti«. Ministrica je tudi podčrtala, da bo vlada potek pogajanj pozorno spremljala. Dodala je, da se je Slovenija z Evropsko zvezo obvezala, da prilagodi svojo ustavo in zakonodajo evropskim standardom in se nato povrnila k dvostranskim problemom. V tem okviru ima po njenih besedah »prioriteto vprašanje ezulskih nepremičnin« (Namignila je na možnost podobnega mehanizma kot leta 1983, ko je Jugoslavija vrnila ezulom del nepremičnin). Agnellijeva je poveda- la, da bo Italija zahtevala takojšnji sestanek mešane slovensko-italijanske komisije in dodala, da bo v ponedeljek skupno s slovenskim zunanjim ministrom Zorano Thalerjem podpisala skupno sporočilo. Priznala je, da so evropski partnerji »svetovali Italiji, naj »omogoči konkreten dialog med EZ in Ljubljano«, ker so prepričani, da bo »to prispevalo k novi, bolj odprti, miselnosti Slovencev«. In končala s trditvijo, da bo pristop Slovenije k EZ znatno olajšal italijansko trgovanje z državami Srednje Evrope, to pa bo koristilo zlasti Trstu in Furlaniji Julijski-krajini. To je bil tudi okvir, v katerega je Agnellijeva postavila »načrt za oblikovanje finančnega centra Off-shore za razvijanje trgovine z vzhodnimi državami«. Z izjemo bivšega podtajnika Livia Caputa in predstavnika NZ so vsi člani zunanjepolitične komisije soglašali z usmeritvijo Susanne Agnelli. K oblikovanju stališča zunanjepolitične komisije je prispeval tudi slovenskise nator Darko Bratina, ki je opozoril na kulturno in zgodovinsko zapletenost odnosov med Rimom in Ljubljano (kot dokaz navedel fašistično politiko etničnega čiščenja proti Slovencem) in podčrtal pomen korektnega odnosa do obeh manjšin. V tem odnosu, je dejal Bratina, tudi Italija nima ciste vesti, saj Slovenci v Italiji že 25 let čakajo na zaščitni zakon. Ob koncu je Bratina Agnellijevi čestital za odprto in tvorno stališče. Desnica obsoja »kapitulanlslvo« RIM - Vest o umiku italijanskega veta na pogajanja Slovenije z Evropsko unijo o pridruženem članstvu je globoko odjeknila predvsem med tistimi italijanskimi silami, ki odločno nasprotujejo takemu pozi-tivemu razpletu, ker levica in druge napredne sile smatrajo umik italijanskega veta kot samoumevno zadevo. Tako je odgovorni za zunanjepolitična vprašanja pri vodstvu Demokratične strake levice Piero Fassino ob podpori sklepu italijanske vlade navedel, kako ta gesta zaupanja odpravlja dosedanjo pat pozicijo, ki ni bremenila samo dvostranskih odnosov temveč tudi odnose Italije z ostalimi članicami EU. Fassino je tudi mnenja, da je v interesu Italije pomagati Sloveniji v Evropo, ker bo le tako lažje od slovenske vlade zahtevati, naj prilagodi svojo zakoodajo evropskim standardom. Predsednik senatne zunanjepolitične komisije Giacomo Mignone (Progresisti) je podobnega mnenja. Mignone je še pohvalno ocenil »pogum in občutljivost« slovenskega zunanjega ministra Thalerja. Obregnil pa se je ob tiste v Italiji, ki »ostajajo jetniki nacionalističnih pozicijah«, ker bi morali pokazati več realizma. Po Mignonejevih besedah Italiji ne koristijo pozicije, ki jo osamljajo in bi jo lahko osmešile. Tega pa se kot kaže ne bojijo nacionalistični krogi, predvsem tisti iz tržaških nacionalističnih vrst. Tako je tržaška federacija Nacionalnega zvezništva za jutri napovedala protestni shod, na katerega so vabljeni istrski, reški in dalmatinski begunci ter predstavniki Berlusconijeve koalicije. V svoji izjavi je tržaški poslanec NZ in član zunanjepolitične komisije Roberto Menija napoved zunanje ministrice Susanne Agnelli ocenil kot »novo podlo in nesprejemljivo popuščanje«. Zanj je to enostranska kapitulacija Italije, na katero je pristala brez razlogov in protiuslug, kot je nedavno »zastonj« priznala novo republiko, ki je nastala po razpadu Jugoslavije. Za Menio je torej Italija darovala Sloveniji potni list za Evropo, kljub temu da Slovenija ne dovoljuje tujim državljanom nakup nepremičnin in da se noče odpovedati »roparski dediščini titovskih komunistov«. Nič manj strupen ni bil predsednik poslanske zunanjepolitične komisije Mirko Tremaglia (NZ). Tudi zanj je pozicija Agnelhjeve »dejanje predaje in odpovedi, ki krši pravice in dostojanstvo beguncev, težko dejanje, ki krši človekove in mednarodne pravice«. Tremaglio pa še najbolj moti, da zunanja ministrica ni pred svojim »hudim sklepom« poslušala mnenja združenja beguncev in zvezo beguncev Furlanije-Julijske Krajine, Istre in Dalmacije. Po njegovem je treba sedaj spor z dvostranskega prenesti na multilateralno področje, tako da se ustanovi »odbor evropskih držav«, ker v igri niso samo odnosi med Italijo in Slovenijo temveč mednarodna načela. Tremaglia je obenem zahteval, da Slovenija »takoj spremeni zakon o denacionalizaciji iz leta 1991«. Povsem razumljivo je sklep ministrice Agnelhjeve najodločneje obsodil predsednik federacije istrskih, reških in dalmatinskih begunskih združenj Paolo Sardos Albertini. Zanj je bila načeta italijanska pogajalska pozicija, ki bo pogojevala bodoča pogajanja in bo škodila interesom beguncev in Trsta. Sardos Albertini je pri tem omenil tržaškega župana Riccarda Illyja, ki naj bi bil sokriv za tak popustljiv odnos do Slovenije. Ob skrajni desnici in beguncih niso bili nič manj kritični predstavniki sredinskega dela Berlusconijeve koalicije, le da so uporabili bolj uglajen in diplomatski besedni zaklad. Niso govorih o izdaji in kapitulaciji, a so vseeno dah razumeti, da je Italija klonila. To je vsaj mnenje bivšega podtajnika pri zunanjem ministrstvu Livia Caputa (Forza Italia), medtem ko poslanka Mameči Vascon zahteva takojšnjo ustanovitev paritetnega odbora in da Slovenija takoj spremeni zakon o denacionalizaciji. RIM / ZUNANJEPOLITIČNA KOMISIJA POSLANSKE ZBORNICE Zb povišanje sredsfev manjšinama ima največ zaslug demokratična levica RIM - Ali bo zakt osnutek, ki dode °sem milijard lir za f tiranje kulturnih dej; tii slovenske manjši: Prav toliko za italija manjšino v Sloveni hrvaškem, prišel na k Parlamentarne poti oen bo parlament Puščen? To je ne vPrašanje, ki si gi stavljajo vsi zanteres Potem ko je v četrte uanjepolitična korr pdbrila zakonski osr ln sprejela soglasne pravek progresistov (Ožil ga je poslanec N Rozzoni), ki je prv predvideni prispev milijard za slove manjšino in 4 za ita sko dvignila na 8 mi Za vsako od dveh mai __Zakonski osnutek, terem je razpravljala zunanjepolitična komisija, vsebuje vrsto ukrepov na zunanjepolitičnem področju (poleg sredstev za manjšini namenja sredstva za zaščito pred točo na Goriškem in nakazuje sredstva v višini 75 milijard lir za posege na porečju Soče). Zakonski predlog prevzema dejansko vse tiste zunanjepolitične ukrepe, ki jih je vseboval takoimenovani vladni odlok »tisoč odložitev«. Gre za neke vrste ukrep »omnibus«, ki je vseboval najrazličnejše ukrepe na raznih področjih in tistega za leto 1994 je Dinijeva vlada spet ponovila na svoji predzadnji seji. Italijanske vlade so te probleme vselej reševale z odloki ob koncu leta. Berlusconijeva vlada pa se je odločila, da ubere pot zakonskega predloga. Odlok je tematsko »razrezala« in iz vsakega sklopa problemov pripravila zakonski predlog. Med včerajšnjo razpravo je tržaški poslanec Nacionalnega zavezništva Roberto Menia predlagal, da bi nekaj sredstev odvzeli slovenski manjšini in jih uporabili za italijansko. Pri tem stališču je dolgo vztrajal, ker pa ni prodrlo, se je umaknil in predlog progresistov je bil ob koncu sprejet soglasno. Nekoliko bolj se je zatikalo pri predlogu za srestva za italijansko manjšino. O tem vprašanju je večkrat posegel tudi predsednik komisije Mirko Tremaglia (NZ). Komisija je ob koncu sklenila, da bodo konvencijo med italijanskim zunanjim ministrstvom in tržaško Ljudsko univerzo (s to konvencijo so dodeljena srestva italijanski manjšini) podpisali potem, ko bodo slišali tudi mnenje zveze ezulskih organizacij. Sredstva za dela na porečju Soče (zanje zakonski predlog namenja skupno 75 milijard lir) so namenjena predvsem ureditvi rečnega toka, na osnovi posegov, ki jih bo odredilo pristojno tehnično telo. Nekateri posegi so lahko tudi v Sloveniji, »vendar pod pogojem, da so tesno povezani s posegi na italijanskem teritoriju«. Besedilo je posredo- valni predlog progresistov, ki so na ta način obšli odpor desnice, ki prvotno ni hotela slišati o finansiranju morebitnih posegov v Sloveniji. O zakonskem predlogu se mora sedaj najprej izreči proračunska komisija, ki mora ugotoviti, ali je v proračunu finančno kritje za predvideni strošek, nato pa zbornica na plenarnem zasedanju. Isti postopek je nato potreben v senatu. Pot je še zelo dolga. Ge bodo volitve junija, kot zahteva Kartel svoboščin, bo težko, da bi parlamentu uspelo odobriti zakonski predlog. Nekoliko več upanja, da bi prišel do konca parlamentarne poti pa je, če bi se dogovorili za volitve oktobra. Progresistični poslanec Marca Pezzoni DOLINA / PO DOLGEM ODLAŠANJU »Anonimno« odprtje poštnega urada Notranjost novih uradov še brez vsakršnega napisa Kdor je včeraj zjutraj hotel na pošto v Dolini, ni več šel skozi vrata »stare občine«, kjer so doslej poslovali uradi, temveč v nove prostore stavbe, ki jo je itabjan-ska poštna ustanova zgradila ob slovenski nižji srednji šoli. Brez uradnih predaj, brez vsakega slovesnejšega otvoritvenega trenutka se je »pošta« presedla v novo poslopje, zgrajeno po modernejših zahtevah, podobno ostalim novejšim poštnim uradom v Italiji. Stavbo so dokončali že pred nekaj leti, ni pa odgovarjala vsem zakonskim pravilom, ki jim morajo zadoščati uradi za javnost. Zato je dalj Časa v takem stanju samevala, v pričakovanju dovoljenja za vselitev. Med temi je tudi krajevna občinska uprava, ki je seveda že med potekom del pismeno zahtevala, naj novi poštni uradi odražajo dvojezično okolje, v katerem in za katerega dejansko nastajajo. Zahteva dolinskega župana je vzbudila val negodovanj in polemičnih stališč predvsem med predstavniki desničarskih pohticnih sil. Preseh-tev poštnih uradov pa so pravzaprav onemogočile tehnične ovire. Obvestilo o odprtju nove dolinske pošte je verjetno marsikoga presenetilo, ne nazadnje skupino uradnikov, ki so se včeraj znašli v polopremljenih prostorih. Tudi delovanje je zato bilo vse prej kot zadovoljivo. Zal so novi prostori nadvse brezosebni, brez kakih znakov o človekovi prisotnosti, tudi stenska ura je ustavljena še na februarskem datumu. Kaj pa dvojezični napisi? Prostor za občinstvo je !®1f$ ini' -‘'U wm . ■ liti! 11111 Tako je zgledala včeraj zjutraj nova dolinska pošta (F. Križmančič/KROMA) brez vsakega napisa, niti na okencih ni zabeleženo, kakšnim storitvam so dodeljena. Upati je, da bo obljubljeno kmalu tudi uresničeno, saj ne gre le za formalno zahtevo uprave slovenske občine ali za njeno »namerno oviranje« (kot so nekateri pobticni krogi glasno obtoževab), temveč za stvarno željo vseh koristnikov dolinskega poštnega urada, ki so večinoma slovenske narodnosti. Nelagodnost je bila že vCeraj zjutraj zaznavna na obrazih tistih, ki so stopili v novi urad in si v odgovor shšah samo itabjansko besedo, še to z narečnim naglasom oddaljenih krajev. O odločni vztrajnosti, ki jo krajevno prebivalstvo namerava izkazati pri svojih zahtevah po slovenskih napisih, priča tudi zadnji »dodatek« na pročelju postne stavbe; kljub ojačeni razsvetljavi je namreč prejšnjo noc neznana roka z velikimi tiskanimi Črkami zapisala »POSTA« na vstopni zid. Utišano odprtje novih prostorov je tako zmotil prihod policajev, ki so dejanje zabeležih in ga pripisali neznanemu »krivcu«. (dam) SEJA VZHODNOKRAŠKEGA RAJONSKEGA SVETA Bo pri Trebčah spet odlagališče? Obravnavali tudi problem civilne zaščito Odlagališča trdih odpadkov, greznično omrežje in načrt za civilno zaščito so bile glavne'teme predsinočnje seje vzhodnokraškega rajonskega sveta. Kar zadeva odlagališča, se spet odpira vprašanje trebenskega »griča sramote«, kot so svojčas pravili kraju pri Trebčah, kjer so odlagali vse mestne smeti. Pokrajinska uprava je namreč v svoj načrt za odlagališča trdnih odpadkov vključila tudi ta kraj. Na ta način, pravijo, bi nekako popravili škodo, ki so jo takrat povzročili okolju. Tržaška občinska uprava je kljub negativnemu mnenju rajonskega sveta pristala na načrt pokrajine. Tudi krajevni jusarski odbor (večina zemljišč je namreč jusarska last) se z načrtom strinja, rajonski svet pa ni istega mnenja, ker meni, da je narava v vseh teh letih že sama opravila svoje kar zadeva izboljšanje okolja in bi ga nova odlaganja, pa četudi trdnih odpadkov, kvečjemu spet pokvarila. Problem je tudi dovažanje s tovornjaki, ki sicer ne bi vozili skozi vas, kot nekdaj, temveč bi v ta namen usposobili pot za banov-sko kolonijo, vse skupaj pa je dokaj vprašljivo. Ta načrt skratka zaskrblja rajonski svet. Tudi zato, ker ga še ni videl. Zato je njegova prva zahteva, da mu ga občinska uprava dostavi, da ga bo lahko proučil. Poleg tega se želi o vsej zadevi pogovoriti z neposredno zainteresiranimi prebivalci Trebč. Sele nato bo izrekel končno POKRAJINA / NAČRT DISIA Skupni napori za čisti zrak Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mah oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 UT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Na sedežu Pokrajine so včeraj predstavili program Disia, ki se uokvirja v triletni načrt (1989-91) za zaščito okolja, ki ga je pokrajinska uprava naročila družbi TEI. O programu so spregovorili komisar Pokrajine Domenico Mazzurco, občinski odbornik Pecol Cominotto, predstavnik Dežele Gior-gio Pocecco, predstavnik KZE Manlio Princi in seveda predstavnik družbe TEI VViliam Starc. Družba TEI je načrt pripravljala dve leti; iz njega izhaja predvsem, da naj večjo onesnaženost v zraku v pokrajinskem merilu povzročajo avtomobilski promet in industrijski obrati, ne gre pa pozabiti na stanovanja, ki čeprav v manjši meri prispevajo svoj delež pri onesnaževanju zraka. Načrt predvsem nakazuje, da je treba odpraviti ali vsaj zmanjšati onesnaženost, ki jo povzroča mestni promet; dosedanji časovno omejeni ukrepi namreč niso dali zaželenih rezultatov; zaradi tega bo treba podrobno proučiti podatke študije, na osnovi katerih bo možno izdelati točno diagnozo in “bolniku" zagotoviti prava “zdravila". Mimo vseh podatkov pa je predvsem važno, da pristojne uprave “pritisnejo" na vest vsakogar: zakoni ostajajo pač zakoni in če jih ne spoštujemo, bo vse teklo po starih tirih. Pri raznih posegih za čistejše o-kolje, v katerem vsi živimo, moramo vsi sodelovati, sicer bodo vse študije in vsi ukrepi povsem zaman. Poleg tega si moramo prizadevati, je bilo poudarjeno, da bi se avtomobilski promet zmanjšal, ker samo na tak način se bo tudi onesnaženost zraka znižala. Na včerajšnji predstavitvi načrta pa je bilo predvsem poudarjeno, da je za dosego zastavljenih ciljev potrebno koordinirano delo med vsemi zainteresiranimi ustanovami! in upravami. Za obdelovanje podatkov in reševanje vseh teh problemov bodo ustanovili Pokrajinsko operativno centralo; za uresničitev vseh predvidenih prometnih načrtov pa bo uporabljenih preko 4,5 milijard lir. sodbo. Drugo vprašanje n8 dnevnem redu je zadeva-lo davek, ki ga morajo Ba Opčinah in v drugih va-seh plačevati Občini, &'■ dar morajo izprazni^1 greznico. Rajonski svet je sprejel resolucijo z zabte-vo, da se ta davek zniža' Vendar bolj kot za davek gre pri tem za zahtevo, da občinska uprava čimpr®] izpelje načrt o ureditV1 grezničnega omrežja na Krasu, s čemer bi seveda avtomatično odpadel pr°' blem omenjenega davka. Vzhodnokraški rajoD; ski svet je na predsinočnj1 seji obravnaval tudi načd za civilno zaščito, ki ga je izdelala občinska uprava-in dal o njem zelo nega-tivno mnenje, češ da je zelo meglen, presplošeii-da ne upošteva cele vrste nevarnosti in da ne predvideva povezave ne 2 deželnimi organi za civilno zaščito, še manj pa ž raznimi organizacijam* prostovoljcev, jusarjeV ipd., ki se že ukvarjajo na teritoriju s protipožarnimi in drugimi dejavnostmi. To je pravzaprav za rajonski svet ključno vprašanje - potreben je skratka jasen načrt o možnostih in potrebah posegov in neka koordinacija pri njihovem izvajanju. ^ načrtu, ki ga je izdelaj Giorgini, pravijo rajonski svetovalci, na primer sploh ni govora o tem, da so Opčine zaradi železniške postaje vključene v cono A, kar pomeni cono najvišje rizičnosti, in da ima deželna civilna zaščita že v načrtu možnost evakuacije. Skratka, izdelati je treba mapo nevarnosti in potreben je drugačen pristop. ____TISKOVNA KONFERENCA / PO VRNITVI IZ BIHAĆA Bozzota o zakulisju ujetništva »BiH smo na tem, da se z našim posredovanjem med Srbi in Muslimani, med poveljnikoma Mladičem in Dudakovičem začnejo mirovna pogajanja, ki bi lahko vsaj bihaškemu žepu prihranila stotine mrtvih.« Posredovanje tržaške humanitarne organizacije Asit in njenega človeka v Bihaću, Carla Bozzole so preprečile lažnjive in provokativne izjave nekdanjega dopisnika milanskega Corriere della Sera, Erosa Bičića, ki je obtožil predsednika Asita, zdravnika Marina Andolino, da je izsajal organe iz ubitih ujetnikov. Za Bičićem pa se skrivajo interesi določenih krogov v Sloveniji, ki se po mnenju An-doline izražajo predvsem v Bičičevih nastopih na koprski televiziji. V glavnih obrisih je to teza, ki so jo razvili na včerajšnji tiskovni konferenci ob povratku v Trst Carla Bozzole, ki so ga za- držali v Bihaću od 21. na-vembra, ko je pripeljal konvoj s 50 tonami živil, do 15. februarja, ko so ga osvobodili pripadniki muslimanskega 5. korpusa. Bozzola je obrazložil svojo aretacijo v okviru spora znotraj muslimanskih sil in jo pripisal skupini odpadnikov bihaške muslimanske policije, ki so ga zadrževali v zaporu, pa tudi v podzemskih skrivališčih z namenom, da bi ga zamenjali z muslimanskimi ujetniki v srbskih rokah. Z Bozzolo se je novinarjem predstavil tudi Sulejman Galič, ki je s tržaškim avtoličarjem delil ujetništvo: bil mu je za šoferja in vodiča, pred nekaj meseci pa so ga omenjali tudi kot muslimanskega agenta. Zadeva Bozzola je torej vse prej kot jasna tudi po včerajšnji tiskovni konferenci: občutek daje, da se je okrog delovanja Asita spletla kompleksna mre- Od leve: Galič, dr. Andolina in Bozzola (Foto KROMA) za interesov različne narave, ki so se poslužili Asita in njegovih ljudi za dosego svojih ciljev. V tem okviru so nedvomno odigrala pomembno vlogo tudi sredstva javnega obveščanja, ki so - včasih tudi nekritično - širila informacije iz nepreverje- nih virov. Naj omenimo še, da je na koncu dr. Andolina povedal, da so mu ita( lijanski varnostni organ* odsvetovali, da bi zahajal v Slovenijo: »Niti po bencin na Pesek, vsaj dokle*1 bo v Sloveniji prosto deloval Eros Bičić«. ŠOLSTVO / PEDAGOŠKI LICEJ A,M. SLOMŠKA Je »neuspešnost« odvisna le od vpisa slabših dijakov na šolo? Gospod ravnatelj, ima pedagoški licej atona Martina Slomška ajvišji »indeks neuspeš-°sti« med vsemi ■paškimi višjimi srednji-1111 šolami? Profesor Samo Pahor ^§o var j a povsem T^irjeno, skoraj nepriza-eto: »Podatki se na-i ®Saj° na lansko šolsko e °' ko še nisem bil rav-,atelj na tej šoli. Menim, a Sre vzroke iskati v strožjem ocenjevanju. Zadnja leta so na šoli poostrili ocenjevanje dijakov, in to predvsem v prvih dveh razredih. Mislim, da je to pametno, saj nima smisla, da bi dijaka "spustili" do tretjega ali Četrtega razreda: Ce ni za šolo, naj paC pade že v prvem ali drugem razredu.« Včerajšnji članek o »indeksu neuspešnosti« je zbodel v živo tako dijake kot profesorje. V enem razredu so ga prebrali in tudi razpravljali o njem. Ena od profesoric se je pritožila novinarju, sicer ne zaradi članka, ker so številke paC številke, paC pa zaradi naslova, ker naj bi bil preveč »negativen«. Predlagala je drugega. Zvenel naj bi takole: »Vsi najboljši dijaki na pedagoški licej!« Profesorica ima po Učni uspeh na učiteljišču in pedagoškem liceju Antona Martina Slomška v zadnjih desetih letih §ol. leto 1984/85 1985/86 1986/87 1987/88 1988/89 1989/90 1990/91 1991/92 1992/93 1993/94 Izd. % Izpiti % Odklon. % Skupno 60 (72%) 12 (14%) 12 (14%) 84 56 (71%) 17 (22%) 6 (7%) 79 48 (68%) 12 (17%) 11 (15%) 71 36 (64%) 18 (32%) 2 (4%) 56 39 (80%) 8 (16%) 2 (4%) 49 26 (56%) 15 (33%) 5 (11%) 46 36 (63%) 17 (30%) 4 (7%) 57 47 (58%) 28 (35%) 6 (7%) 81 45 (48%) 31 (33%) 17 (18%) 93 47 (48%) 34 (35%) 17 (17%) 98 440 (62%) 192 (27%) 82 (11%) 714 Povprečni učni uspeh no zrelostnih izpitih Sol. leto Maturantif) Izdelalo Odklon. Uspeh (v 60-inkah) ] 984/85 1985/86 } 986/87 } 987/88 j 988/89 1989/90 1990/91 1991/92 1992/9/ 1993/94 28 1 8 14 16 22 1 O 9 8 1 1 24 14 13 1 6 22 10 7 8 4 4 1 O O O 2 O ni bilo zrelostnih izpitov 1 1 O 41 ,8 42,3 42 43.5 41 ,7 45 41 ,7 43,7 44.5 SKUPN0136 125 ( ) Privatisti niso bili upoštevani 42,6 svoje prav. Ko bi se na šolo vpisali najboljši dijaki, bi bil indeks neuspešnosti gotovo nižji. Resnica je drugačna. Ravnatelj Pahor jo je takole pojasnil: »Na nižjih srednjih šolah že desetletja usmerjajo dijake v višje srednje šole po sledečem "izboru": ta je odličnjak, naj gre torej na klasično; ta je zelo dober ali dober, naj gre na realno ali na trgovsko; ta je šibek, naj gre na učiteljišče. Odkar je zaCel delovati Stefan se šibki dijaki vpisujejo tudi na tisto šolo. Na našo šolo so se zato vpisovali šibkejši dijaki. Dogajalo pa se je še nekaj drugega: prepisovanja dijakov z drugih šol na našo. Na primer: dijaki, ki so imeli na realni probleme, recimo zaradi nesoglasij s profesorji ali soucenci, so se prepisali na našo šolo, pri nas pa so odlično uspevali.« Ravnatelj Pahor je opozoril še na en aspekt: špekulacijo. »Nekdanje učiteljišče je bila edina slovenska višja srednja Sola, ki je omogočala diplomo že po štiriletnem študiju. Mnogi so se vpisali na učiteljišče le, da bi Cimprej pridobili kos papirja. Z uvedbo eksperimentalnega pouka, uvedbo 5. letnika in preustrojem učiteljišča v pedagoški licej se je zadeva spremenila. Ravnatelj se je zaustavil tudi o pripravljenosti dijakov, ko zapustijo šolo. So usposobljeni za opravljanje učiteljskega poklica? »Ze kakih deset let je predpisano, da bi morali imeti učitelji univerzitetno izobrazbo, a Posvet / raziskovalni center Za naravi prijazen biološki razvoj kmetijstva na Tržaškem Zveza neposrednih ob-6 °valcev, Kmečka zve-a. Unione degli agricol- in Združenje Zeleni as prirejajo danes pod Pokroviteljstvom Pokraji-® Trst in Kraške gorske Upnosti posvet na te- 0 ‘Možnosti naravi Prijaznega biološkega •anetijstva v tržaški pok-apni". Posvet bo ob 15. 1 v konferenčni dvora-1 Centra za znanstvene tehnološke raziskave a Padricah. S poročili °do sodelovali dr. G. agenhardt, prof. E. Co-antini, dr. A. Giubilato, , P- Pinton, inž. Marta /ta j pen s slovenskega ; ’jtistrstva za prehrano kmetijstvo in geom. G. anzera, o izkušnjah v asi pokrajini pa bosta PPr?Cala dr. Nevo Rado-c ln di- Mario Gregorič, e KeP.rav se v tržaški Ppkrajini biološko kme-istvo ni razvilo tako kot Langih deželah, vlada pV Ptajevnih kmetih ve-0 zanimanje za bio- loško kmetijstvo, ki je blizu naravi. Naši ljudje so pri svojem delu od vedno zelo pazljivo uporabljali vse kar je bilo kemičnega in zato nasprotovali uporabi raznih vrst kemikalij za vsako ceno. To tudi zaradi tržaškega tržišča, na katerem priviligirajo pristne domače proizvode: vse to je zagotovilo, da je tržaški kmet le v prisili uporabljal kemične preparate. Današnji posvet zato zadeva področje, na katerem je pozornost za zdravo hrano zelo živa. Posvet je torej namenjen valorizaciji obstoječe stvarnosti, ki bi se lahko še razvila ob novih prijemih; tržišče namreč zahteva kvaliteto in zdravo hrano in torej naravi prijazen biološki razvoj kmetijstva. In nazadnje ne gre zanemariti dejstva, da je treba tudi v tej perspektivi gledati na možnosti kmetijskega razvoja v naši pokrajini. NOBENE NOVOSTI IZ RIMA h V ponedeljek na deželi o usodi železarne Neskončna zgodba skedenjske železarne se nadaljuje, enkrat s pozitivnimi, drugič z negativnimi izgledi, vsak dan z večjo zaskrbljenostjo za bodočnost stotin zaposlenih in za perspektive tržaškega gospodarstva nasploh. Tokrat je nastopila predsednica deželne vlade Alessandra Gu-erra: sklicala je komisarje prisilne uprave železarne, predstavnike obeh ponudnikov za odkup škedenjskega obrata, grupi Bobnat in Lucchini, predstavnike tržaške občine in seveda sindikalne zastopnike delavcev. Od srečanja, ki bo v ponedeljek popoldne, bo odvisno, je dejal tajnik Cgil Bruno Zvech, Ce bodo proglasili stavko, ki bi ji v kratkem lahko sledila celo splošna stavka v pokrajinskem merilu. Do težko pričakova- nega pozitivnega zasuka ni še prišlo ne v senatni komisiji za industrijo ne na pristojnem ministrstvu. Senatorji se bodo spet sesta-li v torek, ko bodo nadaljevali z razpravo o preureditvi sistema zasebne proizvodnje e-lektrike. Predpogoj za prodajo železarne je, da odobrijo ureditev termoelektrarne v ške-denjskem obratu, kar sta vCeraj ministru za industrijo Cloju predlagala senatorja Cuffaro (Skp) in Baccarini (Ljudska stranka). Od ministrstva za industrijo je odvisno tudi, ce bo ekspertiza o ustreznosti prodajne cene pravočasno pripravljena: v primeru nadaljnega zavlačevanja bi verjetno Bol-mat in Lucchini preklicala svoja predloga. In s tem bi ugasnilo zadnje upanje za rešitev železarne. Skoraj neverjetno: strožje ocenjevanje, višji vpis na šolo tega nihče ne izvaja. O kvaliteti učiteljev pravijo, da je slaba. Ko maturant zapusti šolo, se mu odpirata dve poti: nadaljevanje Študija ali iskanje zaposlitve. Vem za primere boljših dijakinj, ki so odlično uspevale na univerzi ali pa so se odlično znašle na delovnem mestu, ko so se zaposlile, na primer v banki ali pa pri podjetjih. Mnogi delodajalci so se čudili, zakaj so sploh izgubljale Cas na učiteljišču: mar bi šle na trgovsko, kjer bi več odnesle, so jim pravili. So pa tudi maturantke, šibkejše, ki niso nadaljevale študija in niso dobile zaposlitve ter so zato ostale na lestvici za su- plence. Ko jih pokličejo, stopijo v razred.« Profesorski kader je druga »spremenljivka«, ki vpliva na kakovost šole. Ravnatelj Pahor ocenjuje profesorski kader na pedagoškem liceju takole: »V povprečju je povprečen. Ko pridejo na našo šolo profesorji iz drugih šol, pravijo, da je vzdušje bolj sproščeno, da je počutje boljše, da je kolegialnost večja. To bi moralo vplivati tudi na boljše rezultate. Dogaja pa se tudi, da med sprehodom po hodniku zapazim na tabli napisano besedo »Indu«. V slovenščini pravimo »Hindu«. Napaka izhaja, seveda, iz italijanske vzgoje, slovenskemu Zaplenili avtomatski puški kalašnikov Policija je aretirala italijanskega in hrvaškega državljana, ki sta imela dve avtomatski puški AK-47, bolje znani kot kalašnikov. Tako Digos, oddelek kvesture, ki se ukvarja predvsem s političnim kriminalom, kakor tudi sodnik Ni-coli, ki sledi zadevi, nista posredovala nobene podrobnosti o zaplembi in aretacijah, nasprotno, niso niti uradno potrditi informacije o dogodku samem. Tradicionalni izlet KZ in Kmetijske zadruge v Verono Kmečka zveza in Kmetijska zadruga prirejata v petek, 10. marca tradicionalni izlet na mednarodni sejem tehnologije, živinoreje in vinogradništva v Veroni. Strokovni izlet predvideva tudi obisk agroturisticne kmetije v Venetu, kjer bodo izletnikom postregli s tipično agroturistiCno večerjo. Vpisovanje je v teku v uradih Kmečke zveze in Kmetijske zadruge. Zemeljski usad v Ul. Baiardi Včeraj popoldne je zaradi moCnega dežja prejšnjih dni prišlo do zemeljskega usada v Ul. Baiardi tik pod Cascino delle Rose. Posegli so gasilci in mestni redarji: ugotoviti so, da je premik večje mase zemlje ogrozil stabilnost hiše na številki 98, v kateri sta stanovala zakonca Carmela in Silvestre Zettin, ki sta morala zaradi varnosti zapustiti stanovanje. Začasno sta se preselila k zetu. Podili dekle na Nabrežju SinoCi ob 19. je na Nabrežju pred bazenom nov fiat ulisse podrl 25-letno Roberto Vattovani iz Ul. F. Severa 86. Prepeljali so jo v glavno bolnišnico, kjer so ugotoviti, da poškodbe niso hude in so jo pridržati na opazovanju. profesorju pa ne bi smelo zmanjkati slovenskih besed.« Kako bi lahko izboljšali kakovost šole? Pahor predlaga enostaven "recept": »Strožje ocenjevanje v prvih dveh razredih, da bi šolo zapustili res najbolj sposobni dijaki.« Ravnatelj pa se zaveda tudi "šibke" točke takega programa: »Profesorji se bojijo, da bi s strožjim ocenjevanjem odvrnili dijake s šole. Manj dijakov, manj delovnih mest, je njihova preprosta enačba. Po eni plati je to človečansko razumljivo, po drugi pa je nečloveško, da bi poučevali ne da bi opravljali selekcije. Lahko bi se dogodilo, da bi na koncu propadli prav zaradi pomanjkanja kvalitete. Skratka: težko je izbrati pravo pot, da bi imeli najveejo korist z najmanjšo škodo.« Tako pravi ravnatelj peagoškega liceja. Sedaj še besedica, dve o statističnih podatkih. Iz gornje razpredelnice (levo) izhaja, da so na šoti v zadnjih dveh letih res poostriti kriterije ocenjevanja: število dijakov, ki niso izdelali, se je dvignilo za 10 odstotkov. Iz spodnje razpredelnice je razvidno, da je bil v lanskem letu maturitetni uspeh za dve točki višji od povprečnega uspeha v zadnjih desetih letih. Zanimiv je tudi grafični prikaz desno zgoraj. Število vpisov se je zaCe-lo vzpenjati, odkar so na šoli vpeljali eksperimentalni pouk. V zadnjih treh letih je število dijakov, ki so izdelali v jesenskem roku, padlo za 15 odstotkov, število vpisanih dijakov pa se je znatno povečalo. Bojazen profesorjev, da bi strožje ocenjevanje vplivalo na manjši vpis dijakov, je torej odveč. Res je prav nasprotno! Marjan Kemperle POGOVOR Z LUISO ANTONI, DOBITNICO TONĆIČEVE NAGRADE SMRTNA KOSA Tončičeva nagrajenka med glasbo in filozofijo Nagrado je prejela za disertacijo o sodobnem glasbeniku Pierru Boulezu Umrije Albin Orel Luisa Antoni je v akademskem letu 1992 -1993 z odliko diplomirala na Filozofski fakulteti tržaške univerze. Za svojo diplomsko disertacijo »Glasba in filozofija v XX. stoletju: Pierre Boulez« je pred kratkim prejela nagrado poimenovano po dr. Francetu TonCiCu, ki jo podeljuje Slovenski visokošolski sklad Sergija Tončiča. Luisa je poleg svoje univerzitetne poti uspešno zaključila študij klavirja in se nato posvetila čembalu, iz katerega bo predvidoma diplomirala prav letos. Ukvarja se tudi s publicistiko, saj sodeluje na primer s pomembnim italijanskim mesečnikom II Giomale della mušica, poleg tega pa še z deželnim sedežem državne radiotelevizije in Primorskim dnevnikom. Luisa, najprej čestitke ob nagradi, ki je enkratno priznanje za tvoje delo. Zakaj, misliš, se je ocenjevalna komisija odločila, da podeli to priznanje ravno tebi? Kot je ob podelitvi povedal tudi predsednik komisije, prof. Pavle Merku, sodi moja teza v okvir takega tipa glasbene estetike, s katero se malokdo ukvarja, predvsem ne tu v Trstu, še manj pa v Sloveniji. Verjetno se je zdela ocenjevalni komisiji tudi zato zelo zanimiva. Ko smo že pri »manj znanih strokah«: kako ocenjuješ položaj raznih smeri filozofije na Slovenskem? Res je, da je filozofija med Slovenci manj razširjena kot med drugimi narodi, kot so na primer Italijani ali Nemci. Za Slovenijo samo bi sicer ne vedela orisati točnega položaja, vem pa, da imamo prav v zamejstvu enkratno možnost za razvijanje filozofskih ved, saj živimo v stiku s kulturo, v katero se je filozofski čut zelo globoko vrasel. Ce se pa zopet povrneva k nagradi, ki si jo prijela: kaj ti to priznanje pravzaprav pomeni? Dejtvo, da je ocenjevalna komisija izmed vseh predstavljenih izbrala ravno mojo disertacijo, je zame veliko zadoščenje. Mislim, da je moje delo važen dosežek za celoten slovenski prostor; to mi potrjuje tudi dejstvo, da so mi po podelitvi nagrade čestitali tudi ljudje, ki se ne izrecno ukvarjajo z glasbo. Med drugimi mi je čestitala tudi kolegica Tanja Smotlak, ki je prejela Tončičevo nagrado pred nekaj leti. Kako to, da si se, kljub filozofski usmeritvi svojega univerzitetnega študija, odločila za tezo s področja glasbe? Najprej je bilo treba seveda opraviti vse predpisane filozofske izpite, toda v določenem trenutku sem uvidela, da me še posebno zanima področje glasbe, h kateremu pa nisem pristopila kot muzikolog, pač pa z miselno odprtostjo, ki mi jo je nudil študij filozofije. Spoznala sem profesorja Ciliberta, ki je poučeval zgodovino moderne filozofije. On mi je omogočil, da sem napisala tezo s področja, ki me je najbolj zanimalo in tako združila filozofijo in glasbo. V bistvu pa je teza samostojno delo študenta, saj je profesor samo prebiral moje izsledke, ne da bi aktivno posegal v moje raziskave. Studiraš čembalo, tvoja disertacija pa obravnava argument iz sodobne glasbe. Od kod ta miselni preskok? Preskok niti ni tako velik, če pomislimo, da se čembalo kronološko nahaja tik pred zečetkom klasične in romantičnega obdobja v glasbi, sodobna glasba pa ravno to obdobje zaključuje... Zakaj pa si se odločila ravno za Pierra Bouleza in njegovo delo? Pierre Boulez je eden od velikanov sodobne glasbe, izredno važno ime v glasbenem svetu, še posebno francoskem. Veliko je tudi pisal in prav iz teh spiskov sem jemala snov za svojo disertacijo. Ti je bila že kdaj dana priložnost, da se srečaš z njim? Da, srečala sem ga junija letos v Milanu, toda to šele potem, ko je bila moja disertacija že napisana. Prej si takega srečanja niti nisem želela, saj sem se bala, da bi me Boulezova osebnost preveč pogojevala pri delu. Ob srečanju sem Pierru Boulezu poklonila en izvod svoje teze, toda zaenkrat njegovega odgovora še nisem prejela. Luisa Antoni je preko natečaja na tržaški univerzi prejela štipendijo za podiplomsko izpopolnjevanje, tako da sedaj nadaljuje svoje raziskovalno delo v Ljubljani, kjer preučuje življenje in delo Vinka Globokarja. Luisa Antoni Prvega marca, prav na dan svojega 88. rojstnega dne je v tržaški bolnišnici umrl Albin Orel. Zelo je trpel, a je vendarle hotel dočakati ta usodni trenutek v prisotnosti vseh svojih najbližjih. Albin Orel je v svojem življenju prehodil pot tolikih zavednih Slovencev, pot, ki je vodila skozi konfinacijo in skozi koncentracijska taborišča. Sam je to obdobje preživljal v Buchenvval-du, ki je ostal vedno v njegovem spominu in zaradi česar se je z rojstvom Tržaškega partizanskega pevskega zbora takoj vključil v njegove vrste in tu pel vse do leta 1990, torej do časa, ko mu je to še dovoljevalo njegovo zdravje, čeprav smo prepričani, da je bil KOMEMORACIJA / PARK SV. JUSTA Poklon Sergiu Cermeliju V parku Sv. Justa se je včeraj Vse- pred 51 leti ubili republikinci v službi državno združenje partizanov pokloni- nacistov na tedanjem trgu Impero (selo spominu Sergia Cermelija, ki so ga danjem trgu Stare mitnice). z dušo in srcem pri tem zboru vse do smrti. Albin Orel je v raznih zborih pel kar 70 let. Malokdo bi se lahko pohvalil s takšnim rekordom-Začel je v mladinskem društvu »Prosveta«, nato v pevskem zboru »Ilirija, v zboru »Kolo« in še kot član društva »Ovada«-Tudi v času fašističnega terorja, ko so morali slovenski zbori utihniti je Albin nadaljeval s petjem v cerkvenem pevskem zboru pri Sv. Jakobu ter v srbski pravoslavni cerkvi. Leta 1944 so Albina aretirali in odpeljali v nacistično taborišče Bu-chemvald, kjer je prestal vse težave in tegobe ujetništva. Ko se je po zmagi nad nacifašizmom vendarle živ vrnil na svoj dom, je njegov tenorski glas zadonel v zboru Ivan Cankar pri Sv. Jakobu, kjer je bil znan po svoji solistični točki makedonske borbene pesmi »Bolen mi leži«, s katerim je nastopal v Beogradu, Skopju, Nišu in Novem Sadu. Kasneje je pel tudi v Komornem tržaškem zboru in ko se je leta 1972 ustanovil Tržaški partizanski pevski zbor, je postal kot rečeno, njegov zvesti pevec. Morda je na kakšni vaji manjkal, ni pa manjkal na nastopih. Nerad je govoril o priznanjih in odlikovanjih, pa vendar je bil deležen, poleg drugih, kar treh Gallusovih značk. Bil je človek, na katerega smo se lahko vedno zanesli, ki ni nikoli tožil o svojih težavah, ki je ostal do kraja to, kar je bil, zaveden Slovenec. Neva Lukeš GLEDALIŠČE MIELA / V ČETRTEK ZVEČER Nazdravili 5. obletnici ■» ■ ’. \ ■ I ti /\1RX > M I L l /X 'Jmmm DRAMSKI FESTIVAL Imenitna zamisel Kulturnega društva Cerovlje-Mavhinje Pet let delovanja v letošnjem letu visokih in izredno pomembnih obletnic morda ni kdo-vekako velik dosežek. Vendar pa se skupina navdušencev, ki ji je uspelo uresničiti zamisel o srednje-majhni dvorani v mestu, kjer tovrstnih prostorov niti za drag denar ni bilo dobiti, upravičeno veseli. Pred petimi leti, ko je bil končno izbojevan pravno-finančni boj za ureditev gledališke dvorane in manjše dvorane za video projekcije in konference, je še vedno marsikdo nejeverno zmajal z glavo, češ bomo še videli, kaj se bo iz tega izcimilo. Poslopje ob domu pristaniških delavcev pa je s prostovoljnim delom in ob dokaj množični finančni podpori posameznikov v kratkem zaživelo. Gledališče so poimenovali po izredni in še premalo znani tržaški umetnici Mieli Reina. Odgovorni za gledališče, teater Miela se velikokrat pokriva z združenjem Bonavventura, ki ima v poslopju tudi sedež, so svojo izbiro po »drugačnih« izbirah po imenu dokazali še z dejanji. V dvorani, ki se odlikuje tudi po nižji najemniški ce- ni kot druge tržaške, najdejo namreč primemo zatočišče predstave, ki ne sodijo v okvir tako imenovanih uradnih ali utečenih tirnic kulturne ponudbe. Za Trst je sicer bilo do pred kratkim še marsikaj neobičajno, in prav ena največjih zaslug gledališča Miela je v podiranju starih predsodkov, češ tega pa tržaška publika ne bi sprejala. V četrtek zvečer je bila po koncertu Vinicia Capossele zabava, na kateri so nazdravili gledališču z željo, da ne bi petletno navdušenje splahnelo. Slovensko kulturno društvo Cerovlje-Mavhinje je prišlo v okviru svoje pestre dejavnosti do imenitne zamisli, ki vnaša nove vsebinske dimenzije v zamejsko kulturno stvarnost. Društvo namerava namreč prirediti festival slovenskih zamejskih dramskih amaterskih skupin, ki naj bi potekal v Mavhinjah od 30. junija do 9. julija t.l. Vabljene so vse slovenske amaterske dramske skupine, ki se lahko predstavijo s katerokoli igro z neomejenim številom igralcev. Prijavo je treba poslati najkasneje do 16. marca, za informacije lahko telefonirate na tel. št. 299798 (Katja Antonič ) ali na tel. št. 299985 (Pavel Antonič) v večernih urah. 23 OBVESTILA DEKLETA in žene! Praznujte DAN ZENA v restavraciji Al Carso v Mavhinjah ob veselih zvokih ansambla Vrtnica. VeCer, ki ga organizira SKD Cerovi j e - Mavhinje bo obogatil zabavni program-Informacije in rezervacije na tel. St. 299798 od 19. do 21. ure. KRUT obvešča udeležence plavalnih ur v Strunjanu, da je odhod avtobusov iz Trsta - Trg Oberdan v torek, 7. marca, ob 14.30. SKD CEROVLJE- MAVHINJE namerava prirediti festival slovenskih zamejskih dramskih amaterskih skupin, ki naj bi potekal v Mavhinjah od 30. junija do 9. julija t.l. Vabljene so vse slovenske amaterske dramske skupine, ki se lahko predstavijo s katerokoli igro z neomejenim Številom igralcev. Prijavo je treba poslati najkasneje do 16. marca. Informacije dobite na tel. St. 299798 (K.Antonie) ali 299985 (P-Antonie) v večernih urah. V TRŽAŠKI OBČINI se vpisovanje v kolonijo v Drago (Slokad) in Come-glians ( Slovenska Vincen-cijeva konferenca) zaključi danes, 4. marca. Vpisne pole dobite na Šolah. Izpolnjene oddajte zdravniški asistentki, v ostalih občinah se vpišite naravost pri občinski zdravniški asistentki in to Cimprej. OBVESTILO BRALCEM DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. ^CERAJ-DANES in Danes, SOBOTA, 4. marca 1995 KAZIMIR Sonce vzide ob 6.39 n zatone ob 17.55 -, °lžina dneva 11.06 -nna vzide ob 7.44 in ^tone ob 21.24. Jutri, NEDELJA, 5. marca 1995 EVZEBIJ vreme včeraj ob Z. URI; temperatura ,raka 9,6 stopinj, zračni ak 1006,1 mb ustaljen, eter vzhodnik 14 km na r°’ vlaga 65-odstotna, i e°° oblačno, morje rah-0 razgibano, temperatu-a morja 9,1 stopinje. Rojstva , smrti in oklici Rodili so.se: Nau- ’kaa Concina, Federico revisan, Carlotta Bonat, enise Vargiu, Francema Tedisco in Silvia Brezigar. Umrli so: 77-ietna U1ga Sila, 85-letna Vale-fja Scheimer, 82-letni p.ario Bernich, 57-letna lovanna Sponza, 82-etni Giuseppe Galtero-?a’ 83-letna Liliana Ba-Uder, 69-letni Mario mcopelli, 69-letni Ser-g10 Saina, 91-letni Fran-j-esco Depani, 71-letni Roberto Demarchi, 67-,etni Salvatore Garrinel-a> 8l-letna Irene Vec-pbiO' 90-letni Arnaldo ellizzola, 88-letni Bru-n° Martinelli. P OKLICI: prodajalec Roberto Colomban in Uradnica Eriča Zorze-IJan, uradnik Stefano Michelazzi in študentka orma Gregorin, zdrav-mk Giorgio Parovel in Uciteljica Francesca Va-ac°ho, elektricist Marco 8ayi in dipl. bolničarka ^ristina Vatovec, insta-ater Marino Tirel in astetistka Cristina Lazza-ri’ uradnik Stefano Batti-^Ja in uradnica Cristina tpgris, zdravnik-kirurg rabrizio Bisiani in zdravnica-kirurg Edvige evacqua, težak Livio jdalossi in brezposelna [\aissa Chert, inženir passimiliano Visintin u odvetniška pripravni-ca Fiorella Scirocco, so-mlno-zdravstveni po-"J°Cnik Mauro Perich in pjPl. bolničarka Nancy pUipaz, točaj Sergio olbasso in gospodinja °ssana Vercon, prodajalec Luca Donati in Uradnica Raffaella Klaus, Upokojenec Giovanni eoni in upokojenka An-uuma Piazza, prodajalec rorenzo Stocovaz in Prodajalka Barbara Brai-°t. producent Sergio arzel in univerz. Stu-entka Raffaella Mugit-U, Šofer Piero Dose in Pomožna delavka Gra-zmlla Giudici, parketist Utonello Pacor in urad-niCa Tiziana lozzi. U LEKARNE Od ponedeljka, 27. februarja, do nedelje, 5. marca 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 (tel. 302800), Trg 25. aprila 6 - Naselje sv. Sergija (tel. 281256, Ul. Flavia 89 -Zavije (tel. 232253). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Combi 17, Trg 25. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Mazzini 43, Ul. Flavia 89 (Zavije). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 (tel. 631785). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. mre in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Neli«, i. Jodie Poster. 0.15 »Little Odessa«, i. Vanessa Redgrave. EKCELSIOR - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Frankenstein di Mary Shelley«, i. Robert De Ni-ro. EKCELSIOR AZZUR- RA - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Puo succedere an-che a te«, i. Bridget Fonda, Nickolas Gage. AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Uomini, uomini, uomi-ni«, r.-i. Christian De Si-ca, i. Massimo Ghini, Leo Gullotta. NAZIONALE 1- 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Ni-ghtmare - Nuovo incu-bo«, r. Wes Craven. NAZIONALE 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »L’uomo ombra«, i. Alec Baldvvin. NAZIONALE 3 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Stargate«, i. K. Russell. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Pallottole su Broadway«, r. Woody Al-len, i. John Gusack. obvešča, da se bo v kratkem začel TEČAJ ZA VARSTVO RASTLIN Razpoložljivih je še nekaj mest. Vpis in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Trstu, ul. Ginnastica 72, tel. 566360 ter na Kmečki zvezi v Trstu, ul. Cicerone 8, tel. 362941. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Giochi particola-ri«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 15.45, 17.50, 20.00, 22.10 »Rive-lazioni«, i. Michael Douglas, Demi Moore. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Con gli oc-chi chiusi«, r. Francesca Archibugi, i. Sergio Ca-stellito, Stefania Sandrel-li, Debora Caprioglio. LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.15 »Kika, un corpo in prestito«, r. Pe-dro Almodovar, prepovedan mladini pod 14. letom. 'M PRIREDITVE MeCPZ Sv. Jernej iz Opčin prireja danes, 4. t. m., ob 20. uri v dvorani Finžgarjevega doma ob dnevu slovenske kulture VEČER SLOVENSKE PESMI. Sodelujejo: MePZ sv. Jernej, pevski zbori Vesela pomlad, MPZ Tabor. Častni gost večera bor prof. Alojz Rebula, letošnji dobitnik Prešernove nagrade. Člani dramske skupine Tamara Petaros bodo v režiji Lučke Susic zaigrali odlomke iz njegovih zgodnjih novel, zbranih v knjigi Vinograd rimske cesarice. Vabljeni! SEKCIJA VZPI - ANPI E. Antonie prireja danes, 4. marca, ob 16. uri v Ljudskem domu v Križu PRAZNIK VČLANJEVANJA. Nastopil bo TPPZ P. Tomažič, med govorniki bo tudi partizanski komandant, nosilec zlate kolajne za vojaške zasluge Giovanni Pešce, soborec pokojnega Josipa Verginelle. SKK - Ul. Donizetti 3, vabi ob dnevu zena danes, 4. t .m., ob 18.30 na okroglo mizo na temo: VLOGA IN POLOŽAJ ŽENSKE V DANAŠNJEM SVETU. Uvodne misli prof. Nadja Maganja. Sledi diskusija med mladimi in družabnost. KD VESNA prireja danes, 4. marca, ob 18. uri v Domu A. Sirk v Križu ob Dnevu slovenske kulture nastop mladinske skupine SKD Primorec iz Trebe z igrico MESTNI GODCI. Priložnostno misel bo podal Miroslav Košuta. Vabljeni otroci in odrasli! ŽENE IZ RICMANJ IN LOGA vabijo na PRAZNIK ŽENA jutri, 5. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu v Ricmanjih. SKD BARKOVLJE prireja jutri, 5. marca na sedežu TPK Sirena na barkovljanskem nasipu SREČANJE OB LEPI DOMAČI BESEDI IN GLASBI. Nastopili bodo: Aleksander Furlan, Atilij Kralj, učenci Sole Finžgar, mladi recitatorji Ivana Godnik, Robert Mosetti in Sandra Poljšak, pel bo VValter Bet, glasbena spremljava Andrej Pegan . ZaCetek ob 16.30. Vabljeni! Ob predstavitivi nove kasete “PRI NAS DOMA”, ansambel Adria Kvintet z Opčin vabi na zabavni večer. Sodeluje tudi Čarodej Viky. Marijin dom pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27, jutri, 5. t. m., ob 17.30. Edini nastop v mestu! Vabljeni! DOM J. UKMAR, PD KOLONKOVECIN KD L GRBEC vabijo na DAN SLOVENSKE KULTURE jutri, 5. marca, ob 16.30 v društvene prostore KD L Grbec (Skedenjska 124). Sodelujejo: skedenjski mešani pevski zbor, MePZ Kolonkovec, ŽPZ I. Grbec, gojenci Glasbene matice, priložnostna beseda prof.a Bogomila Kravos; SKD TABOR Opčine -Prosvetni dom - STEFAN TURK - razstava slik. Odprtje v torek, 7.t. m., ob 20. uri. Predstavitev: Jasna Merku; sodeluje pianist Marko Sancin. CAPPELLA UNDER-GROUND prireja v sredo, 8. t.m., ob 20. uri v gledališču Miela srečanje z režiserjem Carlom Mazza-curatijem. Sledilo bo predvajanje njegovega filma »II toro«. ZVEZA ŽENA IZ BOLJUNCA priredi v sredo, 8. t. m., ob 20. uri v gledališču F. Prešeren PRAZNIK MEDNARODNEGA DNEVA ŽENA ( za domačinke). Vstop z vabili. Informacije danes od 15. do 18. ure in jutri, od 11. do 12.30 na tel. St. 228490. ŽUPNIJA SV. JERNEJA AP. - Opčine prireja v nedeljo, 12. t. m., ob 18. uri KONCERT, ki ga bosta oblikovala Marko Feri -kitara in Ettore Michelaz-zi - flavta. Ob vstopu v cerkev bo vsak dobil koncertni list. Koncert je dobrodelnega namena, prostovoljne prispevke bomo namenili kritju dolga ob prenovi domačih orgel. Toplo vabljeni! ALTERNATIVNO PRAZNOVANJE DNEVA ZENA V LETU, KI JE ŽE- NI POSVEČENO. Prisrčno vabljeni na okroglo mizo »O vlogi žene v družini in družbi, v Soli in cerkvi«, ki bo v sredo, 8. t. m., ob 20. uri v dvorani prenovljene stare Sole, zraven cerkve in srenjske hiše v Mackoljah. Gostje večera bodo zdravnici dr. Irena Tavčar iz Devina in dr. Jadranka Vrh iz Kopra ter sestra redovnica Doroteja Rupnik. H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča uCno osebje, da je rok za vložitev prošenj za vstop v pokrajinske lestvice za upravljanje suplenc podaljšan do 31. marca 1995. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAZEANJE obvešča, da se bo v kratkem začel teCaj Data Base v okolju Windows - ACCESS 2.0. Razpoložljivih je Se nekaj mest. Vpis in ostale informacije v tajnistv Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72, tel. 566360. PUBLIEST Tel. (040) 7796611 - Fax 768697 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) Danes stopata na novo, skupno življensko pot Barbara Gregori in Marco Sutter Ob tej priložnosti jima želi mnogo radosti in sreče SZ Sloga jg IZLETI KRIŠKA ZVEZA UPOKOJENCEV obvešča, da avtobus za Spilimbergo odpotuje jutri, 5. t. m., ob 8. uri izpred vaškega spomenika. DRUSVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST obveSCa, da je na razpolago Se nekaj mest za izlet v Dolenjske toplice in Stično dne 8. marca. Vpisovanje v dopoldanskih urah na sedežu v Ul. Cicerone 8, tel. St. 360324. KMEČKA ZVEZA in KMETIJSKA ZADRUGA organizirata v petek, 10. t. m. tradicionalni izlet na mednarodni kmetijski sejem v Verono. Med strokovno ekskurzijo bodo izletniki poleg sejma obiskali tudi agroturisticno kmetijo, kjer jim bodo postregli s tipično večerjo. Cena izleta ( vključno s prevozom, vstopnico in večerje) znaša 55.000 lir. Vpisovanje na Kmetijski zadrugi ( tel. St. 382555) in Kmečki zvezi (tel. St. 362941). SKD CEROVLJE -MAVHINJE organizira v nedeljo, 12. marca, smučarski izlet na Monte Elmo z možnostjo ogleda smučarskega centra Tobla-ch za nesmuCarje. Zbirališče ob 6. uri v Sesljanu, odhod z avtobusom ob 6.15. Informacije tel. 299798 od 19. do 21. ure. SK BRDINA sporoča, da bo avtobus za Sappado na Opčinah ob 5.45 (bar Centrale). Odhod pa ob 6. uri. SK BRDINA obveSCa, da je vpisovanje za tržaško prvenstvo, ki bo v Sappadi v nedeljo, 12. in za avtobusni izlet v Trbiž, ki bo v nedeljo. 19. t. m. v ponedeljek od 19. do 21. ure na sedežu kluba, Pro-seska ul. 131 na Opčinah. MALI OGLASI IZVOZNO-UVOZNO podjetje išCe uradnico/ka z znanjem angleščine in slovenščine. Telefon 0481/32126. GOSPA Z IZKUŠNJAMI isce delo kot hišna pomočnica, Tel. St. 0038667/ 31261. ISCEM delo kot hišna pomočnica. Tel. St. 228179. PODJETJE nujno isce vajenca za specializirano mehanično delavnico. Tel. na St. 226548 od 10. do 12. ure. ZALOŽNIŠKO PODJETJE išCe zunanje sodelavce za prodajo oglasnega prostora v dnevnem in revialnem tisku. Visoka provizija. Tel. v ponedeljek na St. (040) 369858 med 13. in 14. uro. POPUSTI od 10% do 50% na knjigah in Se marsičem do 31. marca v Tržaški knjigarni. ISCEM priče prometne nesreče, ki se je pripetila dne 27.12.1994, ob 12.15 na državni cesti SS 202 križišče Ul. Carsia (Opčine) med Peugeotom 505 in BMW. Tel. St. 299473. V NAJEM dajemo skladišče na Opčinah. Tel. 211043. NUDIM LEKCIJE vseh predmetov za srednješolce. Klicati ob uri obeda na tel.St. (040) 826006. DAJEM v najem vinograde. Tel. na St. 231859. V ANKARANU nad kopališčem Adria naprodaj vrstna hiša v prvi vrsti s pogledom na morje. Zainteresirani naj pokličejo na tel. St. 0038666/526852. DVOSTANOVANJSKO hišo v Rocolu, 70/75 kv. m, vsako stan., terasa, podstrešje, garaža, vrt, centralno gretje s toplo vodo, prosto v teku leta, prodam. Možnosti in ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo “ Rocol“. HIŠO z obsežnim vrtom na Proseku prodam. Tel. St. 225581 med 20. do 21. uro. PRODAM zazidljivo zemljišče 1.100 kv. m z odobrenim nacrtom na vzhodnem Krasu. Tel. ob uri obedov na St. 381707. PRODAM avtomobil Niva, bele barve, letnik 90, prevoženih 59.000 km, v dobrem stanju. Tel. St. 228932. PRODAM fiat uno fire, letnik ’86 v odličnem stanju. Tel. St. 200950. PRODAM A 112, letnik 85 v odličnem stanju. Tel. 229468. V KRIŽU pri Sežani prodam zazidljivo parcelo 1.800 kv. m na odlični lokaciji z gradbenim dovoljenjem, voda, elektrika, PTT na parceli. Tel. St. 00386/67/ 65324. PRODAM prenosni telefon Nokia Cityman 300, možnost fakturiranja. Klicati v večernih urah na St. 040/228997. OSMICO ima Ostrouška v Zagradcu St. 1. OSMICO sta odprli Gianna in Bojana Pahor v Medje vasi št. 8. Vabljeni vsi prijatelji pijace in je- V ZGONIKU ima osmico Janko Kocman. KMEČKI TURIZEM je odprl Just Škerlj, Salež St.44. OSMICO odpre Dušan Guštin v Repnu St. 22. Vljudno vabljeni! PRISPEVKI Ob 6. obletnici smrti (3.3.) Sergija in Gabrija Husu darujejo starši 50.000 lir za NK Kras. V počastitev spomina drage Ines Corsini darujejo prijateljice iz Kro-gelj 150.000 lir za Laboratorij Zenzero iz Skednja. Namesto cvetja na grob Erneste Kocjan daruje Sergio Gerli 50.000 lir za dolinske cerkvene pevce . Namesto cvetja na grob strica Josipa daruje Milan Stranj 50.000 lir za dolinske cerkvene pevce. Namesto cvetja na grob sestre Ines daruje Edi Corsini 100.000 lir za dolinsko cerkev. Jožef in Robert KreSe-vic darujeta 60.000 lir za popravilo strehe cerkve sv. Jerneja in 60.000 lir za popravilo strehe Prosvetnega doma na Opčinah. V spomin na Marijo Sosič daruje nečakinja Anica z družino 100.000 lir za CPZ sv. Jerneja -Opčine. V spomin na Marijo Sosič darujeta Marica in Uci Dolenc 50.000 lir za CPZ sv. Jerneja - Opčine. V spomin na mamo Marijo daruje Rozeta Poberaj 50.000 lir za PZ Vesela pomlad. V zahvalo za voščila daruje Vojka Ukmar 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. Ob obletnici smrti Stanke Vidoni daruje družina Vidoni 50.000 lir za DPZ Vesna in 50.000 lir za PZ Fantje izpod Grmade. Namesto cvetja na grob Angela Švare daruje Justa Colja 25.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Miceta Malalana darujeta Rino in Anica Roncelli 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Trebe. Namesto cvetja na grob Arcise TavCer daruje družina Milic (Repen) 30.000 lir za popravilo MarjaniSCa na Opčinah. V spomin na pok. Andreja Čoka daruje Edi z družino 50.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju. t Zapustil nas je naš dra- Albin Orel Pogreb bo v ponedeljek, 6. t. m., ob 11. uri iz mrtvašnice v Ul. Costa-lunga v cerkev na Katina-ro. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Žalujoči žena Ada, hčerki Geja , Zorka in sin Igor z družinami ter ostalo sorodstvo Katinara, Sovodnje, Ljubljana, Stockholm, 4.3.1995 TPPZ P. Tomažič izreka globoko sožalje svojcem ob težki izgubi dragega Albina Orla, rednega elana našega kolektiva. Naj mu bo lahka slovenska zemlja Za dragim svakom in stricem Albinom žalujejo Meri, Stojan in Marjan z družinama Ob bridki izgubi prijatelja Albina izrekamo sožalje Adi, Geji, Zorki, Igorju ter ostalim svojcem Berta in Margaret z družino Ob smrti dragega svaka in strica Albina Orla žalujejo Svetko in Disla z družinama Zapustila nas je naša draga mama in nona Slava Marc Žalostno vest sporočajo hci Zoja, sin Miki z ženo in vnuki Pogreb bo danes, 4. marca 1995, ob 12. uri v Borštu. Nasa draga bo uro pred pogrebnim obredom ležala v borStanski cerkvi. Boršt, Boljunec, 4.3.1995 Žalovanju se pridružujejo sestre Danica, Cirila in Marija ter nečaki z družinami Boršt, Beograd, Melbourne, 4.3.1995 Ob izgubi drage Slave izrekajo prizadeti družini iskreno sožalje družine Zobec, Tedesco in Spadaro Žalovanju se pridružujejo družine Prendivoi, Lindi in Cheber VOZNI RED VLAKOV Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA l/RSTA SMER URA l/RSTA SMER 4.12 (R) Tržič (4.35), Mestre (6.20), Benetke (6.32). 0.47 (IR) Benetke (22.40), Mestre (22.51), Tržič (0.23) 5.36 (D) Tržič (5.59), Mestre (7.36), Benetke (7.47). 2.32 (D) Benetke (0.14), Mestre (0.25), Tržič (2.08). 6.10 (IC) TERGESTE - Tržič (6.34), Portogruaro (7.19), Mestre 6.34 (R) Portogruaro (5.05), Tržič (6.08). Op.: ukinjen ob praznikih. 6.16 (R) (8.02), Padova (8.36), Vicenza (8.57), Verona (9.31), Milano (10.55), Torino (12.55). Tržič (6.42), Portogmaro (7.41). Op.: ukinjen ob praznikih. 7.10 7.45 (D) (D) Portogruaro (5.56), Tržič (6.47). Portogmaro (6.30), Tržič (7.17), Sesljan (7.24), Nabrežina (7.30). Op.: ukinjen ob praznikih. 6.48 (IC) MIRAMARE - Tržič (7.12), Mestre (8.40), Padova (9.14), Bologna (10.35), Firenze (11.44), Rim Termini (13.45). 8.01 (E) Rim Termini (22.15), Firence (1.38), Bologna (3.55), Mestre (5.50), Tržič (7.37). 7.12 (E) VENEZIA EXPRESS - Tržič (7.35), Mestre (9.07), Benetke 8.55 (E) SIMPLON EXPRESS - Ženeva (22.52), Milan (3.42), Vero- (9.18). na (5.16), Padova (6.16), Mestre (6.40), Tržič (8.32). 7.35 (D)* Tržič (7.58), Gorica (8.19), Videm (8.48), Pordenone (9.28), Treviso (10.19), Benetke (11.06). Op.: ukinjen ob praznikih iz Trsta do Vidma. 9.10 (E)* Turin (22.50), Milan (0.40), Verona (3.31), Benetke (5.08), Treviso (6.15), Pordenon (7.05), Videm (7.46), Gorica (8.25), Tržič (8.46). 8.12 (IR) Tržič (8.35), Mestre (10.07), Benetke (10.18). 9.31 (R) Portogruaro (8.00), Tržič (9.03). 9.25 (R) Tržič (9.53), Portogmaro (10.54). Op.: samo ob praznikih. 9.53 (D)* Benetke (6.34), Treviso (7.06), Pordenon (8.01), Videm 10.12 (IR) Tržič (10.35), Mestre (12.02), Benetke (12.18). (8.40), Gorica (9.09), Tržič (9.30). 12.12 (IR) Tržič (12.35), Mestre (14.07), Benetke (14.18). 10.07 (E) Lecce (18.14), Bologna (4.37), Benetke (7.10), Mestre 13.12 (IR) Tržič (13.35), Mestre (15.07), Benetke (15.18). (8.12), Tržič (9.43). 13.47 (R) Tržič (14.15), Portogmaro (15.17). Op.: ukinjen ob praznikih. 10.47 (IR) Benetke (8.40), Mestre (8.51), Portogruaro (9.35), Tržič 14.12 (IR) Tržič (14.35), Mestre (16.07), Benetke (16.18). (10.23). 14.20 (IR)* Tržič (14.43), Gorica (15.05), Videm (15.30), Pordenone (16.01), Treviso (16.39), Mestre (16.57), Benetke (17.08). 11.03 (R)* Benetke (7.08), Treviso (7.42), Pordenone (8.54), Videm (9.34), Gorica (10.14), Tržič (10.36). Op.: ukinjen ob praznikih. Op.: ukinjen ob praznikih od Trsta do Vidma. 15.12 (IR) Tržič (13.35), Mestre (17.07), Benetke (17.18). 11.47 (E) Benetke (9.40), Mestre (9.51),, Tržič (11.23) 16.10 (IC) SVEVO - Tržič (16.34), Portogmaro (17.19), Mestre (18.02), Padova (18.36), Milano (20.55), Genova (22.55). 14.09 (IC) SVEVO - Sesiri Levarte (6.15), Genova (7.13), Milan (8.50), Verona (10.27), Benetke (11.54), Mestre (12.21), Tržič (13.45). 17.12 (E) Tržič (17.35), Mestre (19.07), Benetke (19.18). 14.35 (D)* Benetke (11.10), Pordenone (12.24), Videm (13.05), Gorica 17.18 (R) Tržič (17.45), Portogruaro (18.45), Mestre (19.48), Benetke (13.48), Tržič (14.12). Op.: ukinjen ob praznikih. (19.59). Op.: se ne ustavi v Grijanu in Križu. 14.47 (IR) Benetke (12.40), Mestre (12.51), Tržič (14.23). 18.12 (E) Tržič (18.35), Portogmaro (19.23), Mestre (20.07), Benetke (20.18), Bologna (23.10), Lecce (9.34). 15.05 (R) Portogmaro (13.45), Tržič (14.41). Op.: ukinjen ob praznikih. 19.12 (IR) Tržič (19.35), Mestre (21.07), Benetke (21.18). 15.47 (IR) Benetke (13.40), Mestre (13.51), Portogruaro (14.35), Tržič (15.22). Benetke (14.17), Mestre (14.28), Portogruaro (15.15), Tržič 19.45 (R) Tržič (20.14), Portorguaro (21.16). Op.: ukinjen na predpraznični dan. 16.27 (D) 20.28 (E) SIMPLON EXPRESS - Tržič (20.52), Mestre (22.15), Pado- 17.47 (IR) (16.03). va (23.04), Verona (0.02), Milan (1.34), Domodossola Benetke (15.40), Mestre (15.51), Portogmaro (16.35), Tržič (3.05), Ženeva (6.49). (17.23). 21.12 (IR) Tržič (21.35), Mestre (23.07), Benetke (23.18). 18.57 (D) Benetke (16.40), Mestre (16.51), Portogmaro (17.35), Tržič 21.18 (E)* Tržič (21.41), Gorica (22.02), Videm (22.30), Benetke (0.21), 20.10 (18.23). Padova (1.10), Verona (2.14), Milan (4.05), Turin (6.37). (R) Benetke (17.34), Mestre (17.46), Portogmaro (18.45), Tržič 22.10 (E) Tržič (22.33), Portogmaro (23.21), Mestre (0.04). Bologna 20.47 (IR) (19.43). (3.00), Firenze (4.35), Rim Termini (8.25). Benetke (18.40), Mestre (18.51), Tržič (20.23) 20.54 (IR)* Benetke (17.58), Treviso (18.28), Pordenon (19.07), Videm (19.38), Gorica (20.10), Tržič (20.31). Op.: ukinjen ob praznikih iz Vidma v Trst. 21.45 (IC) TERGESTE - Turin (15.08), Milano (17.05), Radova (19.22), Mestre (19.40), Tržič (21.21). 22.47 (R) Benetke (20.28), Mestre (20.39), Portogmaro (21.35), Tržič (22.23)). Op.: se ne ustavi v Sesljanu, Nabrežini, Grijanu in Miramaru. ' 23.12 (IC) MIRAMARE - Rim Termini (16.15), Hrence (18.17), Bologna (19.27), Padova (20.46), Mestre (21.04), Tržič (22.48). 23.27 (E) VENEZIA EXPRESS - Benetke (21.22), Mestre (21.34), Tržič (23.04). * Proga Trst-Videm-Benetke Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 5.25 (R) Tržič (5.48), Gorica (6.09), Videm (6.43). Op.: ukinjen ob 6.50 (R) Videm (5.28), Gorica (5.59), Tržič (6.22). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 6.29 (D) Tržič (6.52), Gorica (7.18), Videm (7.43). Op.: ukinjen ob 7.28 (R) Videm (6.10), Gorica (6.33), Tržič (7.00). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 6.54 (R) Tržič (7.20), Gorica (7.45), Videm (8.10). Op.: se ne ustavi v 7.54 (R) Videm (6.25), Gorica (7.01), Tržič (7.25). Op.: samo ob Miramaru, Grijanu, Križu. praznikih) 7.52 (D) Tržič (8.15), Gorica (8.36), Videm (9.01). Op.: vozi samo ob 7.54 (D) Sacile (5.46), Pordenone (6.00), Videm (6.41), Gorica praznikih. (7.11), Tržič (7.31). Op.: ukinjen ob praznikih. 8.42 (R) Tržič (9.09), Gorica (9.34), Videm (10.10). Op.: ukinjen ob 8.41 (R) Videm (7.08), Gorica (7.46), Tržič (8.11). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 9.35 (R) Tržič (10.00), Gorica (10.25), Videm (11.01). Op.: vozi samo 8.47 (D) Videm (7.43), Palmanova (7.59), Cervignano (8.11), Tržič ob praznikih; ne ustavi v Miramam, Grijanu, Križu, Nabreži- (8.24). Op.: ukinjen ob praznikih. ni. 12.30 (R) Videm (11.02), Gorica (11.38), Tržič (12.02). Op.: samo ob 10.46 (R) Nabrežina (11.00), Sesljan (11.04), Tržič (11.13), Gorica (11.37), Videm (12.09). Op.: ne ustavi v Miramaru, Grijanu Križu. Tržič (12.47), Gorica (13.08), Videm (13.36), Pordenone (14.18). Tržič (13.47), Gorica (14.12), Videm (14.48). Op.: ukinjen ob praznikih. Tržič (15.08), Gorica (15.31), Videm (16.06). Op.: ne ustavi 13.56 (R) praznikih. Videm (12.37), Gorica (13.08), Tržič (13.29). 12.24 13.20 14.40 (D) (R) (R) 14.57 15.39 15.39 (R) (D) (R) Videm (13.30), Gorica (14.06), Tržič (14.30). Op.: ukinjen ob praznikih. Videm (14.30), Gorica (14.55), Tržič (15.16). Op.: ukinjen ob praznikih. Videm (14.10), Gorica (14.46), Tržič (15.11). Op.: samo ob 16.16 (D) v Grijanu in Križu. Tržič (16.39), Gorica (17.00), Videm (17.25). 16.43 (D) Pordenon (14.50), Videm (15.30), Gorica (15.59), Tržič (16.20). Op.: ukinjen ob praznikih. 17.04 (R) Tržič (17.27), Gorica (17.48), Videm (18.23). Op.: ukinjen ob 18.00 (R) Videm (16.32), Gorica (17.08), Tržič (17.32). Op.: samo ob praznikih. praznikih. 17.28 (R) Tržič (17.52), Gorica (18.17), Videm (18.55). Op.: ne ustavi v Grijanu, Križu, Nabrežini, Sesljanu. 18.21 (R) Videm (17.01), Gorica (17.32), Tržič (17.54). Op.: ukinjen ob praznikih. 17.45 (D) Tržič (18.08), Palmanova (18.32), Videm (18.49). Op.: ukinjen ob praznikih. Sesljan (18.21), Tržič (18.30), Gorica (18.52), Videm 19.07 (R) Videm (17.40), Gorica (18.16), Tržič (18.40). 18.05 (D) 19.29 (D) Videm (18.18), Gorica (18.44), Tržič (19.05). Op.: ukinjen ob praznikih. 18.30 (R) (19.10). Op.: ukinjen ob praznikih. Tržič (18.57), Gorica (19.20), Videm (19.54). Op.: ne ustavi v Grijanu, Križu. 19.58 20.39 (D) (R) Camia (18.01), Videm (18.30), Gorica (19.14), Tržič (19.35). Videm (19.13), Gorica (19.48), Tržič (20.11). Op.: ukinjen ob 19.25 (D) Tržič (19.48), Gorica (20.09), Videm (20.34). praznikih. 20.00 (R) Tržič (20.25), Gorica (20.48), Videm (21.15). Op.: ukinjen ob praznikih. 21.28 (R) Videm (20.00), Gorica (20.36), Tržič (21.00). Op.: samo ob praznikih. 21.56 (D) Videm (20.47), Gorica (21.12), Tržič (21.33). Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 9.16 (E) SIMPLON EXPRESS - Opčine (9.45), Sežana (10.14), Lju- 6.28 (E) VENEZIA EXPRESS - Budimpešta (17.30), Zagreb (0.20), bljana (12.15), Zagreb (14.50). Ljubljana (3.20), Sežana (5.31), Opčine (5.40). 12.04 (E) DRAVA - Opčine (12.38), Ljubljana (15.00), Čakovec 10.57 (IC) KRAS - Zagreb (5.40), Ljubljana (8.10), Sežana (10.05), (18.05), Budimpešta (22.58). Opčine (10.14). 17.58 (IC) KRAS - Opčine (18.25), Sežana (18.49), Ljubljana (20.43), 16.50 (E) DRAVA - Budimpešta (6.00), Čakovec (10.44), Ljubljana Zagreb (22.55). (13.55), Opčine (15.55). 23.43 (E) VENEZIA EXPRESS - Opčine (0.11), Sežana (0.40), Lju- 19.49 (E) SIMPLON EXPRESS - Zagreb (14.10), Ljubljana (16.45), bljana (2.40), Zagreb (5.00), Budimpešta (12.30). Sežana (18.45), Opčine (18.54). IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak 8 Sobota, 4. marca 1995 GORICA KULTURNI DOM / NA OGLED JE BOGATA RAZSTAVA^ Za znane idrijske čipke je zmeraj veliko zanimanja 1 4 A _ . #•* V preddverju Kulturnega doma je na ogled bogata in zanimiva razstava idrijskih Čipk. Številna udeležba ob odprtju razstave je dokazala, da je zmeraj zelo živo zanimanje za dejavnost, ki je nekdaj pomagala preživeti marsikatero družino v idrijskih in cerkljanskih hribih. Na slovesnosti v Četrtek, ob odprtju razstave, ki jo bodo konec meseca prenesli še v Speter Slovenov, je udeležence nagovorila Nada Komjanc. Posebej se je zahvalila nekdanjemu konzulu Republike Slovenije Jožetu Sušmelju, ki si je veliko prizadeval, za pripravo razstave-V krajšem nagovoru je Jurij Bavdaž orisal nastanek in pomen idrijskih Čipk 5 kulturnega in gospodarskega vidika ter povezave med Idrijo in Gorico. Udeležence sta pozdravila Samo Bevk, župan občine Idrija ter goriška občinska odbornica Paolinijeva. Med številnimi gosti so bili tudi župan občine Železniki Lojze Čufar ter goriška občinska odbornika Devetag in Franciosova. Na sliki (foto Studio Reportage) s četrtkove slovesnosti ob odprtju razstave ________________KINO GORICA vnroRiA 16.00-18.00- 20.00-22.00 »Nightmare, nuovo incubo«. Ozvočenje Dolby stereo. KULTURNI DOM 17.40-19.50-22.00 »Starga-te«. I. Kurt Russel. CORSO 17.30-19.45- 22.00 »Neli«. Igrata Jodie Poster in Liam Neeson. TRZIC COMUNALE 17.30-19.45-22.00 »Quiz show«. Rež. Robert Redford. E KONCERTI V DVORANI POKRAJINSKIH MUZEJEV na gradu bo danes ob 17. uri tretji koncert sezone Agi-mus. StiriroCno bosta pri klavirju nastopila Elia Modenese in Elisabetta Gesuato iz Padove. a PRIREDITVE RAJONSKI SVET ZA PEVMO, STMAVER in OSLAVJE vabi v četrtek, 9. marca, ob 20.30 v Kulturni dom v Gorici na gostovanje dramske skupine Standrež z veseloigro Kandidiraj, le kandidiraj!. ODBOR UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA prireja 7-dnevni izlet na Sardinijo, Sicilijo in v Kalabrijo od 15. do 21. maja. Prijave v trgovini pri Mili (tel. 78072) do 10. aprila. DSU ZA GORIŠKO sporoča umik avtobusov za izlet, 8. marca v Caor-le: 1. avtobus ob 8. uri s Travnika v Standrež; 2. ob 8. uri iz Sovodenj v Standrež; 3. ob 7.30 z Bukovja do gostilne Primožič, v Podgoro in Standrež. H RAZSTAVE V KROŽKU MITTE-LART (Trg sv. Antona 13) bodo danes ob 18.30 odprli razstavo akvarelista Giannija Muttona. Odprta bo do 18. marca. □ OBVESTILA SPD GORICA smučarski odsek sporoča, da bo avtobus jutri odpeljal točno ob 6. uri s Korna (in ne ob 6.30, kakor je bilo predhodno najavljeno) ter ob 6.10 iz Standreža in ob 6.15 iz Sovodenj. VZPI/ANPI sekcija Vrh sklicuje sejo v petek, 10. marca, ob 20. uri v kul-turno-športnem centru Danica. ROD MODREGA VALA Trst-Gorica obvešča vse starše, da bo danes ob 15.15 na sedežu v ul, Croce 3 v Gorici spoznavno srečanje vodstva s starši. Pogovor bo o taborniški organizaciji in o programih za letošnjo pomlad/poletje. KD SOVODNJE prireja kuharski tečaj za pripravo ribjih jedi, ki ga bo vodil poklicni kuhar Matej Tomažič. Predvidena so štiri srečanja (ob Četrtkih). Informacije in prijave do 15. t.m. pri Zlatki (tel. 882032) in Sonji (tel. 882180). I : LEKARNE * V DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701 H ČRPALKE Dežurne črpalke: GORICA ESSO-U1. Aquileia40 MONTESHELL - Trg Municipio 20 AGIP - Ul. Lungo Isonzo IP - Ul. Di Manzano 4 ESSO - Ul. Trieste 102 GRADIŠČE ESSO - Trg Unita MEDEA ESSO - Most na Birši TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 65 MONTESHELL - Drevored S. Marco 82/A IP - Ul. IV Novembra ROMANS AGIP - Ul. Aquileia ŠKOCJAN ESSO - Trg Liberta Dragi Katji in družini izrekajo ob težki izgubi ljubljene mame iskreno sožalje sošolci, ravnateljica, profesorji in neuCno osebje Srednje šole Ivan Trinko. Avguštin Devetak z družino izreka iskreno sožalje Igorju Orlu ob izgubi dragega očeta. SKGZ Gorica izreka iskreno sožalje Igorju Orlu ob izgubi dragega očeta. Klavdiju Terpinu ob izgubi žene Dolores izrekajo občuteno sožalje prijatelji iz Steverjana ŠOLSTVO / VPISI V SLOVENSKO NI2JO SREDNJO SOLO ZDRAVSTVO / BARATTI PREDSTAVIL SVOJ NACRT Zgodovinski minimum za šolo Ivana Trinka Ob demografskem padcu tudi zaskrbljujoč osip Skupaj še vedno 830 bolniških postelj vendar je marsikaj nedorečeno Sindikati so polemično zapustili srečanje Včeraj smo pri obrav-,avi podatkov o vpisih v °venske osnovne šole leto °hoške vrtce za šolsko 1995/96 lahko ugo- Y_l)ali, da so podatki , ekoliko spodbudnejši °t v prejšnjih letih in da .ovilo učencev po ob-°oju najhujšega demo-Pafskega padca spet po-aSoma narašča. Ce so ras H podatki navdali z hlim optimizmom, pa v° današnje številke o Piših v slovensko nižjo ^dnjo solo Ivan Trinko .“^e, da bi se upravičeno ^hko predali najbolj čr-, pjnu pesimizmu: šolo, , I6 še pred desetimi leti js°lsko leto 1985/86) šte-,a skupno 379 dijakov, i 0 v prihodnjem š ehi obiskovalo le dijakov. Slovenska nižja tednja šola je v tem de-otletju doživljala res ne-adržen padec, ki mu Oenkrat še ni videti kon-a- Omenili smo 379 vpi- šolskem še 150 Sov pred desetimi leti Zgodovinsko špico so za-^dežili leta 1981/82 s j 4 dijaki). Naslednje bo-eCe etape tega krvavenja aše šole so: 270 vpisov V š°lskem letu 1988/89, 7° 221 v letu 1990/91, 0 nekakšne ustalitve ®d 170 in 180 dijaki v ‘a7jih šolskih letih. Ka-.° je, da se bo padec Pf1 teh številkah zausta-v ’ 2al pa ni tako, saj bo Prihodnjem šolskem le-23 dijakov manj. Ravnateljica Rozalija 11IllciC - Lojk je dokaj po-. ° komentirala te šte-j.. e- Ohranitev le še 29 'Jakov v 1. razredu v kjer jih je vedno več kot 40, in naza- bu 'Vanje tudi v Doberdo- sta res zelo zaskr- NIŽJA SREDNJA ŠOLA IVAN TINKO š.l. 1993/94 1994/95 1995/96 1.r. skupno 1.r. skupno 1.r. skupno Gorica 45 137 43 134 29 114 Doberdob 14 38 14 39 10 36 SKUPNO 59 175 57 173 39 150 bljujoča podatka. Kje so vzroki za tako občutno nazadovanje? Eden je gotovo v tem, da je letos dosegel nižjo srednjo šolo zgodovinski minimum vpisov, ki so ga zabeležili v osnovnih šolah pred petimi leti z vpisom komaj 46 učencev (v naslednjih letih se je stanje popravilo, tako da bomo septembra letos v osnovnih šolah spet presegli 60 prvošolčkov). Vendar demografski padec še ne pojasnjuje celotne razsežnosti padca vpisov. Slovenske osnovne šole bo junija zapustilo 46 učencev, od teh pa bo samo 39 šlo v slovensko šolo. Pri tako majhnih številkah pomeni osip sedmih učencev izgubo že celih 15-od-stotkov možnih vpisov in mora resno zaskrbljati vse, ki jim je pri srcu bodočnost našega šolstva. Ravnateljica Lojkova ugotavlja, da je med starši - žal, tudi takimi iz zavednih slovenskih družin ali bolje iz družin, ki smo jih imeli za zavedne - zaskrbljujoče upadel čut narodne pripadnosti.»Le tako si lahko razlagam izjave nekaterih, da slovenščina ni več materinščina ali pa da je šola le biznis«, pravi ravnateljica. V dokaz tega padca narodne zavesti navaja tudi osip ob prehodu v višjo srednjo šolo, kjer so se prav tako nekateri odločili za italijansko šolo in to tudi za študijske smeri (klasični licej!) za katere razpolagamo z odlično slovensko šolo. Toda med starši je bilo v zadnjem času slišati tudi proteste zaradi pomanjkanja pouka angleščine v slovenski srednji šoli. V osnovnih se učenci že učijo angleščino, na šoli Trinko pa poučujejo še vedno nemščino. Ali ni tudi to prispevalo k osipu? »Ne bi rekla, da je to zadosten razlog«, odgovarja ravnateljica,»saj imamo tudi pri nas popoldanski fakultativni pouk angleščine, z začetnim in nadaljevalnim tečajem, ki ju obiskuje po 12 dijakov. Kdor želi angleščino jo torej ima«. Nekateri starši so se sicer zavzeli za uvedbo angleščine v redni pouk, kar bi bilo mogoče, če bi ministrstvo dovolilo ek-sperimentacijo v tem smislu. »Novembra je profesorski zbor sklenil, da ne zaprosi za eksperi-mentacijo, to pa predvsem zaradi pomislekov glede obveznosti pouka kar 4 jezikov za vse . dijake«, pojasnjuje ravnateljica, ki pa pravi, da bodo na željo staršev o tem spet razpravljali in morda revidirali prejšnjo odločitev. Vprašanje pa je, ali bodo šolske oblasti sprejele morebitno prošnjo, saj je predvideni rok že zapadel. Ob vseh teh problemih bremeni šolo Trinko tudi vprašanje morebitne selitve, o kateri je bilo precej besed in polemik v zadnjem času. Glede tega ni novosti. Šolski skrbnik je kot znano predlagal selitev v šolo v Ul. Marconi (nasproti stolnice), občina pa se ji upira, ker je v tisto poslopje namestila mestne redarje.»Nas uradno ni nihče obvestil o ničemer«, pravi ravnateljica,»zato bi, kolikor vemo, lahko tudi ostali v sedanjem poslopju«. Ravnatelj bolnišnične ustanove Giambattista Ba-ratti je te dni predstavil načrt reorganizacije javne zdravstvene službe. Najprej je načrt predstavil konferenci županov in zdravstvenega osebja, včeraj pa naj bi načrt orisal predstavnikom sindikalnih zvez CGIL-CISL-UIL. Žal pa srečanje ni bilo plodno, ker so sindikati sestanek zapustili. V prihodnjih dneh je pričakovati vrsto kritik in protipredlogov. Župani bodo svoje stališče in ocene predloga predstavili, kakor smo izvedeli, čez kakih deset dni, medtem ko še ni znano, kako bodo ravnali sindikati, tudi spričo dejstva, da je bilo dosedanje soočanje z ravnateljem ustanove precej težavno, pravzaprav nemogoče Organizacija javne zdravstvene službe zajema nekako tri pole: poleg dveh bolnišnic, v Gorici in Tržiču, še strukture na teritoriju. Načrt reorganizacije javne zdravstvene službe je za-popaden v dokumentu, dolgem okrog osemdeset strani. Takoj velja povedati, da se bo dosedanja porazdelitev različnih bolnišničnih struktur povsem spremenila. Namesto oddelkov, bomo v prihodnje imeli opravke z departmaji. Predvidenih je kakih deset departmajev. Ce bodo obveljali predlogi in številke zapisane v osnutku (dokument je treba do nadaljnega smatrati kot osnutek), potem bomo glede bolnišnic na Goriškem imeli dve ustanovi, ki bosta razpolagali s skupno 760 bolniškimi posteljami za akutne primere obolelosti. Poleg tega pa bo na razpolago še 70 postelj ^JjRAJA / PODJETJU OLIVO Četverica Srbov ukradla avtobus Najeli so ga za potovanje v Beograd in izginili vozilom vred Skupina štirih pavijanov je o avtoprevozniško 7§io Olivo s R°Privnem in . uuujonov In. H Pipehla v no< 7)0, vest pa je x teknila te dni ; 7° zamudo. n Yae se je zači 'kližno dvemi 7' ko sta se dve r\i ,a na sedežu u lv°’ da bi naji 7 Povedala sl Potrebujeta za kuPme 30 deli , s a do Beograc 7. N bi nekaj n ,!6 avtobus pi lavcev.^0 Sku nPvV!0bus )e t P®1)al Prejšnji ZVeCer- Ob od voznika čakalo prvo presenečenje, saj so se namesto skupine tridesetih delavcev javili le štirje potniki: najemnika avtobusa in dva njuna prijatelja. Stvar pa se mu ni zdela pretirano sumljiva, tako da je vseeno odpeljal in prispel v Beograd v soboto popoldne. Šofer ni bil posebno zaskrbljen niti zaradi odločitve četverice Srbov, da ne prespijo v istem hotelu kot on pač pa v nekem cenejšem penzionu. Presenečenje ga je čakalo naslednje jutro: avtobusa ni bilo nikjer več, z njim pa so seveda kot kafra izginili tudi štirje potniki. Šoferju ni preostalo drugega, kot da se vrne z vlakom, podjetju pa da krajo prijavi tako goriški kot srbski policiji. ŠOLA/BOMBA Samo običajna neumna šala? Dijaki, ki obiskujejo šolski center v Puccinijevi ulici so včeraj izgubili dobro uro pouka, čas pa prebili na dvorišču. Neznanec se je namreč spet pozabaval (kdo ve, če gre samo za zabavo ali za poskus ustrahovanja?) in po telefonu sporočil, da je na šoli podtaknjena bomba. Policija je seveda ravnala tako, kakor je predvideno v takih primerih: dijake, profesorje in drugo osebje so poslali na dvorišče in prostore podrobno pregledali. Ob tem pa seveda ne gre pozabiti, da je bilo v zadnjem času kar nekaj podobnih šal. Vzdušje, ki ga skušajo v določenih krogih ustvarjati pa seveda taka dejanja samo spodbuja. GOSPODARSTVO / NA DE2ELI Dogovarjanje glede razvoja Skupen dokument o ciljih Kako pospešiti gospodarski razvoj na Goriškem, katerim vprašanjem nameniti večjo pozornost, kakšno obliko naj imajo ustanove, ki bodo statutarno skrbele za gospodarski razvoj? Predstavniki krajevnih ustanov (občin in pokrajine), gospodarskih združenj in konzorcija za industrijski razvoj so oblikovali skupen dokument o uravnavanju gospodarstva ter ga izročili deželnemu odborniku Gianfrancu Moretto-nu. Osrednje vprašanje v omenjenem dokumentu se nanaša na preureditev konzorcijev za industrijski razvoj. Trenutno de- lujejo na Goriškem trije konzorciji, po novem pa naj bi pristojnosti vseh treh prevzela nova ustanova. Predstavniki gospodarstva in politike predlagajo da bi bila ustanova organizirana kot delniška družba v kateri bi sodelovali tako zasebniki, kakor javne ustanove. Predstavniki goriškega gospodarstva in javne uprave so na srečanju z odbornikom Moret-tonom opozorili na potrebo, da Dežela finančno podpre izvajanje načrta Interreg 2, za kar se zavezma občina Gorica. Financiranje bo mogoče uresničiti po sklenitvi posebnega večletnega dogovora. za rehabilitacijo in druge posege. Postelje bodo porazdeljene med Gorico in Tržičem . Od 760 bolnišničnih postelj je skoraj sto (96) namenjenih takoime-novani dnevni hospitalizaciji (day hospital), 55 pa za samoplačnike. Glede le teh še ni znano, kako se bodo postelje porazdelile. Skupno število postelj torej dosega 830, kar je približno šest promil v odnosu na število prebivalstva, (upoštevano je število 138.434 prebivalcev ob koncu leta 1993). Predlog za preureditev javne zdravstvene službe -če prav ni dokončen in bo treba še marsikaj dogovoriti v prihodnjih mesecih - je pekaj mesecev pripravljala skupina strokovnjakov (dr. Ento Barducci, dr. Luigi Donatoni, dr. Liliana Fo-ghin, dr. Alberto Piotrovv-ski, dr. Giorgio Rizzato, dr. Danilo Spazzapan in knjigovodja Sergio Vellini. Imenovana je bila 20. oktobra lani in je, če smemo soditi po rezultatu, razmeroma hitro zaključila poverjeno nalogo. V končnem delu osnutka načrta reorganizacije zdravstva je tudi nekaj navedb in ugotovitev: predvsem ta, da bo treba marsikaj dopolniti, saj vsega ni bilo mogoče predvideti, ker pač ostaja še nekaj nejasnosti glede višine razpoložljivih denarnih sredstev in glede števila osebja. Ob tem ne gre pozabiti, da naj bi bil eden od glavnih ciljev reorganizacije prav znižanje javnih izdatkov. Govori se o prihranku v znesku dobrih osemnajst milijard lir. Uvodoma smo zapisali, da se bo dejavnost javne zdravstvene službe odvijala okrog treh polov: okrog bolnišnic v Tržiču in Gorici in okrog struktur na teritoriju. Po novem sta predvideni dve zdravstveni okrožji, ki bosta zajeli Krmin, Gradišče in Gorico, ter Tržič, Ronke in Gradež. Taka porazdelitev velja za začetno stanje, medtem ko naj bi kasneje strukture razširili, oziroma spopolni-li. V okviru zdravstvenega okrožja naj bi delovale nekatere specifične službe: šolska medicina, družinska posvetovalnica, služba za informiranje in preventivo. Tako kakor je načrt zasnovan, vnaša precej novosti v sedanjo organiziranost javne zdravstvene službe in je zato pričakovati tudi precej ostre kritike, oziroma nestrinjanje določenih, zlasti zdravniških krogov. Najbrž je prav s te strani pričakovati največ kritik. NOVICE Občina bo poskrbela za prehrano učencev Občinska odbornica Marilena Francioso je na nedavnem srečanju s starši učencev, ki obiskujejo tudi popoldanski pouk povedala, da bodo kmalu poskrbeli tudi za prehrano. Možni sta dve rešitvi: prva predvideva da bi učencem razdelili posebne že pripravljene in zapečatene obroke, druga pa, da bi učence s šolskim avtobusom vozili na tri mesta, kjer bi delili obroke. Druga možnost zahteva, zaradi organizacije, nekaj več časa, medtem ko bi z razdeljevanjem obrokov lahko pričeli že v kratkem. Starši so si vzeli čas za premislek in posvetovanje in bodo odločitev sporočili čez nekaj dni. Od 15. marca do 15. aprila rok za vlaganje prošenj Šolsko skrbništvo obvešča na skorajšnjo zapadlost roka za prošnje za dodelitev ravnateljskih mest v smislu ministrskega ukaza št. 357 z dne 17.12.1993. Rok za predložitev prošenj je določen od 15. marca do 15. aprila. Ministrski ukaz je razgrnjen na oglasni deski Skrbništva. Projekt za kakovost Na sedežu Trgovinske zbornice bodo v sredo, 8.t.m. ob 18. uri, predstavili "Projekt za kakovost”. Pobudo prireja Deželna ustanova za obrtništvo (ESA). O vsebini in izvajanju - s posebnim ozirom na financiranje - bo govoril deželni odbornik Anto-nione. Slovensko gospodarsko združenje toplo priporoča udeležbo na omenjenem srečanju. Radettija že izpustili Odvetnik Genovese nam je včeraj potrdil, da 72-let-nega Jožefa Radettija iz Jamelj včeraj izpustili iz pripora. Sodnik je smatral, upoštevajoč tudi okoliščine v katerih je v sredo zvečer prišlo do spora s sinom, Alojzom, da ni razlogov za nadalnji pripor priletnega moškega. V sredo zvečer sta se 72-letni Jožef Radetti in 50-letni sin začela prepirati. Beseda je dala besedo, beseda pa je kot mogoče sklepati iz posledic prerasla v dejanje. V bolnišnici v Tržiču so zaradi rane z nožem pridržali na zdravljenju Alojza Radetiča, ki se je menda v Tržič pripeljal kar sam, z motorčkom, medtem ko so očeta kmalu zatem priprli. 10 Sobota, 4. marca 1995 DEŽELA NOVICE Jutri dražba dragocenih vin VEDEM - Za ljubitelje pristne kapljice, ki so ga steklenico dragocenega vina iz najboljših evropskih kleti pripravljeni odšteh tudi težke denarje, se jutri ponuja edinstvena priložnost. V okviru sejma Ali-menta, ki ga bodo danes uradno odprli ob navzoc-nosti predsednice Dežele Alessandre Guerre, bo jutri svojevrstna dražba dragocenih vin, ki bo odprta publiki in katere izkupiček bo namenjen raziskavi o raku. Dražbo, ki si jo je omislila Ustanova za razvoj kmetijstva ERSA, bodo vodili strokovnjaki znane londonske Christie’s pod vodstvom generalnega ravnatelja za Italijo Francesca Alveraja. Med najbolj dragocena vina, ki bodo na razpolago bolj petičnim kupcem, velja omeniti steklenice »vina miru«, ki ga v Krminu pridelajo s 450 sortami trt z vsega sveta, med tujimi vini pa recimo steklenico »Mouton Rotschield« iz leta 1921, ah pa »Barsac-Bordeamc Lafitte Rotschield« iz leta 1930, za katere pa bo treba odšteti vsaj dva do tri milijone lir. Dražba se bo zaCela ob 15. uri v konferenčni dvorani ve-lesejemskih prostorov v Torreanu di Martignacco pri Vidmu. Zelena Corieone in Ghersina nadaljujeta gladovno stavko TRST - Predsednik Federalnega sveta Zelenih Corieone in deželni svetovalec Paolo Ghersina ža 12. dan nadaljujeta gladovno stavko proti novim loti-zacijskim metodam na Raiu. V tiskovni noti sta predstavnika Zelenih poudarila, da še vedno čakajo na nekatere odgovore: na primer, kdaj bo odstopil sedanji upravni svet Raia, kateremu je parlament že večkrat izrekel zaupnico. Razširitev EZ bo imela tudi negativne posledice TRST - Razširitev Evropske Zveze s pristopom Slovenije in kasneje tudi drugih podonavskih držav je sicer pozitivna in nujna, odpira pa tudi nekatere probleme. Prost prehod blaga Cez meje na primer ogroCa cele kategorije delavcev, kot se je že zgodilo ob vstopu Avstrije v EZ. Prav zato so v Trstu ustanoviti »permanentni odbor uslužbencev špediter-skih hiš in mednarodnih prevozov« z namenom, da bi opozorili javnost in pristojne oblasti na te probleme. Odbor ima svoj sedež na terminalu pri Fernetičih. PROCES / PROTI B1ASUTTIJU IN AGRUSTIJU V TOREK SEJA DEŽELNEGA SVETA Zasliševanje politikov na sodišču v Pordenonu Branilca Martinazzolija včeraj ni bilo PORDENON - Na drugem zasliševanju na sodišču v Pordenonu proti bivšima parlamentarcema KD Adrianu Biasuttiju in Micheleju Agrustiju so vCeraj spregovorili nekateri politiki. Glavna točka včerajšnje obravnave je bila javna izjava poslanca Nacionalnega zavezništva Gastoneja Parigija. Poslanec je izjavil, da glede naprave za uničevanje odpadkov je bilo že vse dogovorjeno in da so tudi njega kontaktirali, ni pa želel biti soudeležen v tem dogovoru. Izjavo je potrdil novinar, ki jo je zabeležil. Evropski poslanec Parigi je tudi izjavil, da mu je bilo dobro znano, da obstaja “sistem oblasti" in da se podobne zadeve lahko zaključijo samo na določen način in da ni bil seznanjen s predhodnimi dogovori. Na včerajšnji obravnavi so zaslišali tudi deželnega direktorja za okolje Gastoneja Noverija; na skoraj enournem zasliševanju je obrazložil tehnični postopek celotne zadeve, pogoste kontakte z družbo Casagrande, ki bi morala zgraditi platformo; govoril je o sklepu, ki je bil že pripravljen in izključil, da bi za delo že izbrali podjetje Casagrande. Bivši parlamentarec KD Danilo Bertoli pa je spregovoril o pogovoru z Di Benedettom, v katerem mu je slednji govoril o “sistemu oblasti", ki je krožil okrog Biasuttija; uporabil je “težke" besede, kot na primer “on je že vse kupil". Včerajšnje obravnave se ni udeležil Mino Martinazzoli, ki brani Micheleja Agrustija, prisoten pa bo na prihodnjem zasliševanju, ko bo govor tudi o znani večerji, med katero je bil govor o milijardi lir podkupnine, ki pa je niso nikoli izplačati. Na ukaz pordenonskega sodstva so v Rimu aretirali generala PORDENON - Na ukaz pordenonskega sodišča so včeraj v Rimu aretirali generala Luigija Catta, 54 let, ki je v službi pri tehničnem uradu obrambnega ministrstva. Skupaj z njim je bil aretiran 64-letni Umber-to Olivieri, prav tako zaposlen v istem uradu. Obtožena sta korupcije: prejela naj bi podkupnino 100 milijonov lir, ki naj bi jima jo dali nekateri podjetniki v zameno za zagotovitev nekaterih javnih del v raznih krajih Italije. Ukaz o aretaciji je izdal pordenon-ski sodnik Antonello Fabbro na zahtevo javnega tožilca Raffaeleja Tita. Obtožba naj bi temeljila na izjavah dveh furlanskih podjetnikov, Pietra Venturinija in Giulia-na Visentina, ki ju je pordenonsko sodstvo dalo pred kratkim aretirati ter ju nato po nekaj dneh spustilo na svobodo. V prejšnjih mesecih je tožilec Tito dal aretirati drugega Častnika, polkovnika Paola Tossu-ta, prav tako pod obtožbo korupcije. Pordenonski sodnik Fabbro je po ukazu o aretaciji generala in njegovega sodelavca predal sodne akte rimskemu sodstvu, ker da ni ozemeljsko pristojen za obravnavo primera. Zahteva po preklicu komisarske uprave v ESA TRST - Zahteva po preklicu razpusta upravnih vrhov deželne Ustanove za razvoj kmetijstva (ESA) bo v središču pozornosti na seji deželnega sveta FJK, ki se bo sestal v torek in bo zasedanje verjetno nadaljeval tudi v sredo. O resoluciji, ki se je zavzemala za preklic komisarske uprave v ESA, je deželni svet zaCel razpravljati že na zadnji seji, v torek pa bosta na vrsti konec razprave in glasovanje. Sicer se bo zasedanje deželne skupščine začelo z običajnimi odgovori deželne vlade na svetovalska vprašanja, nakar bodo morali izvoliti novega tajnika predsedniškega urada skupšCžine ter tri elane istega urada, ki bodo imeli nalogo odločati o sprejemljivosti predlogov za referendume. Pomembna točka dnevnega reda bo tudi izvolitev državljanovega branilca, deželni svetovalci pa bodo izvolili tudi enega elana upravnega sveta videmskega Erdisu, enega nadomestnega elana mešanega paritetic-nega odbora za vojaške služnosti in enega elana vodstva Irrsae, t.j. Deželnega zavoda za raziskovanje, eksperimentiranje in usposabljanje. V Vidmu posvet DSL o mafiji VIDEM - Prisotnost mafije in organiziranega kriminala v italijanskih severovzhodnih deželah bo predmet posveta, ki bo v Vidmu v petek, 10. marca na pobudo DSL iz FJK, Veneta in Tridentinske-Gornjega Poa-dižja. Po posegih deželnih tajnikov in drugih predstavnikov Hrasta bodo imeli poročila med drugimi sen. Darko Bratina, Augusta Del Piero Barbina in Luigi Grimaldi, medtem ko bo zaključke posveta povzel član vsedržavnega tajništva DSL Piero Polena. Posvet z naslovom »Nove meje mafije« bo na sedežu Dežele FJK v Vidmu v Ul. S. Francesco. Letos že peti fotografski natečaj ob osmem marcu TRST - Krožek Z2I-UDI »Osmima-rec« iz Milj in koordinacijski odbor upokojenk SPI-CGIL prav tako iz Milj sta tudi letos razpisala fotografski natečaj namenjen izključno ženskam, ki prebivajo v Furlaniji-Julijski krajini. Gre že za peto tovrstno pobudo, ki je v prejšnjih letih doživela precejšen odziv s strani žesnk, ki se ljubiteljsko posvečajo fotografiranju. Kot je že običaj, je tudi letošnji natečaj na določeno temo, tokrat so prirediteljice izbrale naslov »Zenska in prosti Cas«. Ge je tema strogo določena. Čeprav pušCa številne možnosti v interpretaciji, se pa lahko udeleženke poslužijo tako barvne kot Crnobele tehnike. V okviru natečaja sta namreč predvideni dve tekmovanji, in sicer v barvnih in v cmobelih fotografijah. Med vsemi prejetimi fotografijami pa bodo izbrati absolutno zmagovalko. Najlepše fotografije bodo razobesili v razstavni galeriji v občinskem cen- tru G. Milio na Trgu Republike. Tako Crnobele kot barvne slike, ki jih bodo poslale letošnje udeleženke, bodo na ogled od 8. do 19. marca. V istih prostorih bodo tudi razglasiti in nagradili dobitnice prvih treh nagrad v obeh kategorijah (barvni in Crnobeli tehniki) in absolutno zmagovalko. Kratka svečanost bo v nedeljo, 12. marca ob 11. uri. Ko so natečaj razpisali prvič, so bile pobudnice prijetno presenečene, da se je toliko žensk odzvalo. Z leti pa je ob številu udeleženk rasla predvsem kakovost fotografij, kar priča, da ženske tudi preko fotografiranja želijo razvijati svojo kreativnost. K boljši kakovosti pa so nedvomno pripomogli tudi številni tečaji, prav v Miljah ga je npr. večkrat vodila Laura Batich, ki je tudi med pobudnicami natečaja. Na sliki: fotografija Lucie Cosach, ki je lani osvojila prvo mesto v Cmo-beti tehniki. ^Zadružna^ BANKA OPČINE Zadružna k BANKA ^nabrežina^ Mszm Zadružna KRAŠKA ■ BANKA Ul. del Ricreaiorio, 2 OPČINE-TRST TEL 040/21491 FAX 040/211879 B PON TOR SRE ČET PET Binarni trg / dolar prisilil centralne banke k dogovorjenemu posegu Italijanski bankovec končal teden s poraznim rezultatom Slabe vesti v zvezi z manevrom so marko potisnile vse do 1.170 lir 43,1 11 75 1134,9 114 RIM - Tako kot se je ^aCel, se je teden na trgih udi končal, v skrajno te-^nih obrisih seveda. De-Barru trgi so doživeli se en katastrofalen dan, ki je Centralne banke prisilil v celo serijo posegov v po-5106 ameriškemu dolarju. Keka nakupov dolarjev v Zameno za marke in japonske jene je uspela vzpostaviti vsaj zasilen red J19 svetovnem denarnem ®gu, lira pa je kot ponavadi ubrala Cisto svojo, seve-oa padajočo pot. Pri dogo-vprjenih posegih osred-piih bank je sodelovala tu-oi italijanska, ki je nakupovala dolarje, čeprav bankovcu ta skupna pod-P°ra ni dosti koristila in je v razmerju do svojih moč-konkurenčnih valut ostal v zelo šibkem po-*02aju. Kot se je dogajalo Vse zadnje dni, pa je pridobil pri menjavi z liro, katere tečaj se je zaradi njene izjemne občutljivo-s« do tržnih nihanj spet občutno poslabšal. Po uradnem tečaju “anke Italije je marka vče-raj praktično ponovila ponedeljkov rekord (veljala je 1.14775 lire, v ponedeljek pa 1.147, 94), popodne pa je spet zlezla cez 1-150 lir. Takoj po novici, na se je Berlusconijev karei odločil, da bo v senatu Slasoval proti Dinijevemu jnanevru, je nemški bankovec poskočil na 1.170 n, nato pa se je utrdil pri ■167,50 lire. Dolar je me- njalni dan zaCel pri vrednosti 1.658,22 lire in se v teku dopoldneva povzpel na 1.677 lir, po posegu centralne banke pa se je utrdil pri 1.662 lirah. Gibanje medvalutnih razmerij je vCeraj komentiral tudi predsednik nemške Bundesbank Hans Tietmayer, ki meni, da so »na daljši rok potrebni stabilni partnerji in taka medvalutna razmerja, ki bodo izražala gibanja realnega gospodarstva. Veliko simptomov daje sklepati,« je dejal Sef nemške banke, »da se bodo pretirane reakcije iz zadnjih dni umirile, seveda pod pogojem, da bodo prizadete države sposobne izluščiti ustrezne zaključke.« Drugi včerajšnji' komentar prihaja od glavne ekonomistke Švicarske bančne grupe Credit Suisse, Jeanne Bar-ras, za katero je italijansko gospodarstvo »pod kontrolo, Čeprav objektivno ni mogoče mimo ugotovitve, da se je poslabšalo«. Po njenem mnenju je neob-hodna vrnitev kredibilnosti, medtem ko mednarodni finančni operaterji spremljajo politično situacijo neke države Se toliko bolj pozorno, kolikor večje spremembe so v njej v teku. »Žal,« je dodala Švicarska ekonomistka, »je treba danes pri Italiji za presojo upoštevati ne samo gospodarski, ampak tudi njen politični položaj.« (vb) RIM - Centralne banke vseh glavnih zahodnih partnerjev so včeraj vsaj trikrat dogovorjeno posegle na denarne trge v obrambo dolarja, čeprav se je v popoldanskih urah izkazalo, da vsaj za liro, ki je vezana na zeleni bankovec, ti posegi niso imeli nobenega učinka. Nasprotno, italijanska valuta je izgubila tudi v menjavi z dolarjem. Po virih z denarnih trgov naj bi bile banke v to akcijo vložile približnti milijardo dolarjev, s katerimi so kupovale marke in jene, sama Bundesbank pa naj bi bila v prvih posegih kupila kar 600 milijonov dolarjev. Prvi učinki posegov centralnih bank Nemčije, Francije, Velike Britanije, Italije, Švice in Španije (katere valuta je vCeraj trpela prav tako kot italijanska) so dolarju pomagali, da je se je od začetne vrednosti 1,44 marke povzpel na 1,54, nekaj ur prej pa sta podobno akcijo izvedli tudi Federal Reserve v New Yorku in japonska banka na daljnovzhodnih denarnih trgih. Ameriška banka je posegla tudi sinoči ob odprtju valutnega trga na Wall Streetu, kjer je kupila 10 milijonov dolarjev v zameno za jene. Povsem razumljivo se je pretres na denarnih prenesel tudi na finančne trge, v Italiji pa je borza v zaključnem delu sestanka moCno občutila notranje zaplete pri sprejemanju manevra. Ti so zadnji kazalec Mibtel potisnih za 1,40 odstotka navzdol. r GIBANJA / PO PODATKIH ZAVODA ISTAT h Inflacija 4,3 odst. RIM - Zavod Istat je vCeraj potrdil pospešitev rasti inflacijske krivulje, ki je februarja dosegla 4,3-odstotno letno stopnjo in se glede na januar povišala za pol odstotka. V mesečni primerjavi se je zvišala za 0,8 odstotka, kar je naj-vecji poskok, ki so ga življenjski stroški od meseca v mesec doživeli od februarja 1992, medtem ko v letni primerjavi tako velikega zvišanja ni bilo od oktobra 1993. Istat je tudi potrdil izide gibanja življenjskih stroškov v devetih vzorčnih mestih, po katerih so k rasti inflacije največ prispevale podražitve na področju prevozov in komunikacij, na drugem mestu pa najdemo predmete za gospodinjsko rabo in storitve za gospodinjstva. Medtem ko predstavniki Confindu-strie skušajo miriti vznemirjenje zaradi oživljanja inflacije (ki je vCeraj med drugim prispevala svoje tudi k strmoglavljenju lire), je zdaj že povsem jasno, da prav industrija krepko spodbuja cenovno dinamiko. Po sondaži zavoda ISCO vlada med italijanskimi manufakturnimi podjetji zelo pozitivna klima, saj podjetniki ocenjujejo, da se bosta v prihodnjih mesecih povečala tako industrijska proizvodnja kot povpraševanje po njenih izdelkih. Vendar sami proizvajalci ne skrivajo dejstva, da bo to prineslo tudi novo rast cen, o Čemer je prepričano 37 odstotkov vprašanih podjetnikov. Da rast povpraševanja povzroča dviganje cen, je seveda ena temejnih ekonomskih zakonitosh, vendar je treba upoštevati, da za draginjo ni »kriv« samo italijanski potrošnik, ampak v veliko večji meri tujci, ki na veliko segajo po (zanje) cenenem blagu »Made in Italy«. Do 31. marca skrbstveni odpust za INPS in INAIL TRST - Skrbstveni zavod INPS si na vse kfiplje prizadeva, da bi v svojo blagajno pridobil čimveC sredstev 2a kritje proraCunske-8a primanjkljaja. Tako s° s pomočjo računalniškega sistema zaceli sistematično preverjati zavarovalne pozicije samostojnih delavcev (obrtnikov in trgovcev) in pošiljajo pisno sporočilo o neplačanih socialnih dajatvah vsem tistim, ki so preskočili kak obrok ah pa sploh niso plačali pokojninskih prispevkov in davka na zdravje, ki ga l® do leta 1992 vnov-Ceval INPS. Naslovniki teh ob-v®stil naj najprej na pdrezkih preverijo, ali )e terjatev utemeljena, saj se tu pa tam primeri. da INPS ni točno vnesel v računalnik vseh redno opravljenih vplačil. Kdor res ugotovi dolg, ima do konca tega meseca možnost, da sanira svoj zavarovalni položaj po ugodnih pogojih, ki jih ponuja skrbstveni odpust. Poleg neplačanih prispevkov bo moral poravnati Se 17-odstotne letne zamudne obresti (za dobrih pet točk nižje od normalne obremenitve), pri Čemer mu je priznana še dodatna olajšava, tako da skupna vrednost obrestne obremenitve ne more biti višja od 50 odstotkov neplačanih prispevkov. Obrtniki in trgovci, ki so redno vpisani v sezname pri trgovinski zbornici in so že prijavljeni na INPS, lahko poravnajo dajatve, ki so zapadle do 31. avgusta 1994. Morebitni novi zavarovanci, ki bi se zdaj prvič vpisali z retroak- tivnim učinkom, pa imajo možnost, da plačajo prispevke do konca marca 1995. Samostojni delavci lahko sanirajo svoj položaj s plačilom celotnega dolga in ustreznih obresti. Lahko pa se odločijo za plačilo v petih enakih dvomesečnih obrokih, vendar morajo v tem primeru prišteti še odgovarjajoči delež 8-odstotnih letnih obresti, ki bodo 31. maja znašale 1,333 odstotka, 31. julija 2, 666 odstotka, 30. septembra 4 odstotke, 30. novembra pa 5,333 odstotka. Enaka možnost poravnave neplačanih premij velja tudi za delodajalce in samostojne delavce, ki niso poravnali svojih obveznosti zavodu za zavarovanje proti nezgodam na delu INAIL. (B) SDGZ / IZPOPOLNJEVANJE Štiri srečanja o zaščitnem znaku in kakovosti izdelkov TRST - Slovensko deželno gospodarsko združenje vabi svoje elane, v prvi vrsti obrtnike, da se prijavijo na izpopolnjevalni tečaj o kakovosti izdelkov, ki bo zaobjemal štiri enodnevna delovna srečanja (vselej ob petkih). Prvo srečanje bo v konferenčni dvorani tržaške Trgovinske zbornice v petek, 10. marca, teCaj pa se bo končal 31. marca, ko bo govor o možnostih finansiranja tega projekta. Namen teCaja, ki ga bo izpeljalo podjetje ARIES v sodelovanju z deželno ustanovo za razvoj obrti ESA, je ozavešCanje in spodbujanje podjetnikov, da proizvajajo kakovostne izdelke in jih primerno zaščitijo oziroma označijo, tako da so tudi na oko razpoznavni in si lažje utirajo prostor na vedno zahtevnejšem trgu. Z ustreznim zaščitnim znakom, ki bo jamčil kakovost proizvoda, bo mnogo lažje prodreti in se uveljaviti ne le na italijanskem, ampak tudi na evropskem trgu. Na delovnih srečanjih bodo osvetlili zakonske predpise, orisali bodo standarde, katerim morajo zadoščati izdelki, in razčlenili vso problematiko, ki je povezana s tem postopkom. Zainteresirani obrtniki naj se Cimprej obrnejo na SDGZ za pojasnila in morebitno prijavo na ta petkova srečanja. (B) Amato svari RIM - Televizija ni niti približno edini problem, s katerim se srečuje an-titrust, zato bi bilo napačno, ko bi postavili pravila za eno samo področje. Tako je včemj opozoril vodja organa za nadzor nad trgom Giuliano Amato, ki svari pred takimi pmvili, ki bi upoštevala samo obstoječe konflikte med interesi in bi torej imela kaznovalni namen. Razmere v Kmečki banki na bolje? GORICA - Po zagotovilu najmočnejšega deželnega sindikata bančnih uslužbencev FABI, katerega predstavniki so se vCeraj sestali z vodstvom goriške Kmečke banke, je komisarska uprava odločena, da banki povrne aktivno vlogo na trgu, tudi s strategijo usposabljanja njenega osebja. »Dobih smo jasen občutek,« je izjavil deželni tajnik sindikata Adriano Bertolutti, »da namerava Kmečka banka Cimprej spet osvojiti izgubljeni teren, pripravljenost za reševanje sindikalnih problemov pa dokazuje, da se položaj poCasi normalizira.« NOVICE Poslovni rezultati zavarovalnice Generali RIM - Po podatkih za lansko poslovno dobo, o katerih je včeraj razpravljal upravni svet, je tržaška zavarovalnica Generah lani zbrala za veC kot 10 tisoC milijard lir premij, kar je za 4 odstotke več kot leta 1993, to pa nakazuje, da se bo povečal tudi poslovni presežek. Vsa grupa pa je lani zbrala za 23.200 milijard lir premij, kar je za 16, 7 odstotka več in dokazuje, da so velik delež k skupnemu rezultatu prispevale tudi mednarodne dejavnosti tržaške grupe krilatega leva, posebno visok delež pa je prišel od industrijskih dejavnosh. Ekonomisti pravijo, da so mala podjetja upehana RIM - Nekateri izmed vidnih italijanskih ekonomistov, ki so se zbrah na simpoziju rimske univerze Luiss, so prepričani, da so se mala in srednja podjetja upehala, o Čemer pričajo podatki o visoki stopnji njihove umrljivosti, ki znamo presega stopnjo rojstev. Povrhu je življenjska doba teh podjetij sorazmerno kratka, saj jih tretje leto življenja preseže 70 odstotkov, sedmo pa komaj 50 odstotkov. Najpogostejši vzroki za visoko umrljivost malih in srednjih podjetij so iztek roka za nek podjetniški projekt, nerazumevanje med poslovnimi družabniki, prenizka dohodkovnost, finančni problemi in težko izterjevanje kreditov, premajhne dimenzije podjetja in napačna izbira sektorja delovanja. Dober obračun tržaškega podjetja Principe TRST - Promet tržaškega podjetja mesnih izdelkov »Principe di San Daniele« je lani dosegel 91 milijard lir prometa, katerega 10-odstotni delež odpade na izvoz. Petletni podjetniški program, v katerega je Principe vložilo 50 milijard lir investicij, predvideva za letos 120 milijard lir prometa, kar bodo podjetju, ki ima obrat tudi v furlanskem srediSCu pršuta San Danieleju, omogočile prav zajeme investicije v tehnološko opremo. ADRIA A!RWAYS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ LJUBLJANE V pRANKFURT pONDON ^jUNCHEN JSTANBUL jyj0SKYQ pOPENHAGEN pARIZ gIM gKOP.IE gPLIT JIRAN0 JJUNAJ ^URICH Rezervacije in informacije: ADRIA AIRWAYS, Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 ADRIA AIRWAYS, Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRWAYS, Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 POSTOJNA / PODJETJE POSTOJNSKA JAMA - TURIZEM Drugačna predstavitev lepot jamskega podzemlja V letošnjem in prihodnjem letu načrtujejo vrsto sprememb in novosti Podjetje Postojnska jama - turizem v letošnjem in prihodnjem letu načrtuje vrsto sprememb in novosti, tako pod zemljo kot nad njo. Največja letošnja naložba je prenova dela električnih inštalacij v Postojnski jami, načrtujejo pa tudi elektrifikacijo Otoške in Planinske jame. Letos naj bi končali obnovo Predjamskega gradu, kmalu pa se bodo lotili posodobitve Jamskega dvorca ob vhodu v podzemno lepotico. V Postojnski jami bodo še ta mesec zaključili dela pri prenovi električnih inštalacij. Nova razsvetljava bo obiskovalcem omogočala drugačno, mikavnejšo predstavitev lepot jamskega podzemlja, nad katero bo, kot obljubljajo pri Postojnski jami, vsakdo presenečen. Medtem ko je svetovno znana Postojnska jama osvetijena že več kot 110 let, pa bo luč kmalu zasvetila tudi v Otoški in Planinski jami. V podjetju so se namreč odločili, da osvetlijo tudi ti dve jami, ki sta sicer že nekaj poletij odprti za redne obiske. Poleg elekrifikacije nameravajo urediti tudi okolico Planinske jame, največje vodne jame v Sloveniji. Med bližnje načrte pa sodi posodobitev Jamskega dvorca - vebčastne zgadbe, ki stoji ob vhodu v Postojnsko jamo. Jamski dvorec ena najlepših zgradb v Postojni, ki je nastala leta 1929, v času italijanske zasedbe Postojne. Četudi je stavba vsa leta služila tudi reprezentančnim namenom, vanjo dolga leta niso vlagali. Temu primerna je tudi njena današnja podoba, zlasti notranjosti. Načrti obnove in preureditve dvorca so obsežni, zato jih bodo uresničevali postopno. Najprej se bodo lotili obnove dotrajanih oken in vrat in pritličja, kjer sta restavracija in soba Veneci-janka. V prvo etapo sodita tudi delna obnova kuhinje, ki je nujna zaradi tehni-čno-sanitarnih razlogov, ter ureditev letnega vrta pred vhodom v dvorec, kjer naj bi gostje in domačini posedali v poletnih mesecih in spremljali kulturne prireditve. Dela naj bi končali do velike noči oziroma začetka sezone, predvidoma pa bodo stala 30 milijonov tolarjev. Vzporedno z naštetimi deli bodo letos v izpraznjenih prostorih uprave začasno uredili speleološko zbirko, ki naj bi jo pozneje posta-vili na podstrešju. Med ostalimi projekti celovite prenove Jamskega dvorca so tudi posodobitev ogrevanja in prezračevanja, preureditev prvega nadstropja ter namestitev dvigal, ki bi obiskovalce popeljala do speleološke zbirke. Plesna dvorana naj bi doživela le nekaj manjših lepotnih popravkov, še naprej pa naj bi služila plesnim in drugim kulturnim ter občasno izobraževalnim prireditvam. Novost je banketna dvorana. Vendar pa za zdaj za načrte obstajajo ovire. Poleg denarnih (vrednost celotne prenove ocenjujejo na dva do tri milijone nemških mark) so tu še lastninske težave. Jamski dvorec, ki ga je po- stojnska občinska skupščina leta 1991 z odlokom uvrstila med posebne spomenike (predvsem zaradi njegove lege tik ob vhodu v jamo), je namreč začasno izločen iz programa lastninjenja podjetja. »Velika verjetnost je, da ta objekt skupaj še z nekaterimi ne bo predmet lastninskega preoblikovanja podjetja, zato v objekt, ki bo morda last občine ah države, ni smiselno vlagati velikega denarja,« je dejal predstavnik podjetja Zvone Černač. »Kljub temu pa mislimo, da je obnova tega uglednega objekta, ki znotraj žal ne kaže takšne podobe, nujna. Tako zaradi zaposlenih, predvsem pa zaradi obiskovalcev, ki jim želimo ponuditi novo vsebino,« je še dodal Černač. Mateja Godejša NOVICE S SEŽANSKEGA Razstava slik v Stolpu na Vratih ŠTANJEL - V Stolpu na Vratih bodo danes ob 19. uri odprh razstavo slik štirih avtoric z Goriškega - Ede Zega, Nevenke Suhlec, Olge Kolenc in Barbare Koren. Razstavljena dela bo predstavila umetnostna zgodovinarka Klavdija Figelj. Avtorice so si osnove risanja pridobile pri akademskem kiparju Zmagu Posegi, njihovo nadaljnje likovno ustvarjanje pa je kot učitelj in mentor spremljal akademski slikar Klavdij Tutta. Odprtje razstave, ki bo na ogled do 7. aprila, bo popestril violončelist Jernej Čopič. Izredna krvodajalska akcija SEŽANA - Organizacija RKS Sežana obvešča krvodajalce, da je nekoliko spremenila datum izredne krvodajalske akcije v Izoli, ki naj bi potekala konec tedna. Tako bo akcija potekala od 6. do 10. marca. V ponedeljek, 6. marca, bodo organizirali avtobusni prevoz, druge dni v tednu pa si bodo morah krvodajalci prevoz organizirati sami. Hkrati vabijo vse, da se konec aprila udeležijo redne krvodajalske akcije. Aktivnosti kluba 2001 Kras SEŽANA - Sežanski klub 2001 Kras marca prireja številne dejavnosti. Vsak drugi petek (17. in 31. marca) ob 18.45 na Ljudski univerzi v Sežani poteka šolanje mišljenja pod vodstvom Vesne Deankovid iz Ljubljane. 4. in 5. marca se bo v Fitnes centru v Lipici začel tečaj joge pod vodstvom Sonje Zorec. Tečaj se bo nadaljeval še 18. in 19. marca. 24. in 25. marca bo potekala dvodnevna delavnica Oblikovanje keramike pod vodstvom Dore Pečovnik Cena delavnice znaša dva tisoč tolarjev. Ker je število udeležencev omejeno, naj se kandidati prijavijo čim prej. Ze pred dvema letoma smo občudovah čudoviti koledar založbe Žbrinca s fotografijami Krasa. Tokrat so v goste povabiti avtorja Davida Terčona, ki bo v ponedeljek, 27. marca, ob 18. uri na Ljudski univerzi v Sežani pripravil predavanje z barvnimi diapozitivi z naslovom Polton v molu ali S fotoaparatom po Krasu. Novice zbrala O. K. S. K R A N J / PLAVALNI BAZEN CERKNO / UMETNIŠKA FOTOGRAFIJA Vrata celotnega objekta bodo do nadaljnjega ostala zaprta Retrospektiva Rafaela Podobnika Mojster fotografije je predstavil izbor svojega dvajsetletnega ljubiteljskega ustvarjanja Se vedno je v spominu blišč otvoritve pokritega olimpijskega plavalnega bazena v Kranju, pri tem pa je v popolni senci ostal stari 25-metrski bazen v Maj-dičevem logu. Kakšna bo njegova usoda? V kinodvorani v Cerknem se je z retrospektivo izbranih del iz zadnjega obdobja ljubiteljskega ukvarjanja včeraj predstavil cerkljanski rojak in mednarodno uveljavljen mojster fotografije dr. Rafael Podobnik. Ta hip odgovor na tako zastavljeno vprašanje še ni povsem znan. Dejstvo je, da je bazen zaprt in da v njem že nekaj časa ni vode. Iztok Kraševec iz kranjske športne zveze, ki upravlja tudi s tem športnim objektom, pravi, da ga zanesljivo ne bodo več odpirali, saj bi po njihovi oceni za ponovni zagon potrebovali približno 400 tisoč nemških mark. Popolnoma nasprotnega mišljenja so v kranjskem plavalnem klubu Triglav. »Po naši oceni bi za odprtje starega plavalnega bazena potrebovali le desetino omenjene vsote,« zagotavlja Jože Antolin, predsednik upravnega odbora Triglava. V klubu so že izrazili željo, da bi v prihodnosti oni upravljali s starim bazenom. V njem bi še naprej potekali treningi, tekmovanja pa bi izpeljali v novem bazenu. »Pred- sedstvo kranjske športne zveze je sklenilo, da bo stari plavalni bazen oddalo v najem v skladu s pravilnikom,« pravi Kraševec in dodaja, da bo najtežja naloga morebitnega najemnika oziroma lastnika bazen funkcionalno usposobiti. Po naših podatkih bodo nastalo zagato skušali rešiti čez dva dni, ko je sklican poseben sestanek zainteresiranih. Tema pogovora bo vloga kranjskega olimpijskega bazena v slovenskem prostoru oziroma usoda starega zimskega bazena. Vine B ešter Avtor se s fotografijo ljubiteljsko ukvarja že 40 let, v tem času pa je na pomembnih mednarodnih in domačih predstavitvah umetniške fotografije prejel številna priznanja in se uveljavil kot tenkočuten raziskovalec lepot primorske krajine in ljudi z umetniško močjo zaznavanja tisočletne igre narave in dediščine, ki je običajnemu opazovalcu ponavadi zakrita. Leta 1989 je izdal monografijo Osojna Primorska, zelo odmevna pa je bila lanskoletna razstava njegovih fotografij slovenskih kozolcev v Londonu. V zadnjem času se je avtor preusmeril v izrazito umetniško fotografijo - zlasti v likovni opremi knjige Pavla Medveščka Skrivnost in svetost kamna. Na povabilo fotokluba Kulturnega društva Cerkno je dr. Podobnik včeraj predstavil le najzanimivejši izbor umetniških fotografij iz obdobja zadnjih dvajsetih let, ki jih je razdelil na osem ciklov. Tako je predstavil umetniški cikel o lesu, ki v Podobnikovih motivih zaživi kot dovršena slikarska umetnina. Tudi cikel detajlov opozori na izjemen umetniški smisel za odkrivanje lepot narave in drobnih utrinkov iz naše vsakdanjosti. Široko raziskovalno in fantazijsko obzorje avtorja razkrivata cikla Otok Pag in Naplavine, neprecenljive lepote naše krajine pa skozi tenkočutno oko Podobnikovega fotoobjektiva zaznamo v ciklu Med Alpami in Jadranom ter ciklom Macesni. Najnovejše obdobje umetniškega ustvarjanja je posvečeno skrivnostim ka- mna, ki jih z izvirnimi tehnikami in simboliko razpoznavamo v ciklu Zaznamovani kamni in Tretja moč. Očitno se bo avtor tej te- j mi v prihodnje še posvečal, saj ga je, kot sam pravi, začela vznemirjati šele zadnja leta, ob zadostnem gradivu pa načrtuje tudi samostojno tematsko razstavo. Z izborom retrospektive dvajsetletnega umetniškega ustvarjanja se bo Rafael Podobnik predstavil še v nekaterih slovenskih krajih in fotoklubih, ki delujejo v okviru Fotografske zveze Slovenije, ki ji trenutno predseduje. Romen Bric Na letošnji prireditvi bo nastopilo 113 pevskih zborov z obeh strani državne meje (Foto:V. C.) _______POSTOJNA / UPRAVNA ENOTA Več strokovnjakov za turistično dejavnost Upravna enota bo imela tri oddelke Po sistemizaciji, ki so jo pred dnevi oddati vladi, naj bi postojnska upravna enota Stela 54 zaposlenih. Predlagano število delovnih mest pomeni novo zaposlovanje, ki pa bo po besedah v. d. načelnika upravne enote Postojna Franca Tomažiča potekalo postopoma. PRIMORSKA Revija odraslih pevskih zborov Prihodnjo soboto se bo začela vsakoletna, letos že 26. revija primorskih odraslih pevskih zborov z obeh strani državne meje, znana pod imenom Primorska poje. Trajala bo do nedelje, 9. aprila. Zanjo se je prijavilo 113 zborov: 77 iz domovine in 36 iz zamejstva. Celotna revija je razporejena na 19 koncertov, dvanajst v Sloveniji in sedem v zamejskih krajih na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji. Po številu zborov ter prijavljenih sporedih in novostih je mogoče sklepati, da bo letošnja revija med kakovostnejšimi in številčnejšimi. To zlasti veseli vsakoletne organizatorje Združenja pevskih zborov Primorske in Zvezo slovenskih kulturnih društev iz zamejstva. Na vsa- kem koncertu bo zapelo šest zborov, vsak se bo predstavil s petimi pesmimi, le v Sežani, kjer bo spored posvečen 50-letnici osvoboditve izpod naci-fa-šizma, bo nastopilo pet zborov, a zato vsak z nekoliko daljšim sporedom. Prireditev Primorska poje se bo začela 11. marca s koncertoma v Podnanosu in Boljuncu, končala pa jo bosta koncerta v Idriji in Proseku. Drugi kraji, kjer se bo oglasila pesem primorskih zborov, so še Bre- ginj (tu bo revija gostovala prvič), Tolmin, Sovodnje, Medana, Branik, Opčine, Hrvatini, Izola, Sveti Anton (tudi tam bo revija prvič), Speter, Pivka, Sežana, Ilirska Bistrica, Gorica in Dornberk. Na reviji bo prvič nastopilo šest novoustanovljenih zborov, prav toliko pa je takih, ki so nastopih na vseh dosedanjih revijah. 2e lanska revija je uvedla neke vrste tekmovanje na reviji nastopajočih zborov. Radio Koper Capodi- stria in Radio Trst A namreč vse koncerte snemata, jeseni pa pripravita tekmovanje vseh zborov, od vseh na reviji zapetih pesmi pa nato izberejo po dva najboljša posnetka. Po končani reviji Primorska poje bosta organizatorja začela s pripravami na revijo otroških in mladinskih zborov Naša pomlad. Letos slavi ta revija srebrni jubilej, zato je predviden še posebej slovesen program. Vojko Cuder Upravna enota Postojna, ki pokriva območje postojnske in pivške občine, bo imela tri enote: oddelek za upravne in notranje zadeve, za okolje in prostor ter oddelek za občo upravo, drage upravne naloge in skupne zadeve. Slednji bo najštevilčnejši, saj naj bi bilo v njem zaposlenih predvidoma 29 referentov, strokovnih sodelavcev in dragih delavcev. Ta oddelek bo pokrival različna področja, od kmetijstva, gozdarstva, kulture, šolstva, socialnih zadev do (malega) gospodarstva in turizma. Prav področju turizma in malega gospodarstva bodo v prihodnje v okvira upravne enote posvečali več pozornosti. Medtem ko doslej v občinski upravi ni bilo niti enega strokovnjaka, ki bi se samostojno ukvarjal s tako pomembno dejavnostjo, kot je za postojnsko in pivško občino turizem, bodo zdaj v upravni enoti lahko poleg referenta zaposliti še dva samostojna strokovna sodelavca za razvoj turizma in njegovo promocijo. Država je namreč za nekatere naloge, ki so jih doslej po občinah opravljati prek raznih komisij, svetov in odborov, omogočila zaposlovanje samostojnih strokovnih sodelavcev. Upravna enota je od nekdanje občinske uprave prevzela 39 ljudi, po sistemizaciji, ki so jo v Postojni pripraviti v skladu z izhodišči ministrstev, pa naj bi bilo v njej zaposlenih 54 ljudi. To pomeni, da bodo potrebovati nove moči, ki pa jih bodo jemali postopoma oziroma takrat, ko se bodo za opravljanje določenih nalog pokazale potrebe. Kot je povedal Franc Tomažič, je takšna organizacija predvsem vizija državne uprave v prihodnje, katere cilj je učinkovito in kakovostno delo v zadovoljstvo občanov. Po njegovem mnenju lahko pride pri sistemizaciji še do sprememb, tako kot je na primer prišlo pri uradu za mladino, ki je bil sprva predviden v postojnski enoti, zdaj pa je iz nje izločen. V Pivki še naprej ostaja krajevni urad - izpostava upravne enote - kjer opravljajo predvsem upravno-notranje zadeve, razmišljati pa bo treba tudi o dodatnih uslugah, saj naj bi po Tomažičevih besedah upravo čim bolj približali državljanom. Mateja Godejsa Nenamensko oorablial tudi 1 IVI 1 IV'l HPImV mpVIWIJ%AI 1 soaniK racunsKego soaisco f Med »nepremičninami« so tudi kuhinja, otroška sobo, barski stol in vzmetnico - Ireno Oman računov še ni predložilo , LJUBLJANA - Afera s stanovanjskimi posojili vla-e’v javnosti bolj znana kot »afera R + 3«, dobiva no-t razseznosti. Agencija RS za plačilni promet, nadzi-artje in informiranje je namreč na zahtevo ljubijan-, 8a temeljnega tožilstva opravila pregled poslovala vladnega servisa skupnih služb v zvezi s spornimi anovanjskimi posojili. Poročilo je obravnavala vla-a’ v kratkem pa ga bo tudi parlamentarna komisija a aadzor proračuna. Iz zapisnika o »inspicira-,[u<< izhaja, da pri pogo-bah o posojilih ni pri-Poinh, ugotovljene pa so bi-6 ^pravilnosti pri odobra-ariju posojil. Servis sku-Paih služb vlade namreč ni Ppšteval določbe zakona , izvrševanje proračuna za ,eto 1993, po kateri morajo 'h proračunska sredstva Porabljena za namen, zara-~i katerega so bila odobre-a' Pri preverjanju je inšpe-^Clja ugotovila, da naj bi Sa) trije posojilojemalci Posojilo porabili še za kaj 'atigega kot za rešitev svoje-®a stanovanjskega vpraša-, la' To pa je v nasprotju ta-0 z zakonom o proračunu °t z internim poslovnikom s anovanjske komisije vla-..a Pri pregledu vseh poso-Wnih pogodb od leta 1990 o leta 1992 vlada ni ugoto-yija nezakonitosb, ni pa že-®l,a presojati, ab so bib zne-. odobrenih posojb upra-ričeni in ab so bbi posojilni Pogoji (doba vračanja, obrestna mera) primerno določeni, češ da je bilo vse to v nesporni pristojnosti predhodne stanovanjske komisije. Inšpektorici sta ugotovili, da nihče od odredbodajalcev na Servisu skupnih služb vlade ni preverjal, ab je bila na temelju predračuna plačana storitev tudi opravljena in ab je bilo plačano blago tudi dobavljeno, kar je mogoče ugotoviti šele na podlagi ustreznih računov s priloženo dobavnico. Črpanja proračunskih sredstev so bila odobrena le na temelju priloženih predračunov, ki pa so zgolj ponudba o zborna dokument za morebitni predujem, če to prodajalec ozboma izvajalec posebej zahteva. Eden od posojilojemalcev - Martin Jakše - je bil v času dodeljevanja posojil državni sekretar na ministrstvu za finance in je dajal tudi soglasja k izplačilom posojil vladne stanovanjske komi- ®Qn/? Bojan Slavko Gaber M vrtin Jakše ^'ha Kozinc JvZe Lenič 'fena Oman 'gnac Polajnar Janez Potočnik yam Purg yorjan Stanič Bi žitnik dobil 952. 582,00 6, 997.220,00 3.000. 000.00 5.320.000. 00 3.000. 000.00 2,801.743,29 7, 800.000,00 4,999.917,00 2.000. 000.00 966.604, 00 589.772,00 vrnil (do 10.11.94) 109.257.00 698.375.00 85.987.00 4,439.710,00 110.460, 00 132.225.00 345.669, 10 301.935.00 2, 095.160,30 48.399.00 114.625.00 sije. Zdaj je član računskega sodišča, kar ga postavlja v dokaj čudno luč, saj naj bi v prihodnje prav računsko sodišče bdelo nad namensko porabo proračunskih sredstev, iz katerih je bilo odobreno tudi njegovo posojilo. »Ab je torej nezakonito, če sem kot delavec v državni upravi dobti stanovanjsko posojilo,« sprašuje Jakše, ki je mnenja, da gre v njegovem primeru za politično gonjo, ki je posledica bojev v zvezi s prihodnjo vlogo agencije za plačilni promet na eni in računskega sodišča na drugi strani. Inšpektorici agencije za plačilni promet sta ugotovili, da je Martin Jakše pri podjetju za lesni inženiring in trženje AB - LESING, p.o., iz Ljubljane naročb dobavo in montažo opreme pri sanaciji stanovanjske hiše. Jakše je podjetju nakazal 800 tisoč tolarjev že 31. maja lani. Po pogodbi bi moralo podjetje začeti z deb najpozneje do 15. jubja lani, toda šele oktobra lani je prejelo načrt za opremo. V tem premoru je tako lahko med svojimi kapitalskimi sredstvi obračalo tudi Jakšetovo proračunsko posojilo. Ko pa je prišel načrt, se je izkazalo, da si je Jakše omislil kuhinjsko opremo, v vrednosti deset tisoč mark, nad čimer sta se zamislili inšpektorici agencije za plačilni promet, saj po njunem mnenju kuhinja ni nepremičnina, zaradi katere bi bil Jakše upravičen do »namenskega« posojila vlade. Toda računski sodnik Jakše bdi prav nasprotno in do-, kazuje, da je njegova kuhinja posebne vrste, saj je vgrajena kot stavbno pohištvo, ki po pravilniku o tehniških normativih sodi med nepremičnine. Omanova in Lenič, srečna dobitnika posojila (Foto: B. V./BOBO) Visoki uradnik vlade Bojan Banfi ne žeb komentirati ugotovitev agencije za plačilni promet, ki je pri preverjanju namenskosti porabe njegovega stanovanjskega posojila prav tako ugotovba nakup premičnin. Med drugim je kupec Banfi pri podjetju Maros, d.o.o., po predračunu naročil WC školjko, bide in kad, dejansko pa je prevzel obo-ško sobo, barski stol in vzmetnico, ki gotovo ne sodijo med izdelke, za katere bi bb upravičen do ugodnega stanovanjskega posojila po obrestni meri R + 3. Poslanec Jože Lenič (LDS) je pri Zdenki Lenič, lastnici podjetja Štorklja v Domžalah, naročb dela v vrednosti 1,068 milijona tolarjev, ki niso bila izvršena v celoti in po ugotovitvah agencije za plačilni promet potrjujejo sum o izstavljanju računov z lažno vsebino. Nova predsednica vla- dne stanovanjske komisije in minisbica za delo Rina Klinar je povedala, da so zaradi ugotovitev inšpekcije agencije za plačilni promet vse prejemnike posojil »R+3« pozvati, naj predložijo račune, iz katerih bo razvidno, kako so posojilo porabili. Vsi, z izjemo poslanke Irene Oman (SDSS), so jih tudi predložib. Omanova zagotavlja, da bo v kratkem predložila vse račune, saj je šele zdaj izvedela, da bi jih morala zbirati. Klinarjeva pravi, da je iz računov, ki so jih predložili vsi, razen Omanove, razvidno, da ni mogoče govoriti o nenamenski porabi proračunskega denarja. Meni pa, da je podatek o nenamenski porabi stanovanjskih posojil prišel v javnost zaradi nenatančne razmejitve med premičnino in nepremičnino. Borut Meško Mateja Bertoncelj Dars/se ena cestna povezava na primorskem RVSSDAL O ČLOVEKOVIH PRAVICAH Avtocesta Dane ■ Fernetiči v dveh letih Za projekt je na voljo več kot 2,5 milijona SIT SEZANA - Leto dni po podpisu pogodbe med dn po^ocesfe Republike Slovenije (DARS) in gradber --v, leutu - na ouseKU ny, nazuno-ieumuvica i] Co 'L'la je bbo opravljeno lani novembra, druga po ,Pa bo letos maja, ko naj bi bba avtocesta v celoti c Rso včeraj v Sežani podpisati še zadnjo pogodbo < P oel na relaciji do državne meje pri Fernetičih. Pogodbo so podpisati pred-®vmki DARS (inž. Jože Bro-SGP Primorje Ajdovšči-,amž-Dušan Černigoj), SCT Sroi-3113 Lož. Ivan Zidar) in (p draški zidar iz Sežane lRa.dos Upanje). . 0 tej pogodbi bodo izvajal-rl, Zl f569.573.g53 tolarjev v Jb letih zgradili 3860 me-, avtoceste med Danami in y .avn° mejo pri Fernetičih. izv^Z801* le zaieta celotna lian °a avtoceste, ki bo spe-sVn * 'R'1110 mesta Sežana -cW °koli 200 m dolgi pre-cevL skozi dva podvoza in čez en nadvoz ter nadvoz za železnico Sežana-Divača. Doslej je DARS dela na projektu gradnje slovenskih avtocest podpisal za nekaj manj kot 36,5 mhijarde tolarjev. Na slovesnem podpisu pogodbe o oddanih delih v prostorih sežanske občine so včeraj vsi bije direktorji gradbenih podjetij izraziti zadovoljstvo nad dejstvom, da so bila njihova podjetja izbrana v poštenem mednarodnem natečaju, obenem pa obljubiti, da se bodo čez dve leti, kot je v pogodbah naveden rok, veselili ob otvoritvi tega odseka. Direktor DARS inž. Jože Brodnik je še posebej poudaril, da se s podpisom o oddaji del za ta odsek končuje ena od faz, ki jih je družba DARS prejela od slovenskega parlamenta, to je, povezava slovenske zahodne meje s sistemom obstoječih slovenskih avtocest. »Na zahodu države nas čakajo še gradnje avtocest med Divačo in Koprom, med Razdrtim in Selom, na vzhodu pa med Mariborom in madžarsko mejo. Za odseke med Divačo in Koprom morajo po načrtih Se letos izdelati lokacijske načrte za Razdrto-Selo in Mairbor-Madžarska meja pa prihodnje leto. Do leta 1999 bodo izdelani vsi odseki med vzhodom in zahodom države, nato pa bomo preusmerili gradnjo na drugi del slovenskega avtocestnega križa, to je med Karavankami in Bregano. (V. C.) Mehanizmi varovanja se spreminjajo Odgovornost za človekove pravice mora prevzeti vsa mednarodna skupnost LJUBLJANA (STA) -Rolv Ryssdal, predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice, ki se te dni mudi v Ljubljani, je včeraj v zbornični dvorani ljubljanske univerze predaval o spremembah mehanizmov varovanja človekovih pravic v Svetu Evrope. Kot je dejal, človekove pravice niso le stvar države in njenih državljanov, ampak je tudi mednarodna skupnost kot celota odgovorna za varovanje osnovnih človekovih pravic in svoboščin. V nadaljevanju je Ryssdal predstavil Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in njeno uresničevanje v praksi, govoril pa je tudi o primerih, ki jih obravnava Evropsko sodišče za človekove pravice. Pri tem je omenil, da se sodišče ne ukvarja z množi- čnim kršenjem človekovih pravic, ki je še vedno preveč pogosto celo na pragu držav podpisnic Evropske konvencije. Kot primer je navedel kršitve na nekaterih območjih nekdanje Jugoslavije. Dodal pa je, da se Evropsko sodišče čedalje bolj zanima za probleme s socialnega, političnega in celo gospodarskega področja v državah podpisnicah Konvencije. Ryssdal je še poudaril, da Evropska konvencija o človekovih pravicah nikakor ne vzpostavlja sistema, ki bi nadomestil državno varovanje človekovih pravic, marveč ga le dopolnjuje. V drugem delu svojega predavanja pa je Ryssdal obravnaval spremembe mehanizmov varovanja človekovih pravic, med drugim skrajšanje sodnih postopkov. Čas je za državni feminizem Vera Kozmik Ob organiziranem vstopanju žensk v politiko (pri Čemer razumima politiko v ožjem pomenu besede, kot vodenje oziroma vplivanje na vodenje države) je bil vedno prisoten strah: strah moških pred izgubo oblasti oziroma privilegijev, ki jih le-ta prinaša. Ta strah se je zelo jasno pokazal že v času francoske revolucije, v kateri so ženske aktivno sodelovale, pozneje pa so bile iz nje izključene. Zahteve po enakih pravicah žensk so v revolucionarni Franciji (o tem piše Vlasta JalušiC v odlični knjigi z naslovom »Dokler se ne vmešajo ženske«) naletele na ignoriranje in posmeh, zagovorniki »nevmeSavanja žensk v politiko« pa so trdili, da bi bil s tem ogrožen družbeni red (njihova osnovna funkcija je vendar materinstvo!) in da so povrhu vsega Zenske tako ali tako nesposobne za vladanje. V19. stoletju so se nasprotniki ženskih pravic posluževali drugačnih argumentov: ni slo več toliko za ogrožanje družbenega reda, ampak za »strah«, da bi bila z vstopom v (izprijeno) politiko ogrožena »krepost« samih žensk... Skratka, univerzalne človekove pravice (beri: moške) je bilo dovolj samo razglasiti, človekove pmvice žensk pa je bilo (in Se vedno je) treba utemeljevati in zagovarjati. Nekaj podobnega se je dogajalo tudi ob začetku organizim-nja mednarodnega dneva žensk. Zahteva socialdemokratskega ženskega gibanja po volilni pravici žensk je naletela na odpor vodstva socialdemokracije, v njej je videla separatizem, svoje nezadovoljstvo pa je podkrepilo s trditvijo, da bi dan žensk lahko ogrozil praznovanje praznika dela. Posebne pravice žensk (pa Čeprav upravičene) naj torej ne bi ogrozile skupnih interesov. Tega »naCela« se politika ne more (ali noCe) znebiti vse do današnjih dni. In politika kot vodenje oziroma vplivanje na vodenje države je seveda strankarska politika, je politika, ki se »dogaja« znotraj posameznih strank in med njimi: v vladi, parlamentu, boju za volilne glasove. V modemih demokmci-jah, kjer je politika poklic (tako kot vsi dmgi), strankarsko politiko oblikujejo pokhcni politiki (in le v majhni meri poklicne političarke). Manjša težava pa nastopi, ker demokracije Zenske pravzaprav izključujejo iz sfere političnega. A ta problem se v praksi dejansko rešuje takole: ženske so relevantne le kot pomemben del volilnega telesa (kako lepa beseda!), od tu naprej pa se začne oblast in jih ne potrebujemo več. Le-to raje prepustimo moškim, bodo že poskrbeli (tudi v imenu žensk), da bo vse lepo in prav. In kaj se zgodi s politiko, če se vanjo vmešajo ženske? Strankarskim kolegom je bilo (in seveda Se vedno je) treba zagotavljati, da s tem, ko bodo v pohtiki tudi ženske, ne bodo dobili nasprotnic, ampak sobojevnice; treba jim je bilo dopovedati, »da ženske ne vodijo kampanje proti pravicam oziroma privilegijem moških«. Zenske so bile torej vedno »vmešane« v politiko natančno toliko, kolikor so jim to dovoljevali drugi (moški, seveda). Ce bi na začetku tega stoletja rekli, da bi bile lahko ženske tudi odlične pravnice, zdravnice, bi večina (tudi žensk) glasno protestirala in zahtevala, naj jih ne silimo v nekaj, cesar si ne želijo, naj Zenske opmvljajo tisto, kar jim gre, se pmvi, ostanejo naj gospodinje, matere, pridne delavke, kmetice... Bog ne daj, da bi jih silili Se v šole! Ko danes rečemo, da bi bile ženske odlične političarke, večina (med njimi tudi ženske) spet zatuli, naj jih nikar ne silimo v nekaj, česar si ne želijo, politika pač ni zanje. Pravo vprašanje je torej, kaj je politika, oziroma, katera je tista politika, v katero naj se ženske ne vmešavajo. Ce je politika priprava (to je pomembno, saj gre za oblikovanje strategij) in sprejem odločitev na vseh področjih življenja, potem bi rada videla tistega, ki trdi, da je politika samo za moške. Odločitev o tem, kako se bodo šolali otroci, je politična odločitev. Odločitev o tem, kakšen bo obmmbni sistem države, je politična odločitev. Odločitev o tem, kdo bo dobival otroške dodatke in kolikšni bodo, je politična odločitev. Odločitev o tem, kakšni bodi davki, je politična odločitev. Odločitev o tem, ali bomo zgradili novo porodnišnico, je politična odločitev. Katere so potem tiste politične odločitve, ki žensk ne zadevajo, ki niso zanje? Seveda pri trditvi, da politika za ženske očitno ni primerna, ne gre za nič drugega kot za stmh pred delitvijo oblasti. S tem pa smo spet pri neprijetnem vprašanju, kaj je feminizem. Ali je to nekakšna revolucija z ženskim obrazom? Tisti, ki so v to prepričani in menijo, da gre za zahtevo po vladavini žensk, ga seveda odklanjajo. Tiste in tisti, Id feminizem oziroma feministično politiko razumemo predvsem kot zahtevo po udeležbi žensk pri vodenju in vplivanju na vodenje države, smo deležni obsodbe, češ da hočemo revolucijo. Feministična politika (Zenska politika) ni nič drugega kot politika zoper podreditvena razmerja, vezana na spol. Je politika, ki zahteva enake izhodiščne možnosti žensk in moških. Izhodiščne možnosti niso možnosti, ki so zapisane v ustavi in zakonih, ampak v vsakodnevnem življenju, v družbenih normah in predstavah pa tudi v individualni (glede na spol specifični!) socializaciji in življenjskih kontekstih. Ce so te zahteve revolucionarne, potem sem seveda revolucionarka. Zato, če me bo kdo spet poskusa! mzoroziti z vpmšanjem, ali sem feministka (moram priznati, da se mi to v zadnjem času pogosto dogaja), mu bom rekla: ne samo, da sem feministka, sem celo sufražetka! Od države namreč pričakujem, da ženskam dejansko zagotovi pasivno in aktivno volilno pmvi-co. Enakopravnost ni dovolj, država bi morala institucionalizi-mti enake možnosti žensk in moških. Skratka, čas je za državni feminizem! r 50 LET DRUGE REPUBLIKE -j KOROŠKI SLOVENCI / POGOVORI S PREDSTAVNIKI PARLAMENTARNIH STRANK, Borisa Jelcina ne bo na veliki proslavi Popov: »Nima časa« DUNAJ - Razprava o udeležbi ruskega predsednika Borisa Jelcina (slika zgoraj) na uradni proslavi ob 50. obletnici ustanovitve druge avstrijske republike 28. aprila na Dunaju je končana. »Predsednik se proslave ne bo udeležil,-ker aprila nima Časa,« je včeraj sporočil ruski veleposlanik na Dunaju Popov. Ruski diplomat je ob tem poudaril, da Jelcinova udeležba na jubilejni proslavi »nikdar ni bila potrjena«. Kot smo poročali, se je v zadnjih dneh veC avstrijskih politikov izreklo za preložitev Jelcinovega obiska v Avstriji, razloga za to pa sta bila krvavo posredovanje ruske vojske v Čečeniji ter nesoglasja med Avstrijo in Rusijo zaradi ruske zahteve po omembi Avstrijske državne pogodbe in avstrijske nevtralnosti v skupni deklaraciji o prihodnjih odnosih med državama. Ivan Lukan Premik v vprašanju manjšinskega mandata? Optimizem pri Enotni listi in Centru za narodnostne skupnosti (CAN) Ivan Lukan DUNAJ, CELOVEC -Pozitiven premik v vprašanju samostojnega manjšinskega mandata za slovensko narodnostno skupnost v koroškem deželnem zboru? Predsednik Enotne liste (EL) Andrej VVakounig je po pogovorih s predsedniki klubov socialdemokratov, ljudske stranke, Liberalnega foruma in zelenih sredi tedna na Dunaju dejal, da je delegacija EL od sogovornikov dobila zagotovilo, da se bodo parlamentarne stranke zavzele za ustrezno rešitev. Predsednika klubov OVP Andreas Khol in Liberalnega foruma Fried-helm Frischenschlager- sta podprla samostojni manjšinski sedež v deželnem zboru, je poudaril-VVakounig, predsednik kluba socialdemokratskih poslancev Peter Kostelka pa je zastopnikom EL zagotovil, da bo SPO o tem vprašanju še razpravljala na koalicijski ravni, ne želi pa biti tista stranka, ki bi ovirala tako rešitev. Tudi državna poslanka Zelenih Terezija StojsiC je po besedah predsednika EL dejala, da manjšinskega mandata ne bo ovirala. Bolj zadržano je načelno pozitivna stališča zveznih politikov komentiral koroški deželni glavar Christof Zematto. Na včerajšnji tiskovni konferenci v Celovcu je dejal, da z Predsednik Enotne liste (EL) Andrej VVakounig (desno) s predsednikom parlamentarnega kluba OVP Andreasom Kholom najnovejšim razvojem tega vprašanja še ni natančneje seznanjen, osebno pa še naprej zagovarja u-stanovitev narodnostne zbornice, katere predsed- nik naj bi manjšino zastopal v deželnem zboru. Kot je znano, EL predlaga model dveh glasovnic na deželnozborskih volitvah. Volilci na dvojezičnem ozemlju naj bi' ne glede na narodnostno pripadnost - z drugo glasovnico lahko neposredno izvolili nosilca samostojnega manjšinskega mandata v deželnem zboru. Tednik »nt« poroCa, da so tudi člani Centra avstrijskih narodnostnih skupnosti (CAN) obiskali vodje parlamentarnih skupin. Predstavniki strank so ob tej priložnosti podprli zamisel o ustanovitvi medskupinske delovne skupnosti za manjšinska vprašanja, je dejal predsednik Centra, Slovenec Karel Smolle. NOVICE Na Koroškem strmoglavilo vojaško letalo - dva mrtva CELOVEC - Blizu vasi Innerkrems ob koroško-salz-burški meji je včeraj opoldne strmoglavilo letalo avstrijske zvezne vojske tipa saab 105 OE. Nesreča se je zgodila med vajo dveh vojaških letal, terjala pa je življenji pilota in tehnika. Do nesreče je prišlo,-ker je eno od letal švedskega tipa prenizko zaključilo looping in treščilo v goro. Nesreča se je zgodila ob lepem vremenu, odgovor na vprašanje, ali je za nesrečo odgovoren pilot ah pa gre za tehnično napako, pa bo dala raziskovalna komisija, ki se je včeraj odpravila na kraj nesreče. Odstopil intendant festivala Štajerska jesen GRADEC - Intendant mednarondno priznanega avantgardnega festivala Štajerska jesen Haberl je odstopil. Odločitev je presenetila kulturno javnost, saj je Haberl šele novembra svojo pogodbo podaljšal do leta 1998. Kot glavni vzrok za odstop je navedel, da se ne more strinjati s »kulturnopolitično demontažo festivala«, kot jo očitno načrtujejo vodilni politiki Štajerske in Gradca. ZILJSKA DOLINA / LUTKARSKA SKUPINA PREBILA LED Slovenska prireditev po več letih CELOVEC - Lutkarji iz Ziljske Bistrice so poskrbeli, da je bila po več letih na Brdu pri Šmohorju, najza-hodnejšem kraju dvojezičnega ozemlja, spet slovenska prireditev. Skupina je nastopila z-igro Na zeljnem listu, precejšen odmev - zbralo se je blizu 50 domačinov - je bil dokaz, da slovenski živelj v tej izpostavljeni vasi še ni zamrl. Na svojo predstavo pa so lutkarji privabili ne le odrasle, temveč tudi mladino, ki je prišla v stik z jezikom, ki ga je pred dvema generacijima govorila še večina domačinov. H V NEPELJO> »Koroška poje« CELOVEC - KKZ vabi na osrednji koncert Koroška poje, ki bo v nedeljo, 5. marca, ob 14.30 v domu glasbe v Celovcu. Letošnji koncert bo namenjen slovenskim skladateljem, ki so po drugi svetovni vojni zapustili domovino. Na koncertu sodelujejo Veronika Men-vielle Fink, Marko Bajuk, Marko Fink; na klavirju jih spremlja Nataša Valant. Nastopili bodo tudi zbori s Koroške, Primorske in iz Kanalske doline. DUNAJ / PONUDBA SLOVAŠKEMU PREMIERU MEČIARJU DUNAJ / BEGUNCI STRANKE 500 milijonov šilingov, če se Slovaška odpove JE Mohovce Mečiar: »Slovaška vlada bo avstrijsko ponudbo resno preučila« Kancler Vranitzky je slovaškemu premieru Mečiarju ponudil 500 milijonov šilingov za izrabo alternativne energije DUNAJ - 500 milijonov avstrijskih šilingov - to je uradna avstrijska ponudba Slovaški, če se ta odpove načrtovani dograditvi jedrske elektrarne Mohovce in omenjeno vsoto vloži v preureditev nuklearke v plinsko elektrarno ali denar uporabi za koriščenje alternativnih energetskih virov. Ponudbo je vCeraj izrekel avstrijski zvezni kancler Franz Vranitzy v pogovoru s slovaškim premierjem Mečiarjem, ki se je mudil na enodnevnem uradnem obisku v Avstriji. Slovaški premier avstrijskega predloga za-zdaj še ni zavrnil. Napovedal je, da bo slovaška vlada ponudbo resno preučila. »Ce se bi izkazalo, da je preureditev predraga, bomo nu- klearko dogradili, hkrati pa iz omrežja izključili jedrsko elektrarno Bohuni-ce,« je dodal MeCiar. Kancler Vranitzky je Mečiarju ponovil uradno stališče vlade, da Avstrija odklanja dograditev sporne elektrarne ne le iz varnostnih, temveč tudi iz gospodarskih razlogov, poleg tega slovaško-fran-coski konzorcij ni izpolnil nobenega od štirih pogojev, ki jih je Vzhodnoevropska banka (EBRD) postavila kot pogoj za svoje posojilo. Sporna jedrska elektrarna je bila osrednja tema tudi v pogovorih z zveznim predsednikom Klestilom, predsednikom državnega zbora Fischerjem in zunanjim ministrom Mokkom. Vsi sogovorniki so mu potrdili, da se je Avstrija odločila za odločen boj proti dograditvi JE Mohovce, vendar je hkrati pripravljena Slovaški pomagati pri naložbah za izrabo drugih energetskih virov. Slovaškega premiera je pred uradom kanclerja »sprejela« tudi delegacija organizacije za varstvo okolja Global 2000 in zahtevala odpoved jedrski energiji . Ivan Lukan OZN je ostro kritizirala begunsko zakonodajo Avstrije Loschnak je odločno zavrnil očitke DUNAJ - Organizacija združenih naro-. dov ostro kritizira ravnanje avstrijskih oblasti z azilanti. Komisarka, pristojna za begunce, je v pogovoru za Avstrijsko televizijo (ORF) kritizirala predvsem avstrijsko prakso takojšnjega odgona azilantov oziroma beguncev v tako imenovane vame tretje dežele, »Čeprav ni jasno, ali gre za države, v katerih je azilantom dejansko tudi zagotovljena varnost«. Notranji minister-Franz Loschnak je kritiko OZN takoj zavrnil in poudaril, da trditve komisarke OZN ne držijo. V zvezi s tem je Loschnak omenil tudi Slovenijo in dejal, da šteje Slovenija v oceh-OZN nenadoma med tiste države, v katerih begunci niso vami. Avstrija je drugačnega mnenja, je poudaril notranji minister in pojasnil, da avstrijske oblasti vrnejo azilante le tistim državam, ki so Članice Sveta Evrope (SE) in so podpisale ženevsko konvencijo. Kritika OZN je močno odmevala v avstrijski javnosti. Kot je znano, je avstrijska zakonodaja o tujcih zelo restriktivna. Kritiki poudarjajo, da je Avstrija prav zaradi restriktivne begunske zakonodaje močno izgubila mednarodni ugled, ki ga je država imela vsa po-vojna leta._______(I -L.) Je Haider že prehitel ljudsko stranko? DUNAJ - Sest tednov-pred svojim zveznim kongresom se Avstrijska ljudska stranka (OVP) sooča z dramatičnim upadom števila volilcev oziroma simpatizerjev. Po neki javnomnenjski raziskavi so Haiderjevi svobodnjaki pravkar dohiteli Busekovo stranko, po drugi pa jo celo ze prehiteli. S tem bi ljudska stranka bila le še tretja politična sila v državi. Raziskovalci javnega mnenja slabe rezultate povezujejo s stalno razpravo znotraj stranke, ali je sedanji predsednik Erhard Busek pravi mož na vrhu stranke. OVP je na zadnjih državnozborskih volitvah dobila 28 odstotkov glasov, svobodnjaki 24, socialdemokrati pa 34. KULTURA Sobota, 4. marca 1995 OB NOVI MERKUJEVI KNJIGI Naša davna preteklost skozi zapiske tržaškega notarja So knjige, ki jih kupiš, jih prebereš, se naslajaš ob napeti zgodbi, in Čakaš, kako se bo zgodba končala. Nato jih spraviš na polico in v roke jih ne vzameš nikoli vec Potem so knjige, ki jih kupiš, ker je prav, da jih imaš, jih bežno prelistaš, in jih nato spraviš na knjižno polico. Preberejo jih samo sladokusci. Tu pa tam sežeš na polico, jih vzameš v roko in poiščeš podatek, ki te trenutno zanima. Pavle Merku - kot sicer vsi, ki se ukvarjajo z raziskovalno dejavnostjo -piše knjige druge vrste. Napetost dogajanj ni njihova značilnost, v teh knjigah nikjer nikogar ne ubijejo, nih-Ce se z nikomer ne poljublja, popolnoma nesmiselno je vprašanje o tem, kakšen bo konec. Vendar vsebuje »II "Libro di perti-cazioni" del Notaro Giusto Ravizza (1525): il testo e 1‘analisi dei nomi personali, di istituzioni e di luoghi« mnogo šarma, ker v tej knjižici najde- Bojan Brezigar mo sebe, svoje kraje, tudi svoja imena. Zato jo kupiš, jo prebereš - in pri tem ne Čakaš, kakšen bo konec, ampak koga boš v njej še našel, nato jo spraviš na polico, a boš po njej pogo-stoma segel: vsakokrat, ko boš hotel sinu, ali vnuku, ali pa znancu pokazati delček svoje preteklosti. »Libro di perticazioni« je v bistvu popis vinogradov Cesar Friderik je leta 1507 prepovedal sajenje novih vinogradov, dovolil pa je vinogradnikom, da obdelujejo že obstoječe vinograde. Tržaška občina je zato poverila notarju Ravizzi nalogo, da izvede popis vinogradov od Barkovelj do Devina, in Ravizza je to vestno naredil. Popisne pole hrani diplomatski arhiv tržaške občinske knjižnice, kjer ga je Merku našel in ga prepisal. Kot sam pojasnjuje, je bilo delo zelo težavno, saj je pisava marsikje nejasna. Ce ga vprašaš, bo sicer - kot rad naredi -minimiziral, češ da je takega dela že navajen; kljub temu pa pove, da se je z notarjem Ravizzo ukvarjal celo leto, kar seveda ni malo; niti za človeka, ki je priznan strokovnjak na tem področju in ki ima za seboj že nekaj desetletij brskanja po arhivih. Seveda, "zgodbe" v knjigi ni. Vendar tudi podatek, da »Laurentius Se-tmach de Sanda Cruce habet unam vineam cum baieto contiguo a parte inferiori scitam in contiata Grete iuxta bos confines« ni brez šarma. Sirki, Sedmaki, Tretjaki, Tenceti in Bogatci iz Križa se bodo v tistih zapiskih našli in, kdo ve, morda bo kdo našel tudi svoj vinograd. Isto velja za Kontovel, Prosek, Barkovlje, Nabrežino, Zgonik in Devin. Našel bo tudi razlago svojega priimka, pa še številna ledinska imena, od katerih jih je bilo nekaj doslej popolnoma nepoznanih. Zato je ta knjiga zaklad in ji pripada ugledno mesto med žal preredkimi publikacijami, ki so v zadnjih letih odkrivale našo zgodovino. To je znanstveno delo, pri katerem ni mesta za emocije, in kjer ni mogoCe prikrivati dejstev, pa čeprav so za nekatere neprijetna. To velja tudi za ugotovitve te knjige, še zlasti za tržaški izvor nekaterih ledinskih imen v sicer povsem slovenskih krajih: potrditev, da sega v teh krajih pretakanje ljudi daleč v zgodovino. Ta knjiga ima torej dvojno vrednost: je znanstveno delo, in kot taka je sestavni del preučevanja zgodovine tržaškega podeželja, namenjena zgodovinarjem in knjižnicam; je pa tudi poljudno Čtivo za prebivalce krajev od Barkovelj do Devina, o katerih dejansko piše. Pa še eno vrednost bi tu omenili: tisto, zaradi katere številni naši italijanski someščani prijazno Čestitajo Merkuju, dejansko pa vihajo nos, kot so to počenjali že ob objavi pisem grofice Marenzijeve: moti jih namreč vsako strokovno utemeljeno delo, ki priCa o slovenski prisotnosti v teh krajih. Ne moremo jim pomagati, saj tu ne gre za ugibanja ali politične teze, ampak za zgodovinska dejstva. THUGESTE LAHKA GLASBA Vinicio Capossela in njegov svojstveni glasbeno-nočni svet V tržaškem gledališču Miela je v Četrtek zvečer nastopil itah-janski kantavtor Vinicio Capossela, ki je širšemu občinstvu morda povsem neznan, vendar ima kar lepo število zvestih poslušalcev, saj ga je v Trstu sprejela polna dvorana, v kateri je bilo čutiti prijetno vzdušje navdušenega pričakovanja (foto Studio Reportage). Sicer je glasbenik tega vajen; odkar je leta 1990 izdal prvi album z naslovom AlTuna e trentacinque drča (Pribbžno ob enih petintrideset), za katerega je leto kasneje prejel Tencovo nagrado za glasbeni prvenec, njegova popularnost stalno raste. Z drugo LP ploščo Modi iz leta 1991 si je pridobil še nove občudovalce, kar je potrdil z zadnjim albumom Camera a sud (Soba na jugu), ki je izšla lani. Pomembni pa so tudi njegovi nastopi v živo, ob spremljavi solidne skupine glasbenikov. Sicer je Vinicio Capossela nastopal že takorekoc od mladih nog, po barih, bistrojih, plesiščih, v skupini, v duu in sam. Tudi sedaj je vendo na poti; velik uspeh je imela denimo, njegova turneja s Paolom Rossijem. Njegov nastop pred občinstvom je prijeten. Med izvajalci na odm in poslušalci v dvorani se ustvari vzdušje, ki sloni tako na glasbi kot na zgodbah, o katerih pripovedujejo besedila pesmi, a tudi drobna, tu in tam posuta ironična kantavto- rjeva razmišljanja. To je vzdušje, ki priklice pred oCi noCne bare proti koncu večera, ko se že zapirajo, morda nekje na meji med Severno in Južno Ameriko, ali pa tudi ob Jadranski obali v mrtvi sezoni, ko so jo trume truristov zapustile. To so tudi ulice ponoči, na njih pa ljudje, ki so svoj cilj že izgubili iz vida, prašne ceste latinsko ameriškega mesteca, ki jih je prijetno opazovati s hladne kantine. A to je tudi ves današnji svet, kjer so vplivi spremešani, stari lokalni običaji pa se prepletajo z običaji od drugod. Latinsko-ameriško Caposselo-vih pesmi vzdušje vsekakor izhaja iz prijetno zibajočega ritma njegovih skladb, rumba, mambo in drugi plesi so kdaj prisotni že v naslovih, vendar je občutiti tudi jazz in rock, pa tudi vphv italijanske glasbe. Hitrim, veselim skladbam sledijo počasnejše in zamišljene. V spored četrtkovega koncerta je kantavtor vključil pesmi z novega albuma, kot so denimo Zampano, Che cosse V-amor, Camera a sud, in tudi starejše skladbe iz prvih albumov kot so Modi, Cadillac in La regina del Florida. Vinicia Caposselo so spre-mljah se Lucio Calliendo (bobni, tolkala), Enrico Lazzarini (kontrabas), Gioigio Cavalli (kitara) in Piero Osdorici (saksofon). (vat) Slovite Mačke (Cats) bodo dober mesec na sporedu v milanski dvorani Pa/atrussardi Milan, vodilno italijansko mesto v gospodarstvu si v zadnjih letih utrjuje tudi položaj prvaka v kulturi, Se zlasti po vključitvi v krog mednarodnih produkcij. Oktobra je nastopil čarovnik David Copperdfield, novembra je Strehlerjev Piccolo Tea-bo priredil festival Združenja evropskih gledališč, pred nekaj tedni je gostovala ameriška igralka Shirley MacLaine, sedaj pa je na vrsti najbolj obiskan musical vseh Časov. Med potovanjem v London ali Nevv York je bil ogled take predstave skoraj dolžnost, ljubitelji te gledališke zvrsti pa so morali doslej praviloma potovati na Dunaj ali v Mti-nchen. Izjeme v zadnjih letih sta bili predstavi Jesus Christ Superstar, ki so ga pred petimi leti predstavili tu-rli na tržaškem gradu in Hair, ki smo ga lahko videli v ljubljanskih Križankah ali v Benetkah. V za nas si-Cer malo oddaljenem Milanu pa so se sedaj športno dvorano Palatrus-sardi popolnoma preuredili za predstavo Cats. Cats - MaCke je najbolj uspešen rnusical vseh časov. Krstno uprizoritev je bila v Londonu 11. maja 1981, v New Yorku pa je bila predstava Prvič na sporedu 7. oktobra 1982. Cd takrat je Cats najbolj obiskan musical v teh dveh mestih, kjer ga še danes uspešno predstavljajo. Z le-_Jj_so pripravili stalno predstavo tudi i# v Tokiu, dve zasedbi pa stalno krožita po svetu. V štirinajstih letih si je predstavo ogledalo že preko 50 milijonov ljudi, v Italiji pa naj bi jo od danes do 2. aprila videlo približno 100.000 oseb. Cats je pred petnajstimi leti napisal znani angleški pisatelj-skladatelj Andrew Lloyd VVebber, ki je poleg ”MaCk” pripravil še druge zelo uspešne predstave, kot so Joseph and the Ama-zing Raincoat, Jesus Christ Superstar, Evita, Starlight Express, The Phantom of the Opera, Aspects of Love in Sun-set Boulevard. Zamisel o glasbeni predstavi o skrivnostnem svetu muc je dobil po branju dela Old Possum’s Book of Practi-cal Cats ameriškega pesnika Thomasa Stearnsa Eliota. VVebber je s pomočjo glasbenika Trevo-rja Nunna uglasbil in priredil pesnitev. Came-ron Mackintosh, med najboljšimi svetovnimi producenti musicalov, je v VVebberjevi priredbi videl uspešno delo in gmotno omogočil uresničitev zamisli. Dogajanje je postavljeno v mačje običajno okolje: smetnjak, zapuščeni in odrabljeni avtomobilski deli, cevi, pralni stroji, nad katerimi sije polna luna. V tem okolju so muce doma, tu se o divja njeno nočno življenje. MaCke se zbirajo na tajnem srečanju, takozvanem Jellicie Ball-u, vsaka z upanjem, da jo bo Old Deuteronomy, mačkon v pravem smislu besede, izbral za potovanje v vesolje. Kostumi so zelo lepe. Vsak igralec potrebuje približno eno uro, da se pred ogledalom maskira. Vsaka obleka je pripravljena po meri igralca, vse je ročno izdelano. Igralci, ki prihajajo iz dvanajstih različnih držav, so vsi izurjeni plesalci in dobri pevci, saj bi ne moralo biti drugače v predstavi, kjer so skoraj vse vloge glavne. Predstava je zelo lepa in privlači gledalce, saj prizorišče skakanja in plesanja mačk ni samo oder: Ce si boste predstavo ogledali, ne bodite presenečeni, Ce se vam bo mačka oglasila za ušesom. Na odru in v dvorani bo plesalo in pelo trideset mačk, za glasbo (med dvajsetimi pesmi je tudi zelo slavna Memory) bo skrbel 37-elanski orkester, ki bo igral za odrom. Za predstavo, ki traja dve uri in štirideset minut, je v Milan prišlo iz New Yorka kar 37 tehnikov, ki so namestili izredno zahtevno sceno, za prenos katere je bilo potrebnih kar 27 tovornjakov. V nekaj tednih so povsem preuredili Palatrussardi, ki je izgubil podobo športne palače. Namestili so preko 300 žarometov, 30 km električnih napeljav, 20.000 luCk in 20 monitorjev. Predstavo popestri kar 235 različnih svetlobnih trikov, na stropu so namestili umetno nebo, ki tehta preko 16 ton. Prostor za publiko so seveda omejili, vseeno pa bo italijanski publiki na voljo 3.000 udobnih sedežev. Predstave bodo vsak dan ob 21. uri, ob praznikih bo tudi popoldanska predstava ob 16. uri. Vstopnice stanejo od 30.000 do 150.000 lir, organizatorji so tudi poskrbeli za posebne turistične pakete s prenočitvijo in vstopnico. Za vse informacije in rezervacije lahko pokličete gledališče Smeraldo, prireditelja predstave Cats v Italiji na št. 02/29006767. Aleš VValtritsch NA KRATKO Gostovanje baletnega gledališča St. Petersburg LJUBLJANA - V Cankarjevem domu bo v nedeljo in ponedeljek nastopilo baletno gledališče Sankt Petersburg, ki sodi danes med najzanimivejše pojave ruske plesne umetnosti. V nedeljo bo uprizorjen balet v dveh dejanjih P.LCajkovskega, v ponedeljek pa Don Kihot ah NorCeva fantazija. V zadnjih petih letih je imelo gledališče Sankt Petersburg številne turneje po Nemčiji, Angliji, Franciji, ZDA in Japonski in si s tem zagotovilo trden položaj med najvecjimi baletnimi gledališči našega Časa. Odločujoči peCat gledališču je dal njegov baletni direktor židovskega porekla Boris Eifrnan, la ni Čakal na perestrojko, paC pa si je zadal nalogo, da vdihne ruskemu baletu nov značaj in nove izrazne oblike. Za svojo skupino je zastavil dve temeljni smernici: prva je avantgardni slog modernega plesa, druga pa klasični slog, ki obsega velika literarna dela v baletu. (A. P.) »The Incident« FRIBOURG - V švicarskem mestu Fribourgu bo od 30. junija do 2. julija Mednarodni simpozij za pregled umetnosti, tehnologije in fenomenov, ki bo zajemal področje mejnih znanosti. Cilj simpozija je raziskovanje različnih pristopov k zavesti, saj se vse veC ljudi zaveda resničnosti fenomenov, kot so pojavi neznanih letečih predmetov, parapsihološki pojavi, sanje...Sodobni umetniki in znanstveniki bodo diskutirah o različnih področij, kot na primer primerjava kibernetskega prostora, virtualne resničnosti in umetnega življenja s študijami narave reh-gioznih izkustev, šamanizma in sanj. Simpozij bo del večjega, umetniškega programa, ki bo vključeval razstave, predstave, video, film in glasbo. Ker je število prijavnih mest omejeno, je potrebna predhodna rezervacija. Dodatne informacije dobite v uredništvu kulture časopisa Republike. (A. P.) V Varšavi so prenovili in vrnili ukraden rokopis VARŠAVA (Reuter) - Kot je poročala tiskovna agencija PAP, je poljska Narodna knjižnica iz Varšave prenovila in vrnila dragocen rokopis iz 14. stoletja, ki so ga ukradli iz nekega grškega samostana. Lekcionar z 202 stranmi, ki so ga v Skopju v Makedoniji napisah leta 1313 v stari slovanščini, je izginil iz samostana Agios Pantelemonas, potem pa so ga ob koncu leta 1992 prinesli v varšavsko knjižnico, da bi ga v ustanovi ocenih. Poljski strokovnjaki so ga prepoznah in poslali nazaj v samostan na gori Athos. Agencija je dodala, da je tožilstvo proti osumljencem sprožilo kriminalni postopek. Najbolj brane knjige v slovenskih knjižnicah (v mesecu februarju) Uspešnice, ki se pojavljajo na različnih koncih Slovenije, so predvsem osebno-izpovedne narave. Med njimi prednjačijo Čudež ljubezni Zvoneta Modreja, Življenje je tvoje Louise Hay in roman o narkomaniji Borbolleta Marinke Fritz-Kunc. O priljubljenosti del naših politikov pričajo zlasti Okopi Janeza Janše. Se vedno so popularni tudi romani Grishama Johna, po katerih so nastale filmske uspešnice Klient, Firma in Pelikanovo sporočilo. Knjižnica Otona Zupančiča -Delavska knjižnica, Tivolska cesta 30, Ljubljana 1. Janez Janša: Okopi 2. Miha Brejc: Vmesni čas 3. Zvone Modrej: Čudež ljubezni 4. Marinka Fritz-Kunc: Borboletta 5. Adam Douglas: Stoparski vodnik po galaksiji Knjižnica Kranj, splošni oddelek, Slovenski trg 3, Kranj 1. Peter Russel: Knjiga o možganih 2. Zvone Modrej: Čudež ljubezni 3. John Grisham: Firma 4. Janez Janša: Okopi 5. Louise Hay: Življenje je tvoje Knjižnica Mirana Jarca, Oddelek za odrasle, Jenkova 1, Novo mesto 1. Janez Janša: Okopi 2. Sanja Rozman: Sanje o rdeCem oblaku 3. Barbara Taylor Bradford: Zenska njegovega življenja 4. Marcelle Auclair: Knjiga o sreči 5. Mateja Zorman: Word Perfect Mariborska knjižnica, Rotovški trg 2, Maribor 1. Garcia Marques: Sto let samote 2. Janez Janša: Okopi 3. Jeffrey Archer: Kane in Abel 4. Feri LainšCek: Namesto koga roža cveti 5. Peter Lemesurier: Nostradamus naslednjih petdeset let Goriška knjižnica France Bevk, Ulica Gradnikove brigade 25, Nova gorica 1. Vasja Klavora: Koraki skozi meglo 2. Marinka Fritz-Kunc: Borboletta 3. Betty Mahmoodi: Ne dam svojega otroka 4. John Grisham: Klient 5. Louise Hay: Življenje je tvoje Pripravila: Andreja Paljevec GLEDALIŠČE / LEPA VIDA Osupljive podobe iz nezavednega LJUBLJANA - Mit o Lepi Vidi in njenem brezmejnem hrepenenju je ob črtomirovstvu kot zgodbi o prekrščeva-nju in konvertitstvu menda eno ključnih mest za razumevanje nacionalnega značaja. Kljub svoji obremenjenosti pa je Lepa Vida s svojo ambivalentnostjo, razprtostjo in neizrekljivimi usedlinami, ki jih je mogoče spraskati tako ali drugače, z različnimi odmerki individualnega, še vedno izziv za vsakovrstne reinterpretacije od Šeligove do najnovejše Freyeve. Frey se je Lepe Vide lotil kot »koreodramske freske po motivih drame Ivana Cankarja«, kar pomeni, da mu je besedilo služilo predvsem kot gradivo za lastno videnje in premeščanje, za avtorsko preoblikovanje in pregnetenje predloge, kot v pesniško govorico odeta zakladnica arhetipov in sentimentov. Tako nastopa Cankarjeva drama predvsem v prvem delu kot posneti in nekako v ozadju, komaj slišno in kot od onstran predvajani stavki, od razbolelosti in zavrtosti, uvrtanosti in vzvišenosti hrepenenja razpotegnjeni, šepetani, torej skoraj na meji molka. To Cankarjevo besedilo je spremljano z intenzivnimi - pa vendar minimalističnimi - grimasami in zablokirano gestikulacijo, v katerih protagonista govorita o nekakšni usodni pahnje-nosti in porinjenosti na pot hrepenenja, o neCem torej, kar posameznika sili onstran, v prostor soočenja s transcendenco, smrtjo, onstran videzov in slepil, v gledanje »iz obličja v obličje«. To seveda pomeni, da je onstran prostor, kjer se dogodi soočenje z resnico, kakršna koli - v primem, da je onstran le nic in nič drugega - in kakor koli neznosna že je. Po tem delu pred zidom z vrati, ki se odprejo v pomnožene prostore brez konca, predvsem pa v soočenje z iracionalnim, z zakonitostmi sveta, ki so neujemljive in delujejo po principu materializiranih strahov, se spačene figure iz Freyeve »freske« pomaknejo v imaginarni prostor, v svet sanj in slutenj, v svet fascinantnih podob in morastih naplavin nezavednega. Vse to, kar nam je o teh osebnih, avtorskih travmah uprizorjeno, pa nastopa v obliki vabljivih, vizualno razkošnih slik in situacij, za katerimi predvsem zaradi izredne sugestivnosti stoji tudi splošno, torej nekaj, na podlagi Cesar se lahko gledalec spoprime s podobnimi lastnimi potlačitvami; ravno zaradi globine do konca in po asociativni logiki nanizanih situacij dobi Freyeva predstava arhetipsko, slošno veljavo. In z njo učinkovitost za vse, ki delijo iste sanje. Pri tem je režijsko-koreografski postopek samo podoben tistemu, ki ga je Frey že uporabil v svoji najboljši predstavi Dogodek v mestu Gogi po predlogi Slavka Gruma. Pri Lepi Vidi je odrsko dogajanje podloženo z avtorsko glasbo Janija Goloba, ki je uglasbil parole - tipične, paradigmatske, udarne stavke - iz Cankarjevega besedila. Pri tem je bila navezava na Gruma bolj zvesta besedilu, saj je šlo za natančno in sugestivno vživljanje in ponazarjanje za delo tipične grumovske atmosfere, tokrat pa je Freyevo sprehajanje po meandrih hrepenenja bolj avtorsko in hermetično. Z očiščevanjem simbolov in njihovim polnjenjem z avtorskimi slikami in obsedenostmi, predvsem odnosom med materjo in sinom, odnosom do ženske kot matere in žene nasploh, ki pa je vendar povezano (tudi) z Vido in njeno zaradi hrepenenja razbito družino iz mita oziroma s Cankarjevo dramo, smo dobili radikalen, predvsem pa dosleden in neprizanesljiv spopad s tematiko. Ki pa je hkrati manj prepoznaven, saj besedilo ne nudi veC ključa za razumevanje uprizoritve; tako se nam Vida spreminja v mater iz Skodelice kave, Damjan pa v Vidinega zapuščenega moža iz mitske predloge. Osebe se v Freyevi Lepi Vidi množijo in premeščajo predvsem na podlagi individualnih analogij in zrcaljenj, kar otežuje razumevanje. Ne pa tudi vživljanja v nabito in vizualno osupljivo pa z izredno požrtvovalnostjo odigrano uprizoritev. Vse podobe, ki jih pred nas postavlja Frey s sodelavci, so izredno Ciste, režijsko premišljene in dosledno izpeljane, tudi v bolj ekstenzivnih, pa ne razvlečenih prizorih nabite z notranjo intenzivnostjo. Ta je - presenetljivo -dovolj močna tudi v primeru minimalizma v prvem delu, ki ves čas grozi, da bo prestopil mejo in postal izpraznjena gesta, da bo vzbujal nelagodje s počasnostjo in zablokiranostjo akcije. Čeprav predstava uporabi več pri Freyu že videnih stvari - predvsem je to prostor z vrati ob straneh, ki imajo podobno vlogo kot okna - je Lepa Vida učinkovito, sugestivno in brezrezervno prekrižarila meandre nezavednega. Slovensko mladinsko gledališče v koprodukciji s Ko-reodramo: Lepa Vida. Avtorski projekt Damirja Zlatarja Freya po motivih Ivana Cankarja. Avtor glasbe Jani Golob, scenografija Andrej Stražišar, kostumografija Jerneja Jambrek, dramaturgija Tatjana Ažman. Igrajo: Pavle Ravnohrib, Niko Goršič, Željko Hrs, Maruša Oblak, Štefka Drolc, Draga Potočnjak, Mojca Partljič, Jadranka Tomažič, Metka Trdin, Vera Per, Olga Grad, Ivan Rupnik in Janez Eržen. Premiera je bila 22. januarja v zgornji dvorani SMG. EVROAGENDA BERLIN Mednarodni festival za sodobno glasbo 15. Musik-Biennale Berlin, od 10. do 19. marca, Berliner Festspiele, Budapester StraBe 50, Berlin, informacije na tel. 30/254 890. Berlinski glasbeni bienale se je rodil pred 30 leti v NDR. Otvoritveni koncert bo 10. marca v Konzerthaus Berlin predstavil moto festivala, most med preteklostjo in sedanjostjo. V programu bodo dela Pendereckega, Ligetija in Scelsija, nato pa premiera skladbe Dietra Schnebla Mrtvaški ples. Vinko Globokar bo 11. marca dirigiral svojo UArmonia Drammatica, naslednjega dne pa nastopil kot pozavnist. Festival bo obsegal skupaj 22 koncertov. (S.V.) LONDON Palladio v Middlesexu Royal Accademy of Arts, London, Piccadilly Wl, do 2. aprila, odprto vsak dan od 10. do 18. ure, informacije na tel. 0044/71/4394996. V prvi polovici 18. stoletja je lord Richard Boyle, grof Burlington (1694 - 1753) sprožil svojevrstno kulturno revolucijo na angleškem podeželju. Zgradil si je podeželsko rezidenco Chisvrich House (na sliki), eno najo-riginalnejših v 18. stoletju. Rezidenca je postala vzor sloga, ki se je gibal med vplivi velikega italijanskega arhitekta Andrea Palladia (1508 - 1580) in tako imenovano Arkadijo. Razstava obsega okoli 120 del (slike, akvareli, risbe, skulpture) Palladia, Iniga Jonesa, VVilliama Kenta in dragih avtorjev. (V. U.) MARTIGNV MILANO Egon Schiele Fondation Pierre Gianadda, me du Forum, Martigny, do 14. maja, vsak dan od 10. do 18. ure, informacije na tel. 0041/26/223978. Ekspresionistični avstrijski slikar in grafik Egon Schiele (1890 - 1918) je z Gustavom Khmtom, ki je nanj vplival, in Oskarjem Ko-koschko avtor, ki je najvidneje zaznamoval dunajsko umetnost zgodnjega 20. stoletja. Med njegova najmočnejša dela sodijo moški in ženski akti, ki jih je izdelal zlasti v tehnikah risbe, gvaša in akvarela. Schiele je zapustil tudi številne avtorprtretne upodobitve. Razstava obsega serijo okoli 100 slik in del na papirju iz obdobja med letoma 1906 in 1918 in predstavlja antologijski hommage avtorju (na sliki: Slepca, 1915). (V. U.) Giacomettijeva retrospektiva Palazzo reale, piazza del Duomo, Milano, do 2. aprila, odprto od torka do nedelje od 9.30 do 18.30, informacije na tel. 02/62083914. Obsežna retrospektivna razstava v Milanu z okoli 100 deli pričenja serijo projektov, ki bodo spremljali 30. obletnico smrti znamenitega švicarskega kiparja Alberta Giacomettija (1901 -1966). Velika retrospektivna razstava ponuja prikaz njegovega celotnega likovnega razvoja. Na ogled je okoli 30 njegovih skulptur in okoli 70 slik in risb, med katerimi so tudi manj znana dela - med temi študije, posvečene Cimabuejevi freskantski poslikavi v cerkvi sv. Frančiška v Assisiju (na sliki: Mož, ki hodi H, 1960). (V.U.) «ai NOVO NA ODRU Tom Stoppard: Arkadija : Režiser Janez Pipan, prevajalec Lado Kralj, dramaturginja Diana Koloini, scenografka Sanja Jurca Avci, kostumografka Doris Kristič, lektorica Majda Križaj, skladatelj Drago Ivanuša, glasbeni vodja Brane Demšar, igrajo Nataša Ralijan, Jernej Šugman, Vojko Zidar, Bojan Emeršič, Tone Gogala, Polona Vetrih, Andrej Nahtigal, Silva Čušin, Polona Juh, Igor Samobor, Gregor Bakovič, Gregor Geč, SNG Drama, premiera nocoj ob 20. uri, predstava traja dve uri in pol, en odmor, cene za premiero 1300 - 1700 SIT, izven 1000 -1300 ; SIT, cena gledališkega lista 400 SIT. j Arkadija sodi v teko-^ čo, evropsko dramsko ; produkcijo, saj je bila t njena krstna uprizori-j tev leta 1993 v Londo-j nu. Po besedah Janeza J Pipana je Arkadija kompilacija vsega, kar v svetu poimenujemo I kot 90 leta. Avtor je ) jemal najrazličnejše motive iz znanosti, umetnosti, literarne zgodovine, oblikovanja krajine... Tom Stoppard gradi strukturo in poetiko igre na bizarni domislici mešanja dveh Časov, pri Čemer gre za spogledovanje z duhovno zgodovino. Dogodek iz preteklosti, v katerem naj bi lord Byron zaradi ljubosumnosti ustrelil nekega pesnika, raziskujeta v današnjem Času »mačistični« profesor in pisateljica. Stoppard je do verodostojnega rekonstruiranja preteklosti skeptičen. Sarkastično ironiziranje in duhovitost na račun vsega sta temeljni kvaliteti Stop-pardove pisave. (A. P.) Matej Bogataj ZDA / SODNA OBRAVNAVA PROTI OJ. SIMPSONU ZDA / NAJSLAVNEJŠA DIRKA VLEČNIH PSOV Tožilstvo trdi, da so Lopezovo podkupili Da bi pričala v Simpsonovo korist je dobilo 5.000 $ Letos je Iditarod brez sponzorjev Organizacije za varstvo živali ostro kritizirajo dirko zaradi nečloveškega ravnanja s psi LOS ANGELES -Tožilstvo na sodni obravnavi proti OJ. Simpsonu trdi, da je ključna priča obrambe dobila za pričevanje, s katerim je obtožencu priskrbela alibi, Podkupnino 5.000 dolarjev. Rosa Lopez, bivša hišna pomočnica Simpsonovega soseda, je po mnenju tožilcev lagala v korist obtoženca in neki prijateljici celo zaupala, da so ji ponudili za pričevanje lepo vsoto. Lopezova je obtožbe zanikala, češ da so prijateljico za te izjave prav tako lahko podkupili. Namestnik javnega tožilca Christopher Darden je Lopezovo med zasliševanjem tudi vprašal, naj razloži, kaj je menila, ko je izjavila, da bi »pričala karkoli v kateremkoli trenutku«, da bi pomagala Simpsonu. Darden trdi, da Lopezovi Simpsonova žena ni bila všeC, ker je nekoč oklofutala njeno prijateljico Michelle, ki je bila v službi pri Simpsonovih. Namestnik javnega tožilca jo je tudi večkrat vprašal, ali je izjavila prijateljici in bivši delodajalki Sylvianne VValker, da je OJ. Simpson velik Človek in bi zanj pričala kadarkoli. Lopezova je odvrnila, da se te trditve ne spominja. Zanikala je tudi, da je prijateljici Sylviji Guerre-ra povedala, da so ji ponudili 5.000 dolarjev, da bi pričala v Simpsonovo korist in da bi lahko tudi Guerrerova zasluzila isto vsoto za to uslugo. Lopezova, ki živi v ZDA že 27 let, se sedaj namerava vrniti v rodni EL Salvador, češ da so ji mediji uničili življenje. ANCHORAGE - Danes se pričenja Iditarod, tradicionalna 1.868 kilometrov dolga dirka vlečnih psov. Dirka iz Anchoragea do mesta Nome na Be-rinškem morju je letos doživela pravi pretres, saj so jo zapustili sponzorji, in sicer zaradi protestov organizacij za zaščito živali, ki trdijo, da je dirka nepotrebno mučenje vlečnih psov. Polemike je sprožil že lani pogin enega od psov štirikratne zmagovalke Iditaroda Susan Butcher. Zaradi tega se je družba Timberland odpovedala sponzorstvu tekme, posnemali pa so jo Se drugi sponzorji. Denar za dirko so morali naposled zbrati s posebno zbiralno akcijo, ki je bila res uspešna, saj so napovedali, da bo le- SREDNJA AZIJA / SVETOVNA BANKA NAKAZALA 32 MILIJONOV DOLARJEV - Ob umirajočem Aralskem jezeru Pet srednjeazijskih držav pa bo le s težavo dobilo skupni jezik za rešitev jezera DASOVUZ (TURKMENISTAN) - Aralsko jezero je bilo nekoč četrto največje slano jezero na svetu. V primerjavi z letom 1960 je izgubilo več kot eno tretjino svoje površine, njegove vode pa so tako nasičene s soljo in strupenimi kemikalijami, da je v njem življenje skoraj v celoti zamrlo. Prav zato so se včeraj v turkmenistanskem Dašovuzu sestali predsedniki petih srednjeazijski držav nekdanje Sovjetske zveze, ki so posredno in neposredno odgovorne za usodo Aralskega jezera. Nekoč je bilo to jezero pravi srednjeazijski biser, nahajalo se je ob karavanski poti svile. Ljudje ob deltah Sirdarje in Amudarje so živeli v blagostanju, saj je bila zemlja rodovitna, ulov rib v jezeru pa izreden. Danes je Aralsko jezero umirajoči bolnik Srednje Azije. Za ekstenzivno monokulturno poljedelstvo nekdajih srednjeazijskih republik SZ so namreč potrebovali ogromne količine vode, ki so jo odvzeli Sirdarji in Amudarji. Da bi bila mera polna, so v pehanju za rekordnimi hektarskimi donosi na debelo uporabljali pesticide in umetna gnojila, ki so končala v vode obeh rek, skupaj z odplakami bombažne in drugih industrij. Ker Aralsko jezero ni prejemalo več dovolj vode, je začelo izhlape-vati, tako da so nekdanje obrežne vasi danes oddaljene od jezera tudi 50 kilometrov. Z umikom jezerskih voda so nastale ogromne površine, ki jih prikriva sol in najra- liCnejše kemikalije. Veter te strupene snovi sedaj raznaša, tako da občutijo negativne posledice tega pojava tudi 500 kilometrov od Aralskega jezera. Svetovna banka je za Aralsko jezero nakazala 32 milijonov dolarjev, včeraj pa so v Dašovuzu razpravljali o načinu, kako bi ta denar najboljše uporabili za rešitev Aralskega jezera. Poznavalci tamkajšnjih razmer pa se bojijo, da bodo svečane izjave predstavnikov Uzbekistana, Kazahstana, Turkmenistana, Kirgizistana in Tadžikistana ostale le pobožne želje, ker se nihče noče odpovedati vodi obeh rek, brez dotoka nove vode pa je usoda Aralskega jezera zapečatena, denar Svetovne banke pa le kapljica v pesku potreb. tošnji nagradni sklad kar 350.000 dolarjev (proti lanskim 318.000). Zmagovalec dirke bo prejel nagrado 52.500 dolarjev. Cilj organizatorjev je prirediti dirko tudi prihodnje leto, seveda brez preglavic, ki so ji imeli letos. Predsednik združenja Humane Society of the United States (HSUS), ki je dirko ostro kritiziralo zaradi nečloveškega ravnanja z živalmi in je na račun dirke odprlo preiskavo, je dejal, da bo po njegovem mnenju tudi le- tos poginilo več psov. Kljub temu se je 58 mušerjev že zbralo v An-chorageu za simbolično 20 milj dolgo dirko. Prava dirka se pričenja šele v nedeljo v VVasilli, kakih 65 kilometrov od Anchoragea. Udeležilo se je bo kar pet zmagovalcev iz prejšnjih let, medtem ko bo odsotna Susan Butcher, verjetno najslavnejša tekmovalka, ki je zaradi izgube enega svojih psov lani napovedala, da se ne bo več udeležila tako napornih dirk. Eden od udeležencev, ki se bodo danes podali na progo Hrup in preplah je baje pretiran SANTIAGO DE CHILE - Preplah odkrili več takih orjaških ledenih je merila 6.500 kvadratnih kilome- zaradi ogromne plavajoče gmote ledu, gmot. Največjo so opazili 28. maja trov. Vsi ti orjaki so mimo Rta Hom ki se je ločila od Larsenovega ledene- 1986, merila je namreč kar 7.600 kva- zapluli v južni Atlantik, a so skopneli ga šelfa na Antarktičnem polotoku, je dranih kilometrov; 18. aprila 1977 so pod 50° južne širine, tako da niso v marsičem pretiran. S svojimi 2.870 sateliti odkrili plavajočo ledeno gmo- povzročili zapletov. Ce so mnenja o kvadratnimi kilometri je navsezadnje to, ki je merila 4.000 kvadratnih kilo- nevarnosti takih plavajočih ledenih ta gmota najmajši od tako imenovanih metrov in je bila dolga kar 74 kilome- gor deljena, pa so vsi prepričani, da se »iceberg-jumbo«. V zadnjih 20 letih trov; 23. septembra pa so odkrili dru- Antarktika postopno ogreva in da bo so s pomočjo satelitskih posnetkov go največjo podobno ledeno gmoto, ki takih primerov v bodočnosti Se več. Satelitski posnetek in zemljevid zgo- na gmota. Temperatura se torej na An-''orno prikazujeta, kaj se je zgodilo na tarktiki viša, tako da je na Antarktičem Larsenovem ledenem šelfu. Znanstveniki polotoku, kjer se šelf najhitreje umika, Pa navajajo, da so na tem šelfu že poleti vse več lišajev, mahu in celo trave. Na 1975 zabeležili umikanje večnega ledu, drugih območjih Antarktike je ta pojav leta 1989 pa se je odtrgala podobna lede- manj zaznaven, ker so bližje tečaju. Prtliv Princa Gustava Ledeni Self je skopnel 30° W 0° 30° E Ledeni šelfi: zaledenelo morje okrog celinskih plošč. Vf ANTARKTIKA-*. .. Južni tečaj * Postaja Amundsen-Scott Antarktični polotok 200 milj 200 km Larsenov ledeni seli Odtrgala se je ledena plošča, ki meri 48 milj za aa milj In ki pluje ----------------proti severu. AP/Terry Kole, Tonia Covvan 150°W J Postaja McMurdo 180° Hi®? 150° E TEMNI OBLAKI NAD NEKDANJO JUGOSLAVIJO SVET Sobota, 4. marca 1995 SKUPINA ZA STIKE Vojna se ne sme razširiti na Kosovo in v Makedonijo WASHNGTON - Medtem ko srbsko vodstvo Se naprej zavrača mirovni načrt za nekdanjo Jugoslavijo, zahodna diplomacija deluje s polno paro, saj skuSa preprečiti ponovni izbruh oboroženih spopadov na Hrvaškem in v Bosni. Včeraj so se v Parizu sestali predstavniki držav-Clanic skupine za stike. Po besedah Richarda Holbrooka, pomočnika ameriškega zunanjega ministra, gre za »začetek intenzivnih političnih naporov, s katerimi bomo skušali preprečiti ponoven izbruh vojne .« Clintonova administracija Se vedno vztraja, je poudaril Holbrook, da je treba sankcije, ki jih je zoper ZRJ aprila 1992 uvedel Varnostni svet OZN, odpraviti Sele takrat, ko bo Beograd priznal Hrvaško in Bosno kot suvereni državi v njunih mednarodno priznanih mejah. »Miloševič hoče samo takojšnjo in popolno odpravo sankcij, v zameno pa ne nudi ničesar. Tega ne moremo sprejeti!«, je odločno zatrdil Holbrook. ZDA bodo v primera, Ce se bodo mirovne sile OZN konec meseca začele umikati iz varovanih območij na Hrvaškem, v Makedonijo poslale še 500 pripadnikov mornariške pehote. Pentagon je novico kmalu potrdil. »Poudarjam, da je to zgolj teoretična možnost, vendar ne bomo dopustili, da bi se vojni spopadi s sedanjih kriznih Zariše razširili na Kosovo in Makedonijo,« je zbranim novinarjem povedal tiskovni predstavnik ameriškega obrambnega ministrstva Ken Bacon. Konec tedna se bo ameriški obrambni minister VVilliam Perry v Key VVestu na Floridi sestal s svojimi nemškimi, ruskimi, britanskimi in francoskimi kolegi. Dogovorili naj bi se o nadaljnih ukrepih za zagotovitev miru in varnosti na širšem območju Balkanskega polotoka. Carol Giacomo / Reuter ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE Poraz republikancev in njihove desete zapovedi VVASHINGTON (Reuter, AFP) - V pravi politični drami je ameriški senat v petek zjutraj po našem Času zavrnil zakon o uravnoteženju državnega proračuna. To je prvi resni poraz republikanske stranke in njenega zmagovitega političnega programa z nazivom »pogodba z Ameriko«. Poraz najpomembnejše od »republikanskih desetih zapovedi« v ameriškem senatu je tudi napovedal, kje bodo ameriški politiki v prihodnjih dveh letih bojevali najbolj krvave boje v tekmi za Belo hišo. Pogodba z Ameriko zavezuje republikanske politike, da kot večina v predstavniškem domu in senatu sprejmejo ustavna dopolnila ali zakone o proračunu, krepitvi obrambnih sil, spremembi davčnega sistema in sistema socialnega skrbstva in še nekatere druge zakone iz zakladnice tako imenovane konservativne revolucije. V spodnjem domu parlamenta, kjer kraljuje duhovni oče »pogodbe z Ameriko« Newt Gingrich, niso imeli težav s sprejemanjem zakonodaje. Bob Dole, vodilni republikanec v senatu, pa je nekajkrat prestavil glasovanje, ker mu je manjkal en sam glas do dvotretjinske večine. Ko je nazadnje vendarle tvegal, pa je izgubil. Dole je v zadnjem trenutku spremenil svojo odločitev in se pridružil upornikom, ki so glasovali proti zakonu o uravnoteženju proračunskega primankljaja. S to taktično potezo se je uvrstil na stran »zmagovalcev« in bo lahko kdaj v prihodnosti spet zahteval glasovanje. Za zdaj pa slavi demokratski predsednik Clinton, ki je ves Cas trdil, da bi ustavno dopolnilo o proračunu katastrofalno omejilo roke izvršni oblasti in udarilo predvsem starejše Američane, saj bi morala država resno zarezati v sredstva za njihovo zdravstveno zavarovanje. Clinton trdi, da polna usta o zmanjšanju primanjkljaja še ne zadostujejo za resnično obglavljenje tega zmaja z desetimi glavami, ki z dvesto milijardami dolarjev letno resno bremeni ameriško gospodarstvo. Clinton poudarja, da je primanjkljaj napihnil prav republikanski idol Ronald Reagan. »Z naslednjima dvema mesecema vstopamo na Balkanu v najbolj kočljivo obdobje po koncu hladne vojne.« Richard Holbrooke, pomočnik ameriškega zunanjega ministra ■ SRBIJA Srbski predsednik Slobodan Miloševič kljub ponujeni omilitvi sankcij zoper ZRJ še vedno noče priznati Hrvaške in BiH v njunih mednarodnopravnih mejah. Mirovni posredniki so prepričani, da bi se mirovni proces začel le, če bi izginil osnovni vzrok za izbruh spora na območju nekdanje Jugoslavije - želja po ustanovitvi Velike Srbije. ■ HRVAŠKA Hrvaško vodstvo vztraja, da se morajo mirovne sile OZN, ki ločujejo Hrvate in krajinske Srbe, po 31. marcu, ko se jim izteče mandat, umakniti s hrvaškega ozemlja. Po mnenju poznavalcev bodo po umiku modrih čelad znova izbruhnili spopadi med Hrvaško in srbsko krajino. ■ BOSNA POLJSKA / VENDARLE NOVA VLADA Levica je popustila Walensi Mandatar Oleksy je parlamentu predstavil seznam ministrov VARŠAVA (AFP) - Poljski predsednik Lech VValensa in mandatar za sestavo nove vlade Jožef 01eksy sta se včeraj, potem ko je levičarska večina popustila predsedniku države, sporazumela o seznamu ministrov. Po jutranjem sestanku z VValenso je 01eksy potrdil, da sta se že dogovorila, da bo obrambni minister predsednikov kandidat Zbigievv VVojciech Okonski, nekdanji namestnik ministra za gospodarsko sodelovanje s tujino. Z obrambnim ministrstvom je v okviru dogovarjanj z VValenso izpopolnjena celotna vlada. VValensa in 01eksy sta se že v četrtek sporazumela o ministrstvu za zunanje zadeve, ki naj bi ga zaupali Wladyslawu Bartoszevvskemu, sedanjemu poljskemu veleposlaniku v Avstriji. Že prej pa sta se dogovorila, da bo notranje ministrstvo vodil Andrzej Milczanovvski. 01eksy je včeraj izjavil, da parlamentarna večina - koalicija nekdanjih komunistov (SLD) in kmečke stranke (PSL) - ni nasprotovala kandidaturi Okenskega za obrambnega ministra. Kljub temu se ni mogoče znebiti vtisa, da pomeni imenovanje Okenskega in Barto-szevvskega popuščanje VValensi, saj nista bila v ožjem izbora tistih, ki jih je predlagal 01eksy. Predstavniki večine v parlamentu so tudi ugotoviti, da niso dolžni prositi za predsednikovo soglasje za vsa tri omenjena ministrstva, ker ustava predvideva le posvetovanje. Po njihovem mnenju predsednik države ne more zavrniti predloga, ki ga je prej potrdil parlament. VValensa pa se noče odreci svojemu vplivu, ki ga je uveljavil že pri oblikovanju prejšnjih vlad, zato je tudi zdaj hotel zelo jasno sporočiti, s Cim se strinja in s Cim ne. Predsednik je nedvoumno sporočil, da bo zavrnil vlado, ki bi bila v nasprotju z njegovimi hotenji, s tem pa je še poglobil institucionalno krizo, ki utegne imeti nepredvidljive posledice. Levica se je tokrat odločila za kompromis, Čeprav se je dlje Časa ukvarjala z mislijo, da bi postavila predsednika države pred ustavno sodšCe. Sedanji razplet velja vrednotiti predvsem v luci predsedniških volitev, ki bodo na Poljskem letošnjo jesen. VValensa si je že več tednov prizadeval, da bi odkril vzvod za razpustitev parlamenta, v katerem ima veliko večino levica, in izposloval predčasne predsedniške volitve, Čeprav kaj podobnega ne predvideva noben zakon. VValensa je skušal izigrati parlament tudi tako, da ni hotel podpreti proračunskega memoranduma. Upal je, da bo lahko razpustil parlament, ker ta ni sprejel proračuna. Včeraj je poljski parlament sprejel resolucijo, v kateri VValenso poziva, naj Cim-prej potrdi proračun. V intervjuju za ameriško televizijsko mrežo CNN je poljski predsednik včeraj poudaril, da se še vedno ukvarja z mislijo o predčasnih parlamentarnih volitvah in da bi se v primeru ugodnega izida utegnil celo odreči svoji kandidaturi na predsedniških volitvah. Najnovejše javnomnenjske raziskave pa dokazujejo, da bi bila tudi v primeru predčasnih volitev sestava parlamenta zelo podobna sedanji. O čem pišejo drugje po svetu O državljanski vojni v Somaliji »Zbogom Somalija. Tudi še zadnji delček Mogadi-ša, ki so ga še nadzorovale modre Čelade, je zdaj ostal brez mednarodnega nadzora. Sedemindvajset mesecev po izkrcanju ameriških marincev so se umaknili tudi zadnji pakistanski pripadniki sil OZN: Somalija je spet prepuščena sama sebi, v celoti je spet v rokah ’vojskovodij‘. Kaj kmalu je postalo jasno, da se bo državljanska vojna nadaljevala. Privrženci generala Ai-dida so že zasedli in izropali letališče. Podobna usoda zdaj grozi tudi pristanišču, potem ko so ga mednarodne sile zapustile.« (La Štampa, Torino) O vojaškem sporazumu med Rusijo in ZRJ »Hrvat Josip Broz, imenovan Tito, je s tem, ko se je leta 1948 uprl Stalinu, Rusiji preprečil, da bi svoj vpliv razširila tudi na Balkan. Srb Slobodan Miloševič pa je Rusijo vrnil na Balkan. Z dogovorom o vojaškem sodelovanju z Beogradom se Rusija vrača na Jadransko morje ... Danes, po izredno uspešnem srbskem osvajalskem pohodu, lahko ruski obrambni minister Pavel GraCov Srbijo hvali kot 'dejavnik miru na Balkanu1. In nihče na Zahodu ne ugovarja generalu, ki svoje predstave o miru pravkar kaže v Čečeniji.« (Der Standard, Dunaj) O primeru Giulia Andreottija »Mlini italijanskega sodstva morda meljejo počasi, toda kljub temu meljejo. Da mora Andreotti pred sodišče, je izrednega pomena za italijansko družbo, pravno državo in demokracijo - predvsem v kočljivem obdobju sprememb. V primeru, da ga ne bi postavili pred sodišče, bi se - z vsemi usodnimi posledicami - potrdil naslednji predsodek: majhne ribe ujamejo, velike pa spustijo na prostost. Kot vsak drug državljan mora zdaj tudi Andreotti dokazati svojo nedolžnost.« (Bemer Zeitung, Bern) »Končno bo Giulio Andreotti, senator z doživljen] skim mandatom, sedemkratni premier in dvaj-setkratni minister, pred sodiščem razložil svojo skrivnostno zgodbo, ki je ljudje ne poznajo in ki naj bi jo zdaj pojasnili sodni spisi. To je namreč nujno potrebno. KonCno se bo moral Andreotti pokorili tudi zakonu in ne le špekulacijam novinarjev. Gre za moža, ki je že skoraj postal simbol nekega obdobja ... Ce se bo izkazalo, da je nedolžen, ima Italija novega mučenika ... Ce bo spoznan za krivega, bomo spoznali, da nam niso vladali le roparji, temveC tudi sodelavci mafije in celo pobudniki mafijskih umorov.« (Corriere della Sera, Milano) O umoru direktorja ruske državne televizije »Edina svetla točka v splošni zmešnjavi, ki je značilna za rusko javno življenje od začetka CeCenske vojne, je ta: Moskvi niti z opozorili in niti z grožnjami ni uspelo utišati ruskega tiska in ruske televizije. Tisto, kar se je pred desetimi leti v Časih Gorbačova začelo pod imenom 'glasnost', se je razvilo že tako daleč, da ustreza celo zahodnim merilom o svobodi izražanja. Toda kje je treba iskati odgovorne za ta zločin? Celo ruska vlada je priznala, da le s težavo obvladuje položaj v državi, kjer se dogaja Čedalje veC 'skoraj popolnih zločinov'.« (Frankfurter Allgemeine Zeitung, Frankfurt) »Analogija s 1. decembrom 1934 je na dlani (umor Kirova, ki je bil uvod za množični teror Stalina). Nedvomno tudi na nas Čakajo še hude preizkušnje. Listi-jev je hkrati simboliziral uspeh reformatorjev ter možnosti za mlade in talentirane ljudi. Njegova nasilna smrt je dokaz, da v Rusiji nimamo ne uspeha, ne reform in niti demokracije. Ce pa kdo tega še ne verjame, bo kmalu dobil še več dokazov. Razumnim pa dejstva že danes zadostujejo ... Hvala ti Vlad! Bil si ljubljen in vedno boš ostal ljubljen. Toda Ce nam je tvoja smrt dala še zadnjo priložnost in je ne izkoristimo, to hkrati pomeni, da morilci niso zasedli le Ostankina, temveC tudi že Kremelj.« (Nesavisimaja Gazela, Moskva) NOVICE MEHIKA / NEKDANJI PREDSEDNIK OBTOŽUJE SVOJEGA NASLEDNIKA, DA JE NESPOSOBEN^ Zaostritev napetosti v Makedoniji SKOPJE - Mohamed Haliti, minister brez listnice v makedonski vladi, je v izjavil, da so odnosi med Makedonci in Albanci zelo slabi, kar pomeni, da je Makedonija pred podobnimi notranjimi spopadi, kakršne so doživljale nekdanje jugoslovanske republike. Dogajanja v zvezi z univerzo v Tetovu so vplivala na povečanje nacionalne enotnosti pri Albancih in Makedoncih. Kot je poudaril Haliti, pa posamezni makedonski predstavniki menijo, da je univerza v Tetovu samo začetek razbijanja Makedonije. Občutek ogroženosti pri Albancih in tudi pri Makedoncih utegne vplivati na to, da se bo Skopje navezalo na Beograd, temu v prid pa govori tudi zadnji sestanek makedonskih in srbskih ekonomistov pred štirinajstimi dnevi v Beogradu. V svoji izjavi je Haliti tudi potrdil, da je v misiji Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OV-SE) v Makedoniji prišlo do notranjih nesoglasij v zvezi z najnovejšimi dogajanji v državi. Avstrijskega generala Hutra so čez noč poslali »na zdravljenje«, ker je makedonska stran izrazila prepričanje, da je naklonjen zamisli albanske univerze v Tetovu, po njegovem odhodu pa so v poročilo OVSE zapisati, da so Albanci napadli 30 makedonskih policistov! Kljub temu, sklepa Haliti, pa mednarodni dejavniki, ki so navzoči v Makedoniji, menijo, da je treba vprašanje univerze v Tetovu reševati v okviru novega zakona o visokem šolstvu, ki bi omogočil tudi obstoj takšne univerze. (Blerim Shala) Salinas napoveduje gladovno stavko Predsednik Zedillo postavlja pogoje upornikom v Chiapasu CIUDAD DE MEXICO (Reuter) - Bivši mehiški predesednik Carlos Salinas de Go rt ari je v Četrtek napovedal gladovno stavko, ker hoče prisilti vlado predsednika Ernesta Zedilla, da prizna svojo krivdo pri devalvaciji pesa in razčisti ozadje umora predsedniškega kandidata Luisa Donalda Colosia. Salinas je zanikal kakršnokoli povezavo med gladovno stavko in aretacijo svojega brata Raula, ki so ga obtožili načrtovanja in financiranja umora Francisca Ruiza, generalnega sekretarja vladajoče Revolucionarne institucionalne stranke (PRI). Predsednik Zedillo je za devalvacijo pesa 20. decembra lani obtožil gospodarsko politiko svojega predhodnika, ki naj bi povzročila ogromen primankljaj. Salinasovi administraciji je prisodila tudi zatajavanje dokazov v primeru Colosio. Tožilstvo je med najnovejšimi raziskavami ugotovilo, da je umor načrtovalo in izvršilo več ljudi, medtem ko so prej govoriti o posamezniku. Salinas, ki je že v sredo umaknil kandidaturo za predsednika Svetovne trgovinske organizacije (WTO), je v zadnjih dneh prekinil tradicionalen molk nekdanjih mehiških predsednikov. Poklical je več radijskih in televizijskih postaj in na sedanjo vlado preložil krivdo za mehiško gospodarsko krizo. Po njegovih besedah je devalvacija posledica Zedillove nesposobnosti. Zedillo pa se sooča tudi z dragimi težavami. V četrtek je voditeljem zapatistov v Chiapasu ponudil preklic zapornih nalogov. Pri tem pa je postavil tako ostre pogoje, da jih gverilci najverjetneje ne bodo sprejeli. V času 30-dnevnega zapornega odloga »podpoveljnik« Marcos in ostati voditelji na pogajanjih ne bodo smeti nositi orožja, umik zapornih nalogov pa bo podaljšan le v primeru uspeha mirovnega procesa. Zapatisti so že izjavili, da »niso pripravljeni na dialog pod ponižujočimi pogoji.« V bojih upornikov z vladnimi silami je od srede januarja 1994 padlo najmanj 150 prebivalcev. Nekdanji mehiški predsednik Carlos Salinas SVET ČEČENIJA Vsa dežela je postala en sam semenj URUS-MARTAN - Tradicionalni sobotni bazar v Ufus-Martanu je dokaz, da s° Čečeni sprejeli kaos kot Jiacin življenja. Kaos, ki je (ul prisoten že pred vojno, J® zdaj še večji. Vedno živahni semenj je Potem, ko prebivalci niso več Ulegli hoditi po nakupih v prozni, dobesedno ušel z va-)eti. Na polivinilnih ponjavah sredi blata je naprodaj vse: Avtomobilski deh, pohištvo, orana in orožje. Kupci z avtomobili, vozovi, ali pa peš Ustvarjajo nepopisno gnečo. Sredi prometnega zastoja, ki j® včasih dolg več kilome-tr°v, se prerivajo kmetice s košarami, v katerih nosijo kokoši, avtobusi, ki so to samo po imenu, in tovornjaki, s katerih se praši moka. Večurnemu vdihavanju rzpušnih plinov in neznosnemu hrupu se je mogoče preprosto izogniti, toda tega ne stori nihče. Vsi želijo okusiti vsaj košček živahne tržnice. Bazar daje Čečenom občutek, da njihova družba in njene institucije še naprej delu- jejo. Vojna je spremenila odnose v družini, verski voditelji so izgubili spoštovanje, ki so ga uživah. Vsak lahko počne kar hoče. Seveda pa je najbolj vidno zunanje, fizično uničenje dežele. Glavna prometna žila v Čečeniji, avtocesta Rostov-Baku, je pretrgana. V večini mest in vasi ni več elektrike, vode in telefonskih zvez. Eden od vzrokov za razpadanje družbene strukture so tudi pretrgane komunikacije, zaradi česar se po Čečeniji sinovi upirajo očetom, med nekdaj složnimi vasmi pa se rojevajo spori. Rusov ne podpira skoraj nihče, veliko pa je tistih, ki se jim zdi politika čečenskega voditelja Dudaje-va samomorilska. Mule, muslimanski duhovniki, in vaški starešine poskušajo ohraniti enotnost svojih skupnosti. Ne zaradi politike, temveč zaradi preživetja. Primer taksnega verskega voditelja je Uvajs Mohamed Alijev, mula v Goiti-ju. Od začetka vojne je kritiziral Dudajeva, pa tudi mla- Sobota, 4. marca 1995 19 Jelcin proti zločinu MOSKVA - Ruski predednik Jelcin je pod pritiskom javnosti, ki je ogorčena zaradi naročenega umora televizijskega voditelja Vladislava Listijeva obljubil, da se bo odločno spopadel z organiziranim zločinom. Odpustil je Sefa moskovske policije, vendar prebivalcev ni pomiril. Rusi, M že leta živijo v brezzakonju, so takšnih izrabljenih obljub že siti. Listijev je bil največja ruska televizijska zvezda, ki ga je čakala glavna vloga v prenovljenem najpomembnejšem ruskem televizijskem programu. Umor so najverjetneje naročili nasprotniki njegovih poskusov prepovedi reklamiranja na novem programu. Ta prepoved bi namreč pomenila konec sanj o milijonskih prihodkih, ki so si jih obetali ljudje iz moskovskega podzemlja. »Umor Listijeva je navaden mafijski ritual. Jasno so dokazali, da v tej državi lahko počno kar hočejo,« je na svoji zasebni televizijski postaji izjavil Edvard Sagalejev, Predsednik vlade Viktor Cemomirdin je obsodil zločin kot napad na oblast in vladne reforme. »Zaustaviti moramo anarhijo,« je izjavil. Zločin je le še poglobil krizo v državi, ki se Šibi pod težo krvavih spopadov v Čečeniji. Televizijska postaja NTV je ocenila, da je umor jasen dokaz nemoči oblasti. Prav ta nemoč pa bo po njenem mnenju zaustavila razvoj demokracije v državi. Ponoven vzpon totalitarizma lahko omogočijo prav ljudje, ki so se naveličali živeti v strahu za svoja življenja. David Ljimggren /Reuter čno čečensko opozicijo, še bolj Ruse. »Ce pristanemo na igro politikov, bomo zgoreli skupaj z njimi. Res je, da je naše ozemlje del Ruske federacije, toda hkrati je to tudi naša vas. To, da politiki svoje spore rešujejo z rušenjem naših hiš, je popolnoma nesprejemljivo.« Islam, ki je bil v času Sovjetske zveze zatiran, (še) ni postal združevalni faktor v Čečeniji. Alijev je le eden redkih verskih voditeljev, ki nasprotujejo vojni. Takšnih, ki jo zagovarjajo, je veliko več. Precej ljudi se strinja s tezo, da je delni vzrok čečenske tragedije eksplozija »po- djetništva«, do katere je prišlo ob začetku konca sovjetskega imperija. Kar naenkrat so se v mah dežeh, kjer je bila glavna gospodarska panoga kmetijstvo, pojavili »poslovneži« in »trgovci«, ki so služili velikanske dobičke s preprodajo potrošniških dobrin. Na blatnih čečenskih kolovozih so se nenadoma pojavih mercedesi in jaguarji, kar je med Rusi še okepilo stereotipe o Cečenih-zlo-čincih. Nov sloj bogatašev je porušil tradicionalno navezanost na družino, mošejo in vas. Nekateri so prepričani, da je bila vojna neizogibna. Kurt Schork / Reuter NEKJE EVROPI Kovček starih knii< Kadar kje v Evropi človek ne verjame več ne svetu ne sebi ne politikom, vzame v roke knjigo in se tako umakne iz vsakdanjih tegob, zateče se v svet umetniške besede, v svet, ki je drugačen, ker preprosto ni resničen, saj stoji med bral-cem in življenjem pisatelj, ki vidi stvari okrog sebe po svoje, predv-sem pa drugače, literarno. Tako sem razmišljal, ko sem hodil po Hici in zavil v knjigarno Mladosti. Zagrebške knjigarne so v zadnjem času spremenile svojo podobo, svojo Ponudbo. Niso več samo knjigarne. Ko sem rekel pred dnevi ženi, da bi si za pot v Los Angeles, na podelitev Oskarjev, moral kupiti nov kovček, 1116 je pomilovalno pogledala, češ, saj Veš da so v Ameriki cenejši. Molčal sem. Kot vedno, je imela tudi tokrat prav. A Vinciju sem moral v nečem Prinesti bučno olje iz Srednje Bistri-oe, ajdovo moko in domače žganje... - Najcenejše kovčke lahko kupiš v knjigami Mladosti. Požrl sem slino. Potem sem jo še enkrat vprašal, kje lahko kupim najcenejše kovčke in znova mi je odgo-v°rila, da v knjigami. Pomilovalno sem jo pogledal. Zadnje čase se preveč razdaja. Na vse strani. Dnevi hrvaškega filma so ji pobrali popoldneve in večere, celo noči. Dopoldne je, na bi si odpočila od domačih filmov, odšla v redni kino in si ogledala Ameriški film, doma si je zavrtela kaseto, se zazrla v nadaljevanko Daleč na severu, Murphy Brown... Sam sem se moral divje boriti za slalomske stotinke, skoke s skakalnice ali gole v slovenski nogometni ligi, posebno tiste, ki so jih zabijah nogome-ASi Mure ali Beltincev. Mi imamo namreč dve vrsti nogometa - ne več samo dobrega ali slabega - marveč udi slovenski in prekmurski, toda to nima nobene zveze s kovčki in še manj s knjigami. Ko sem vstopil v knjigarno, sem najprej pogledal na levo in se zgrozil-moja žena je imela prekleto prav. Na-—!rsto knjig so bili po pohcah in pred Branko Somen njimi zloženi kovčki vseh velikosti in kvahtete, kot da so Hrvati dežela potnikov, sezonskih delavcev ali emigrantov. Pogled na desno me je umiril - videl sem knjige. Torej so v knjigami tudi knjige. Najprej otroške, potem mladinske, leposlovje je bilo zloženo razkošno, med knjigami je bilo toliko prostora, da se je delal prepih. Knjige niso kazale hrbtov kot nekoč, marveč prve strani ovitkov, se ponujale, širile svoja papirnata krila, kot bi hotela poleteti. Zakaj? Kam? Odšel sem v drugo sobo, ki so jo čez noč spremenili v antikvariat. V njej je vladal kabalistični mrak, med knjigami sta se gnetla dva bradata upokojenca. Knjige so bile celo po tleh, povsod. Bilo jih je preveč. Starih, oguljenih, vsakršnih. Cim slabši je standard, več dragocenejših knjig je v antikvariatih. Knjige so začele podaljševati življenja zagrebškim intelektualcem, ki se ne morejo pohvahti ne z normalnimi pokojninami ne s častnim, spoštovanja vrednim življenjskim koncem. Človek bi moral prinesti sem celo domačo knjižnico, ki jo je skrbno bogatil in zbiral vse življenje, da bi si lahko zdaj zajamčil z njihovo prodajo krsto in skromen pogreb - je govoril brezzobi starec v ponošenem plašču in polagal na pult nekaj knjižnih dragocenosti. Ko je človek žalostnega obraza odšel, sem vzel v roke najprej Zgodovino hrvaškega novinarstva Josipa Horvata. Odprl sem jo, prelistal, naletel na usodo nekega Andrije Do-rotiča, ki je leta 1809 pripravljal revolucijo v Dalmaciji, leta 1811 pa so ga hoteli pregnati iz Zagreba zaradi škandala z ljubico, neko Slovenko Miciko, ki jo je Maksimilijan Vrhovec dal izgnati v rojstni kraj...Kupil sem jo, čeprav je bila precej zasoljena, 198 kun. Listal sem Pregled zgodovine hrvaškega naroda Ferda Siši-ča, ki so jo leta 1975 natisnili v Ljubljani. Debela, temeljna in redka knjiga... Starec se je poslovil tudi od Dnevnika Maksimilijana Vrhovca, zagrebškega škofa. V njej je nekdanji prostozidar omenjal tudi ljubljanske- ga nadškofa Ivana Mihaela pl. Brigi-da. Ko je le-ta izvedel od svojega kanonika Učana, da se Vrhovec zanima za slovenske knjige, mu je leta 1803. poslal prevod Biblije v slovenščini, dve slovenski slovnici in dva slovarja, za Božič leta 1806 pa ga je obiskal v Zagrebu...Pogled mi je obvisel na petih knjigah ljubimca Casanove. Kupil sem njegove Spomine, saj prihajam v leta, ko se bom zaradi skromnih osebnih doživetij lahko le v copatah vživljal v pustolovščine nekdanjega sladkostrastneža, nemirnega popotnika, iskalca večne lepote, ki je med tisoč in eno žensko spravil v posteljo tudi Kranjico Lenčko, služabnico grofa Strasolda...Listal sem po knjigah, da bi ugotovil, če ni kakšna stran iztrgana, že davno sem se odločil, da ne kupujem mačka v vreči. Nato sem plačal. Prodajalec mi je stlačil debele knjige v plastično vre-čko..Naredil sem nekaj korakov, vreča se je razparala kot zvoščen kondom, stare knjige so se razletele po knjigami kot fmikule. - Vidite, zato prodajamo kovčke, -je rekel prodajalec vzgojne, mladinske literature. Naredil sem podolgovat obraz. Ni mi preostalo drugega kot da sem kupil kovček, stlačil vanj stare knjige in ko sem odhajal, mi je pogled obvisel na velikem plišastem medvedu, ki mi je žalosten pomežiknil med knjigami, razvrščenimi okrog njega kot Potemkinove vasi. Na ulici me je srečal znanec, ki se ni mogel načuditi mojemu kovčku. A bežiš? Se bojiš vojne?! Odkimal sem. Si se ločil? Se enkrat sem odkimal. Kaj pa potem strašiš s kovčkom? Se seliš? Pokimal se. Kupil sem knjige! Moj znanec ni mogel verjeti mojim besedam. Si nor! Knjige kupujejo samo bogataši! Hvala na komplimentu sem rekel, ter odhitel z bogato knjižnico starih knjig na svoje podstrešje. Kadar kje v Evropi človek ne verjame več ne svetu ne sebi ne politikom, vzame v roke knjigo in se tako umakne iz mesta, prostora v katerem živi... ESTONIJA / PRED VOLITVAMI >J| FINSKA Boj dveh nekdanjih premierov Vladajoča Domovinska stranka se bori za obstoj v parlamentu TALIN (Reuter) - Kot kaže, bodo Estonci na nedeljskih volitvah, čeprav imajo od vseh baltiških držav najuspešnejše gospodarstvo, izvolili novo vlado, od katere bodo lahko pričakovali, da bo zapolnila praznine, ki so jih za sabo pustile nasilno izvedene postsocialistične reforme v gospodarstvu. Rezultat ene od zadnjih predvolilnih raziskav je namreč pokazal, da so volilci bolj naklonjeni skupini sredinsko usmerjenih strank, ki jo vodi nekdanji premier Tiit Vaehi, kot pa vladajoči desničarski koaliciji, Id se je državljanom zamerila zaradi nedopustljivih napak pri vodenju gospodarske politike. Politični analitiki menijo, da si je Domovinska stranka, ki je bila na oblasti minuli dve leti, zapravila možnosti za ponovno zmago na volitvah septembra lani, ko so se več mesecev lomila kopja v samem vrhu stranke. Takrat je odstopil tudi vodja stranke Maart Laar, na njegovo mesto pa so do volitev postavfii Andre-sa Taranda, ki pa ni imel veC dovolj Časa, da bi popravil napake iz časov, ko so stranko pretresah notranji boji. Laarova mladostna zagnanost in želja po spremembah sta hib zaradi njegove politične naivnosti in neizkušenosti preveliki. V želji, da bi kar najhitreje odpravil sledove in ostanke sovjetske vladavine je namreč odpravil tudi »pozitivno sovjetsko doktrino«. S tem je še posebno prizadel srednji in spodnji razred prebivalstva, ki se je naenkrat znašlo na robu revščine, za socialno varnost, ki jo je zagotavljal nekdanji sistem, pa zaradi reform ni bUo več poskrbljeno. V nedeljo se bo veC kot 760 tisoC volilnih upravičenčev odločalo med 1256 kandidati šestnajstih strank, ki naj bi zasedli 101 sedež v parlamentu.Analitiki se konkretnejšim napovedim še izogibajo, saj so rezultati zadnjih raziskav pokazali, da ima Vaehi-jeva koalicija le nekaj odstotkov prednosti pred Stranko centri-stov nekdanjega premiera Savi-saarja. Preseneča tudi Reformi-stično-liberalna stranka, ki kandidira na volitvah prvič in ji zato še pred nedavnim nihče ni pripisoval možnosti za pridobitev sedežev v parlamentu. Za uspeh se ima verjetno zahvahti vabljivemu programu stranke, ki - tako kot programi vseh ostalih obljublja svobodnejše, toda stabilnejše gospodarstvo. Za zdaj je gotovo le, da bodo volilci obrnili hrbet Domovinski stranki, ki ji je bilo tudi v Času najveCje predvolilne kampanje naklonjenih manj kot šest odstotkov volilnih upravičencev in ji zato politični analitiki napovedujejo, da utegne ostalo celo brez sedeža v parlamentu. Tudi estonski volilni zakon namreč določa, da mora stranka za vstop v parlament na volitvah dobiti najmanj pet odstotkov glasov. ZEMLJEPISNI PODATKI Prebivalstvo: 1,573.000 (1989) 65% Estonci, 28% Rusi, 7% Ukrajinci, Belorusi in Finci Površina: 45.100 kvadratnih kilometrov Prestolnica: Talin Verstva: Protestanti in ruski pravoslavci GOSPODARSTVO Glavne panoge so kmetijstvo, lesna, mlečna, na severu pa tudi težka industrija. ZGODOVINA 1709 Rusko cesarstvo priključi Estonijo. 1918 1940 1989 1990 1991 REUTER Litva, Latvija in Estonija razglasijo samostojnost. Po nemško-sovjetskem sporazumu postaneja Litva, Latvija in Estonija del Sovjetske zveze. Namesto ruskega postane uradni jezik estonščina. V parlamentih vseh treh baltiških držav dobijo večino separatisti. Estonija razglasi suverenost. Iz Estonske sovjetske socialistične republike se preimenuje v Republiko Estonijo. 20. avgusta razglasi popolno samostojnost. 20 Sobota, 4. marca 1995 SVET K0BENHAVN Svetovni vrh o revščini K0BENHAVN - Kar 184 držav Članic Organizacije združenih narodov bo sodelovalo na Svetovnem vrhu o socialnem razvoju od 6. do 12. marca v KobenhavnuPrviC bodo na najvišji ravni razpravljali o konkretnih ukrepih proti revščini. Od vrha ne pričakujejo takojšnjih konkretnih rezultatov, pa tudi besedila s pretirano zavezujočimi sklepi ne. Namen kobenhavnskega vrha je začrtati smernice globalne dejavnosti, h katerim bo posamezne države zavezovalo predvsem domače javno mnenje. Uvrstitev problema revščine na dnevni red OZN ob petdesetletnici mednarodne skupnosti pomeni tudi simbolično sporočilo, da brez razvoja in stabilnosti trajen mir ni mogoč. Državnik bodo podpisali slovesno deklaracijo, s katero bodo napovedali vojno revščini. Sprejeli bodo tudi akcijski program, ki je sicer neobvezen, predvideva pa ustvarjanje novih delovnih mest ter postopno odpravo različnih oblik izključevanja iz družbe, marginalizacije oziroma diskriminacije nebogljenih, žensk, invalidov, starih in brezdomcev na ravni posameznih držav in na mednarodni ravni. Vsi ti dokumenti bodo predstavljali precej obsežno celoto, ki zagovarja človekovo dosto- janstvo in socialno pravičnost, odpravo neenakosti ter nastanek stabilne družbe. Dokument stremi k izboljšanju življenjskih pogojev in zagovarja ideal polne zaposlitve in socialne integracije za vse. Besedilo poziva države članice, naj povečajo svoje socialne prispevke, hkrati pa zmanjšajo izdatke za oboroževanje. Dokument poudarja tudi nujnost boljše izrabe obstoječih virov z večjo mednarodno solidarnostjo in pomočjo, hkrati pa pušCa ob strani vprašanje novih virov, pri Čemer so se odločili za dvig socialnih postavk v proračunih posameznih držav, ne pa za njihovo povečevanje. Hkrati preučujejo predlog, da bi uvedli mednarodne davke, ki bi se stekali v sklade za boj proti revščini. Kot zatrjujejo poznavalci, besedilo ne bo postavilo pod vprašaj temeljev gospodarskih struktur v posameznih državah ali že sprejetih modelov razvoja. Zagovarja le zamisel o socialnem razvoju, dopušča vrzeli in napake v sedanjih sistemih ter zavezuje k njihovi odpravi, pri čemer naj bi politike strukturnega prilagajanja ne povzročale veC dodatnega širjenja revščine in imele Cim manj učinka na revne sloje prebivalstva. Benedicte Manier / AFP Priložnost za prvega človeka Združenih narodov NEVV YORK - Organizacija Združenih narodov, Id se zaveda svojih omejenih možnosti pri mirovnih akcijah, hoče izrabiti prvi svetovni vrh o socialnem razvoju zato, da bi razvrstila svoje prednostne naloge in poskusila odgovoriti tudi na nekatere dolgoročne izzive našega planeta. Na kabenhavnskem vrhu, Id se ga bo udeležilo rekordno število predsednikov držav in vlad (več kot 130), bodo prvič spregovorili o brezposelnosti in socialni dezintegraciji - o dveh pojavih, ki prizadevata tako industrijske države kot države v razvoju, prav tako pa tudi o skrajni revščini, za katero trpi že več kot milijarda ljudi. V vrsti deklaracij se je generalni sekretar ZN Bu-tros Gali osredotočil predvsem na omenjena vprašanja in že napovedal drugo veliko svetovno konferenco (o ženskah), ki bo septembra v Pekingu. »Nujno moramo vzpostaviti ravnovesje med operacijami, ki so kratkoročne in zadevajo ohranjanje miru, ter globalnimi, dolgoročnimi nalogami, ki bodo zadevale sodelovanje na gospodarskem, socialnem in kulturnem področju ter na področju varovanja človekovih pravic. Mirovne operacije naj bi zajemale le še 30 odstotkov dejavnosti OZN,« je poudaril generalni sekretar. Kobenhavnski vrh se vpisuje v vrsto mednarodnih srečanj, ki so jih organizirali v minulih letih v okviru ZN (od konference o okolju v Riu leta 1992 do konference o človekovih pravicah na Dunaju leta 1993 ter konference o prebivalstvu v Kairu leta 1994). Butros Gali govori o »kontinuiteti« ter skuša znova spodbuditi zavest o nujnosti medsebojnega sodelovanja, ki je nekoliko popustila spričo sedanjega izolacionizma ZDA. »Nujno je, da se OZN spremeni v študijsko središče, ki se bo ukvarjalo s problemi jutrišnjega dne,« je izjavil Butros Gali, 72-letni egiptovski diplomat, ki je prišel na Celo te mednarodne organizacije leta 1992 in ki se zaenkrat še ni odrekel kandidaturi za prihodnji petletni mandat. Butros Gali je doživel hude kritike zaradi Somalije in Bosne, kjer so modre Čelade pogosto razkrile popolno nemoč pred lokalnimi gospodarji vojne. Republikanska večina v ameriškem kongresu hoCe korenito zmanjšati finančni prispevek, ki ga zagotavlja za mirovne operacije OZN. V na- sprotju z Američani pa nekatere nerazvite države, ki so podprle izvohtev Butrosa Galija, temu očitajo, da zanemarja probleme razvoja, čeprav so ta vprašanja legitimni del poslanstva ZN. Generalni sekretar prav tako ugovarja pripombi, da si želi z mednarodnimi konferencami zagotoviti dodatno podporo terda minima-lizira pomembno vprašanje ohranjanja miru. »Mednarodno skupnost je potrebno pripraviti na soočanje z novimi problemi, ki jih še ne poznamo, a so sestavni del razvoja. Knbenhavnski vrh je pomemben zato, da v javnosti ne bo obveljalo prepričanje, da se OZN ukvarja samo z ohranjanjem miru, kar bi bilo vsekakor napačno. »Ce ne bomo našli rešitev za probleme brezposelnosti, socialne dezintegracije, odgovorov na vse hujšo revščino, ki prizadeva vse države,« je še dodal Butros Gali, »bomo Negah nove revolucije in nova neravnovesja, ki bodo še hujša od sedanjih.« Po njegovem mnenju so kratkoročni cilji (»Vojne, krize, Sarajevo...«) zelo pomembni, toda moralo bi nas vznemirjati tudi tisto, kar je dolgoročnega pomena, torej razvoj, vprašanja okolja, priseljevanje, vprašanja zdravstva, kakor tudi vsi novi problemi, »ki šele trkajo na vrata«. Prejšnje konference, ki so jih organizirah ZN v zvezi s podobnimi vprašanji, niso prinesle konkretnih in takojšnjih rezultatov. V Riu je bilo, na primer, izrečenih veliko obljub, nihče pa se ni po danih priporočilih tudi ravnal. Gali upa, da bo kopen-havnski vrh pomenil tudi nastanek foruma, ki bo sposoben »naredih konceptualen preboj« v smislu »izboljšanja človekovega blagostanja s pomočjo razvoja«. Po njegovem je prav zdaj enkratna priložnost za premislek o ciljih modro vodene industrijske države, kakor tudi o strategijah, s katerimi nameravajo zmanjšati revščino v državah v razvoju. Rene Slama/AFP Odkod denar za reveže NEVV YORK - Ena poglavitnih skrbi svetovnega vrha o Socialnem razvoju bo najti nove načine financiranja za boj proti revščini. Program za razvoj (PNUD), Skladi za prebivalstvo (FNUAP), Unicef, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Unesco ocenjujejo, da bi v ta namen do preloma tisočletja vsako leto potrebovah od 30 do 40 milijard dolarjev zgolj zato, da bi zadostili osnovnim življenjskim potrebam tistih, ki pomoč najbolj potrebujejo. Agencije za pridobivanje finančnih sredstev so izoblikovale veC predlogov. Najprej bi morah poskrbeh, da bi tiste države, ki prispevajo k mednarodnemu razvoju, v celoh izpolnjevale svoje obveznosh in temu področju namenjale 0, 7 odstotka svojega bruto družbene ga produkta. Zdaj tako ravnajo le nekatere države. Agencije Združenih narodov so pripravile tudi pobudo za sprejem načrta z naslovom Pobuda 20/20. Države donatorke naj bi povečale tisti delež mednarodne pomoči, ki je namenjen zagotavljanju temeljnih socialnih potreb do višine 20 odstotkov. Države v razvoju naj bi prav tako povečale svoje socialne izdatke do višine 20 odstotkov njihovih državnih proračunov. Pobudo 20/20 močno podpirajo tudi nekatere nevladne organizacije. Številne države (EZ, države v razvoju in zlasti tiste iz Skupine 77) nasprotujejo povečanju socialnih izdatkov, Čeprav se vse v načelu strinjajo, da bi jih morali povećah. Tako utegnejo finančno pogojeni cilji Pobude 20/20 izginiti iz akcijskega programa koben-havnskega vrha že v Času priprav, zamenjale pa bi jih bolj ohlapne opredelitve. Organizacija združenih narodov prav tako predlaga, da bi sprostili finančna sredstva v skladu z zamislijo Jamesa Tobina, dobitnika Nobelove nagrade za ekonomijo leta 1981: določili naj bi minimalni davek na vse svetovne finančne transakcije, pa tudi na druge mednarodne dejavnosh, kot so potovanja oz. telekomunikacije). Po teh ocenah naj bi le 0, 05-od-stotni davek na finančne špekulacije zagotovil 150 milijard dolarjev na leto. Toda celo v New Yorku številni predstavniki držav menijo, da bi bil ta »Tobinov davek« neuresničljiv. Vsekakor to ni edini predlog OZN, ki utegne povzročih nesoglasja, saj obstajajo tudi številni drugi; po enem od predlogov naj bi v prid socialnim dajatvam zmanjšah stroške za oborožitev (Pakistan namenja zdravstvu odstotek svojega proračuna, obrambi pa kar 28 odstotkov, kot poudarja Unicef), ali pa naj bi prestrukturirali dolgove najmanj razvitih držav. Revne države, ki bodo zagotovo skušale v Kobenhavnu dobih potrebno pomoC od bogatih, že zdaj ugotavljajo, da je odplačevanje dolgov najvecja ovira za njihov razvoj. Zavzemajo se za odpis dvostranskih dolgov, medtem ko so bogate države pripravljene pristah le na določene olajšave pri odplačevanju. Benedicte Manier / AFP 700 milijonov podhranjenih PARIZ (AFP) - Pred začetkom svetovnega vrha je Organizacija združenih narodov opozorila na nekaj temeljnih dejstev: - dve milijardi ljudi nima dostopa do pitne vode, 700 milijonov ljudi na svetu tipi za podhranjenostjo. V nerazvitih državah vsako leto zaradi bolezni, Id bi jih lahko odpravili, umre 14 milijonov otrok. V Afriki, katere prebivalstvo predastavlja 23 odstotkov najrevnejših na svetu, je pričakovana življenska doba le redkokje nad 50 let; - migracije so zajele že sto milijonov ljudi, med katerimi večina zapusti domače kraje v iskanju boljših življenskih pogojev. V zadnjih 30 letih se je z juga na sever preselilo 35 milijonov ljudi, vsako leto pa se ta številka poveCa za nadaljni milijon; - med prizadetim prebivalstvom je kar 70 odstotkov žensk, ki predstavljajo tudi dve tretjini vseh nepismenih na svetu. Ocenjujejo, da 300 milijonov žensk na svetu nima nobenih možnosti, da bi vplivale na število svojih nosečnosti, 500 milijonov žensk pa vsako leto umre zaradi bolezni, ki so povezane s porodi oziroma materinstvom; - v ZDA je stopnja brezposelnosti med črnci dvakrat višja kot pri belcih; - v ZDA je tri milijone otrok, ki so žrtve nasilja v okolju in družini. Leta 1992 so našteli 7000 smrtnih primerov med otroki, ki so jih ranih s strelnim orožjem; - v Braziliji je na cestah 400.000 otrok, med katerimi vsak dan ubijejo Štiri otroke. V obdobju 1993-1994 se je število umorov med najmlajšimi otroci povečalo za 40 odstotkov; - na Tajskem, v Šrilanld in na Filipinih ocenjujejo, da je Število otrok, Id se prosti-tuirajo, že doseglo število 500.000; - v nekaterih državah se je po letu 1950 stopnja samomorilnosti (zlasti med dora-SčajoCimi in mladimi) podvojila, ponekod celo potrojila. Približno milijon žensk neprestano uživa pomirjevala, 30 milijonov ljudi na svetu pa trpi zaradi alkoholizma; - kriminal, ki je povezan z mamih, se je na Japonskem v drugi polovici osemdesetih let povečal za 3000 odstotkov. V ZDA je vsota, ki je namenjena nakupu mamil že presegla skupne prihodke 80 držav v razvoju; - letni vojaški proračuni najbolj razvitih držav ustrezajo vsoti, ki bi zadoščala za oskrbo dveh milijard revnih. Vse države namenijo svojim vojskam vsako leto skupaj 80 milijard dolarjev, ki bi zadoščale za potrebe polovice svetovnega prebivalstva; - v zadnjih 10 letih je bilo v oboroženih spopadih uhitili veC kot 1,5 milijona otrok. Današnje vojne tudi sicer povzročajo 90 odstotkov žrtev med civilnim prebivalstvom. MENJALNIŠKI TEČAJI 3. marca 1995 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za lOOiTL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni -Abanka Ljubljana 80,00 80,60 11,28 11,48 6,70 7,27 -AApnka Koper 79,50 80,50 11,23 11,47 6,70 7,27 O o o 0 o 0 1 79,60 80,60 11,23 11,49 6,70 7,27 A2!Aa Celje d.d., t: 063/431-459 - - - - - -!SlAa Noricum* d.d., t: 133-40-55 80,00 80,60 11,30 11,50 6,95 7,50 JAnka vipa NG, t: 065/ 28-511 79,55 80,59 11,18 11,45 6,81 7,19 Ljubljana, t: 18-51-318 80,00 80,50 11,20 11,45 7,00 7,30 Čarne 2 us* -5*06// 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12 80,20 80,54 11,28 11,44 6,95 7,35 -C/editanstalt d. d. 80,00 80,80 11,20 11,60 6,90 7,50 JlSlMubljana*, t: 13-17-197 - - - - - - -Ada, od 7-19, sob od 7-14 80,36 80,39 11,39 11,41 7,16 7,22 Jllljka Ljubljana, t; 12-51-095 80,33 80,36 11,40 11,42 7,19 7,21 kompas Hertz Celje* ■ **063/26515, od 7-19, sob od 7-15 80,00 80,50 11,28 11,42 6,85 7,30 kompas Hertz Velenje Sito/855652, od 7-15, sob od 7-13 80,00 80,50 11,28 11,42 6,85 7,30 kompas Hertz Idrija* J**065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-15 80,00 80,50 11,28 11,42 6,85 7,30 kompas Hertz Tolmin* 81-707, od 7-15, sob od 7-15 80,10 80,60 11,28 11,42 6,85 7,30 kompas Hertz Bled* ^064/ 741519, od8-12, 17-19, sob od 7-16 80,00 80,50 11,28 11,42 6,85 7,30 kompas Hertz Nova Gorica* J^065/28-711, od 7-19, sob od 7-19 80,10 80,60 11,28 11,42 6,85 7,30 kompas Hertz Maribor* -**062/ 225-252, od 7-19, sob od 7-13 80,00 80,50 11,33 11,42 6,85 7,30 _!AVa kreditna banka Maribor d.d.* 79,20 80,85 11,20 11,45 6,90 7,35 J^nno Šempeter*,t: 065/ 32-250 - - - - - - AiHdska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 80,27 80,70 11,27 11,43 7,00 7,45 poštna, banka Slovenije* 78,70 80,39 10,80 11,41 6,62 7,18 JAbNkum Ljubljana, t: 312-570 80,40 80,43 11,42 11,43 7,12 7,15 JAb/ikum Piran, t: 066/ 73-269 80,20 80,35 11,31 11,41 7,10 7,27 JAblikum Celje, t; 063/ 441-405 80,00 80,45 11,30 11,40 7,05 7,38 JAAlikum Maribor, t: 062/ 222-675 80,20 80,49 11,34 11,39 7,00 7,36 JAbl'kum Šentilj, t; 062/ 651-355 79,20 80,80 11,15 11,48 6,80 7,40 Antiku m Tolmin, t; 065/ 82-180 80,10 80,40 11,29 11,41 7,05 7,18 Anblikum NM, t: 068/ 322-490 80,00 80,49 11,34 11,45 6,95 7,27 Anblikum žaleč, t: 063/ 715-114 79,60 80,45 11,20 11,40 7,00 7,45 An^ikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174 . 80,05 80,50 11,31 11,45 6,90 7,39 Anblikum Kamnik, t: 061/832-914 80,20 80,55 11,32 11,48 7,00 7,34 JAAlikum Trebnje, t: 068/ 45-670 80,00 80,52 11,31 11,48 6,95 7,39 Ann'ikum Sevnica, t: 0608/ 82-822 80,30 80,65 11,28 11,45 6,90 7,28 Anblikum Mozirje, t: 063/ 831-842 79,85 80,78 11,26 11,45 7,05 ’ 7,60 $KB d.d., * * * 79,55 80,65 10,90 11,65 6,70 7,30 ANLKranj, t: 064/331-741 80,20 80,40 11,35 11,40 6,90 7,45 -Ak® d.d. Ljubljana 80,20 80,49 11,31 11,44 6,90 7,49 -Ak Ljubljana, 1:061/444-358 80,00 80,70 11,30 11,47 6,80 7,30 AAimo Ljubljana, t: 212-073 80,36 80,40 11,39 11,41 7,10 7,22 TeCaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * * Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:*** Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: ®L +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 3' marec 1995 V URAH _valuta nakupni prodajni ameriški dolar nemška marka [mncoskl frank holandski gulden belgijski frank fant šterling 'rski šterling donska krona prSka drahma kanadski dolar laponski jen švicarski frank avstrijski šiling norveška krona švedska krona Portugalski escudo Španska pezeta avstralski dolar Madžarski florint slovenski tolar -J^^fkidinar-kuna 1619.00 1130.00 319.00 1001,00 54,40 2620,00 2600,00 282.50 6,80 1157.00 17.00 1327.00 160.00 254.50 223.00 10,60 12,60 1200,00 11.00 12,70 258.00 1670.00 1160.00 329.00 1032.00 56.00 2690.00 2685.00 291.00 7,30 1197.00 17,60 1367.00 164,50 261,75 230.00 11,10 13,20 1241.00 15.00 13,30 272.00 -CMAREČ 1995 1 v LIRAH _voluta nakupni prodajni bmeriški dolar nemška marka francoski frank n° andski gulden belgijski frank !IJnt šterling lrski šterling danska krona grška drahma kanadski dolar ^carski frank avstrijski šiling sl°venski tolar 1648.00 1143.00 323.00 1014.00 55,20 2647.00 2628.00 286.00 7,10 1174.00 1348.00 161,60 13,50 1693.00 1178.00 338.00 1042.00 56,40 2737.00 2718.00 294.00 7,70 1219.00 1378.00 166,60 14,00 2. MAREC 1995 dčava banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,30 8,90 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,70 9,30 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,50 8,85 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,60 9,40 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,50 9,10 Italija Kmečka banka Gorica 13,50 14,00 Italija Tržaška kreditna banka 12,70 13,30 27. FEBRUAR 1995 V DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar - 1.4561 francoski frank 28.3180 nizozemski gulden 89.1500 belgijski frank 4.8503 španska peseta 1.1310 danska krona 25.1320 kanadski dolar 1.0420 japonski jen 1.5060 švicarski Irank 117.8400 avstrijski šiling 14.2090 italijanska lira 0.8735 - švedska krona 19.8400 - ABANKA D.D. LJUBLJANA Tečajna lista za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Valuta Enota veljavna dne 6.3.95 Nakupni Prodajni ATS m /./57,789/ 1.1613405 DEM m 8.150,0000 8.175,0000 USD 1 118/809 118,6438 \ TeCaji so obimi, pri konkretnih poslih so mofra odstopanja. BANKA SLOVENIJE ¥ Tečajna lista št. 043 z dne 3. 3. 1995 - Tečaji veljajo od 4. 3. 1995 od 00.00 ure dalje država Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Portugc Švedske Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija šifra valuta enota 036 avstr, dolar 1 040 šiling 100 056 frank 100 124 dolar 1 208 krona 100 246 marka 100 250 frank 100 280 marka 100 300 grd 100 372 funt 1 380 lira 100 385 hrv. kuna 100 392 jen 100 528 gulden 100 578 Rrona 100 620 escudo 100 752 krona 100 756 frank IOO 826 funt šterling 1 840 dolar 1 955 ECU 1 995 peseta 100 ZA DEVIZE nakupni srednji prodajni 87,4103 1159,5937 396,2176 84,4187 2052,6749 2668,3876 2322,1258 8162,7032 7,1195 124,8975 7279,5803 1846,3219 78,6069 1610,5014 9631,9898 190,5175 118,4653 151,7161 92,7283 87,6733 1163,0829 397,4098 84,6727 2058,8515 2676,4169 2329,1131 8187,2650 51,2932 189,7235 7,1409 2200,0000 125,2733 7301,4848 1851,8775 78,8434 1615,3474 9660,9727 191,0908 118,8218 152,1726 93,0073 87,9363 1166,5721 398,6020 84,9267 2065,0281 2684,4462 2336,1004 8211,8268 51,4471 190,2927 7,1623 125,6491 7323,3893 1857,4331 79,0799 1620,1934 9689,9556 191,6641 119,1783 152,6291 93,2863 Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 4.3.1995 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečai) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del (8) devizni del skupaj APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 12. 5. 1995: 1,500,000 815,010 810,845 1,625,856 69 108.6680% 108.1127% 108.3904% 150,000 81,501 81,085 162,586 ljubljanska Tsčojiiico boiziiGCjci trga št.: 41 Datum: 3. 3. 1995 UttLMN* STOCt UCHAACL PC. Vrednost. papir obr. m.div. ex kupon SLdaL(3) enotni tetij % sprem 1 1 1 Max. Min. IMOSU MK •ranTfij LEKC 796 (4.8.931 11.417 24.2. 11.350 11.900 PRB 1.000 (6.6.941 13.749 2,54 3.3, 13.520 13.900 13.990 13.500 2.186 SAL 500 (7)(29.8.94) 19.700 2,41 3.3. 19,520 19.700 19.700 19.700 1.379 SKBR 458 (16.5.94.) 34.628 » 3.3. sm 34.600 35.990 34.500 7.030 ME •i 1 FiViW RS01 8,0 4.(31.12.94) 97,4 3.3. 97,5 97,5 97,3 97,4 6.036 RS02 9,5 8.(1.10.94) 102,3 ,19 n. 102,1 102,5 n« 102,1 6.972 RS08 8,0 3.(30.11.94) 83,3 17.2. 76,0 91,5 RSll 7,0 4.(15.1.951 90,0 2,3. 87,0 90,0 RSL1D 8,0 4.(31.12.94) 96,8 2.3. 96,6 96,8 RSL2D 9,8 8.(1.10.94) 102,2 20.2. 100,0 SKBl 10,0 4.(1.11.94) 99,3A 1,75 3.3. 96,1 99,4 99,3 99,3 108 ME rsns*r* "nfitf BT8R 12.450 2.3. 12.900 DAD 10.000 (1.6.94.) 116.391 6,07 3.3. 114.700 117.000 120,000 no« 18.623 FMD (8) 13.344 3,57 3.3. 13.000 13.990 13.990 13.450 1.588 GPGR 16.000 6.2. 17.600 HMER 14.933 27.2. 14.500 15.000 MKZ 218 (30.3.93,1 9.000 3,39- 3.3. 8.700 9.000 o« 9,000 90 NIKR 4.000 (8*10.6.94.) 4.450" 21.2, 4,000 m (5) 717,2 2,12 3.3. 711,0 725,0 720,0 715,0 165 ME ■Frcne T/mr enimi UiTiTiTil KBTP 4000 (23.5.941 35.920 2,63 3.3. 35.000 37.000 36.000 35.800 180 PFNP 36.725 2,18 3.3. 36.010 38.990 38.900 36.000 147 RGSP (6) 1.999' 9,21* 3.3. 2.200 2.000 1.985 174 UBKP 10.180 5,16- 3.3. 10.810 11.200 11.100 10.000 153 VIPP 41.230A -JL 3.3. 41,230 41.230 1.319 32E1 HB* LEK2 12,0 4.(1.11.94) 98,0 1,01- 3.3. 98,0 98,0 33 OZG 11,0 4.(1.1.95) 91,0 n, 92,0 PCE 12,0 6.(1.12.94) 99,0 24.2. 97,5 102,0 PL) 12,0 7.(1.1.95) 99,OA ,01 3.3. 97,0 102,0 99,0 99,0 9 PGO 10,0 l.(1.6.94) 94,5 '2.3. 95,0 96,5 RSGS1 10,0 4.(1.6.94) 93,5 2.3, 98,0 Tečajnica izvenborznega trga ST. 41/95-3. 3. 1995 I obr. |ex kupon I enotni % P^I m.div. šldat(3) teCaj sprem datum povpraS ponudba Max. Min. luuim Vrednost. papir ODPRTI TRG C - Redne delnice GEAR GRDO HBRO ER SDRO RGSR ODPRTI TRG C BBPO KEPI )3PP DBKC ODPRTI TRG C GORO LOK MLJO 3SM0 3LS0 3NM 3P0 UBKK VPIO 10,0 (8.3.94.) 7,08- 19,29 Prednostne delnice 3.190A 9.(15.1.95) (1.10.94) (1.4.94) (1.10.94) 81.9.94) (1.8.94) 6.(1195) (15.10.94) (1.10.94) 2.100 1.000 3.150A 3.610 12.092 490,6 48.090 3.300A ■ 97,58 83,8 94,5A 83,1 84,3 87,0 86,5 12,00- ,52 ,48- ,21 1.3. 3.3. 3.3. 3.3. 3.3. 15.2. 1.3. 3.3. 23.2. 30.1. KRATKOROČNI VREDNOSTNI PAPIRJI Blagajniški BS v DEM SOdnerai (vSIT) 90 dnevni (v SIT) 120 dnevni (v SIT) Tolarski zapisi z nakupnim bonom l2bienaLbona(1.6.95) (1.6.95) del nat. bona (v SIT) NBS1 del nat bona (v SIT) NBS2 Dvodelni blagajniški zapisi BS 150.000 SITskapaj maj lolankidelmaj devizni del ma] 150.000 SITskipaj maj devizni del maj 95,6 49.803 17.685 108,6 3.3, 23.2. 3.3. 1.500 580.0 2.510 3.500 10.100 500.0 3.070 30.000 2.000 97.0 84.0 90.0 83.1 83,5 86,0 86,0 25.0 92.0 4.500 3.300 3.610 530,0 3.200 37.500 4.900 3.150 3.610 539,0 3.190 3.300 97.5 84,0 94.5 87,0 87,0 607 95,6 48.000 17.750 95,7 17.800 95,6 18.700 95,6 17.100 3.822 241.748 SBI 3.3.95 preišnii d T d% 1.187,11 1.170,86 16,25 1,39 Vse pravice pridreane .Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v odstotkih (osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v tolarjih; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni tečaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena davčna olajšava; A - aplikacijski tečaj: borzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja; * * - dosežena 30-odstotna omejitev - trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom Ravnica: RS01, RS08, RSL1, SKB1, OZG, PCE, PGO, PIJ, RGS1; ex kupon - Številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) * obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, ki je zapadel 1.3. 93 dalje niso bile izplačane; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6) - od 26.5.94 delnica kotira brez kupona za 1.93 in 92; (7)-izplaCilo akontacije dividende za 1.94; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, ce ni navedeno drugače; max. - najvisji tečaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnižji tečaj določenega vrednostnega papirja Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 4. marca 1995 od 00.00 ure dalje ZA Dl ■VIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre šiling frank marka lira funt dolar evirni. Pri kor iu deviz oz. r 100 100 100 100 1 1 ikretnih [ voseben 1158.4993 2319,9344 8155,0000 7,1128 190,3377 118,3535 noslih je možno odsl doaovor. 1161,3405 2325,6240 8175,0000 7,1302 190,8045 118,6438 fopanje glede na banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je DEM DEM nožno odstc 81,35 81,55 panje. 81,75 81,75 Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 4. marca 1995 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaji za USD. ATS, UT In CHF so dokx vefavnl tečajnici Banke Slovenije, pri drugih va oziroma zmanjšano za 025oastotne točke. T« do ECU = 30.000 na dan. Pri večjih prilivih in nak * Banke, ki objavljamo tečaie, se zavezujemo nem tečaju in v skladu s tekstom, ki dopolnjuje DEM DEM DEM DEM DEM 'eni na podk utah pa je razi 3čaS veljajo zc upin se tečaj kupovati In Dogoje nakup 81,40 81,55 81,40 81,50 81,45 gl srednjih tečaji metje Banke Slov odaip prilivov določi v spaazurr zadajati tujo voh. a ali prodaje. 81,80 81,70 81,70 81,70 81,80 3v po trenutno snije povečano prodajo deviz u. rto po objavije- 3. MAREC 1995 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1663,680 — ECU — 2132,340 — nemška marka — 1147,760 — francoski frank — 326,240 — funt šterling — 2677,360 — holandski gulden — 1023,610 — belgijski frank — 55,711 — španska pezeta — 13,017 — danska krona — 288,730 — irski funt — 2658,560 — grška drahma — 7,191 — portugalski escudo — 11,048 — kanadski dolar — 1187,490 — japonski jen — 17,527 — švicarski frank — 1354,240 — avstrijski šiling — 163,060 — norveška krona — 259,610 — švedska krona — 226,940 — finska marka — 375,040 — avstralski dolar — 1229,130 — 3. MAREC 1995 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 10,0500 10,5500 kanadski dolar 7,1000 7,5000 funt šterling 16,1000 16,9000 švicarski frank - - belgijski frank 33,4500 34,7500 francoski frank 196,5000 204,5000 holandski gulden 615,0000 639,0000 nemška marka 690,3500 716,8500 italijanska lira 0,6030 0,6370 danska krona 172,0000 180,0000 norveška krona 154,5000 161,5000 švedska krona 135,2000 141,8000 finska marka 223,5000 233,5000 portugalski escudo 6,6800 7,0200 španska peseta 7,8800 8,3200 japonski jen 10,4000 10,9000 slovenski tolar - - hrvaška kuna - - Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. IT SLOVENIJA 1 H Koper Hrvaška 1 S RAI 1 RETE 4 NEJC MRC jH Radovedni TaCek: Nebo m P. Golia: Srce igraC, zad-HH nji del mlad. gled. igre DMtiS Učimo se roCnih ustvarjalnosti, 9. oddaja Spominjam se, potopis Lahkih nog naokrog Tok tok, za mladostnike ■Mg Zgodbe iz školjke M Kekec, sloven, (čb) film ^ Poročila ■MiS Večerni gost: Mariza Ličan, ponovitev Videostrani Tednik Poglej in zadeni Podarim - dobim, pon. TV dnevnik 1 Osupljivi svet Nicolasa Hulota, 2. del franc, do-kum. nadaljevanke RPL - studio Luvrigana Hugo, igrica Risanka Žrebanje 3x3 TV dnevnik 2, vreme, Šport Utrip Teater Paradižnik Za TV kamero Na Štirih kolesih, 8/12 del am. dokum. nad. Ozare TV dnevnik 3, vreme Sport Sova: Umor, je napisala, 14/21 del am. nanizanke Brezmadežno spočetje, angl.-pakistanski film Ir SLOVENIJA 2 KANAL A Juke box - glasbena odda- ja, 1. del Euronevvs Juke box - glasbena oddaja, 2. del Vzporedna življenja - ljudje in dogodki našega časa - 1947, avtor, Silvano Sau Slovenski program: TV poper - kabaret Primorska kronika TV dnevnik Jutri je nedelja - verska oddaja Euronevvs Po meri človeka - popotovanje skozi ljudsko glasbo med starimi in novimi koreninami* FOL-KEST '94« - soočanje izkušenj - 3. del Achtung baby! oddaja o kulturi, avtor: Roberto Fermcci »II piacere degli occhi«, tedenska oddaja o filmu Vsedanes Zadnji kondor - ameriška drama, 1974 Igrajo: Anthony Caruso, Albert Sahni; režija: John D. Patterson EMP Avstrija 1 Euronevvs Orgle na Slovenskem, 1. oddaja, pon. David Copperfield : Izziv Niagarskih slapov Turistična oddaja Sova, pon. Davov svet, 18/23 Umor, je napisala, 13/21 Športna sobota Ljubljana: Dan slovenske košarke, prenos Alpe - Donava - Jadran Podarim - dobim Karaoke, razvedrilna oddaja Doktor Živago, ameriški film Sobotna noč: Novice iz sveta zabave Podelitev glasbenih nagrad Grammy Aliče v čudežni deželi Teden na borzi, pon, Kimo, kino, kino, pon. Učna leta, ponovitev Dance session, ponovitev Spot tedna Video strani Spot tedna Burleske C. Chaplina Tristana, pon. filma Vreme Živeti danes, dok. odd. Splošna praksa, 11. del aus. nanizanke Izgubljena deklica, am. drama Vreme Lou Reed: A night with you, posnetek koncerta mn/MMTV (62. kanal) Med prijatelji, narodno zabavna glasba, pon, MMTV šport, ponovitev Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja, pon. Risanke MMTV shop Stepni volk, am. drama B.O.R.N., film I MMTV shop i Video strani MUF Avstrija 2 Poročila Dobro jutro Ulica sezam Kapetan Zaspan, 9/13 del risane serije Poročila Cesarica, 112. del serije Me je kdo iskal? Briljantina Alpe - Donava - Jadran: Slike iz srednje Evrope Prizma - multinacionalni magazin Poročila Beverly Hills, 2/30 del Dusty, avstralski film, 1982 Igrajo: Bill Kerr, Noel Trevarthen, Carol Burns, John Stanton, Nicholas Holland in drugi Televizija o televiziji Prisrčno vaši: Eliza Gerner, dokumentarna oddaja Na začetku je bila beseda Dnevnik Spori Naključni popotnik, ameriški film, 1988 VVilliam Hurt, Kathleen Turner, Geena Davis in drugi; režija: Lavvrence Davis Naj zvenijo tamburice, 'glasbena oddaja Slika na sliko Sanje brez meja UMiiil Cas v sliki Naš hrupni dom, pon. UMKU! James Bond, ponovitev Kupčija z nečimernostjo, ponovitev Hello A us tria, Hello Vi-enna Cas v sliki Pogrešana miniatura, nemška komedija, 1954 Raji živali Otroški program Beverly Hils 90210 Mini čas v sliki X - Large Čas v sliki Zdravnica dr. Quiim Na življenje in smrt Zlata dekleta Cas v sliki, vreme Sport Ognjene kočije, angleški film, 1980 Igrajo: Ben cross, lan Charleson in drugi Moprris - morilska uganka, avstralski triler, 1988 režija: Mark Joffe Cas v sliki V službi pošasti, it. kriminalka, 1977 Jason King Video strani Z Hrvaška 2 Kulturna krajina V avtobusu, humoristična serija Zagreb: Košarkarsko prvenstvo: Zrinjevac - Croa-tia osiguranje Dubrovnik: Pokal evropskih pokalov v vaterpolu: Jug - Vasas Risani film Dnevnik Tom, humoristična serija Cro Pop Rock Latinica: Vedeževanje Športna sobota Nočna izmena Življenje na severu,67/88 del serije Državnik novega kova, humoristična serija Umreti za ..., ameriški film, 1989 Režija: Deran Sarafian Otroški variete La Banda dello Zecchino Oddaja za najmlajše, risanke Tedenski dnevnik o TV programih Canal Grande Laraichevedrai Rubrika: Verdemattina SP v smučanju: smuk, Z Vreme in dnevnik Odd. o medicini Check-up (vodi A. Manduca) Izžrebanje lota, vreme Dnevnik in Tri minute Aktualna odd. o morju: Linea blu 7 dni v Parlamentu Otroški variete Disney Club, risanke Aktualni tednik TG 1 Almanah Izžrebanje lota Dnevnik Oddaja o zdravju in lepoti Piu sani piu belli Nedeljski evangelij Vreme, dnevnik, Sport Variete: Papaveri e pape-re (vodita P. Baudo, G. Magalli) Dnevnik, 23.15 Posebnosti TG 1 Dnevnik 1 in vreme Filmske novosti Film: Convoy (dram., ZDA ’78, r. S. Peckinpah, i. K. Kristofferson) F RAI 2 Alpsko smučanje, smuk (Z), iz Saalbacha Vremenska panorama Mali ugrabitelji, am.-kan. film,1990 Avstrija II Alpe - Donava - Jadran Ozri se po deželi Kdo me hoče, živali iščejo dom Nogomet Avstrija danes Cas v sliki, vneme Kultura Štiri dekleta iz Wachaua, nem. dom. film,1957 Aliče Kessler, Jutta in Isa Giinther, Ellen Kessler Cas v sliki Cas na nabodalu Sport Kottan poizveduje Round Midnight: Stephane Grappelli Trio Video strani Madžarska ^ RAI 3 Po sledeh sončnega žarka, serija Zgodovina tehnike Zvon Baročna glasba: Bach, Finger Sosedje, ponovitev Napovednik programa Sposojena zemlja Brez strasti o strasteh Ludvik H., nemški film Cas X, umetnostni album Štorije Zadeva: T. Forro in H. Hvavas Proza: Ana Karenina Kolo sreče Otoški kotiček Dnevnik Pravljica Četrta klavzula, angleški film Emerton gala Nočni program, vmes ob 01.40 Pet zabojev zlate rude, film Pregled tiska Film: Barbagialla il terro-re dei sette mari e mezzo Dnevnik o televizijskih progr. Laraichevedrai Film: L’agente confiden-ziale (krim., ZDA ’47) Dnevnik Film: II giorno del gran-de massacro (vestern, ZDA '75, i. T. Luoghlin) Videocomic Jutranja oddaja Mattina in famiglia, vmes (7.00,7,30,8.00,8.30,9.00, 9.30,10.00) dnevnik TG2 W Odprti prostor Evropski dnevi Tvoj bližnji 2 Potrebujem te Variete: In famiglia Dnevnik, športna odd. Dribbling in vreme Film: Patroclo e il soldate Camillone, grande grosso e frescone (’73) Izžrebanje lota Film: L’uomo che amo Gatta danzante (vestern, ZDA '73, i. S. Miles) Sereno variabile, vreme SP v smučanju: smuk, M Dnevnik in šport Variete: Ventieventi Film: Visioni assassine (dram., ZDA ’89, i. L. Horsley, P. Dawber) Film: Gomplicazioni nel-la notte (krim., It. ’93) Dnevnik, 0.10 vreme Tedenski dnevnik o televizijskih progr. Canal Grande Laraichevedrai Film (vojni) Nan.: Tre cuori in affitto I Poročila Nad.: Manuela, 9.05 Gua- Danes dalupe, 9.30 Catene d’ Am. hokejska liga amore Golf Variete: Buona giornata, Mojstri na ledu vmes 11.00 nad. Febbre Danes d’amore, 12.00 Rubi, ITN novice vmes (11.25) dnevnik Ushuaia Dnevnik Skozi cas Medicine a confronto tt Govoreči jazz Nad.: La donna del mi- ITN stero, 17.00 Perdonami *5 Večer z Jayom Lenom Film: Una di quelle IS Noč s Conanom O’Bri- (kom., It. '52, i. Toto) enom vmes (19,00) dnevnik B Zlata doba R'n’R Film: Fuga sotto zero nfj Večer z Jayom Lenom (dram., ZDA '90, i. T. Resnični ljudje Knox, D. Dukes) Najboljše iz Riviere Film: Il brigante Musoli- Skozi ča,s no (dram., It. ’50, i. A. Nazzari, S. Mangano), gg Enak čas vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska CH CNN Nan.: Jeffersonovi, 1.20 Tre cuori in affitto MBMKMH- The Big Story Ig CANALE 5 i Real Nevvs For Ki ds Healthvvorks n Moneyweek Science and TechnoIogy Na prvi strani Style With Elsa klensch Aktualno: A tutto volu- Shovvbiz This VVeek me, 9.30 Nonsolomoda, 2 Diplomatic Licence 10.00 Affare fatto Earth Matters Nan.: Komisar Scali jjtt Evans and Novak Aktualno: Forum JO VVorld Bussines This Dnevmik TG 5 VVeek From London Sgarbi quotidiani Nevvsmaker Saturday Aktualno: Arniči, 15.25 Healthvvorks Anteprima Style VVith Elsa Klensch Otroški variete Bim bum Your money bam, vmes risanke International Correspon- TG 5 Flash - Kratke vesti dents Kviza: OK, il prezzo e B Headline Nevvs giusto!, 19.00 La mota Futurevvatch della fortuna Headline Nevvs Dnevnik TG 5, 20.25 Stri- jtt Bothsides... VVith Jesse scia la notizia Headline Nevvs Variete: Champagne B Managing VVith Lou Variete: Gommapiuma Dobbs Nan.: Sul luogo del delit- Pinnacle to - Il ricatto (i. T. Au- On The Menu stin, S. McHattie), vmes m The Big Story (24.00) dnevnik Missione impossibile mm _ ^ DISCOVERV IT A 1 1 A 1 X Ogenj nad Rimom, film o življenju z vulkani na Otroški variete Baliju, Novi Zelandiji in Nanizanke Havajih Odprti studio, 12.30 Fatti Ogenj nad Rimom, film o e misfatti, 12.40 Sport življenju z nevarnostjo studio potresa in vulkanskega Otroški variete izbruha B Odprti studio Ogenj nad Rimom, film o B Aktualno: Village nevarnosti velikih valov B Variete: Non e la RAI Ogenj nad Rimom, film o rep? Variete: Jammin’ pripravah na nevarnosti Aktualno: Ciak katastrofe Nan.: Star Trek, 17.45 Iznajdbe, o švicarskih Superboy, 18.15 Village, izumiteljih 18.20 Robocop Lovci na zaklade, o iška- Odprti studio, vreme, nju zlata v Arizoni 19.50 Spori studio Plenilci, o morskih psih Variete: Karaoke Jedci divjine, prehranje- Film: C’era una volta il vanje živali VVest (vestern, It. ’69, i. Podmornice, o jedrskih C. Bronson, H. Fonda, C. podmornicah Cardinale, J. Robards) Po letu 2000, oddaja o ra- Nan.: Belle e pericolose -Diamanti e cioccolato (i. Cunalnikih, igračah itd. M. Michele, L. Cutter) Italia 1 šport # TELE 4 SKY NEWS EM Deželne vesti, dnevnik im EM TGR - Okolje Italija ig Sport: kros, odbojka, košarka Vreme in dnevnik Deželne vesti, šport <5 SP v smučanju: smuk, M Aktualna odd.: Ultimo minuto Dnevnik in vreme Aktualni odd.: Harem, 23.50 Letti gemelli Dnevnik, pregled tiska, vreme Variete: Fuori orario, vmes filma Lo spione, La strategia del ragno, itd 17.45, 19.30, 22.00, 0.10 Dogodki in odmevi Nan.: Agente speciale Hunter, 21.15 Le spie MONTECARLO 18.45, 20.25, 22.30, 1.00 Dnevnik 17.50 SP v smučanju Film: Pranzo di nozze (kom., '56, i. B. Davis) Španski nogomet Film: Una giornata amara Sky Nevvs Dayline Week in Revievv UK Sky Nevvs At Noon Critical Earth Sky Nevvs At One The Reporters Sky Nevvs At Tvvo Travel Destinations Sky Nevvs At Three 48 Hours Sky Nevvs At Four Fashion TV Live af Five Sky Nevvs At Six VVeek in Revievv Uk Sky Nevvs At Seven Sportsline Sky VVorld Nevvs Tonight Sky VVorld Nevvs Tonight TV SLOVENIJA 1 11.30 KEKEC g SLOVENSKI (ČB) FILM, 1952 Scenarij: Jože Gale Fotografija: IvanMarinCek Glasba: Marjan Kozina Igrajo: Matija Bari, Frane Milčinski, 'Tanče Presetnik, Zdenka Logar in drugi Ce so bilo Kekec, Kosobrin, Bedanec spr-junaki zgomjesavske doline, kjer se je ro-ou njihov avtor Josip Vandot, so že davno Poštah vseslovenski. Kdo ne pozna junaka ijekca, ki užene Bedanca in resi Mojco? Kekec je pastir iz revne družine, ki preživlja Poletje s Čredo na paši visoko v gorah, kjer Svita vsak na svoji strani soteske dobrodušni starček - želiščar Kosobrin in zlobni divji lovec Bedanec... A KANAL 21.30 IZGUBUENA DEKLICA, ameriški film, 1988 Režija: Sharon Miller Igrajo: Tess Harper, Frederic Forest, Pa-tricia Kalember, Marie Martin in drugi Deklica Tella preživlja srečno otroštvo v rejniški družini. Popeti h letih pa jo poišče Pravi oce in jo vodi s sabo na izlete. Toda deklica se začne obiskom upirati. H TV SLOVENIJA 1 21.25 Na štirih kolesih ameriška dokum. nadaljevanka Ko so postale v pedesetih letih dirke športnih avtomobilov eden najbolj pri-Ijubljernih športov, so v ZDA lahko le gledali in občudovali sijajne evropske avtomobile. Amerika se je povzpela na svetovbno prizorišče avtomobilskih dirk šele, ko se je pojavil teksačan Carroll Shelby, mož , ki je rad sestavljal razne stvari. Sledi prispevek o pustolovščini, dolgi 16. 000 kilometrov. Leta 1907 je skupina pustolovcev priredila avtomobilsko dirko od Pekingab na Kitajskem do Pariza v Franciji. Na Start se je prijavilo sto avtomobilov. Pet jih je res odpeljalo, na cilj pa je po dveh mesecih prišel en sam. dirke naslednjih osem desetletij niso več ponovili, zdaj pa najdrznejša dirka po brezpotjih na svetu znova navdušuje ljubitelje rallyja. N TV SLOVENIJA 1 20.10 TEATER PARADIŽNIK 6. del V Teatru Paradižniku tudi tokrat ne gre vse tako, kot bi moralo. Problemi si vrstijo en za drugim. Vratar Veso Caka svoje dekle Silvano, ki živi v prepričanju, da je Veso Vinko. Marjano zasuje s šopki nadležni oboževalec. Gostje Don Mentony Band zamuja, toda čast Teatra rešijo najlojalnejsi uslužbenci. TV SLOVENIJA 1_______23.20 BREZMADEŽNO SPOČETJE, angleško - pakistanski film, 1991 Scenarij in režija: Jamil Dehlavi Fotografija: Nic Knovvland Glasba: Richard Harvey Igrajo: James Wilby, Melissa Leo, Shaba-na Azmi, Zia Mohyeddin, James Cossins in drugi Z vzhodnjaškimi režiserji se ne srečamo prav pogosto. Zato je Jamil Dehlavi, ki se je rodil v Kalkuti in kasneje v Londonu opravljal poklic branilca, še posebej zanimiv. Študiral je v ZDA, to je njegov peti celovečerec. Čeprav je film nastal iz dokumentarnega filma o veri v Pakistanu, zgodba presega tovrstni okvir. Režiser je postavil dogajanje , gre za vprašanje ritualov in droge v leto 1988, ko je Rushdi objavil Satanske verze in je bila v Pakistanu izvoljena Benazir Buto. 1 1 ITALIA1 20.45 CERA UNA VOLTA IL WEST italijanski film, 1969 Režija: Sergio Leone Igrajo: Claudia Cardinale, Henry Fonda, Charles Bronson in drugi Morton, lastnik železnice se hoCe polastiti izvira, ki je last družine McBain. Ukaže zato, da družino pobijejo in obtoži starega zločinca Cheyenna. Zgodba se zaplete, ko pride v vas Jill, lepa prostitutka... as®©® as ®č\us[Laa‘©w MUSIČ TELEVISION 08.00 Nori mračni vikend; 10.30 Cik - cak šov; 11.00 Ve-^ka slika; 11.30 Angleški top; 13,30 prvi pogled; 14.30 Nori mračni vikend; 17.00 Simonina plesna zabava; 18.00 Velika slika; 19.00 Evropski Top 20; 21.00 Nevklju-čeno; 22.00 Soul na MTV; 23.00 Prvi pogled; 23.30 Cik cak SKVONE D.OO Paradide Beach; 15.00 Vitezi in vojščaki; 16.00 ketja kompanija; 17.00 Digodivščine Brisco Countiyja mi; 18.00 Parker Lewis ne more izgubiti; 18.30 Konjeniki; 19.00 VVrestling; 20.00 Kung Fu, nad.; 21.00 Nenavadno, dokum. nad.; 23.00 Zgodbe iz kripte; 23.30 Seinfeld; 24.00 Filmska oddaja; 00.30 Krokar; 01.40 Pošasti; 02.00 Rob; 02.30 Dogodivščine Marka in Briana, nad.; 00.30 Flitmix Long Play PRO 7 05.05 Ponovitve; 12.00 Neizprosna, a prisrčna; 13.00 Chariiejevi angelčki; 15.00 Colbyjevi; 15.55 Zakon v Los Angelesu; 17.00 Risanke; 18.25 Rock 'n' roli očka; 18.55 Roseanne; 19.25 Alf; 19.55 Poročila; 20.15 Akti X' 22.15 Omen IV - prebujenje, am, - kan, grozljivka., 1990; 00.05 Poročila PREMIERE 13.35 Cop And A Plalf; 15.10 Nogomet; 17.55 Trouble Shooters, am. film, 1993; 19.30 Mystery Of The Maya; 20.15 Flot Shotsl, am. film, 1993; 21.40 Kino portret - Flar-VeY keitel; 21.45 Bad Lieutenant, am. film 1992; 00.45 House In The Flills, am. film, 1993; 02.10 Zobotrebec Johnny, it. film 1993; 04.00 Rosenkranz & Gildenstem SATI 07.30 Dopoldanski program; 12.40 Nori par, angleška kom.; 14.40 Resna akademija, 1987; 16.50 pojd na vse; 17-45 Paočila; 18.00 Nogomet; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Charleyeyeva teta, avstrijska kom.; 21.50 Zlato jajce; 23.10 Izdajalska afera, am. er. triler, 1992; 00.55 /Vina iz Shgapura, angl. melodrama; 02.25 Passengers; 03.20 Grad naslade EUROSPORT 08'30 Dirke tovornjakov; 09.00 Nogomet, liga prvakov; 10.30 Smučanje; 13.00 Hitrostno drsanje; 17.00 Smuča-nje;17.30 Smučanje, smuk; 19.30 Smučanje; 20.00 Golf; 20.00 Golf; 21.00 Tenis; 23.00 Boks; 24.00 Formula 1; 01.00 Mednarodni motošport 11,30 Eerie, Indiana 12.00 Vsi ljubijo Julijo; 12.30 Princ z ^61 - Ara; 03.05 Full House; 13.35 Kdo je tu šef?; 14.10 Močna družina; 14.45 Knight Rider; 15.45 A - Te-ami7.45 Melrose Place; 18.45 Aktualno; 20.15 Show Presenečenja z Lindode Mol; 22.00 Kako prosim?; V 3,00 Gottschalk; 01.00 Overkill: Pekel Strahu, ameriški kcijski film; 02.20 Caribe; 03.45 Melrose Place; Beveriy Mills RTL2 11.40 Dama Revolver, am. vestem, 1950; 13.10 Ayla in medvedji klan, am. film, 1985; 15.05 Polnočni Venus, nem. kom.; 17.00 Goli pod puščavskim soncem, 1989; 18.05 Poročil se bom z družino; 20.15 Prevarani, am. film, 1990; 22.05 Vojna med tolpami, ameriški film, 1975; 23.05 Zenske iz San Ouentina, am film, 1983; 01.35 Ponovitve SKY MOVIES 15.00 Elvis And The Colonel; 17.00 The Call Of Tehe VVild; 19.00 Lassie Come Home; 21.00 The Positively True Adventures Of The Alleged Texas Cheerieader -Murdering Mom; 23.00 Made IN America; 00.50 Night Rhythms; 02.35 Made in America; 04.25 Honour Thy Mother MOVIE CHANNEL 15.00 Uttle Heroes; 17.00 Freez Frame; 19.00 Honey I Blow Up The Kid; 21.00 National Lampoon's Loadede VVeapon; 23.00 Rage And Honour li - Mostile Takeover 00,40 Martial Law; 02.10 A Čase Of Murder; 03.45 Only You; 05.20 The Gun Runners FILMNET + 14.00 Na peščinah; 16.00 Skrivnostni filmi Ruth Rendell: Rokujte se; 18.00 Princ iz Bel Aira; 20.00 Sentimentalna pesem; 22.00 Floridske ožine; 24.00 Smrtonosna napaka SUPER CHANNEL 05,30 Poročila; Gospodarstvo; Danes; Super Shop; 14.00 Kolo denarja; 18.00 Danes; 19.00 Poročila; 19.30 Hokej na ledu; 20.30 Dateline; 21.30 Notranja izdaja; 22.00 Poročila; 22.30 Jay Leno Show; 23.30 Res osebno DSF 08.00 Jadranje; 08.45 Rokomet, nem. liga; 10.00 Nenavadni rekordi; 10.30 Neverjetne igre;l 1.00 Mednarodni športni pregled; 12.00 Nogomet, nem. liga; 12.45 Klasični Šport; 13.00 Atletika, Berlin; 14.00 Tenis, Rotterdam, polfinale, prenos; 16.00 Mednarodni športni pregled; 17.00 Resna oddaja; 19.00 Atletika, Sindelfingen, prenos; 22.50 Wrestilng; 00.15 Tenis, Rotterdam vox 08.00 Dominijon; 08.20 Regal Shop; 08.50 Plovba s kiti, dokumtarec; 09.50 Zemlja živi; 10.40 Voxtour, popotniški magazin; 11.25 S - Zett; 12.00 Spiegel TV intervju; 12.35 Dame iz Bostona, angleški film, 1984; 14.40 Zmagovalci, ameriški film, ponovitev; 16.30 Tovarna oficirjev, 1. del, nemški film, 1989; 18.00 Poročila; 18,20 Plovba s krti; 19.20 Zemlja živi; 20.15 Maigret in hotelska klet, franc, film, 1992; 22.00 Spiegel TV special; 23.50 Pasolinijeve drzne zgodbe: Canterburyjeve pripo- vedke, italijansko - francoski film, 1972; 01.40 Baton Rouge: Smrtonosna terapija, ponovitev filma TNT 20.00 Fighter Sguadron; 22.00 The Wings Of Eagles; 00.00 Me First Of The Few; 02.00 Fighter Sguadron, pon.; 3-SAT 08.00 Vremenska panoraam; 09.00 Čas v sliki; 09.05 Kulinarika; 09.30 Nasveti in trendi; 09,55 Francoščina; 10.25 Računalništvo; 10.55 Tina Turner: Pot k uspehu; 12.30 Tujina; 13.00 Čas v sliki; 13.10 Pogledi nazaj; 13.25 V živo iz SGdbahnhofa; 14.40 Delavnica zdravja; 15.10 Dober tek; 15.25 Vprašajte Laferla; 15.30 Koncert po želji; 17.20 Medvedi na pohodu, ameriški film, 1976; 19.00 Danes; 19.20 Pogovor dneva; 19.30 Apropos glasba; 20.00 Dnevnik; 20.15 Wallenstein, televizijska priredba; 23.00 Boulevard Bio talk show; 00.00 Šport; 01. 20 Nemška nagrada za video umetnost 1994 ZDF 12.20 Tao Tao; 12.45 Pingu; 12.50 Kukalo; 12.55 Pregled tiska; 13.05 Ta teden; 13.25 Dan, ko je zemlja obstala; 14.50 Dobra volja; 15.20 Video moda; 15.40 X Base; 16.10 Zrcalo športa; 16,58 Drugačna televizija 3sat; 17.00 Danes; 17.05 Deželno zrcalo; 17.45 Sodeluj; 18.00 Schwarzwaldska klinika, nadaljevanka; 19.00 Danes, vreme, 19.25 Pozor, pasti; 20.15 Srčna kri; 21.45 Dane-sm, dnevnik; 22.00 Aktualni športni studio; 23.20 Monte Walsh, njegova zadnja želja FILM NET + 06.00 Paper Hearts, ameriška komedija; 07.30 Extreme Glose Up: Ecu Dana Carvey; 08.25 The Ernest Green Story, ameriški film; 10.00 Contact For Murder; 13.00 Humprey Bogart, dokumentarec; 14.00 Grammy's Greatestr Momente 16.00 My cousin Vinny; 18,00 Whi-te Lie; 20.00 Made In America; 22.00 The Last Hard Man; OO.OOBariovv Affair; 02.45 Boxing + Live CARTOON NETVVORK 06.00 Dotik modrega med zvezdami; 06.30 Svetovne risanke; 08.00 Sadežovi; 08,30 Vogijev lov za zakladom; 09.00 Vogijeva vesoljska dirka; 09.30 Jutranja ekipa; 10.30 Mladi Robin Hood; 11.00 Vrnitev v Bedrock 11.30 Rastičnl človek; 12.00 Grožnja Penelope Pitstop; 12.30 Josie 8< Pissycats; 13.00 Neveijetni Chan; 13.30 Kapitan Caveman; 14,00 Thundarr; 14.30 Nebesni povelnjiki; 15.00 Fantastčni štirje; 15.30 Centurioni; 16.00 Močni mož in & Vuk 16.30 Ed Grimley; 17.00 Glavne risanke; 17.00 Kapitan Planet; 18.00 BugsSc Daffy nocoj; 19.00 Top Cat; 19.30 Kremenčkovi Slovenija 1 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Sobotna roglja; 9.30 O jeziku; 10.05 Kulturna panorama; 11.00 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci Čestitajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na obisku; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Igra; Nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 9.45 Sobotna akcija; 11.30 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Glasbene želje; 16.35 Popevki tedna; 17.50 Sport; 19.00 Sobotni večer z J. VVebrom; 22.00 Zrcalo dneva, vreme. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12,00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 10.05 Zgodnja dela; 11.05 Jazz, blues...; 13.05 Izbrali smo; 14.05 izobraževalni program; 15.00 Zborovske skladbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Glasbeni arhiv; 18.05 Roman; 18.25 P.l. Čajkovski; 19.30 Opera: Rigoletto; 22.30 Znamenite partiture; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 -93,8- 100,3- 100,6- 104,3 - 107,6 MHz) 8.30, 9.30,10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30. 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 9.15 Planinska postojanka; 9.45 Du jesi, zabavno in humorno; 10.45 Sobotna terenska akcija; 11.30 Turistična poročila; 12.00 S terena; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Terenska akcija; 13.40 Pet zvezdic; 14.10 Okno v svet; 14.45 Zanimivost; 15.30 Dogodki in odmevi - prenos RS; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Popoldne na MV; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športni program. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30.19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kulturne aktualnosti; 11.45 Dorothy ed Aliče; 12,00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; . 14.00 Narečna odd.; 14.50 Single tedna; 15.00 Redazione teen; 16.00 Modri val; 18.45 Rigatoni; 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 7.00-1 l.OO Dej nehi no; 8.00 Horoskop; 9.30 Kam danes; 10.15 Novice; 111.00 Notranjsko-kraški mozaik; 12.00 BBC Novice; 13.55 Pasji radio; 14.00 13 ožigosanih; 15.00 Popoldanski vodeni program; 17.30 Angleščina, 19.15 Novice; 19.25 Vreme; 20.00 Stampeedo; 22.00 DJ Jernej in hot mix. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro;7.40 Pregled tiska; 10.10 Štiri tačke; 10.40 Informma-cije, zaposlovanje; 11.10 Kviz; 12.00 Mali oglasi; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Izbor pesmi tedna; 18.20 Verska odd.:19.30 Večerni pr.- Glasb, odkrivanke Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 14.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 10.05 Otroški studio; 10.30 Top 17; 12.05 Sestanek starejših; 13.00 Slovensko-bistriška panorama; 14.10 Od Ptuja do Ormoža; 15.00 iz Slovenskih gioric; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.40 Radio express; 19.30 športna sobota; 21.00 Lestvica zabavnih melodij; 22.00 Zrcalo dneva; 23.15 Nočni. Radio študent 11.00 Curriculum vi-tae;14.30 RO: Tradicija Maroka; 17.45 Come To-getheri; 19.00 TB: Are Duol; 20.30 Reccae Gho-st: Dub Me Crazy. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17:00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; ; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Re-vival; 9.15 Filmi na ekranih; 9.25 Potpuri; 10.10 Koncert; 11.30 Iz Dopisnic z najbližjega Vzhoda; 11.40 Znani ansambli; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Glasba za vse okuse; 12.45 Primorska poje: MePZ Lojze Bratuž; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon, nato Glasbeni predah; 15.00 Tu 362875, z vami kramlja S. Verč; 17.00 Naši diplo-mantkviolinist D. Žerjal; 18.00 Mala scena: 22. leto ob zori-Poslednji izlet (L. Turk, 4.); 18.25 Slovenska lahka glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30.15.30.17.30 Poročila; 10.00 Foyer; 15.00 Glasba po željah; 19.00 Morski val. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. KOLESARSTVO / JUTRI V LONJERJU19. TROFEJA ZDRUŽENJA SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI Nastopilo bo 250 kolesarjev iz 10 držav Priprave na 19. kolesarsko trofejo Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, ki bo jutri v Lonjerju, so že zdavnaj v polnem teku. Organizatorje preseneča predvsem veliko število udeležencev, saj se je do sedaj imensko prijavilo 250 kolesarjev, to se pravi 45 ekip iz 10 držav. V Lonjerju bodo jutri pretežno prevladovali slovanski jeziki, saj bodo poleg ekip iz Italije, Avstrije, Danske in San Marina nastopali predstavniki Slovenije, Hrvaške, Češke, Slovaške, Ukrajine in Belorusije. Upa se, da bo tudi letos vreme prizaneslo, saj mora Lonjer tokrat pogostiti vrsto uglednih kolesarjev, med katere spadajo Alex Pedersen, svetovni prvak, ki zastopa ekipo luvenes Addax Tecnosten iz S. Marina, njegova klubska tovariša Lom in VVeltzt, ki sta s Leteči cilji Tržič (24,5 km) Sovodnje pred obeležjem ZSSDI (42,5 km) Sesljan (69 km) Mavhinje 2. krog: (95 km) Bazovski cesta 1. prehod Cez cilj (117 km) Boljunec (128,5 km) Basovska cesta po vzponu iz Boljunca: (133,5 km) Pedersenom nastopala že v vrstah profesionalcev, italijanski državni prvak Ignaolin, italijanski pravk do 22. leta starosti Ceron, slovenski državni prvak Martin Hvastija, ekipa državne reprezentance iz Ukrajine in še vrsto kolesarjev, ki so na cilju na Bazovski cesti v prejšnjih letih že kot prvi privozili Cez ciljno Crto. Med te spada dvakratni zmagovalec Biagio Conte, ki je letos v Sprintu zmagal že na dveh mednarodnih dirkah v Italiji, lanski zmagovalec Previtali, ki je tudi v letošnji komaj začeti sezoni dosegel nekaj že vidnih rezultatov ter nekdanji profesionalec Flavio Milan. Rezultati lonjerske dirke bodo tudi letos šteli za slovensko trofejo zlatega kolesa in trofejo Gazzette dello sport. Tehnično bodo dirko vodili mednarodna direktorja dirk PeCar in Buzziol ter elani KK Adria s predsednikom Batičem na Čelu, ki jih nova navodila mednarodne kolesarske zveze UCI postavljajo pod vse večji pritisk in pred novimi organizacijskimi nalogami. Dirka je na primer priznana kot mednarodna prireditev le, če na njej, poleg domačih kolesarjev, nastopa še najmanj 20 tujcev iz petih držav. Veliko možnosti za zmago imajo tudi kolesarji iz matične Slovenije. Med najvidnejše spadajo elan Roga Pintarič, ki se je prejšnjo nedeljo izkazal z zmago na mednarodni trofeji Papa-ciolli, predstavniki Krke Staugelj, Papež, Ugreno-vic in Mervar, ki je prejšnji teden osvojil zmago v Rovinju, kolesarji iz ekipe Save iz Kranja Hvastija in Pagon. Slovenijo bodo zastopali tudi KK Celje, KK Perutnina Ptuj in Hit Casind Nova Gorica. (J. PC.) Na sliki: tako lani na cilju nad Lonjerjem Dosedanji zmagovalci 1977: Atos Santarossa (SC Bottecchia) 1978: Pierluigi Sala (La Nuova Baggio) 1979: Ivica Colig (BK metalliacommerce) 1980: Francesco Ganeva (GS Monti) 1981: Mauro Longo (GS La Tiesse) 1982: Mauro Longo (GS La Tiesse) 1983: Bruno Bulič (BK Siporex) 1984: Gabriele Ragusa (GS Mainetti) 1985: Federico Ghiotto (GS Glem Gas) 1986: Maurizio Fondriest (GS Glem Gas) 1987: Fausto Boreggio (GS Bolube) 1988: Flavio Milan (SC Ganeva) 1989: Fabio Baldato (MG Diadora) 1990: Fabio Baldato (MG Diadora) 1991: Biagio Conte (MG Doni) 1992: Fabio Casartelli (GS Domus) 1993: Biagio Conte (GS Brodet) 1994: Sergio Previtali (GS Ganeva) CASOVNICA mt. Kraj km ura (42 km/h) 230 Lonjer (Bošket, Ul. Giulia, Ul. Battisti, Ul. Carducci, Trg Dalmazia, Ul. Ghega, Trg Liberta, Ul. Miramare, Barkovlje 12.40 2 Barkovlje 0,0 13.00 53 Sesljan 14,0 13.20 5 Tržič 24,5 13.35 11 Ronke (obvoz SS 305) 27,5 13.38 11 Križišče DC 305 29,5 13.41 22 Sredipolje 31,0 13.44 15 Poljan 32,5 13.46 17 Zagraj (UI.D'Annunzio SP št.8 GO) 34,0 13.48 72 Sovodnje (Ul. Gregorčič) 42,5 14.00 79 Ind. cona (odcep SS/56 Var.) 45,0 14.04 80 Gorica (odcep SS 55) 46,5 14.06 51 Devetaki 52,5 14.14 92 Doberdob (cestaob jezeru) 57,0 14.21 49 Jamlje (odcep SS 55) 61,5 14.27 33 Stivan (odcep SS 55/SS 14) 66,5 14.35 53 Sesljan 69,0 14.38 71 Vižovlje 69,5 14.40 181 Mavhinje 71,5 14.42 225 Sempolaj (odcep S.P.) 75,5 14.47 237 Gabrovec (razcep S.P./SS 202) 81,0 14.55 243 Božje polje 81,5 14.56 208 Križ 86,0 15.02 144 Nabrežina 88,5 15.06 53 Sesljan 92,5 15.10 181 Mavhinje 95,0 15.15 225 Sempolaj est. 99,0 15.21 237 Gabrovec(odcep SS 202) 104,5 15.28 306 Križišče Opčine (SS 202/SS 58) 110,5 15.37 195 Faccanoni (odcep SS 14) 115,0 15.44 275 SS 14 Lonjer (1. prehod cilja) 117,0 15.47 279 Križišče nad Lonjerjem (SS 14/SS 202) 117,5 15.48 150 Ul. Brigata Casale 120,0 15.51 44 Naselje Sv. Sergij (Ul.Grego, Ul.Petracco) 123,5 15.55 15 Domjo 125,5 15.58 17 Krmenka 126,5 16.00 35 Boljunec /vzpon čez Ključ 128,5 16.01 235 Ključ 133,0 16.10 295 Dazio/Bazovska c. 133,5 16.12 359 Bazovica 136,0 16.15 319 T rebče 140,5 16.20 310 Bani/odcep SS 202 143,0 16.23 306 Križišče Opčine (SS 202/SS 58) 144,5 16.25 195 Faccanoni (odcep SS 14) 149,5 16.32 275 Lonjer (SS 14) cilj 151,5 16.35 r-SMUCANJE / 14. POKAL ZSŠDI Juhi zamejsko prvenstvo Včeraj ob 16. uri, ko je zapadel rok za vpis za nastop na jutrišnjem 14. zamejskem smučarskem prvenstvu v Sap-padi, ki šteje tudi za Pokal Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, je bilo prijavljenih 188 tekmovalcev, od teh 113 moških in 75 žensk. Največ tekmovalcev je prijavil SK Brdina (63), sledijo pa SK Devin (54), SPDG (31), SD Mladina (27), SPDT (6) in SD Breg (6). »Število prijavljenih presega naša pričakovanja,« nam je povedal Enio Bogateč, vodja smučarskega odseka SD Mladina, ki je prireditelj letošnjega prvenstva. Organizatorji so si zelo prizadevali, da bi bilo prvenstvo Cim bolj uspešno, zdaj pa srčno upajo, da se jim ves trud ne bo izjalovil zaradi vremena. Dolgo Časa so se bab, da bo snega malo, zdaj pa ga je zapadlo toliko, da je vprašanje, ali bodo na Cimi Sappadi tamkajšnji smučarski delavci pravočasno pripravili progo. Nekaj težav je tudi s prometnimi povezavami, iz neuradnih virov pa je bilo mogoCe izvedeti, da za varno vožnjo v jutranjih urah jamčijo pripadniki policijskih sil. Naši smučarji se bodo v Sappado odpravili z dvema avtobusoma, društvenimi in osebnimi vozili. Za danes je vremenska napoved ugodna, tako da bi se moralo stanje še izboljšati, na dan tekmovanja pa bi se lahko razmere spet nekoliko poslabšale. Kakorkoli že, Ce ne bo prišlo do zapletov (organizator bo vsekakor poskrbel, da bodo danes vsi obveščeni o morebitnih spremembah), bo jutri vse potekalo po že napovedanem urniku. Začetek prvenstva bo ob 10.30 na progi Nazionale, Start 25 najboljših bo okrog 13.30 na progi Cimi undici, po tem pa bodo tudi že izvedeh za imena novih zamejskih smučarskih prvakov. NAMIZNI TENIS / ŽENSKA Al LIGA Gostovanje Krasa Adria Caravan v Veizuolu je odločilnega pomena VVangova zdaj prva med tujkami - Težko za drugoligašice, fantje v Bologni Vse tri Krasove namiznoteniške ekipe, ki nastopajo v državnih ligah, bodo redni 12. krog odigrale na zunanjem igrišču. Za paradno žensko postavo bo povratna tekma z ekipo Cunea A 4 Verzuolo odločilnega pomena. Prvo preizkušnjo so Sercerjeva dekleta odlično opravila v Zgoniku, ko so z dobro igro nadigrale nasprotnice z izidom 6:2. V domaCi tekmi je blestela Ana Ber-san z zmago nad Verzuo-lino Poljakinjo Inkaroso-vo. Po eno točko pa so k zmagi prispevale VVangova, Katja Milic in Sonja Milic, ki je takrat zamenjala poškodovano Vanjo Milic. Zmaga Krasa Adria Caravan pa še zdaleč ni bila tako lahka, kot bi sodili po rezultatu. Obe ekipi sta po moči igralk nekje izenačeni, odstopa le nova Krasova nova pridobitev Wang (na sliki), ki so jo z novo lestvico postavili na prvo mesto med tujkami. Od nasprotnic je zlasti nevarna na-rašCajnica Deborah Balbo-ni, ki je tudi Članica državne mladinske reprezentance. S krasovko Vanjo Milic sta se pravkar vrnili iz treningov v Belgiji, zato Verzuolo ni odigral tekme prejšnjega kroga z Verono. S tekmo manj A 4 Verzuolo zaseda peto mesto, Kras Adria Caravan pa šesto in obadva sta doslej vnovčila tri zmage. Drevišnja tekma -pričela se bo ob 17.30 - bo šla na nož. Odločala bo o obstanku v ligi, zato bo zahtevala skrajno angažiranost vsake posamezne igralke. Zato je vprašanje, v kakšni formi bo Katja Milic po enotedenskih pripravah v vsedržavnem centru Temiju, od koder bo odšla naravnost na prvenstveno tekmo. Cilji zveznega selektorja se namreč zmeraj ne križajo z interesi društva, ki je pred odločilno tekmo prvenstva. V bližnji prihodnosti se bo morala ekipa Krasa Adria Caravan srečati z zelo močnimi nasprotniki (Angera, Verona, Castellana). Vsi se še zmeraj nahajajo z veliko prednostjo na vrhu lestvice, s katerimi se je izkazalo, da imajo kra-sovke pičle možnosti za zmago. V podobnem položaju je tudi Krasov dre-višnji nasprotnik, zato si bosta obe ekipi prizadevali potegniti kazalec na tehtnici na svojo smer. V tem odločilnem trenutku bodo naše simpatije na strani najmlajše ekipe prvoligaškega prvenstva, to je ob vrlih Krasovih dekletih. Ob štirih popoldne bodo igralke Krasa Corium odigrale povratno tekmo s postavo Polisportiva Do-polavoro Poste Torino. V Zgoniku so mlade kra-sovke položile orožje pri rezultatu 2:5. Težko je verjeti, da bi Zgo-nicankam uspelo obrniti rezultat v svojo korist proti tretjeuvršCenemu Turi- nu, ki je doslej premagal sedem nasprotnikov, Krasu Corium pa je to uspelo le dvakrat. Peta povratna tekma bo za perspektivno Ivano Stubelj, Nino Milic, Dašo Bresciani in Ireno Rutja novo kaljenje na njihovi igralski poti. V nedeljskem dopoldnevu bo moštvo Krasa Activa gostovalo v Bologni pri postavi Nettuno. V kolikor so se medtem bolonjski igralci naučili športnega obnašanja, ki je bil kamen spotike v prvi tekmi, bi morali Krasovi igralci (Igor Milic, Andrea Bertolotti, Edi Bole, Igor Colja) ponoviti svoj športni uspeh nad BolonjCani tudi na gostovanju. OJ.) KOTALKANJE ; Dve kolajni za Crislino Sirotti (Vipava) Na pokrajinskem prvenstvu za na-rašCajnice (letnika 1983/1984) v umetnostnem kotalkanju so v Gorici nastopile tudi Članice KSD Vipava in dosegle nekaj odličnih uvrstitev. Izakazala se je zlasti Cristina Sirotti, ki je bila prva v prostem programu in si je s 6. mestom v obveznih likih priborila konCno drugo mesto v kombinaciji. Ostale uvrstitve kotalkaric Vipave: Isabella Lucigrai (obvezni liki: 13.; prosti program: 4.; kombinacija: 8.); Paola Uršič (15., 5., 10.); Lara Pelizon (15., 5., 10.); Lorena Ragno (-17. -). V prostem programu je med tekmovalkami letnikov 1981/1982 nasstopila tudi Eriča Marcelini in zasedla 4. mesto. KOŠARKA / FINALE ITALIJANSKEGA POKALA NOGOMET domači šport lllycaffeju le za las ni uspel nov čudež Benetton ga je premagal le po ogorčenem boju Trener Bernardi je lahko ponosen na svoje igralce FINALE ZA 1. MESTO Benetton - Illycaff6 8l;77 (46:37) BENETTON TREVISO: ^iacis 2, lacopini 1 (1:2), Fittis 18 (4:6), VVoolridge ^3 (9:10), Ragazzi 4 (1:2), Naumoski 16 (3:4), Via-aini 12 (6:7), Marconato, Fsposito, Rusconi 5 (1:2). ILLYCAFFE’ TRST: Gattoni 14 (3:4), Sabbia, Burtt 22 (11:12), Tonut 8, Bellamora, Budin, Zam-°erlan 13 (1:2), Pol Bo-aetto 4 (2:4), Thompson 12 (2:4), Bargna 2, trener Bernardi. SODNIKA: Colucci in Grossi. PM: Benetton 16:23, Illy 19:25. PON: Rusconi (32), VVoolridge 138) , Thompson (39), pianini (39), Zamberlan 139) . TRI TOČKE: Nau-^oski 3, Pittis 2, Ragazzi Tonut 2, Zamberlan 2, Daltoni 1. GLEDALCEV: 8-000. CASALECCHIO Dl RE-NO (BOLOGNA) -Tržaški Illycaffe je bil si-Ooci na pragu velikega Podviga, saj bi po neverjetni zmagi v polfina-proti favoriziranemu Scavoliniju lahko celo osvojil italijanski pokal. " zadnjih sekundah so panareč tržaški košarkarji rmeli izredno priložnost, oa bi na sinočnjem finalu Proti Benettonu prvič po-vedli in s tem verjetno hidi osvojil pokal. Naj-ooljši košarkar in strelec tržaške ekipe, American Burtt, ki je bil dan prej najzasluženjši za zmago proti Scavoliniju, je sinoči v zadnji akciji nerodno podal Bargni, namesto da bi metal na koš ali poskusil prodor. Bila je to usodna napaka, ki so jo seveda izkušenejši nasprotniki s pridom izkoristili in tudi tesno zmagali. Vsekakor pa so košarkarji Illycaffeja tudi na tem srečanju naredili odličen vtis. Odločno in zanosno so se vrgli v boj proti objektivno močnejšemu nasprotniku, ki je tudi vodil vse srečanje, predvsem po zaslugi odličnega Američana VVool-ridgea in Pittisa, proti koncu tekme pa se je v boju pod košema uveljavil Vianini, ki je zamenjal Rusconija. Le-ta je moral na klop zaradi petih osebnih napak že v 32. min. Od tržaške ekipe si tokrat prav vsi zaslužijo pohvalo zaradi zvrhane mere požrtvovalnosti in borbenosti. Bernardijevi fantje so na tem turnirju pokazali, da se lahko enakovredno borijo tudi z boljšimi ekipami v Italiji. FINALE ZA 3. MESTO Stefanel - Scavolini 101:81 (46:38) STEFANEL MILAN: Gentile 12, FuCka 20, Pessina 11, Palmer 8, Portaluppi 9, De Pol 12, Sconochini 24, Alberti 5, Cantarello, Bodiroga, trener TanjeviC. SCAVOLINI PESARO: Pieri 2, Gaines 10, Riva 8, Magnifico 15, Garrett 10, Calbini 7, Dell’ Agnello 11, Costa 2, Fani chi 12, Brignoli 4, trener Bianchini. SODNIKA: D’ Este in Reatto. PM: Stefanel 23:30, Scavolini 17:29. PON: Palmer (31), Pieri (35). TRI TOČKE: Stefanel 1:2 (FuCka 0:1, Sconochini 1:1), Scavolini 4:15 (Pieri 0:1, Gaines 0:1, Riva 1:4, Calbini 1:2, Brignoli 1:2, Dell’ Agnello 0:2, Panichi 1:3). GLE- DALCEV: 5.500. V včerajšnjem malem finalu je milanski Stefanel brez težav odpravil Scavolini iz Pesara, proti kateremu so lastni navijači, ki so bili razočarani nad porazom v polfinalu z Illycaffejem, razo-besih na tribunah traspa-rente, -s katereimi so žalili lastne igralce. V takšnem vzdušju so Milančani, čeprav so igrali brez Bodi-roge in Cantarella, takoj povedli in nato tudi zanesljivo zmagali. Pri milanskem moštvu je tokrat odlično igral Gregor FuCka, ki je dal 20 točk. Triestina danes proti Roveretu TRST - Triestina si danes v 25. kolu med-deželnega prvenstva absolutno ne sme privoščiti spodrsljaja. Tržaška ekipa bo namreč igrala v Roveretu proti tamkajšnjemu moštvu, ki je z 12 točkami sam na dnu lestvice. Triestina je seveda na današnjem srečanju nesporni favorit za zmago. Trener Pezzato pa je tudi pred današnjo tekmo precej previden, saj meni, da bi bilo podcenjevanje lahko usodno, po drugi strani pa je gotovo, da bo Rovereto skušal dati vse od sebe, da bi dosegel prestižni rezultat in tako delno »rešil« svojo katastrofalno sezono. Tržaško moštvo bo danes nastopilo v enaki postavi, ki je v nedeljo doma premagala Monte-belluno (2:1), in sicer: Azzalini, Birtig, Incitti, Zanvettor, Zocchi, Tibe-rio, Liguori, Polmonari, Brescini, Jacono in Mar-sich. Ekipi trenerja Pezzata se v tem kolu ponuja lepa priložnost, da z zmago poveCa prednost nad drugouvrščenim Trevi-som. Ta bo namreč gostoval pri Legnagu, ki je Četrti na lestvici. Pri Previsu pa bo odsoten eden boljših nogometašev, to je Pradella, ki je diskvalificiran. ROKOMET Pokalni finala bo v Trstu Italijanska rokometna Zveza je poverila tržaške-društvu Principe orga-juzacijo letošnjega finala Halijanskega rokometnega Pokala, ki bo 22., 23. in 24. aprila. Na finalnem turnirju bo- 00 nastopile naslednje eki-Pe: Meta Gamma 2 Mode-pn, SSV Forst Brbcen, HC ^avazzoli Rubiera, SSH teramo, SC Gaeta, GG Or-rS13, HC Mazara del Vallo 111 goveda tržaški Principe. Italija boljša °d Gruzije PRATO - Italijanska oška rokometna repre-f^tapca je tudi v povratni elani predkvalifikacij za tropsko prvenstvo pre-agala Gruzijo, tokrat z •16 . Za uvrstitev v skle-sn° fazo se bodo azzurri vakrat pomerih z Litvo. Zmaga Hoffinana JUMILLA - Nizozemec ristan Hoffman je v šprin- 01 osvojil tretjo etapo (188 jonJ na kolesarski dirki po v Španiji. Na sku-P em vrstnem redu vodi banano Baffi. Dirka tris Zmagovita kombinacija 6moenje dirke tris v Trstu: rlnuL".,4' Kvota tris (2402 dobitnika): 2.585.600 lir. KOŠARKA / NOCOJ (OB 20.30) V 22. KOLU C1 LIGE Brez podcenjevanja z Italo Crisma in Merlin na Jadranovi poti Po žalostnem začetku (9 porazov) ekipa iz Gradišča vidno napredovala »Nocoj bo podcenjevanje naš glavni nasprotnik. Po važni zmagi s Servolano preti nevarnost, da psihološko popustimo in da si domišljamo, da je prvo mesto že naše. To pa sploh ni Se res in res škoda bi bilo, če bi si sedaj zapravili to prednost z nerodnimi porazi proti šibkejšim nasprotnikom«. Tako Jadranov trener Valter Vatovec napoveduje nocojšnjo tekmo naše združene ekipe, ki se bo, s pričetkom ob 20.30, v gosteh pomerila z Italo iz Gradišča. JADRAN: Vatovec je o svojem moštvu dejal takole: »Nastopili bomo brez Davida Pregarca, ki bo sicer na klopi, ima pa še vedno težave s poškodovanim gležnjem in nima smisla, da bi forsiral, Ce to ni prav nujno. Vsi ostali so nared in upam, da bomo s Časom spet ujeli najboljšo formo. Prejšnji teden ni šlo od rok Vitezu, Samec že nekaj tekem igra znatno pod svojimi sposobnostmi, »Mišo« (Grbec) pa ima glavo v oblakih. Nocoj bomo preverili, kakšna je forma ekipe, saj nas v prihodnjih kolih čaka nekaj res zahtevnih tekem«. IT AL A: O nasprotnikih pa Jadranov »coach« pravi: »S prihodom playmakerja Toneatta je Itala pridobila na samozavesti. Po poraznem začetku (9 zaporednih porazov) je nanizala pet zmag in se že večkrat povsem enakovredno borila tudi z vi-sokouvrščenimi moštvi. V zadnjem kolu si je Itala privoščila tudi Arniči iz Pordenona, tako da moramo igrati zelo motivirano in pozabiti na tekmo iz prvega dela prvenstva. Itala ima nekaj solidnih posameznikov, v prvi vrsti naša bivša igralca Merilna in Crismo, ob Toneattu pa so še center Bianchi, krilo Pa-duan in mladi Cabas«. TAKO V 1. DELU: Ko sta se Jadran in Itala, novembra meseca, prvič srečala v letošnji sezoni so bili gostje v popolni krizi, saj je Itala zgubila že vseh šest tekem od prvega kola dalje in po napovedih se je tudi tekma v Trstu končala z visokim porazom peterke iz Gradišča (94:65). 2e po prvem polčasu (49:31) je bilo jasno, da združena ekipa ne bo imela večjih težav. V 27. minuti je prednost Jadrana znašala že celih 30 točk, tako da je trener Vatovec vse do konca igral le z mladinsko peterko, ki se je povsem enakovredno borila z »ostanki« Itale. Glavna protagonista tekme sta bila borovca Stefan Samec, ki je zbral 19 točk in 14 skokov in Michel Grbec (17 točk). Vidnejši izkupiček točk sta dosegla še Boris Vitez (15) in David Pregare (10). Pri gostih sta bila najboljša ravno Unberto Merlin (20) in Marco Crisma (13), Pellizon pa je dal 12 točk. OSTALE TEKME: V tem kolu je kar nekaj zanimivih dvobojev med ekipami, ki se z ramo ob rami borijo za osvojitev končnega Četrtega mesta in prav proti četr-touvrščenemu naj bi se jadra-novci pomerili v prvi tekmi play offa. V Pordenonu bodo Arniči gostili Sacile, Camposampiero pa Caorle. Zahteven test ima tudi Servolana v gosteh z Gemono, Don Bosco pa bo gostil solidno peterko San Danieleja. Novi točki bi morala, brez večjih težav, vknjižiti Piove di Sacco (doma z Rovigom) ter Cittadella (v San Donaju). Vanja Jogan Danes Sobota, 4. marca 1995 ODBOJKA MOŠKA B2 LIGA 18.00 v Lugu: Carpanelli Lugo - Imsa Kmečka nanVa MOŠKA Cl UGA 20.30 na Opčinah: Koimpex - Volley Pordenone ZENSKA Gl LIGA 18.00 v Trstu, Suvich: Oma Adria.Food -Bor Mer-cantile; 18.00 na Opčinah: Koimpex - Vivil MOŠKA C2 LIGA 19.00 v Sovodnjah: SoCa Sobema - San Vito; 20.10 v Rodeanu Basso: Volley Corno - Bor Fortrade; 20.30 v Fojdi: 01ympia CDR - Faedis ZENSKA C2 LIGA 18.00 v Tržiču: Cafle Rufo - Sokol hidules; 20.00 v Dolini: Breg - Ristorane del Doge Codroipo; 20.30 v Bagnarii Arsa: B-meters - Kmečka banka MOŠKA D UGA 18.00 v Trstu, Ul. Locchi: Sant’Andrea - Espego ZENSKA D UGA 17.30 v Povolettu: Povoletto - 01ympia Cerimpex 1. MOŠKA DIVIZIJA 18.00 v Trstu, Strada vecchia dell’Istria: Nuova Pal-lavolo - Kdrting; 19.45 v Ronkah: Acli Ronchi -01ympia; 20.30 v LoCniku: Cal dini - Naš prapor 1. ZENSKA DIVIZIJA 17.00 v Dolini: Breg - Pallavolo Trieste; 19.30 na Proseku: Kontovel - Sloga 2. ZENSKA DIVIZIJA 15.30 v Trstu, Ul. Locchi: Sant’Andrea - Sloga B DEČKI 15.30 v Trstu, Suvich: Pallavolo Trieste - Bor NARASCAJNICE 15.30 v Trstu, Altura: Altura - Bor Friulexport; 16.00 v Nabrežini: Sokol - Sloga B; 17.30 na Proseku: Kontovel - Virtus; 17.30 v Starancanu: Sta-ranzano - Sovodnje KOŠARKA MOŠKA Gl LIGA 20.30 v Gradišču: Itala San Marco - Jadran TKB MOŠKA C2 UGA 20.00 v Gorici, Kulturni dom: Dom Agorest - Faga-gna Peressini, 18.30 v Manzanu: CRA Manzano -Bor Radenska MOŠKA D UGA . 18.30 v Gorici: US Goriziana - Sokol VVarm, 20.30 v Trstu, Ul. Forti: Acli Imp. Edih - Kontovel NARAŠČAJNIKI 16.00 v Briščkih, dom Ervatti: Dom - Intermuggia DEČKI 18.00 v Trstu, Ul. Caravaggio: Bor Ediauto - Itala San Marco; 17.30 v Gorici, Kulturni dom: Dom Unitecno - Don Bosco A PROPAGANDA 15.30 v Krminu: Alba - Dom La Goriziana, 18.30 v Briščkih, dom Ervatti: Jadran Eurosava - Poggi; 18.00 v Trstu, Ul. Gretta: Ferroviario - Bor Autocar-rozzeria B NAMIZNI TENIS ZENSKA Al UGA 17.30 v Verzuolu: TT Verzuolo - Kras Adria Cara-van ZENSKA B UGA 16.00 v S. Mauro Torinese: Poste Torino - Kras Co-rium ROKOMET MOŠKA C UGA 15.00 v Zgoniku: Kras Trimac - Vigarano ZENSKA C UGA 16.00 v Maloju: Albatros - Kras Trimac NOGOMET MLADINCI DEŽELNO PRVENSTVO 15.00 v Knninu: Cormonese - Juventina NAJMLAJSI 15.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Arsi San Polo Jutri Nedelja, 5. marca 1995 KOLESARSTVO TROFEJA ZSSDI 12.40 v Lonjerju in 13.00 v Barkovljah: Start dirke, prihod v Lonjerju predvidoma okrog 16.35. ODBOJKA 2. ZENSKA DIVIZIJA 9.30 v Trstu, Strada vecchia delTIstria: Nuova Pallavolo - Sokol NARASCAJNICE 9.30 v Repnu: Sloga A NAMIZNI TENIS MOŠKA B2 UGA -Oma 10.00 v Bologni, Ul. Tovaglie: Nettuno - Kras Acti-va NOGOMET PROMOCIJSKA UGA 15.00 v Standrežu: Juventina - Sangiorgina 1. AMATERSKA UGA 15.00 v Villanovi Judrio: Villanova - Sovodnje; 15.00 v Bazovici: Zarja - Bearzi; 15.00 v Križu: Vesna - Mereto Don Bosco; 15.00 v Basaldelli Cam-poformido: Basaldella - Primorje 2. AMATERSKA UGA 15.00 na Proseku: Gaja - Kras, 15.00 v Poggiu: Pog-gio - Primorec 3. AMATERSKA UGA 15.00 v Doberdobu: Mladost - Vermegliano; 10.30 v Dolini: Dolina - San Vito; 15.00 v Dolini: Breg -Pieris NARAŠČAJNIKI 10.30 v Doberdobu: Mladost - Mossa; 10.30 v Bazovici: Zarja Adriaimpex - Esperia NAJMLAJSI 12.00 v Trstu, Ul. Flavia: Ponriana - Bor Farco ZAČETNIKI 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Azzurra KOŠARKA DEČKI 16.00 v Briščkih, dom Ervatti: Sokol - Don Bosco B PROPAGANDA 11.00 v Trstu, Ul. Caravaggio: Bor Autocarrozzeria Boris A - Ubertas A NOVICE SMUČANJE / SVETOVNI POKAL JADRANJE / AMERICAN CUP - 4. KROG ^ Posebna zdravniška komisija preverja razmere v Nigeriji LAGOS (STA/AP) - Mednarodna nogometna federacija (FIFA) je poslala v Nigerijo posebno tričlansko zdravniško komisijo (po en predstavnik iz Kanade, Poljske in Češke), ki bo na pobudo nigerijskega organizacijskega odbora svetovnega mladinskega prvenstva še enkrat preverila zdravstveno stanje v državi in se na podlagi poročila dokončno odločila kako in kaj s SP v Nigeriji. FIFA je namreC pred kratkim Nigeriji odvzela organizacijo mladinskega svetovnega prvenstva, ker naj bi bile zdravstvene razmere na tem področju kritične. Po nekaterih podatkih naj bi v Lagosu in nekaterih drugih mestih razsajala kolera in meningitis. Na to odločitev sta se nigerijska vlada in organizacijski odbor odzvala s protestnim pismom, naslovljenim na sedež FIFE, Ceš da so te lažne informacije podtaknili predstavniki nekaterih držav, ki bi rade pohticno škodovale Nigeriji, in v Ziirich poslala delegacijo. Po pogovoru z vodstvom FIFE se je slednja le odločila, da SP, ki bi moralo biti po prvotnem programu od 11. do 26. marca, začasno preložijo. Dokončna odločitev bo sprejela po uradnem obisku in pregledu dejanskega stanja posebne zdravniške komisije. NBA: Chicago zapravil 22 točk prednosti NEW YORK - Chicago Bulls si je na neverjeten način zapravil zmago v gosteh s Knicksi, saj je imel v tretji Četrtini že 22 točk naskoka (69:47). Anfemee Hardaway je spet igral odlično ter popeljal Orlando do prve zmage v Houstonovi Areni. IZIDI - četrtek: New York - Chicago 93:89 (Mason 26, Evving 23; Pippen 28, KukoC 14 - 4:14 iz igre v 42 minutah), Houston - Orlando 96:107 (Drexler 25, Olajuvvon 22; A.Hardaway 30, O’Neal 19), Portland - Charlotte 99:109 (Strickland 24, Porter 20; Mourning 27, Hawkins 26), Clippers - Seattle 88:116 (Sealy 16; Kemp in MarCuljonis po 21), Dallas - Cleveland 90:84 (Kidd, Tarpley in Harris po 18; C.Mills 16), Milvvaukee - Atlanta 102:93 (G.Robinson 28, Baker 25; Augmon 25). (VJ) Rezultati in vrstni red NHL NEW YORK (STA/AP) - Rezultati Četrtkovih tekem severnoameriške profesionalne hokejske lige NHL: Boston - New Jersey 7:2, Buffalo - Pittsburgh 6:3, Tampa Bay - Ottawa 3:2, VVashington -N.Y. Islanders 4:3, Florida - Philadelphia 2:2, San Jose - Toronto 4:3, Detroit - VVinnipeg 6:1, Vancouver - Calgary 2:2. Vrstni red: vzhodna konferenca -atlantska skupina: N.Y. Rangers 23, Tampa Bay 20, Philadelphia 19, N.Y. Islanders 19, New Jersey 18, Florida 17, VVashington 13; severovzhodna skupina: Pittsburgh 30, Quebec 30, Boston 24, Buffalo 19, Montreal 18, Hartford 17, Ottawa 7; zahodna konferenca - centralna skupina: Detroit 27, St. Louis 25, Chicago 25, Toronto 21, Dallas 15, VVinnipeg 15; pacifiška skupina: Calgary 24, San Jose 20, Vancouver 17, Edmonton 16, Los Angeles 14, Anaheim 13. Medvedjev v tretjem krogu ROTTERDAM (STA/AFP) - Ukrajinec Andrej Medvedjev, Četrti nosilec teniškega turnirja v Rotterdamu (nagradni sklad 600.000 dolarjev), je v 2. krogu premagal Rusa Andreja Olhovskega s 6:4 in 7:5. V Četrtfinale sta se uvrstila tudi drugi in peti nosilec Rus Jevgenij Kafelnikov in Nizozemec Richard Krajicek. Prvi je s 6:4 in 7:6 (7:3) premagal nekdanjega prvega igralca sveta Šveda Matsa VVi-landerja, Krajicek pa je s 7:5 in 6:4 odpravil rojaka Jana Siemerinka. Rezultati: Camporese (Ita) - Volkov (Rus) 6:2, 6:3; Schalken (Niz) - VVinnink (Niz) 6:2, 6:2; Medvedjev (Ukr/4) - Olhovski (Rus) 6:4, 7:5; Haarhuis (Niz) - Carlsen (Dan) 6:7 (8:10), 7:6 (7:5), 7:6 (7:4); Kafelnikov (Rus/2) - VVilander (Sve) 6:4, 7:6 (7:3); Krajicek (Niz/5) - Siemerink (Niz) 7:5, 6:4. Odbojka: finalna turnirja v Ženevi in v Parmi ŽENEVA, PARMA - Danes in jutri bo v Ženevi finalni turnir odbojkarskega pokala pokalnih zmagovalcev, na katerem bodo nastopili Daytona iz Modene, Knack Roeselare iz Belgije, San Jose So-ria iz Španije in Aris iz Soluna. Danes bosta polfinalni tekmi: ob 16.00 bo Daytona igrala proti belgijski ekipi Kanck, ob 20.00 pa bo drugi polfinale Aris - Soria. Favorita za zmago sta Daytona in Aris. Jutri bosta finalni srečanji, ob 14.00 za 3. in ob 17.00 za 1. mesto. V Parmi pa bo sklepni del evropskega pokala CEV, na katerem bosta nastopih kar dve italijanski ekipi milanski Tally in Cariparma. SPORED: danes, 15.30: Tally Milan - Orestiada (Grčija), 18.00: Cariparma - Samotlor (Rusija); jutri: 13.30: finale za 3: mesto, 16.00: finale za 1. mesto. Od jutri dirka Pariz - Nica PARIZ - Od jutri se bo pričela prva letošnja etapna dirka, to je Pariz - Nica, na kateri je veliki favorit za zmago Švicar Alex Ziille, ki je bil prvi na tej dirki Ze leta 1993. Dirka se bo končala 12. t.m. Že v sredo pa bo na sporedu etapna dirka od Tirenskega do Jadranskega morja. Street na treningu spet najhitrejša Suhadolčeva 12. Moški smuk v Aspnu pod vprašajem zaradi sneženja New Zealand uspešno začel Paul Cayard spet ugnal žensko posadko SAALBACH-HINTER-GLEM (STA) - Slovenska alpska smučarka Mojca Suhadolc se je tudi na tretjem treningu smuka v Saalbach-Hinterglemu odlično odrezala. Po Četrtkovih preizkušnjah, ko sta bila na sporedu dva treninga, zasedla pa je 8. in 9. mesto, se je včeraj uvrstila na 12. mesto. Najhitrejša je bila znova Američanka Picabo Street, vendar tokrat le za las, saj je imela pred drugouvrščeno Avstrijko Renate Gotschl le tri stotinke prednosti. Na tretje mesto z zaostankom 16 stotink sekunde se je uvrstila še ena Avstrijka Michaela Dorfineister. Suhadolčeva je za najhitrejšo zaostala sekundo in pet stotink. Preostale tri slovenske Martina spet na teniškem ■ ■ -W 'V ignscu VVHITE PLAINS (STA/Hina) - Legenda ženskega tenisa Martina Navratilova, ki je konec svoje kariere napovedala že konec minulega leta, je to odločitev nekoliko spremenila. Navratilova bo kot kaže spet zaigrala, in sicer le v igrah dvojic, medtem ko naj bi v posamičnih obračunih »upokojitev« le veljala. Navratilova se je tako znašla na seznamu desetih te-nisačic, med katerimi bo selektorica ameriške reprezentance Bilhe Jean King izbrala štiri najprimernejše za reprezentančni nastop ZDA v pokalu Federation. Na tem seznamu so: Lindsay Davenport (šesta tenisačica sveta), Amy Frazier (13.), Lori Mc-Neil (18.), Mary Joe Femandez (19.), Zina Garrison (22.), Lisa Rajmond (29.), Mere-dith McGrath (57.), Patty Fendick (61.) in Cigi Femandez, ki bi z Navratilovo morala igrati v dvojicah. Pokal Federation bo letos nekoliko spremenjen. Tekmovalni sistem bo podoben kot pri moških v Davisovem pokalu. Svetovno skupino bo sestavljalo osem reprezentanc, Američanke pa bodo prvo srečanje igrale proti Avstriji (22. in 23. aprila). Navratilova je doslej odigrala 27 tekem v tem tekmovanju in ni niti enkrat izgubila. ZDA kot reprezentanca ima rekordnih 14 naslovov prvakinj pokal Federation. smučarke Alenka Dovžan, Spela Pretnar in Katja Koren so dosegle podobne uvrstitve kot v Četrtek, le da so tokrat zaostanke precej zmanjšale. Izidi 3. treninga: 1. Picabo Street (ZDA) 1:36.37, 2. Renate Gotschl (Avt) 1:36.40, 3. Michaela Dorf-meister (Avt) 1:36.53, 4. Katja Seizinger (Nem) 1:36.74, 5. Alexandra Meifinitzer (Avt) 1:37.09, 6. Florence Masnada (Fra) 1:37.24, 7. Martina Ertl (Nem) 1:37.26, 8. Tatjana Lebedjeva (Rus) 1:37.27, 9. Ingrid Stockl (Avt) 1:37.33, 10. Astrid Lode-mel (Nor) 1:37.34, 11. Michaela Gerg-Leitner (Nem) 1:37.37, 12. Mojca Suhadolc (Slo) 1:37.42, 13. Hilary Lindh (ZDA) 1:37.44, 14. Megan Gerety (ZDA) 1:37.50, 15. Mi-chelle Ruthven (Kan) 1:37.57 ... 50. Alenka Dovžan (Slo) 1:39.47, 52. Spela Pretnar (Slo) 1:39.89, 58. Katja Koren (Slo) 1:40.66. Pod velikim vprašajem pa je moški smuk v Aspnu. Zaradi obilnega sneženja, zapadlo je 30 centimetrov svežega snega, je včerajšnji tretji trening odpadel, organizatorji pa kljub temu upajo, da bodo danes vendarle lahko izpeljali tekmovanje. »Poskusili bomo izvesti smuk, čeprav vremenoslovci napovedujejo nove snežne padavine. Ce danes ne bo mogoCe tekmovati, bomo prestavili smuk na jutrišnji dan,, superveleslalom pa bomo spet dodeliti Norvežanom v Kvitfjell,« je povedal sodnik FIS v Aspnu Giinther Hujara. SAN DIEGO - Tekmovanje za najstarejšo športno lovoriko sveta America's cup se nadaljuje z izločilnimi boji. V Četrtem krogu, ki se je začel v Četrtek, šteje zmaga v razredu izzivalcev pet točk, najboljše štiri jadrnice v skupnem seštevku pa se bodo uvrstile v polfinale. Ze v prvem nastopu je doslej vodeči New Zealand ponovno zmagal in si s petimi točkami že zagotovil mesto v polfinalu. Tokrat so biti novozelandski jadralci pod vodstvom Petra Blakea boljši od Francije 111 pod vodstvom Marca Pojota (na stiki) . Ta je tokrat prvič nastopil z novim, revolucionarnim glavnim jadrom, ki pa se ni obneslo ravno najbolje, saj je namenjeno jadranju v šibkih vetrovih, medtem ko je bila moC vetra na regatnem polju od 10 do 14 vozlov. Zmagi sta si prijadrati tudi drugo- in treteju-vršCena jadrnica. One Australia je brez boja premagala špansko Riojo de Espano, saj so na jadrnici Pedra Camposa tik pred Startom odkrili resno okvaro na jamboru, Tag Heuer pa je bil za 41 sekund hitrejši od nove jadrnice Nippon Makata Namba, ki je morala na Startu opraviti 270 sto-pinjski kazenski zavoj in tako ostajajo sposobnosti nove japonske jadrnice zaenkrat še neznane. Najbolj zanimiv dvoboj je potekal v razredu branilcev. Pomerila sta se Starš & Stripes pod vodstvom Dennisa Con-nerja in ženska posadka Americe 111 pod vodstvom Leslie Egnot, ki je tokrat nastopila z novo jadrnico Mighty Mary. Spet so biti boljši moški kolegi, ki so po zaslugi izkušenega krmarja Paula Cayarda prek ciljne Crte pripeljati s prednostjo 23 sekund. Starš & Stripes je imela na prvi boji prednost 12 sekund, Mi-ghty Mary pa se je izkazala z veliko hitrostjo v jadranju proti vetru in prednost 44 sekund na koncu zmanjšala na 18. Leslie Egnot je po nastopu dejala, da je jadrnica precej boljša od prejšnje, preboleti pa bo morala đe nekaj »otroških bolezni«. Rezultati izzivalcev: New Zealand (Peter Blake) - France 111 (Marc Pajot) 1:0 (+2.42), Tag Heuer (Chris Dickson) -Nippon (Makato Namba) 1:0 (+0.41), One Australia (John Bertrand) -Rioja de Espana (Pedro Campos) 1:0 (odstop Rioje de Espane pred startom); vrstni red: 1-New Zealand 45, 2. One Australia 38, 3. Tag Heuer Challenge 34, 4. Nippon Challenge 18, 5. France 111 15, 6. Sydney '95 8, 7. Rioja de Espana 4. Rezultati branilcev: Starš & Stripes (Dennis Conner) - America 111 (Leslie Egnot) 1:0 (+0.23); vrstni red: 1-Starš & Stripes 32, 2. Young America 25, 3. America 111 7. NOGOMET / STRELCI NA OTOKU Podvig lana Rusha obudil spomin na Denisa Lawa V senci novih izgredov huliganov so angleški klubi zaokrožili osmino finala nogometnega pokala F. A. Velikih presenečenj ni bilo, morda le visoka zmaga Tottenha-ma proti Southamptonu. Petelini se bodo v četrtfinalu srečali z Liverpoolom, ki je, lahko trdimo, poskrbel za najbolj zanimivo pozitivno novico z Otoka v zadnjem obdobju. Dolgoletni napadalec moštva, Valižan lan Rush, je namreC izenačil skorajda Četrt stoletja star rekord doseženih zadetkov v tem prestižnem pokalnem tekmovanju. Pravzaprav se je nogometni svet ob tem zadetku ponovno spomnil enega svojih velikih predstavnikov Skota Denisa Lawa. Denis Law je skoraj dve desetletji - prvo ligaško srečanje je v dresu Hud-dersfielda odigral leta 1956, zadnje pa v dresu Manchester Cityja leta 1974 - navduševal britansko občinstvo. Svoja najboljša nogometna leta je preživel v slovitem Manchester Unitedu, kjer je v 60-tih letih ob Georgeu Bestu in Bobbyju Charltonu verjetno sestavljal najboljši napadalni trio ne samo v Evropi, ampak tudi na svetu. Tako kot Irca Besta so ga krasiti prefinjen občutek za igro, izredna tehnika in zadetki. Prav po številnih lepih zadetkih se ga ljudje najbolj spominjajo ne samo v Angliji, ampak tudi v Italiji, točneje v Torinu, kjer je igral v sezoni 1961/62. Law je bil nasploh med prvimi Britanci, ki so igrati v italijanski ligi. Verjetno bi tam tudi ostal, Ce ga ne bi privabil manager Manchester Uniteda Matt Busby. Za njegov prestop je plačal takrat rekordnih 115 tisoC funtov, kako zelo ga je cenil, pove dejstvo, da je v vrsti odličnih angleških igralcev v Unitedu prav on nosil kapetanski trak. V enem svojih zadnjih pogovorov je Busby tudi dejal, da so biti najlepši zadetki, ki jih je videl v življenju, mojstrovine Denisa Lavra. Temperamentni fant iz Aberdeena je precej bolje kot Geoge Best vračal zaupanje. Unitedu je pomagal k dvema naslovoma državnih in pokalnih zmagovalcev in, kar je najpomembnejše, k evropskemu naslovu pokala državnih prvakov leta 1968, Čeprav v finalu zaradi poškodbe niti ni igral. Skot namreC ni le solastnik rekordnega števila doseženih zadetov v pokalu F. A., paC pa je z 28 zadetki tudi najuspešnejši Britanec v evropskih klubskih tekmovanjih. Trideset zadetkov za škotsko reprezentanco ga še vedno drži na vrhu najboljših strelcev te severne otoške države. Dvakrat je nastopil in bil najboljši igralec na srečanjih reprezentance sveta proti Angliji in Skandinaviji. Kako močno je prerasel otoške okvire pa potrjuje tudi naslov najboljšega igralca stare celine leta 1964. Lavra se starejši zagotovo dobro spominjajo tudi po njegovi izredni borbenosti in nepopustljivosti. Na številnih srečanjih je dosegel veC kot zadetek, prav danes že omenjeni rekord pa zagotovo ne bi bil še nekaj Časa v nevarnosti, ce ne bi leta 1961 pri rezultatu 6:2 razveljavili pokalnega srečanja med Ci-tiyem in Lutonom. Vseh šest zadetkov je namreC dosegel Denis Law. Iztok Golob iODBOJKA / MOŠKA B2 LIGA-1 Imsa Kmečka banka danes pri vodilnem Lugo po prvem kolu ni več doživel nobenega poraza . Objektivno gledano ^amo v Lugu le par odstotkov možnosti, da 2niagamo, saj je tamkajšnja ekipa za razred boljša od vseh ostalih v ligi. Toda tudi teh nekaj par odstotkov Oe bomo zapravili, Ce Se nam bo vnovič pomudila takšna priložno-sb kot prejšnji teden Proti Bussolengu. Verjamem, da tako raz-rnišljajo tudi fantje«, Pmd današnjim gostovanjem Imse Kmečke banke v Ravenni proti Vodilnemu pravi trener Soriškega drugoligaša massimo Stera. Lugo je JzgubiF v uvodnem kolu v Rivieri del Brenta, odtlej pa nanizal trinajst zaporednih zmag in Predal le sedem setov. Suvereno je zmagal tudi v Gorici, Čeprav niti mi igral najbolje. Toda zadnji uspeh proti Bussolengu je nedvomno spet vžgal ogenj navdušenja v goriški še-sterki in razpihal (vsaj) majtemnejše oblake, ki s° se po porazu v Uiioggi zaceli nevarno hirati nad goriško še-sterko. Nobena skriv-m°st ni, da ravno proti najboljšim šesterkam v ligi igrajo Feri in tovariši najbolj uspešno. Zakaj ne bi bilo tako tudi danes v Lugu? Navsezadnje kaže, da so Goričani po mesecih peripetijah (in tudi napačnih izbir?) konCno le našli izhod iz krize. Žrtev nastale situacije je (za zdaj) Tržačan Giorgio Visentini, ki je po poškodbi Populinija prišel v Standrež kot »odrešenik«, vendar pa mu ta vloga oCitno ni bila pisana na kožo in je v prejšnjem kolu svoj križev pot konCal tako, da se je usedel na klop za menjave in tam ostal celo tekmo. Kaže, da trener Stera še vedno računa naj, a le kot menjava. Ni jasno, ali zavoljo te rošade ah ne, dejstvo je vsekakor, da je celotno moštvo v minulem kolu zaigralo kot prerojeno in povsem nepričakovano premagalo Bussolengo. Boj za obstanek v ligi zahteva paC tudi takšne podvige. Upajmo le, da ni slo za osamljeno epizodo. Na sliki: Feri in Slabile - kot v starih Časih? ODBOJKA / MOŠKA C1 LIGA Bo Pordenon »ugledna žrtev« boja željnega Koimpexa? Na Opčinah se danes obeta izredno zanimivo srečanje. Koimpex se bo namreč spoprijel s por-denonsko ekipo Volley Pordenone, ki zaseda drugo mesto na lestvici moške Gl lige. Doslej je izgubila le dve tekmi: v petem kolu je na domačem igrišču izgubila proti S. Giustini, v desetem kolu pa je presenetljivo klonila v Trstu pred Pallavolo Trieste. Že v enajstem kolu pa je Pordenon nadoknadil zamujeni točki, saj je doma premagal prvouvršCeni San Miguel, ki je v Pordenonu utrpel doslej edini poraz. Tekmo iz prvega dela prvenstva pa se slogaši prav gotovo še živo spominjajo, saj so na neverjeten način zapravili vodstvo 14:10 v tie-breaku. V prejšnjem kolu je Pordenone doma premagal tržiški Finvolley, toda imel je precej težav. Dva standardna centra sta tudi dobila opomin in zato tvegata diskvalifikacijo. Odbornik društva Franco Rossato pa nam je povedal, da v tem kolu še ne bosta diskvalificirana. O stanju v ekipi pa je povedal: »Nam je precej škodila prekinitev prvenstva, potem pa smo imeli precej problemov z gripo, tako da so proti Finvolleyu igrali štiri igralci, ki med tednom niso trenirali. To se je na igrišču tudi poznalo, predvsem iz fizičnega vidika smo bili precej slabi.Tudi ta teden pa smo imeli podobne probleme. Zavedamo se, da igramo v Trstu proti ekipi, ki nas bo Čakala, potem ko smo v prvem delu zmagali na neverjeten način. Po mojem pa bo vse od- ROKOMET / MOŠKA C LIGA Kras Trimac končno spet na domačih tleh ti 'n* dolgi seriji tekem na heh bo Kras Trimac ^ies ob 15.00 spet nasto-PJ na zgorniškem roko-otnem igrišču, tokrat ■j' okipi Vigarano. Proti sja^aSnjenm nasprotniku Kras ne sme absolutno PnvošCiti napak, saj se je iji^dnjim porazom neko-0 oddaljil od vrha lest-Le in zaseda sedaj tretje smel0'- NaPak pa si ne n 6 Pnvoseiti niti Vigara-’ ki ima le štiri točke in i? tega grozi izpad .. . . hge. Srečanje bo zato . vornno zelo borbeno V^PO-O. Zgoniško mošt-’ kr je cel teden inten-, no vadilo protinapad, D f^topilo v popolni 3vi- kateri se bo letos SeHePrav je Kras Trimac aj v nekoliko slabši Alan Oberdan (Kras Trimac) formi, upamo, da bo popoldne uspel sproščeno in dobro zaigrati kot res zna. (Iztok) Vrstni red po 10 kolih (v oklepaju število odigranih tekem): Musile 16 (10), Principe 13 (9), Kras Trimac 11 (8), Noventa Vicentina 11 (10), Sanfio-rese 11 (10), Quarto d’Al-tino 9 (9), Mestrino 5 (8), Conegliano 4 (9), Vigarano 4 (9). visno od našega glavnega tolkaCa Massima Rossa-tija. Ce igra dobro on, nas ne ustavi nihče, saj je on igralec višje kategorije.« Koimpex bi moral danes nastopiti v popolni postavi, Čeprav je bil med tednom bolan Aljoša Kralj. Skoda, saj je bila njegova forma v tem obdobju v vzponu, videli pa bomo kakšne posledice bo pustila gripa. Pomožni trener De VValderstein upa, da bodo slogaši odigrali lepo tekmo: »Zelo važna bosta servis in blok, prednost pa imamo zaradi telovadnice, saj so oni navajeni igrati v veliki športni palači. V tem mesecu pa imamo precej neugoden koledar. Po tekmi s Pordenonom nas namreč Caka gostovanje v Bellunu, tekma doma s San Miguelom in spet gostovanje v Povolettu. Ce dosežemo štiri točke, bom že zadovoljen.« (A.M.) ODBOJKA / ŽENSKA Gl LIGA Lov na 2. mesto se nadaljuje Bor Mercantile v mestnem derbiju z Orno Okrnjene slogašice doma proti Vivilu Se nadaljuje. Boj za napredovanje, seveda. Za boravke, a tudi za slogašice, kljub temu, da so izgubile v derbiju, teden prej pa še proti drugemu neposrednemu tekmecu - Dolu. Že štiri leta ženska Gl liga za nas ni bila tako zanimiva, kot je letos, ko se obe slovenski šesterM na pragu pomladi še vedno potegujeta za vrh. Krog Kandidatov za osvojitev drugega mesta je, kajpak, izredno širok (tu so še Gemona, Fontane, Dolo, mogoče celo Godieese), zato ni rečeno, da bomo doživeh »domače« slavje (vsak od kandidatov ima približno enake možnosti, se pravi teoricno le 16, 7%), toda važno je, da se v naslednjih mesecih ne bomo dolgočasili v nestrpnem pričakovanju poletnih počitnic. Danes bosta tako Bor kot Sloga igrala na Tržaškem in še ob isti uri povrhu (18). Se pred nekaj meseci bi njun nastop označili za lahkega. Zdaj ni več tako. Boravke Caka »gostovanje v domači dvorani« proti mestnemu rivalu Omi. V prvem delu so plave povsem dotolkle Tržačanke. Mogoče še preveč, kajti verjetno so pri njih povečale željo po maščevanju. Na današnjem derbiju bo za Omo igrala tudi močna Astrid Vida, Id se je decembra vrnila v ekipo. Tržačanke, M se borijo za obstanek, so v minulem kolu z zmago v Dolu poskrbele za prvorazredni podvig. »Qma se prebuja. Igrala bo na nož, zato bi bilo res neodgovorno, Ce bi jo podcenje-vali ali ce bi po zadnjih uspehih sebe precenjevali. Nasprotnicam moramo preprečiti, da se razigrajo. To lahko dosežemo le z dobrima servisom in blokom,« pred tekmo trdi trener borovk Marko Kalc. Velike probleme s postavo pa še vedno ima trener Koimpexa Branko Sain. Težave so se pravzaprav še povečale. Skerkova in Sosiceva sta sinod po dolgem Času prvič trenirah, tako da ni še jasno, kakšno je njimo zdravstveno stanje. Danes bi kvečjemu lahko sedeh na klopi za rezerve. Poleg njiju pa bo manjkala tudi Barbara Gregori, ki se danes poroči in se bo v ekipo vrnila šele Cez tri tedne. Na to odsotnost so seveda pri Slogi računah, niso pa modi računati na poškodbe ostalih igralk. Slogašice bodo na Opčinah gostile Vivil. Furlanski šesterki se je po porazu v Trstu prah bo-rovkam naravnost »zmešalo«. S 3:0 je premagala drugouvrščeno Gemono, vodilni Herachi je odvzela niz (vsega jih je izgubi- proti Fontanam, nazadnje pa je nepričakovano izgubila s Kennedvjem, ki jo je dohitel na lestvid. Kakšno ekipo bodo navijati danes gledah na Opčinah, tega menda res nihče ne more napovedati. Kakorkoli že, slogašice bodo morale spričo težav stisniti zobe v pričakovanju boljših (srečnejših) Časov. V začetni postavi bo danes debihra-la Karmen Bramat, Vidalijeva pa bo na centru nadomestila Gregorijevo. Po besedah trenerja bo treba danes dobro servirati in preprečiti Vivilu, da se razigra na mreži, kjer je v danih razmerah verjetno boljši od slogašic. Vzhodnokraška ekipa slovi po svoji temperamentnosh. Danes je priložnost, da jo spet potegne na dan. ODBOJKA / MOŠKA C2 LIGA Tokrat poln izkupiček naših ekip? Sokolovke s Tržičem za 3. mesto Kmečka banka bo težko ustavila B-meters - Brežanke proti Codroipu Na gostovanjih bosta četrtoligaša Espego in Čerimpex igrala okrnjena V moški C2 ligi igrata na domaCem igrišču SoCa Sobema in 01ympia CDR. SoCa Sobema ne bi smela imeti večjih težav z zadnjeuvrščenim San Vitom. Tej ekipi doslej še ni uspelo zmagati, v petnajstih tekmah pa je osvojila le sedem setov. San Vito je torej že obsojen na izpad. Vseeno se socani zavedajo, da ne smejo podcenjevati nasprotnika, tudi ker bo tokrat gotovo odsoten Daniele Braini, ki si je na treningu zvil gleženj, vprašljiv pa je tudi nastop Mitje Ferija, ki ga boli koleno. Kljub temu bi morala SoCa zmagati brez večjih težav. Po izgubljeni priložnosti v prejšnjem kolu proti Natisonii, bo 01ympia CDR skušala nadoknaditi zamujeno danes, ko igra spet na domačem igrišču proti Faedisu. Ta je imel pred prvenstvom precejšnje ambicije, potem pa ni dosegel načrtovanega. Zdaj se nahaja na Četrtem mestu na lestvici in praktično nima veC mož-nosti, da doseže napredovanje. Trener Petejan upa, da hodo igralci pokazali pravo voljo in željo po zmagi, saj je po njegovem mnenju v prejšnjem kolu manjkalo prav to. Treba bo igrati odločno in prepričano v lastne sposob-nosti, s hitro igro pa lahko nasprotnika tudi presenetijo. Bor Fortrade ima tudi lažjo tekmo. Gostuje namreč pri Cornu, ki spada med slabše ekipe v ligi in je doslej zbral osem točk. Borovci so jih v prvem delu prvenstva premagali brez večjih problemov. Tudi tokrat bodo nastopili v popolni postavi, tako da je zmaga za borovce skoraj obvezna. Ce pa ponovijo igro iz prejšnjega kola prati Prevenireju, jim ne more uiti. V ženski C2 ligi gostuje Sokol Indules v TržiCu. Domača ekipa je po slabem začetku prvenstva, ko je v petih kolih zmagala le enkrat, zaigrala bolje in v naslednjih devetih tekmah zgubila le dvakrat. Tako se je zdaj prebila do tretjega mesta in ima enako število točk kot sokolovke. Te so v prvem delu premagale Monfal-cone s 3:1, toda danes bodo ta rezultat težko ponovile. Danes namreč ne bodo v popolni postavi, saj bo verjetno manjkala Marjanka Ban, ki ima še probleme s hrbtom. Zelo verjetno bo zato Jurman poslal na igriSCe enako postavo kot v prejšnjem kolu. Zelo težka tekma Caka Kmečko banko, ki gostuje pri drugouvrščenemu B-Metersu. Gre verjetno za tekmo med najmlajšima ekipama v ligi, toda domača ekipa je prav gotovo boljša, kot potjujejo tudi rezultati. B-Meters je namreč visoka ekipa, tehnično dobro podkovana, ki ima pred sabo tudi jasen cilj, to je napredovanje v Gl ligo. Zato si Federica Černič (Kmečka banka) nočejo dovoliti novih spordsljajev, doma pa so izgubili le proti prvou-vršCenemu Cordenonsu. Pri Kmečki banki je po Zavadlavovi zbolela še njena menjava Paviova, tako da bo verjetno od samega začetka igrala Toso-rattijeva. Trener Jerončič se zaveda, da bo to izredno težka tekma in da njegova ekipa tu nima kaj zgubiti, zato lahko igra sproščeno in seveda mora iztržiti CimveC. Tudi Breg ne bo imel lahke naloge. V Dolini se bo namreč srečal s Co-droipom, ki ima na lestvici 16 točk. V prvem delu so se jim brežanke dobro upirale dva seta, nakar so morale priznati njihovo premoC. Brežanke bi morale biti danes vse prisotne, Čeprav zaradi pusta in gripe niso trenirale najbolje. V moški D ligi igra Espego v Trstu prati ekipi Sant’ Andrea, ki ima na lestvici le dve točki. Goriški združeni ekipi zato ne bi smela povzročati večjih težav, čeprav bo nastopila v okrnjeni postavi. Simon Černič ne more veC igrati v D ligi, ker je prejšnji teden, opravil svoj krstni nastop s prvo ekipo v B2 ligi. Manjkala pa bosta tudi Radetti in Sfiligoj, ki sta zbolela. Kljub temu je spremljevalec ekipe Bojan Makuc prepričan, da ima ekipa dovolj kvalitetnih rezervnih igralcev, tako da bi moral Espego zmagati brez večjih težav. V ženski D ligi gostuje 01ympia Cerimpex v Povolettu. NajveCja težava je v tem, da bo zaradi zgodnjega urnika do zadnjega pod vprašajem nastop Lucie Princi in Mirjam Černič zaradi službenih obveznosti. Njuna morebitna odsotnost pa se bo poznala predvsem v napadu in bloku oziroma na servisu, v sprejemu in v obrambi. Poleg tega bo odsotna Mila Bratina, tako da bo Kristančičeve brez menjave za podajaCico Bulfonije-vo, ki ima še vedno težave z zapestjem. Povoletto ima na lestvici 12 točk in 01ympia v popolni postavi proti njemu ne bi smela imeti težav. Brez dveh standardnih igralk pa se lahko stvar precej komplicira. Vseeno pa ostaja 01ympia favorit srečanja. (A.M.) GLEDALIŠČA SLOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 Danes, 4. marca, ob 20. uri: S. Ožbolt - ZRCALJENJE (DP). V nedeljo, 5., in v ponedeljek, 6. marca, ob 20. uri: BALETNI VEČER - BALETNO GLEDALIŠČE SANKT PETERSBURG. Nedelja: P. I. Čajkovski -Possede par son double - balet v dveh dejanjih. Ponedeljek: Don Kihot ali norčava fantazija - balet v dveh dejanjih (GD). V petek, 10., in v soboto, 11. marca, ob 20. uri: gledališče VR - GERTRUDA STEIN (LD). SNG DRAMA, tel.: 061/ 221-511 Danes, 4. marca, ob 20. uri: T. Stoppard - ARKADIJA, premiera, za izven. Predstava bo Se v torek, 7. marca, ob 19.30, za abonma dijaški 6 večerni. V ponedeljek, 6. marca, ob 19.30: D. Jovanovič - UGANKA KORAJŽE, za abonma dijaški 7 večerni in izven. MALA DRAMA, tel.: 061/ 221-511 V ponedeljek, 6. marca, ob 20. uri: M. Jesih - LJUBITI, za izven. V sredo, 8. marca, ob 20. uri: G. Tabori - VVEISMAN IN RDEČE LICE, za izven. SNG OPERA, tel.: 061/ 331-950 Danes, 4. marca, ob 19. uri: G. Verdi - TRAVIATA, za izven. V nedeljo, 5. marca, ob 11. uri: B. Adamič -SNEGULJČICA, zadnjic v sezoni. V torek, 7. marca, ob 19. uri: BALETNI VEČER - PIROVI PLESI H, HIMERA, ORFEJ, za red torek. MGL, tel: 061/210-852 Danes, 4. marca, ob 19.30: J. Godber - NA SMUČIŠČU, za izven. Razprodano! V nedeljo, 5. marca, ob 20. uri: F. Mitterer - SIBIRIJA, premiera, za izven. SMG, tel.: 061/125 3312 Danes, 4. marca, ob 17. uri: KLOVNI, za izven. LGL, tel.: 061/314-789 V sredo, 8. marca, ob 20. uri: plesni projekt TRIO. Predstava bo se v Četrtek, 9. marca, ob isti uri. VELIKI ODER Danes, 4. marca, ob 11. in 16.30 uri: ŽOGICA MAROGICA. Predstava bo Se v nedeljo, 5. marca, ob 11. uri. TUNEL Danes, 4. marca, ob 21. uri: P. Quignard - IME NA KONCU JEZIKA. Predstava bo Se v torek, 7., in v sredo, 8. marca, ob 19.30. šentjakobsko gledališče, tel.: 061/312-860 Danes, 4. marca, ob 19.30: A. Hieng - ZAKLADI GOSPE BERTE, za izven. V torek, 7. marca, ob 16. uri: J. JurCiC-A. Inkret - ZGODBA O DESETEM BRATU, za izven. V petek, 10. marca, ob 17. uri: J. Graham - TEŽAVE S HRBTENICO, za izven. KD ŠPANSKI BORCI, tel.: 061/14 04183 Danes, 4. marca, ob 16. uri: M. Marinc-N. Herlec - RE-GRETANIJA. Gostuje lutkovna skupina TRI iz Kranja. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/ 332-288 V nedeljo, 5. marca, ob 20. uri: gledališka improvizacija PILOTI: MASH. KOPER GLEDALIŠČE KOPER, tel.: 066/21-027 V sredo, 8. marca, ob 20. uri: A. Nikolaj - NI BILA PETA, BILA JE DEVETA, za abonma in izven. KRANJ PGK, tel.: 064/222-681 slo^ISame Danes, 4. marca, ob 19.30: J. Kranjc - DETEKTIV MEGIA, za izven (SLG Celje). V nedeljo, 5. marca, ob 16. uri: A. Rozman - LENUH POŽERUH, za izven (Gledališče Ane Monro). Ob 19.30: E. Car - POREDOŠEV JANOS, za izven (izvaja Evgen Car). MARIBOR DRAMA, tel.: 062/221-206 Danes, 4. marca, stara dvorana ob 19.30, E. Albee -KDO SE BOJI VIRGINIJE VVOOLF? za red sobota 2, abonente in izven. Predstava bo Se v sredo, 8. marca, ob isti uri, za abonente in izven. V nedeljo, 5. marca, stari oder ob 20. uri: Rade Serbedžija z gosti Juretom Ivanušičem in Danilom Serbedžijo - SE NISMO ZE NEKJE SREČALI? V torek, 7. marca, minoritska cerkev ob 20. uri: Serling-D. LukiC - OBMOČJE SOMRAKA, za abonente in izven. OPERA, tel.: 062/221-206 V nedeljo, 5. marca, ob 16. uri: velika dvorana G. Do-nizetti - LUCIA Dl LAMMERMOOR, za red upokojenci, nedelja in izven. LGM, tel.: 062/26-748 V nedeljo, 5. marca, ob 11. uri: F. LainSCek - REGRATOVA ROZA. V nedeljo, 12. marca, ob 11. uri: J. Malik - ŽOGICA MAROGICA. NOVA GORICA PDG, tel.: 065/25-326 V nedeljo, 5. marca, ob 17. uri: H. Barker - LJUBEZEN DOBREGA MOŽA, za abonma nedelja in izven. VEIENJE DOM KULTURE VELENJE Danes, 4. marca, ob 19. (za rumeni abonma) in 21. uri (za beli abonma) MOZ MOJE ŽENE v izvedbi Moje gledališče Ljubljana. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Danes, 4. t. m., ob 20.30 (red druga sobota) ponovitev predstave »Servo di scena«. Režija G. Ferro. V glavni vlogi nastopa T. Ferro. Predstava St. 4. Zadnja predstava jutri, 5. t. m., ob 16. uri (red druga nedelja). V torek, 7. t. m., ob 20.30 (red premiera) gostuje stalno gledališče iz Bočna z Goldonijevo komedijo »La locandiera«. Režija Marco Bernardi. Predstava v abonmaju 8A (modro), za abonente popust. Urnik blagajne gledališča: 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00. V gledališču je na ogled razstava »40 stagio-ni in mostras. Urnik od 16.00-19.00. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 4. t. m., ob 20.30 bo na sporedu »Vita col padre« H. Lindsaya in R. Crouseja. Režija Piero Maccarinelli. V glavnih vlogah nastopata Ugo Pagliai in Paola Gassman. Zadnja predstava jutri, 5. t. m., ob 16.30. TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo, 8. in v Četrtek, 9. t. m., ob 20.30 gostovanje stalnega gledališča iz Neaplja s Shakespearovo dramo »Sen kresne noči«. Režija Tato Russo. VIDEM Gledališče Contatto Do 4. junija bo skupina Me’ o Matt predstavila »Orfejev labirint« Pietra Faielle. KOROŠKA CEIOVEC Dom Glasbe: jutri, 5. t. m. »Koroška poje«. Teater ORF: v ponedeljek, 6. t. m., ob 20. uri »Das Fieber«. ŠENTJAKOB Polanec na Cemernici - Jutri, 5. t. m., ob 9. uri zimski pohod na Arihovo peC. ŽELEZNA KAPLA Hotel Obir: v sredo, 8. t. m., ob 14.00 - Praz- novanje Mednarodnega dneva žena. Govor bo imela Katarina LavS. TINJE V Domu: danes, 4. t. m., ob 19.30 »Veliko življenje se zrcali v vsakdanjem življenju -osebna zgodovina kot izkušnja smisla«. V ponedeljek, 6. t. m., ob 19.30 koncert »Pesmi vere-pesmi življenja«. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 V sredo, 8. marca, ob 17. uri: PRESLISANI GLASOVI - ljubljanske ustvarjalke v kulturi namesto voščilnice za 8. marec ponujajo druženje. Vabljene vse, ki ste se naveličale poslušati, ki hočete in imate kaj povedati (SD). V Četrtek, 9., in v petek, 10. marca, ob 19. uri: DELAVNICA MARKA POGAČNIKA - Vitalno-ener-gijski sistemi krajine in človeka (SD). KLUB CD, tel.: 061/176 72 28 Danes, 4. marca, ob 21. uri: recital in poezija RADE SERBEDZIJE - Se nismo že nekje srečah? Gosta večera JURE IVANUŠIČ in DANILO SERBEDŽIJA. INFORMACIJSKI CENTER -MODERNE GALERIJE V Četrtek, 9. marca, ob 19. uri: predstavitev najnovejših slik ANDRAŽA ŠALAMUNA iz cikla Mah in srebro. VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 V torek, 7. marca, ob 19.30: VLADISLAV STRES - O raju. V predstavitvi in recitacijah bo sodelovala MOJCA STARIČ. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 V ponedeljek, 6. marca, predstavitev KULTURNE SKUPINE DCAR, ki jo sestavljajo bosanski pregnanci. Ob 18. uri: otvoritev razstave njihovih likovnih izdelkov, ob 19. uri: predstava POVODNI MOZ. V sredo, 8. marca, ob 20. uri: predavanje VERE KOZMIK in DANICE SMCIC - Enake možnosti žensk in moških. V četrtek, 9. marca, ob 20. uri: Uterani večer UROŠA ZUPANA (predstavitev Jmjige ODPIRANJE DELTE). ISH, Beethovnova 2/III Od ponedeljlsa, 6., do petka, 10. marca, od 18. do 20. ure: predavanja dr. VVOLFGANGA U. DRESSLERJA z naslovom Uvod v izbrane probleme besediloslovja. MARIBOR MALI ODER SNG DRAMA, tel: 062/ 224-421 V Četrtek, 9. marca, ob 17. uri: kabiten prof. Sedmaka. Gosta: KSENIJA MIŠIC in BRANE ŠTURBEJ. VELENJE DOM KULTURE VELENJE V Četrtek, 9. marca, ob 19. uri: kulturni veCer - s prvo damo slovenske televizije MISO MOLK se bo pogovarjal Marjan Marinšek. Gostja večera bo DARJA ŠVAJGER. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRŽIČ Otvoritev manifestacije bo v torek, 14. t. m., Občinsko gledališče ob 20.30 s koncertom španske baročne gla- Od 14. t. m. do 6. junija bo na sporedu med- sbe. Nastopala bo sopranistka Montserrat Fi-narodni festival »Ecco mormorar 1'onde«. gueras pod vodstvom Jordija Savalla. Avantgardni jazz z Johnom Zornom v ponedeljek v tržaškem gledališču Miela RAZSTAVE SLOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM, Prešernova 10 V Sprejemni dvorani je do 26. marca na ogled mednarodna razstava ilustracij za oboke PODOBE DOMIŠLJIJE. Razstava skulptur in risb DRAGA TRŠARJA je na ogled do 20. marca. MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 V ponedeljek, 6. marca, bo ob 19. uri otvoritev razstave Zimski salon. Predstavljata se umetnici ALMIRA SADAR in MARIJA STARIČ JENKO. Razstava bo na ogled do 26. marca. MODERNA GALERIJA, Slovenska 35 V torek, 7. marca, bo ob 20. uri otvoritev pregledne razstave ZDENKA HUZJANA. Razstava bo na ogled do 9. aprila. V spodnjih prostorih Modeme galerije je do 12. marca na ogled razstava VVHUAMA FIENRVJA FOX TALBOTA. GALERIJA ARS, Čevljarska 2 Razstava sbk BRANKA SIMČIČA je na ogled do 9. marca. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 V ponedeljek, 6. marca, bo ob 18. uri otvoritev razstave JMJA BEZLAJA GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava akvarelov PETRA KOZINA je na ogled do 10. marca. GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40 Razstava risb METKE KRAŠOVEC je na ogled do 23. marca. GALERIJA KAPELICA SOU Razstava del ROBERTA SIMRAKA je na ogled do 10. marca. GALERIJA KRKA, Dunajska 65 Razstava grafik, risb in slik BOŽIDARJA JAKCA je na ogled do 5. aprila. GALERIJA LALA, Židovska ulica 5 Razstava grafik, risb in gvaSev BRUNA RICHARDA je na ogled do 10. marca. GALERIJA CZP KMEČKI GLAS, Železna 14 Razstava olj PETERNELJ - MAUSER je na ogled do 17. marca. GALERIJA PIC LEK, Verovskova 57 V ponedeljek, 6. marca, bo ob 18. uri otvoritev razstave slik BERNARDE ŠMID. Razstava bo na ogled do 5. aprila. GALERIJA TIVOLI, Pod tumom 3 Razstava grafičnih Ustov BOGDANA BORČIČA je na ogled do 19. marca. INSTITUT JOŽEF STEFAN, Jamova 39 V torek, 7. marca, bo ob 15. mi otvoritev razstave del LUCIJANA BRATUŠA. Razstava bo na ogled do 17. marca. GALERIJA VODNIKOVA DOJMACIJA, Vodnikova 65 Razstava grafik BOJANA KLANČARJA je na ogled do 4. aprila. GALERIJA ZDSLU, Komenskega 8 Razstava ANTONA HERMANA - Objekti je na ogled do 14. aprila. KUD FRANCE PREŠEREN, Karunova 14 Razstava oblikovalke ALENKE GLOBOČNIK je na ogled do 21. marca. BEGUNJE GALERIJA AVSENIK Razstava slik NIKA SLOVENCA. CEUE GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI CELJE, Trg Celjskih knezov 11 Pregledna razstava slik AVGUSTA LAVRENČIČA je na ogled do 31. marca. KRANJ GALERIJA ŠENK, Britof 23 Razstava slik slovenskega ZVESTA APOLLONI-JA. MARIBOR UMETNOSTNA GALERIJA MARIBOR, Strossmayerjeva 6 Razstava grafik MARINO MARINIJA. PIRAN MESTNA GALERIJA PIRAN Razstava GENERACIJA 1982 je na ogled do 3. aprila. PTUJ MIHELIČEVA GALERIJA Razstava MITOLOGIJA ZOHARJEVEGA KURENTA je na ogled do 28. maja. SEŽANA KC SREČKA KOSOVELA Razstava del DAMJANA SVARE je na ogled do 15. marca. VELENJE KC IVAN NAPOTNIK Razstava del VOJKA POGAČARJA je na ogled do 22. marca. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej judovske skupnosti »Carlo in Vera Wa-gner« (Ul. Monte 5): do 17.4. »Sveta dežela v antični topografiji«. Urnik: torek, sreda 16-20, Četrtek, petek 10-13, ob nedeljah pa dopoldne in popoldne. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ot-tavio Bomben. Art Light Hall: Se danes, 4.3. razstavlja slikar Davide Lippolis. StudioPHI: se danes, 4.3. je na ogled razstava akvarelov slikarke Rosette Valetti in risb Salvatoreja Marcheseja. Studio Bassanese: do 11.3. razstavlja Enrico Castellani - »Carle 1994«. Galerija Torbandena: na ogled je skupinska razstava »Maestri del novecento«. Galerija Le Caveau (Ul. Sv. Frančiška 51/A): do 11.3. je na ogled razstava Livia Rosigna-na. GORICA Galerija Kulturnega doma: do 20. t. m. bo na ogled razstava »Idrijske Čipke«, ki jo prirejajo Kulturni dom Gorica,občina Idrija in Mestni muzej - Idrija. KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija: do 30. aprila je na ogled razstave del Marie Lassnig.* TINJE Dom: na ogled je razstava fotografij Ivana Klariča z naslovom »Hrepenenja*. BEGUNJE Galerija Avsenik: Do 13.2. bo na ogled razstava »Trofeje iz Nambije*. ŠMIHEL NAD PUBERKOM Tovarna Knecht - na ogled je razstava - ver-nisaža Helmuta Blažeja. BEUAK Galerija Freihausgasse - Na ogled je razstava del Marjetice Potre, razstava risb Marca Pogačnika ter sulptur Egona Rubina. Emm SLOVENIJA J UUBUANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 V torek, 7. marca, ob 19.30: večer ob 120-letnici rojstva MAURI" CEA RAVELA (SD). V sredo, 8. marca, ob 19.30: AM-STERDAMSKI BAROČNI ORKESTER. Program: G. F. Handel, Bach, Biber, Vejvanovski, Handel. V četrtek, 9., in v petek, 10. marca, ob 19.30: koncert ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE, za oranžni abonma I in II. Program: Škerl, Schumann, Sibebus, KLUB CD, tel: 061/176 72 28 V Četrtek, 9., in v petek, 10, marca, ob 20. uri: TEMATSKI GLASBENI VECER V soboto, 11. marca, ob 21. uri: PAUL F. COVVLAN (Isantavtor in pesnik) SLOVENSKA FILHARMONIJA V torek, 7. marca, velika dvorana ob 19.30: koncert KOMORNEGA ORKESTRA STUDENTOV AKADEMIJE ZA GLASBO. Program: Pergolesi, Šostakovič, Cimarosa, Mozart. KRIŽANKE, tel.: 061/226-544 V sredo, 8. marca, Viteška dvorana ob 19.30: koncert GREGORJA MARINKA - violončelo in MOJCE PUCELJ - klavb. K4, Kersnikova 4 V ponedeljek, 6. marca, ob 21. uri: koncert skupine INTERCE-PTOR V ponedeljek, 13. marca, ob 21. uri: koncert skupine AFTERHO-URS. IURSKA BISTRICA MKNZ V petek, 10. marca, ob 22.30: koncert skupin PORCICOMODl inCARDINALS. MARIBOR OPERA, tel.: 062/221-206 V petek, 10. marca, Unionska dvorana ob 19.30: koncert MARIBORSKE FILHARMONIJE, za abonente in izven. PIRAN CLUB MAONA, Arze 5 Danes, 4. marca, ob 21. uri: koncert FRANCESCO BEARZATTI TRIA. VRHNIKA CANKARJEV DOM, tel.: 061/753-648 V petek, 10. marca, ob 20. uri: koncert NEW SVVING KVARTETA. FJK TRST Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1994/95 V Četrtek, 23. t. m., ob 20.30 koncert GAME RATA LIBA-CENSIS. Dirigent Stojan Kuret. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1994-95 V Četrtek, 9 t. m., ob 20.30 (red A) premierska predstava »El amor brujo« (L’amore stregone) Manuela De Falle. Glavni interpreti: M. Gime-nes, A. Noya, L Yerba, T. Roj o in V. Ullate Ballet. Dirigent A. Gil Ordonez. Predprodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih). Gledališče Rossetti V torek, 14. t. m., ob 21. uri koncert Enrica Ruggierija. Predstava izven abonmaja. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Rossetti in v Pasaži Protti. Tržaško koncertno društvo: v ponedeljek, 6. t. m., ob 20.30 nastop G. Shahama in A. Eguchi. Gledališče Miela Tržaški jazzovski krožek: V torek, 7. t. m., ob 20.30 nastop Brother Jack Mc Duff. Športna palaca pri Carboli V ponedeljek, 13. t. m. ob 21. uri koncert ansambla Lit-fiba. Predprodaja vstopnic pri UT AT v Pasaži Protti. GORICA SCGV E. Komel Koncertna sezona 1994-95 V nedeljo, 12. t. m., ob 17. uri bo v stolni cerkvi koncert sakralne glasbe 20. stoletja. Izvajajo Ljubljanski madrigalisti pod vodstvom Matjaža Sceka. Kulturni dom V sredo, 22. t. m., bo na sporedu KONCERT CAMERA-TE LABACENSIS. Horoskop zapisal B.R.K, OVEN 21.3,- 20.4,: Ogreli se boste za nov način razgibavanja in se z veliko vnemo spustili v dir. Ce bo prostor vaSe aktivnosti spalnica, ne tekmujte. Niti s seboj niti z drugimi. BIK 21.4» 20. 5.: V vašo umirjeno dušo se bo poselil duh razumevanja. Skozi njegove oti bodo sovražniki videti kot prijatelji, nasprotniki kot sodelavci, tečnobe pa kot Hovni. DVOJČKA 21. 5.-21.6.: Danes se boste veliko ukvarjali s seboj. Očistili boste svojo fasado, olepšali streho in pobarvali okenske okvirje. Tudi notranji prostori že dolgo kličejo k obnovi! RAK 22. 6. - "ti./.: izjemnega dogodka boste prezrli znake njegovega prihoda, zato boste ob nenadejanem trku malone šokirani. Dogodek vas bo posrkal kot spužva vodo. LEV 23.7, - 23.8.: Družinske razmere se bodo postarale v svoje normalne tire - kar pa še ne pomeni, da so tudi urejene. Prav sedaj je čas, da jih polagoma rešujete; ne čakajte m naslednjo iztirjen je. : DEVICA 24,8. - 22. 9.: tehtali boste priložnost za napredovanje. Zbali se boste, da vas bodo nove odgovornosti preveč obremenjevale. Ampak skrbite zaradi kupa, jemali pa boste po kosih. TEHTNICA 23.9. - 22.10.; Ob nekem nenadejanem dogodku vas bodo preplavila občutja, M se vam bodo zazdela silno domača, čeprav jih ne boste iineli kamdati, To so osutja vetiiibbitij. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Dan, ko ne boste blesteli, kot bi želeli. Ne napihujte se torej, ampak ____izkoristite iskrenost notranjega vzdušja; priznajte svoje slabosti, vsaj pred domačim ogledalom. STRELEC 23,11.-21.12.: Začela vas bo razganjati pomladna razposajenost, čeprav se obeta še _. en sneg. V mislih se boste smejali, kljub temu, da bodo notranji hudički glasno ropotali. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Naredili boste pametno potezo: pravočasno boste stopili na zavoro in prepredli trk z goro, h kateri ste se nepremišljeno zagnali. Strmine se osvajajo počasi. VODNAR 21. 1.-19, 2.: Vaš mn bo umirjen kot gladina jeziera. Odpr^ili boste svoje stare zapiske in z listanjem po orumenelih straneh obnovE nekdanji let. Zaželeli si boste še višje. I8B1 20. 2, - 20. 3.: Prepričani ste, da nekdo namerno omejuje vašo svobodo. Morda pa se ti namerno počutite omejexrani. Suženj potrebuje gospodarja bolj kot gospodar sužnja. KRIŽANKA Katera pot je prava? Vodoravno: 1. kemijski znak za prometij, 3. del vodovodne napeljave, 7. grški bog ljubezni, 9. reka v Mongoliji, ki z Ingodo tvori sibirsko reko Silko, 10. zajedalci, ki sesajo rastlinski sok (dve besedi), 12. grški lirik z Les-bos.a, 13. japonska umetnostna drsalka (Midori), 14. sin Jakoba in Lije po bibliji, 15. ime ameriškega filmskega komika Laurela, 16. telefonska priprava, ki sprejema t.i. osebne klice, 18. nekdanja angleška teniška igralka (Chris), 21. nasilen vstop, 24. voz s plohom, dira, 26. oslov glas, 27. češki umetnostni drsalec (Karoly) (iz črk vindi), 28. patogena črevesna bakterija, 30. atol v Tuamotu, 31. grški bog vojne, 32. večanje, 33. kemijski znak za cirkonij. Navpično: 1. morska riba, ki se s priseskom na glavi prisesa na večje ribe ali ladje, 2. glavno mesto Rusije, 3. ameriški pesnik (Edgar Allan), 4. lasuro ime Eskimov, 5. postni urad, 6. ion z negativnim električnim nabojem, 7. izraelska letalska družba, 8. švicarski literarni zgodovinar (Emil), 11. nedeljiva soglasniška skupina, 15. srednji del, 17. začetnici slovenske igralke Viler, 19. zadnja stran kovanca, 20. film s shrljivo vsebino, 21. letovišče ob zahodni istrski obali, 22. angleška princesa, 23. anonsa, 25. antično ime španske reke Guadiane, 27. kratica za delovno organizacijo, 29. zmaga pri šahu. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 e 13 14 • 15 16 17 18 19 20 21 22 23 e 24 25 26 • 27 28 29 30 31 32 33 •i2 ‘}ser ‘sarv ‘ebhv ‘epnompes ‘mAiQ ‘Sir ‘map ‘ropA ‘praAg ‘raSad ‘tiejg ‘mag ‘on ‘tegiv ‘IS11 auisr[ ‘nouo ‘sorg ‘adid ‘raj :ouAeiopoA AHUsaa ŠAH 8 7 6 5 4 3 2 1 abcdefgh Vaczi - Denys / Orleans 1976 Za žrtvovano figuro je beli pričakoval nadomestilo v prostem kmetu, ki je na d liniji že na sedmi vrsti.Črni, ki je na potezi, zaupa dobri razporeditvi svojih figur, vendar v varianti l...Dc4:+ 2.Dc3 Sa2+ 3.Kc2 ne vidi hitre zmage. Zato se odloči za drugo - bolj učinkovito, matno nadaljevanje.Pa si oglejmo! Rešitev naloge Bolj učinkovito je nadaljevanje l...Tel + 2.Tdl in ko izgleda,da je beli našel rešilno bilko, sledi šok poteza 2...Dbl+H in beli se je vdal, ne da bi po 3.Kbl: dočakal Tdl: mat! Beli kmet je tako obstal na sedmi vrsti, saj je črni izsilil matni napad na nasprotni strani! Silvo Kovač 209 VIŠJI STROKOV- NJAK SPOLNOST MOŠKO IME BRANKO URSIC SESALEC Z VREČKO DIRIGENT MAAZEL ROMAN CHATEAU- BRIANDA SLIKAR KLEMENČIČ UMETNO MAMILO J0ZE CIUHA AVTOR JAMESA BONDA VNESEN PODATEK DESNI PRITOK SEINE GLIVIČNA BOLEZEN SL. SLIKAR JOŽE AVTOR: LUKA PIBER OSMRT- NICA ERROL FLYNN SVINJSKO MESO NAPRAVA ZA PRENOS SIGNALOV ORIENT. UTEŽNA ENOTA SAMUEL si i II STAROGRŠKA OBLEKA IT. dirigent CELINA AVSTRIJ. RUDAR. MESTO domacua FR. IZDELOV. KLAVIRJEV (SEBASTIEN) POTOVALNI KOVČEK P0KR.V VIETNAMU CHAPLINOVA ZENA MAVRAH (LJUDSKO) IGRALKA IDA KRAVANJA budist blaženost duše ŠUMNIKA AMER. DRŽAVA VRSTA TISKA PLAČAN PLOSKAC VRSTA TLAKA MOŠKI, KI VESLA UGOVOR VOLIC NADUHA REKA V GRENOBLU KLAVDIJ TUTTA ZALIVA V SEV. AFRIKI OSTI ERBIJ AGREGATNO STANJE SNOVI RIMSKI FILOZOF KAREL ERBEN MAKED. M. IME ZENSKO IME GLAS OB ZLOMU SHAKESP. KRALJ SIRSKI VODITELJ / 3 m&šs /g - INDIJSKA PESNICA (AMRITA) SL. SLIK. (FRANCE) REKA V mOnchnu REKA V EGIPTU EKATE- RINA JR. M. IME (2CRKLE0N) DALMATIN. SAUIVEC PROSILKA ANTON OCVIRK MILI- AMPER STROKOVNJAK ZA ISLAM DUŠA (LATIN) RAKAV ČLOVEK PREBIVALKA VASI RTIČE IZDELOVALEC OGUA ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE JUNAK GOTOVČEVE OPERE ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE KULINARIKA / KNJIGA »SLOVENSKA KUHINJA« V veličastni soteski Kolorada lahko kosa z evropskimi Slovenska kuhinja se Brez dovoljenja za hojo se turistu slabo piše O njej premalo vemo - Velike razlike med pokrajinami Koroški nadeti rezanci (Foto: Janez Pukšič) Pozno jeseni, ko je v Sloveniji predvsem v nižinah bolj sivo in žalostno vreme, sem se potikal po slikovitih in sončnih divjinah zahodnega dela ZDA. Iz Las Vegasa, do koder sem pripotoval z avtom, sem želel odpotovati proti Grand Canyonu oziroma Velikem kanjonu v Arizoni. Izbiral sem med dvema potema: severno in južno. Dostop iz južne strani je odprt vse leto, iz severne pa ga zaradi snega zaprejo konec oktobra in odprejo 15. maja. Do kanjona sem se odločil priti s severne strani, saj sem vedel, da je dostop s te strani precej bolj atraktiven kot z južne. 2e med potjo proti severnemu robu kanjona so se pojavljale barvite klifnate stene ter živo rdeče kamenje. Nato pa se je cesta začela rahlo dvigati. Namesto ameriških prerij sta se začela pojavljati gozd ter sneg. Cesta se je še naprej počasi dvigala. Vedno bolj je bila zasnežena. Drevesa so postajala vedno večja in debelejša. Peljal sem se po krasnih smrekavih gozdovih in naletel na barako, v kateri bi moral biti ranger, ki čuva park, a je bila prazna. Kmalu zatem sem pred seboj zagledal rob kanjona. Rahlo valovita pokrajina se je kar naenkrat, kot bi odrezal, spremenila v prepadne stene globokega kanjona. Na drugi strani se je valovita gozdnata pokrajina spet nadaljevala, kot da se vmes ne bi prav nič zgodilo. Med razgledovanjem po kanjonu sem srečal skupino fantov iz New Yorka, ki jih je zanimalo, če vem, kje se da vstopiti v kanjon. Nisem jim znal odgovoriti, kmalu pa sem se spomnil, da sem kak Reka Kolorado kilometer nazaj videl na parkirišču parkiranih nekaj džipov. Odpeljal sem se tja in kljub pokritim kažipotom našel tablo z informacijami. Odpravil sem se na pot, da bi se malo razgledal. Ze na drugem koncu parkirišča sem zagledal moža, ki sta pravkar prišla iz kanjona. Povedala sta mi, da ni nikakršnega problema za spust; rabim le spalno vrečo, vodo in malo kondicije za 25 kilometrov dolgo pot v eno smer. Takoj sem se odločil, da se spustim do reke Colora-do, na nadmorsko višino okoli 700 metrov, skoraj 1800 metrov niže. To je bilo nekako tako, kot če bi na Triglavu pustil avto in se odpravil v dolino ter se nato spet povzpel nazaj na vrh in odpeljal naprej. Spuščal sem se po stranskem kanjonu, najprej med belimi apnenčastimi skladi, nato pa med živo rdečimi, zelenkastimi, pa skoraj črnimi skladi. Kar mimogrede sem potoval vedno globje v geološko zgodovino Zemlje, od terciara do kambrija. Precej hitro se je spreminjala tudi vegetacija. Sneg je hitro izginil in kmalu so bili sredi golih skal le Se posamezni kaktusi. Pot poleti radi uporabljajo tu- di potniki na mulah. Na dnu kanjona so že pred prihodom belcev živeli Indijanci. Nanje danes spominjajo le Se temelji zgradb. Kanjon, ki so ga sicer raziskali Sele pred dobrimi sto leti, je globok do 1,9 kilometra, dolg približno 350 kilometrov in širok od 6,5 do 29 kilometrov. Rečna struga je široka do 90 metrov. Voda je najbolj izbrusila dokaj mehko kamenino, zlasti med ledeno dobo. Ker je to območje precej sušno, voda sten ni mogla izprati v široko strugo in stene so tako ohranile prvotno robatost. Ko sem v večernem mraku prišel do kampa, ki je bil odprt, sem hotel tam prenočiti. Vendar v soboto zvečer to ni bilo tako enostavno izvesti, saj je bil kamp že poln tistih, ki so prišli v kanjon z južne strani. Odločil sem se prenočiti kar med barvitim kamenjem ob Koloradu, pod čudovitim zvezdnim nebom. Naslednji dan sem se že ob zori odpravil po isti poti med barvitimi stenami navzgor, da čimprej stopim iz nacionalnega parka. Ker nisem imel dovoljenja za hojo, mi je namreč grozila kazen 250 dolarjev. Za malico sem se ustavil ob krasnih slapovih Ribbon Falls. Ravno ko sem odhajal, se je pojavil mož z »vokitoki-jem«. Bil je seveda ranger, jaz pa sem mu bil s svojim nahrbtnikom sumljiv. Domneval je, da sem prišel v kanjon iz napačne strani in seveda brez dovoljenja za hojo. Povedal sem mu vso zgodbo in izvedel, da morajo tudi tujci spoštovati ameriške zakone. S tem sem se seveda strinjal. Dogovorila sva se, da bom še isti dan prišel nazaj do avtomobila in se odpeljal ven iz nacionalnega parka. To sem tudi storil. Na vsej poti nisem srečal niti enega človeka. Sprva je živahno žuborel potok ob poti, nato pa me je obdala popolna tišina. Tik pred mrakom sem prispel na parkirišče, kjer je sameval moj avto. Odpeljal sem se iz nacionalnega parka ter takoj zatem zavil s ceste. Čeprav je zunaj zmrzovalo, v bližini pa so v tropu zavijali volkovi, sem zaspal kot ubit... Tomaž Podobnikar Odkar v naše prehranjevalne navade čedalje bolj prodira naša različica ameriškega fastfooda, so postale praznično obložene mize redkost. To pa ne pomeni, da si jih ne želimo. Prav zato, ker si jih privoščimo le ob posebnih priložnostih, za osebne in druge praznike, si jih toliko bolj želimo in se veselimo okusnih, umetelnih dobrot, ki so prava paša za oči. Knjiga Slovenska kuhinja, ki je izšla pri Založbi Mladinska knjiga, je taka paša za oči in izziv za spretne kuharice in kuharje. Ce smo že nekako vajeni čudovitih posnetkov slovenskih krajinskih lepot, nas preseneti razkošje jedi, ki se po različnih slovenskih regijah znajdejo na mizah za praznike,-Lepo angažirane jih je na dobrih stoštiridesetih straneh prikazal priznani kuharski mojster Slavko Adamlje. Slovenska vsakdanja kuhinja je razmeroma skromna, saj razen na panonskem vzhodu pri Slovencih ni bilo nikoli posebnega izobilja. Poleg jedi so svoje mesto v knjigi našla tudi slovenska vina, ki jih je predstavil dr. Zdenko Rajher. Recepti so razvrščeni po petih regijah: Gorenjska, Koroška, Dolenjska in Bela krajina, Štajerska s Prekmurjem ter Primorska z Notranjsko. Za pokušino pa objavljamo recept za okusno koroško jed: Koroški nadeti rezanci (na sliki) Sestavine: Testo: 50 dag moke, 3 jajca, 2 žlici olja, mleko po potrebi, sol Iz moke, soli, jajc, olja in mleka umesimo testo kot za rezance. Temeljito ga pregnetemo, potresemo z moko, pokrijemo s prtičem in pustimo počivati. Spočito testo pregnetemo in oblikujemo v svaljek. Z nožem ga narežemo na za prst debele rezine. Zvaljamo le polovico vsake rezine in na zvaljani del položimo kupček nadeva, ga zagrnemo z razvaljanim testom in potegnemo čez zavitek še nerazvaljani del testa, tako da je nadev dvakrat pokrit. Testo močno stisnemo na obeh koncih. Pripravljene rezance vložimo v vrelo vodo in jih pustimo počasi vreti petnajst minut. Ko so kuhani, jih poberemo iz vode, zložimo v ogreto skledo in prelijemo z zabelo. Zabelo izbiramo po nadevu. Sladke rezance zabelimo z drobtinami, prepraženimi na maslu ali olju, slane pa z ocvirki, zaseko ali drobtinami, precvrtimi na masti. Skutni nadev Na maslu prepražimo drobtine, dodamo pretlačeno skuto, sesekljan peteršilj, eno do dve jajci, maslo, sol in gosto kislo smetano. Vse skupaj dobro premešamo. Jabolčni ali hruškov nadev Sočna jabolka ali hruške nastrgamo, jim primešamo drobtine, prepražene na maslu, sladkor in zmlet cimet. Po želji lahko na koncu nadev potresemo še z zdrobljenimi orehi ali makom. Nadev iz sveže svinjine Vzamemo precej masten kos svinjine, ga skuhamo in ohladimo. Ohlajenega sesekljamo ali zmeljemo, dodamo dve jajci, drobtine, dve žlici smetane, sesekljanega peteršilja, popra in strtega česna. Primerna vina: bela polsuha ali posladka slovenska vina. LABIRINT ramja Ime in priimek:. Telefon in naslov:. Glasbena želja:. Prijavnico pošljite na naslov: RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA Kviz »Labirint znanja« je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, ki jo objavljamo na tej strani. Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo čeden kupček denarja... USIHAJOČE ARALSKO JEZERO UPADANJE GLADINE JEZERA Turkmenistan mora namakati večino obdelovalne zemlje, zato je kmetijstvo v celoti odvisno od reke Amu Darja. Kmalu naj bi začeli uresničevati tudi novi namakalni načrt, s katerim bi pridobili 1,6 milijona hektarov obdelovalne zemlje. Aralsko jezero, ki je nekoč sodilo med štiri največje naravne rezervoarje pitne vode, uvrščajo danes med največje ekološke katastrofe na Zemlji. Reki Sir Darja in Amu Darja z vodo iz svojih strug oskrbujeta več kot 50 milijonov ljudi. Aralsko jezero Voda, nasičena s soljo, uničuje okolico jezera, prebivalci pa z vodo iz jezera uživajo tudi usedline umetnih gnojil, zato se je skokovito povečalo število mrtvorojencev, pri . porodih pa umre tudi ^ vedno več žensk. H ZA KOLIKO JE UPADLA KOLIČINA VODE V JEZERU? Jezero, ki je nekoč pokrivalo 65 tisoč km se ja v zadnjih tridesetih letih zmanjšalo za dve tretjini. Karakumski prekop: Po 1270 kilometrov dolgem prekopu namakajo bombažna in riževa polja v puščavah Srednje Azije. REUTER BRANJE Sobota, 4. marca 1995 ZNAMENITI PRAŽAN AVSTRALIJA / L1GHTNING RIDGE Po sledeh humorista Jaroslava Haška m Zadnjega poglavja Švejka žal ni saj je Haška prehitela smrt ) Uristom radi razkaže-j.Judi drug grad, slovito j tudi __________________ vS0Piste> kjer je preži- f * - t svoje lovske Čase na-jj 0iVoda Franc Ferdi- tUjev' Pre(*en )e Set v Sa- ,, Tako i tku; 1 smo spet na zaCe- iaki 2godbe o dobrem vo- U Svejku. Svejk sprva j. razumel, katerega Fer-uuda so ubili, a mu je j. ?Pu Miillerjeva kmalu jjJ^Uila, da tistega iz Ko-Pista. Kasneje Svejk ko-?entira, da Ce bi bil na-ujvoda debelejši, bi ga Ip rala kap že takrat, ko v Poganjal dekline okoli °Uopista, medtem ko so birale suhljad in gobe v ^govem gozdu, in mu i ui bilo treba umreti ta-^ strašne smrti v Saraje- . Vsakokrat ko se vzpe-^o do gradu Konopi-e’ se nam nehote pogled ®uieri v gozd. Toda tam Uikogar, ne Ferdinanda e, ueklet, ki bi nabirale Uuljad in gobe. Le suhlja-J_je še vedno dovolj. V , uu obiskovalca nehote Uirazi, ko gleda del od i sto tisoč lovskih trofej, 0ukor jih je postrelil bla-Jr°dni nadvojvoda s , ujimi tovariši v svojem ^°kaj kratkem življenju. . eka obiskovalka je ob Ul izjavila, Ceš, končno so zadeli tudi njega. Kdor se igra z ognjem... V Konopištu so pripravili prijetno presenečenje: v enem od salonov obiskovalce presenetita dekleti, ki s klarinetom in Celom izvajata baročno komorno skladbico. Kako daleč smo že od tistega socrealističnega turizma, ko so nas komaj spustili v gad, potem pa skoraj vrgli ven. Zadnje poglavje Zadnjega poglavja Svej-ka žal ni, avtorja, še ne štiridesetletnega, je prehitela smrt. Njegovo življenjsko delo je ostalo nedokončano. Pozneje je doživelo dramatizacije, filmske uprizoritve, postalo je televizijska nadaljevanka, sloviti Jiri Trnka je posnel lutkovni film. Bertolt Brecht je Svejkov lik uporabil v drami Svejk v drugi svetovni vojni, podobno,, a manj uspešno so to počeli še mnogi. Lada ga je razširil v strip brez oblačkov na slikah. K 86 knjižnim ilustracijam jih je dodal še 454. Tako smo dobili Svejka v 540 slikah. Strip vsebuje tudi zaključek Četrtega dela, ki ga je dopisal po Baskovi smrti Karel Vanek. „"""‘s. JAR05LAV HASEK: '7* 05UDY DOBREHO VOJAKA 5VEJKA ZA JVETOVE VALKV. Vydava J. Hažeh. Expeduje nakl. A, SyneK Praha Vil. Svejk je sprva izhajal v snopičih. Ilustriral ga je Josef Lada. Svejka je Hašek upodobil že leta 1911 v nekaterih krajših zgodbah. Prvi ilustrator ni bil Lada, paC pa Karel Stroff. Svejk je doživel še številne druge likovne predstavitve, znan pa bo ostal predvsem po Ladovi upodobitvi, ki služi kot vzor vsem filmskim in drugim upodobitvam Svejka in drugih junakov. Knjiga je prevedena v skoraj vse svetovne jezike. Ce bi avtor to doživel, bi postal premožen in mu ne bi bilo treba skrbeh, kje bo spal, kaj bo jedel in pil. Ko je Hašek že pisal Svejka, ga je bilo težko pripraviti k resnemu delu. Prijatelji Sauer, založnik in slikar Panuška so se domenili, da ga je treba spraviti nekam na podeželje, kjer bo lahko pisal v miru. Panuška je predlagal Lipnico, kamor sta prišla 25. avgusta 1921. Bilo mu je všeC in se je tja preselil s svojo drugo ženo Rusinjo Suro. Svejk je izhajal v Pragi v snopičih, Hašek pa ga je sproh marljivo pisal. Sredi dela pa ga je prehitela smrt... Od prihoda v Lipnico mu je tako ostalo le še šestnajst mesecev življenja, kar je bilo premalo za tako velik projekt, kot je bil Svejk. Tako smo končali naše sentimentalno popotovanje po Haškovih sledeh, kjer smo ga zaceli, v Konopištu, osemdeset let po usodnih strelih, s katerimi Hašek preroško začenja roman. Zgodovina pa se vedno ponavlja. Borivoj Repe (Konec) Suša je oklestila izkop opalov Rudarji niso izgubili upanja na boljše čase Skupino rudarjev, ki v neprijazni avstralski pokrajini kakih 800 kilometrov severozahodno od Sydneya išče nahajališča opala, najbolj pesti po-majkanje vode, saj v teh predelih že skoraj štiri leta ni padla niti kaplja dežja Na ozemlju blizu mesteca Lightning Ridge je veliko rudnikov, ki so jih izkopali iskalci dragih kamnov. Zaradi hude suše je praznih vseh dvanajst vodnih zbiralnikov, zato približno tri tisoC rudarjev skuša dobih dovoljenje za izkop novih vrtin, kajti vodo potrebujejo za CišCenje rude, v kateri je opal. »Voda je za nas najbolj dragocena,« poudarja direktor rudarskega združenja Lihghtning Ridge Barrett. Pod mestecem so namreč odkrili ogoromna vodna nahajališča, znana pod imenom veliki arteški bazen, vendar morajo rudarji za vrtanje dobiti dovoljenje lokalnih oblasti. Direktor je prepričan, da bo njihova prošnja ugodno rešena v nekaj mesecih, seveda pa jo morajo podpreh tudi živinorejci. Med Čakanjem nadaljujejo z izkopavanjem rude v upanju, da jo bodo lahko kmalu tudi očistili. Zaradi hude suše je na svetoven trgu kar za 60 odstotkov manj opalov, saj so nokrog Lightning Ridgea naj večja nahajališča opala na svetu. Po pokrajini, v kateri le tu in tam raste drevo, ovce pa so zaradi pomanjkanja hrane že zelo podobne okostnjakom, je ob suhih vodnih zbiralnikih veliko zapuščenih tovornjakov, opremljenih s cisternami za mešanje cementa. Ce boste prisluhnili pogovoru v pivnici hotela v Diggeris Restu, boste ugotovili, da ljudje še niso izgubili upanja na boljše Čase. Rudarji, oblečeni v umazana in raztrgana oblačila, sanjajo o najdbi velikega opala, ki bi jim zagotovil udobno življenje. Nekateri načrtujejo rudarsko združenje, ki bi se poleg težav z oskrbo z vodo zavzemalo za večjo vrednost opalov iz Lightning Ridgea na svetovnem trgu. Konec februarja je bil na borzi v Hong Kongu med stotimi najbolj dragocenimi opali tudi naj-vecji opal na svetu, ki so ga leta 1985 izkopali v nahajališču Lunatics Hill v bližni Lightning Ridgea. Tako so bili rudarji iz tega avstralskega kraja prvič neposredno prisotni na svetovni borzi. »Počutil sem se nelagodno, ker rudarji niso imeli možnosti neposrednega dostopa do borze,« je izjavil John Leftvvdch, ki je na avkciji zastopal rudarje iz Lightning Ridgea. Rudarji so namreC opale do zdaj vedno zaupali različnim posrednikom, ki so jih potem prodajali za precej višjo ceno. Fran Palmer, 60-letni rudar, je prepričan, da so rudarji običajno dobivali vsaj trikrat manj denarja od tržne vrednosti opalov. »Izpostavljeni smo hudim naporom, posredniki pa so pobirali ogromne dobičke.« Palmer je tako kot mnogi rudarji prepričan, da lahko na račun nahajališč obogati. Jeff Dooley je v teh neprijaznih krajih veC let živel z ženo Karen. »V majhen hrib smo izkopali dolg rov, vendar nismo našli nobenega opala. Na koncu rova sva si zato uredila pravo stanovanje -kuhinjo, dnevno sobo in spalnico,« je povedal Dooley. V takšnem, res nenavadnem stanovanju, sta Dooleya preživela deset peklensko vročih poletij, ko se je živo srebro večkrat dvignilo nad 40 stopinj. V Lightning Ri-dgeu sta privarčevala do-voj denarja za nakup jahte, s katero načrtujeta potovanje okrog sveta. Direktor rudarskega združenja Barrett je prepričan, da se podobno konca le vsaka stota zgodba rudarja iz tega avtral-skega kraja. Za zdaj si jih večina najbolj želi - dežja. Mark Bendeich / Reuter LABIRINT manja Ime in priimek:. Telefon in naslov:. Glasbena želja:. Prijavnico pošljite na naslov: RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA Kviz »Labirint znanja« je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete s prijavnico, ki jo objavljamo na tej strani s Margery Allingham Starec pri oknu ibi Poznam ljudi, ki bi v nuji pili tudi z juho, še nikoli pa nisem spo-^al nobenega, ki ne bi imel k viskiju odločno raje vodo ali pa sodavico, ^adar je na voljo izbira. Zato mi je Prišlo na misel, da gre za dva clove-in pomislil sem na gledališkega nvojnika, ker je morala biti imitacija tako popolna. Torej sem odšel v ure-nništvo lista Curtain in imel srečo, na sem ujel Bellevva, ki piše čenče o riarih igralcih. Vprašal sem ga, ali je |'°semary kdaj imel stalnega dvojnica, in v hipu mi je povedal ime in naslov." ‘Lepo,” je počasi priznal višji inspektor. “Zelo lepo. Toda kaj poCne-Va tukaj, in kje je zločin?” Za umor gre, veste,” je pohlevno rekel gospod Campion. “Včeraj je ti-st.emu revežu tam nekdo nekaj vsul v Vlski s sodavico; seveda je bil prepričan, da zastruplja Rosemaryja. Novvell je v klubu padel v komo, in Cer je mladi Fielding, kirurg, videl, z njim zelo hudo, ga je odpeljal domov. V taksiju je Notvell umrl. Simptomi, ki jih povzroči morfijev sulfat, so zelo podobni simptomom nenadne odpovedi srca pri starih ljudeh, in Fielding, ki je mislil, da gre za jasen primer, je truplo pustil pri Rosemaryjevem slugi na Dover Stree-tu, kot vljuden mož telefoniral siru Edgarju Philipsonu in odšel. Ko je tja prispel Philipson, ga je seveda sprejel Rosemary, ki mu ni nic manjkalo. Najbrž je Novvellovo truplo ves dan ostalo v stanovanju na Dover Streetu, zveCer pa, ko je bilo verjetno, da je gospa Bell že v postelji, ga je sluga pripeljal sem, Rosemaryjev šofer pa mu je najbrž pomagal. Odnesla sta ga v njegovo sobo, kot sta to že prej večkrat storila, in odšla.” “Kaj pa glas?” se je uprl višji inšpektor. “Govoril je z gospodinjo, sama je povedala.” Campion ga je pogledal. “Mislim,” je počasi rekel, “da je za vsak primer prišel sem tudi stari Rosemary. Nowell ga je tako dolgo posnemal, da sta imela popolnoma enaka glasova.” “Pri devetdesetih?” je vzkliknil višji inšpektor. “Taksna korajža pri devetdesetih?” “Ne vem,” je rekel gospod Campion. “Meni se zdi, da je treba kar nekaj korajže, da doživiš devetdeset let.” Oates je pogledal proti vratom. “Dolgo je ni,” je tekel. “Morda je prišel kdo iz urada mrliškega oglednika.” Odšel je na ozki podest na vrhu stopnišča, in prav tisti hip je gospa Bell odprla vrata prednje spalnice in pospremila iz nje moškega, bledega kot zid. “NiC drugega vam ne morem povedati, gospod,” je zadržano govorila. “MogoCe bi vprašali gospoda s policije?” Vec ni mogla povedati. Z neartiku-lirtanim krikom se je tujec zasukal, in svetloba od okna mu je razsvetlila obraz. Bil je Arthur March. Stal je in bolščal v Campiona, oCi je imel zože- ne, na sencah so mu izstopale vozlate žile. “Vi, vi vsiljiva svinja!” je nenadoma rekel in planil. Campion se je zadnji hip uprl napadu. Ko so se mu okoli grla sklenili napadalčevi prsti, je s kolenom sunil navzgor in zadel v prepono. March se je sesedel ob šibko ograjo, ki se je pod nenadno težo polomila in ga vrgla po stopnicah, Campiona pa za njim. Zmedo je povečalo še glasno udarjanje po vhodnih vratih, ki je napovedovalo prihod mrliškega oglednika, in višji inšpektor se je kljub svojemu nekoliko okornemu izgledu presenetljivo energično vrgel na moža, ki sta se ruvala na stopnicah.Skoraj tri ure pozneje je gospod Campion sedel v pisarni višjega inšpektorja v Scotland Yardu in ga blago ošteval. “Lepo in prav, da ste ga prijeli zaradi napada,” je govoril, “toda obdržati ga ne boste ga mogli. Ne morete dokazati, ne da je poskusil umoriti Rosemaryja ne da je dejansko umoril Novvella.” Stanislaus Oates je sedel za svojo pisalno mizo, roke je držal sklenjene na trebuhu. Bil je zelo zadovoljen. “Mislite, da ne?” se je pozanimal. “No,” je razsodno rekel Campion, “nerad vam kalim veselje, ampak kaj pa sploh imate? VValters lahko priseže, da je pijaco za starca izročil Mar-chu, ker ga je ta prepričal, da potrebuje primeren izgovor, ker želi s slabo razpoloženim Rosemaryjem spregovoriti nekaj besed. To pomeni, da je imel priložnost, vem, ampak to na sodišCu ne pomeni kaj veliko. Potem lahko pokažete, da je March spoznal svojo napako in s sklepanjem, podobnim mojemu, prišel do Novvellove-ga stanovanja. In lahko dokažete, da me je napadel. Ampak to je vse. Ostal bo na prostosti. Kajti Čemu naj bi bil March ubil Rosemaryja? Zato, ker se starčeva vnukinja noCe poročiti z njim?” (Se nadaljuje) JASNO ZMERNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER „ .. sredisce TOPLA HLADNA SREDISCE AKTI” MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZIJA CIKLONA CIKLONA 6 66 666 A VREMENSKA SLIKA Slovenijo je zajela nova hladna fronta. Za njo bo pritekal k nam v višinah Se hladnejši zrak. Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod. MADRID O -V™ SKOPJE O ^ _ ■ V ATENE *■; " A '=717 °. DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 6.36 in zašlo ob 17.52. Dan bo dolg 11 ur in 16 minut. Luna bo vzšla ob 7.41. in zašla ob 21.22. PLIMOVANJE Danes: ob 4.53 najnižje -37 cm, ob 10.45 najvisje 31 cm, ob 16.43 najnižje -39 cm, ob 23.04 najvisje 44 cm. [utri: ob 5.24 najnižje - 34 cm, ob 11.15 najvisje 24 cm, ob 17.03 najnižje - 30 cm, ob SNEŽNE RAZMERE cm Rogla 100 do 120 Kope 40 do 60 Krvavec 30 na 160 Vogel 20 na 245 Kranjska Gora 10 na 50 Mariborsko Pohorje 50 na 85 KaliC 20 BIOPROGNOi Kanin Kobla Stari vrh Soriška planina Velika planina Golte Pokljuka cm 25 na 265 10 do 110 20 do 70 30 na 150 110 do 190 do 100 15 na 120 Na omenjenih smučiščih naprave obratujejo. Tekaške proge so urejene na Rogli, Soriški Planini, na Voglu in v Kranjski Gori. Na Mariborskem Pohorju jih še urejajo. Smučarski avtobus vozi na Mariborsko Pohorje, Roglo, Koblo, Vogel, med Gozd Martuljkom in Zelenci v Podkorenu ter iz Cerknega. Dostop na smučišča Mariborsko Pohorje, Kope, Roglo je možen samo z zimsko opremo. DANES TRBIŽ CELOVEC o 2/-1 6b> o 2A3 KRANJSKA GORA A O TRŽIČ 3/o GRADEC 4/1 O S. GRADEC M. SOBOTA O 4/1 MARIBOR O 5/1 ČEDAD— OVIDEM 8/S —»N. GORICA GORICA 6/4 6/4 O O KRANJ ' N. MESTO O 6/1 ^ KOČEVJE O CRNOMEy O ZAGREB O Slovenija: Oblačno bo s padavinami. Ob močnejših padavinah bo ponekod tudi snežilo. Najvišje dnevne temperature od 1 do 5, ob morju 9°C. Sosednje pokrajine: Padavine bodo povsod. V Alpah bo snežilo, drugod deževalo. Veliko ljudi bo občutilo vremenske tegobe. Kazale se bodo kot notranji nemir, slabo počutje, utru-enost, razdražljivost, in potrtost . Ponoči bo vpliv nekoliko popustil. ONESNV Konc. SO: v mg/m' 3.03. med S in 7 uro LJ Bežigrad 16 Maribor 23 Trbovlje 37 Velenje 4 Celje 13 Hrastnik 7 GRADEC 2/-3 CELOVEC O 2/-4 9 GRADEC 3/-4 M. SOBOTA O 2/-2 MARIBOR ZAGREB O s V Sloveniji: Se bo oblačno. V južni in vzhodni Sloveniji bo občasno še rahlo snežilo. Na Primorskem bo pihala burja. Obeti: V ponedeljek dopoldne se bo zjasnilo, popoldne od zahoda poslabšanje s padavinami. v - B- »Ognjen« Ob zatonu se slap El Capitan v kalifornijskem Narodnem parku Vosemite spremeni v ognjeni slap. (AP) Z Japonske na Havaje v 10 letih HONOLULU - Steklenica, ki so jo dijaki nekega japonskega liceja pred desetimi leti prepustili morskim tokovom, je v prejšnjih dneh prispela na Havaje. Oceanolog havajske univerze Roger Lucas je mnenja, da je steklenica ostala dalj časa »ujetnica« nekega krožnega morskega toka, ker bi morala prispeti na Havaje že v štirih letih. Grammov spodrsljaj VVASHINGTON - Philu Gramom, ki se poteguje, da bi ga republikanci imenovali za predsedniškega kandidata na prihodnjih volitvah, se je med neko televizijsko oddajo zareklo, tako da sedaj Bela hiSa izkorišča njegov spodrsljaj. Ko ga je namreče znani novinar Larry King vprašal, Ce razmišlja, da bi za podpredsednika izbral žensko, je namreC Gramm odgovoril, da Sophia Loren ni ameriška državljanka. Predstavnik za tisk Bele hiše McCurry je pikro komentiral, da ga taka izjava ne preseneča, ker nekateri republikaski kandidati spadajo v 19. stoletje. 25 let zapora LOS ANGELES - Nekega moža so v Los Angelesu na podlagi zakona o »treh prekrških« obsodili na 25 let zapora, ker je ukradel kos pizze. Jerry Dewayne VVilliams je bil namreC že Štirikrat obsojen zaradi tatvin in ropov. . Hotelske srake v Jordaniji TEL AVTV - Dva izraelska turista se marata bržkone zahvaliti jordanskim naporom za dobrososedske odnose, da nista dražje plačala kraje v nekem amanskem hotelu. Turista sta hotela odnesti domov kak spominček, po prijavi hotelske uprave pašo juna meji zasačili s hotelskimi brisačami, zavesami, milom in celo z umetniško izrezljanimi predali Hotelski sraki sta plačali le denaro kazen, ne da bi romali v zapor. Tudi izraelska vojska ga lahko krepko polomi TEL AVIV - Izraelska vojska slavi v svetu kot ena najuspešnejših, kar pa sedaj ne moremo trditi o njihovih nabornih in mobilizacijskih uradih. Neko 49-let-no gospodinjo že dva meseca gnjavijo, naj se nemudoma kot rezervistka prijavi svoji enoti za redno vojaško urjenje. Zenska se je sedaj naveličala in o vsem obvestila tisk. V Izraelu so ženske v rezervi do 25. leta starosti, ali pa do poroke, Sulamit Etzion bi morala torej biti demobilizirana, saj je med drugim mati treh otrok. Egipt: v zapor zaradi poklona KAIRO - »Prav srčkana si, mnogo lepSa od njega,« je egiptovski knjigovodja zaašepetal na uho dekletu, ki se je sprehajalo s svojim zaročencem po eni glavnih ulic v Kairu. Nezaželen poklon pa je mladega moža močno razotogotil, tako da je nesramneža prijel in ga zvlekel na bližnjo policijsko postajo, kjer ga je prijavil. Sodišče je gizdalina, Cigar istovetnosti niso sporočili, sodilo po kratkem postopku in ga obsodilo na mesec dni zapora, ker je na ulici nagovoril žensko in žalil njeno sramežljivost. V tem Času bo lahko premišljeval o umestnosti in neumestnosti svojega početja. Egiptovska policija nadzoruje ženske šole, da bi preprečila fantom, da bi jim nagajali ob izhodu iz šole. Ko enega od teh zasačijo pri takem početju mu ponavadi naložijo slano globo. Te dni so v Egiptu za Sest mesecev suspendirali iz službe ginekologa, ki je nagajal bolCniCarki, ki pa si njegove pozornosti ni želela. E M Im Muslimani med molitvijo ob koncu ramadama, v največji indijski mošeji Jama Masjid v New Delhiju. (AP)