Leto vm., st 27 CwJütro** xvx, st, i6oa> Lfisbl]ana, ponedeljek, 15. Julija 1935 upcavnistvo. Ljubljana, Knafljeva . nttes 0. — Telefon št. 3122, 8123, SU4, 31», 8128. fcMwmtnl oddelek: Ljubljana, Selen-tmrgova tri. — TeL 8492 tn 2492. Podružnica Maribor: Goepoeka uttca •fc. n. —< Telefon fit MBS. Bodražnica Celje: Kocenova anca fit. X — Telefon fit. 19a gpdnižntea Hawnli: ti; M kolodvoru Podružnica NM) mootoc Kjnblj&ndB _ Pesta Itfl, Podružnica TiIxjwIJk t USI dr. Baum» gartnerjeu Ponedeljska Izdaja Cena 2 Dim Uredništvo: I^ubljana: Knafljeva ulica 5. Teit. fit. 3122, 8123. 3124. 3125 in 311 FooedeJjska trda ju »Jutra« izhaj vsa! pooedeijt« zjutraj. — Na roòa se posebei tn velja do pošt prejemana Din 4.-. po raznafiai cih dostavljen?, ntn 5 - mesečno Hau t>or: Gosposka ulica ll. relefot št. 2440. Celje: Strossmayerjeva tri 1. Tel. 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pt tari fu Pred spremembo režima v Rumuniji? Novo vlado, Id bi imela značaj koncentracije, bi sestavil Tltulescu Bukarešta, 14. jrtBja. è. Listi se danes po doügem spet bavijo z zakulisnimi rto-ttHcoje-političmmi razgovori, ki so se v aactojem času spat pričefli rned vsemi pri-SBatìetìmi političnimi krogi V zadnjem časa pabirje mnogo rmrnmskih politikov fa državnikov v tujino. V Bukairešti se med tem širijo verzije, da bo prihodnji mesec prišlo do velike spremembe režima. Liberalna stranka naj bi ne bila mogla oatvarili svojega programa niti iz- polniti želja naroda, zaradi česar bo vlada, ki jo tvorijo njeni mlajši elementi, prisiljena podati ostavko. Sestavila naj bi se nova koncentracijska vlada pod vodstvom sedanjega zunanjega ministra Tltnlesca. Kakor pa kaže, je tudi nacionalna kmečka stranka pripravljena prevzeti oblast in odgovornost ter je šef stranke Mihalake že izjavil, da se smatra njegova stranka sposobno, voditi državno upravo brez pomoči dragih strank. S Pred pogajanji med Francijo in Nemčijo? Prizadevanja Anglije, da bi pridobila Nemčijo za pristop k vzhodnemu in podunavskemu paktu pogajanja za sklenitev vzhodnega podonavskega pakba. Kljub nasprotnim komentarjem nemškega tiska je po mnenju poučenih pariških krogov pričakovati, da bo nemška vlada pristala na angleške zahteve. Baje je Ribbenitrop že izjavil, da bo sodelovail kot zastopnik Nemčije pri teh pogajanjih. Angleška akcija za pridobitev Nemčije pa se bo še nadaljevala in v bližnjih dneh bo angleški poslanik v Berlinu napravil pri nemški vladi nov diplomatski korak. Po vesteh iz Varšave je tudi poljska vlada sedaj pripravljena pogajati se o vzhodnem pakta. 14. juli ja. V političnih krogih as Sirtjo govorice, da je neamäka vlada [ opravljen a pogajati se neposredno s ficatttooeiteo o vseh aktualnih mednarodno-▼joOttftnih vprašanjih posebno pa o oborc-Sttvt na mocrpn, o vzhodtoean in srednje-eepopejskean paktu če se »kaže, da so tla govorice utemeljene, je pričakovati, 4a bo neanSki izredni poslanik Sibbentrup Se ta mesec prifiei v Paarte na razso- Parä, 14. jdSja. d. V poöticnih krogih se je raaŠirSa vest, da je angdeSki zunanji mtateter Boere še pred svojim ekspozejem v angleäki spodnji zfoomici Kxsvaä. nemškega državnega kanclerja Btlerja, naj poäje svoje zastopnike na Abesinija se oborožuje m Obeb straneh se mrzlično pripravljajo na vojno Pariz. M. jaBja. d Kljub team, da so azsoe ewropsfce države prepovedale tovarnam sa orožje dobavljati vojni material .^ibesiniji, prihaja ▼ Abesmijo vedno več poöljatev oaožja m «trdiva. Abeainci pèa-čojojo blago v tketa in se otti dosti ne po-<3 sna to. Ameriški profesor De Prorok, ki se J» -rändl s neke znanstvene ekspedkrije v dbesinafco-sradainskem o®emlju, j izjavi?, da prihajajo v Abesmijo na vseh koncili ki krajih dan aa dnem veBke karavane z orožjem àn strelivom. Abesinci pričakujejo, da a» bo vojna pričela sredi mesec.-, septembra. Nadalje je izjavi, da je ftaßju že pričeta ferva jati svoje strateške načrte t& vojni pohod proti Abesmiji. Ob vznožj gorovja na katerega grebenu je meja med Hafijansiko Eritrejo, franooeko Somalijo in iübestodjo, tabori 125.000 mož Kroječa ifc.-Sjaneka vojska, ki ima nalogo, d" v naglem pebodu, Sm bo napovedana vojna, prodre do strateško važne oaze Hadeie Gubo. To oazo smatra ftafijansko vrhovno poveljstvo %& izbod?5če za pnyónramje v abesinsko ozemlje. Ženeva, 14. jufija. AA. Osrednji odbor mednarodnega Rdečega križa je poslal abe-slnskenHi cesarju pósmo, Iti poziva A besi rrijo, naj zamadi vojne nevarnosti pristopi k ženevski konrvenclf. Rdečega križa- Če Abesinija ne pristopi k tej konvenciji, se ae bo mogla posluževati znakov Rdečega križa zaradi zaščite svojih ranjencev in bolnikov na bojišču. Prav tako pa tudi Abesinija na dolžna vpoštevati znake Rdečega križa drugih držav. Angleški oficirji za abes'n-sko vojsko Rim, 14. juiija. AA. Z veKkim ue/ado-voljstvom komentirajo tukajšnji politični krogi vest, da se je zelo veliko število bivših angleških oficirjev prijavilo abesin-skemu poslaništvu v Londonu, da bi jih najelo za abesinsko vojsko kot oficirje ali pilote. To smatrajo za dokaz sovražnega razpoloženja Angležev do TtaTrje- Begunci iz Zadra Split, 14. julija, č. Zadnje dni so italijanske obmejne oblasti ponovno zelo ojačile obmejne straže- Pravijo, da je bila ta varnostna odredba potrebna, ker so pričeli vojni obvezniki v vedno večjem številu bežati čez mejo. V Splitu se je te dni zbralo kair 30 fantov samo iz Arbanasov pri Zadru. Stari so 21 do 30 let m, kakor pravijo, so dobili od vojaške komande poziv, naj se ji javijo, nakar bi iih c*otovo poslali v Vzhodno Afriko. Razkol v „Ognjenem križu" Revolta mladinskega krila — D emisija naraščaj skih voditeljev — Socialni program mora biti radikalnejši Pariz, 14. julija, d. Tik pred velikim pohodom «Ognjenih križe v» na narodni praznik ao pri .«Se v javnost vesti o globokem razkolu v organizaciji. Mladina že delj časa nd zadovoljna z vodstvom polkovnika De la ELocquoa, češ da je pokret preveč enostransko naperjen pioti vladi Lavala, da ima premalo napreden socialni program in da zahteva, naj se na cristiània mladina popolnoma loči od mladine ostalih, osobito levičarskih smeri. Voditelj De la Rocque je bil še nedavno j pozval mladino, naj jasno izpove svoje na- 1 zore, kar so predstavniki mladine tudi sto- j rili. Pokazalo pa se je pri tem, da so na- J zori omladine tako smeli, posebno v gospodarskem in socialnem pogledu, da jih vodstvo ni hotelo objaviti v glasilu organizacije «iCroix de Feu». Ogorčeni so nato voditelji mladega krila MiaudTiuy, Hervč Laroche, Pucheux in odvetnik Vincé podali ostavko. Svojega stališča pa niso dovolj precizirali, poudarjajoč, da bodo že bližnji dogodki ustvarili popolno jasnost. Francoska javnost misli, da bo omladina Ognjenega križa postopala enotno z orni a di no, ki velja za levičarsko, nikakor pa ne s komunistično mladino, ki ji slej ko prej velja najostrejša borba mladih ognjenih križarjev. Avstrijski Mtlerjevci še ne mirujejo Dunaj, 14. julija, d V zadnjem času je opaziti spet vedno bolj živahno delovanje narodno-socialističnih elementov proti sedanjemu režimu. Pred dnevi so se vrnili iz Bavarske na Tirolsko nekateri člani bivših avstrijskih napadalnih oddelkov, ki so sodelovali pri lanski julijski revoluciji. Proti njim se je skupno z njihovim voditeljem Steinhäuslom, ki je bil nekdaj politijski predsednik na Dunaju, vršil proces pred vojaškim sodiščem. Ker so zbežali čez mejo, proti njim ni bila izrečena nikaka obsodba. Sedaj po ao jih v bližini Lnnsbrucka aretirali j ; jih izročili sodišču. V St. Pöltnu je bilo pretekli teden aretiranih 80 narodnih socialistov. Bili so takoj postavljeni pred sodišče in po vrsti obsojeni na 6 tednov do 6 mesecev ječe. Pa tudi s komunistično propagando ima policija mnogo opravka. Včeraj so komunisti v Meidlingu priredili celo tajno zborovanj«. Policija pa je bila o njem pravočasno obveščena in je vdrla na .borovališče ter aretirala 73 mlajših komunistov. Proti njihovim voditeljem bo uvedeno kazensko postopanje. Važne konference na Bledu Posvetovanja med ministrskim predsednikom Stojadi-novicem in podpredsednikom grške vlade Kondylisom Bled, 14. julija, p. Danes dopoldne je prispel na Bled predsednik vlade in zunanji minister g. dr. Stojadinovié. V Ljubljani ga je pozdravil ban dr. Poe, ki ga je nato spremljal na Bled. Takoj po svojem prihodu se je predsednik vlade vpisal v Suvoboru v dvorno knjigo, nato pa posetil podpredsednika grške vlade generala Kondilisa v hotelu »Toplice«. Konferenci je prisostvoval tudi grški poslanik na našem dvoru. Ob 13.30 je predsednik vlade priredil v hotelu »Toplice« intimno kosilo gene- ralu Kandiääsu. Popoldne je napravil predsednik vlade sprehod okrog jezera, c' 5 pa sta se ponovno sestala z generalom Kondüisom m nadaljevala svoje razgovore. Ob 18 je bil general Kondilis sprejet v avdienco pri Nj. Vel. kraljici Mariji. Ob 20.30 je predsednik vlade na čast svojemu gostu priredil intimno večerjo. General Kondilis in predsednik v*lade ostaneta na Bledu še jutri in odpotujeta jutri zvečer skupno v Beograd. Delo finančnega odbora Odbor je razpravljal vso noč in včeraj ves dan — Proračun vojnega ministrstva sprejet brez debate Beograd, 14. julija, p. Finančni odbor Narodne skupščine je vso noč in danes ves dopoldne razpravljal o proračunu finančnega ministrstva. Šele popoldne ob 2. je bala razprava končana in proračun sprejet- V teku debate so posamezni poslanci predlagali ispremembe, na katere je finančni minister deloma pristal, deloma pa jih odklonil. Med drugim je sprejel amand-man poslanca Mohoriča glede davčnega dodatka na brutto-promet pTeko enega milijona. Ta člen je bil ispremenjen v toliko, da se nanaša ta dodatek samo na industrijska podietia, ne pa tudi na družbe, ki se bavijo s proizvodn jo in prodi io premoga in drv za kurivo ter stavbenega materiala. Nadalie so irvzeta od te«a davka novinska in tfckarniška podjetja ter mlini. Obširna debata se je razvila o davku na rente. Finančn i minister je pristal na razne olajšave. Obširno so kritizirali posamezni govorniki postopanje davčnih organov pri tako postopanje odpravi. V bodoče bodo smeli davčni uradniki pregledovati knji?e samo s posebnim pooblastilom najvišje finančne oblasti. Mnogo se je razpravljalo tudi o ustanovitvi samostojnega ministrstva za pošte. Opozicijski govorniki so nastopili proti temu predlogu, češ, da pomenja novo obremenitev proračuna. Finančni minister je nasprotno pojasnil, da gre v stvari samo za reorganizacijo prometnega ministrstva. Po daljši debati je finančni minister v imenu vlade umaknil člen 62 finančnega zakona, ki govori o pridobitvi državljanstva Slovanov. Na popoldanski seji se je pričela razprava o proračunu vojnega ministrstva. Po ekspozeju pomočnika vojnega ministra generala Petroviča je finančni odbor brez de-bale 7. aklamacijo odobril ta proračun in pričel razpravo o proračunu ministrstva za gradnje. V razpravi je narodni poslanec dr. Koče zahteval, da se več cest v dravski banovini podržavi. V teku noči bo finančni f Drag. Radoflovič Beograd, 14. julija, p. Nocoj je preminul po daljšem boiehanju predsednik Državnega sveta g. dr. Dragoljub Rado jI o-vic. Pokojnik je bil splošno spoštovan in posebno priljubljen v slovenskfh letoviščih, kamor je zahajal vsa leta po vojni. Krvavi nemiri na Irskem Belfast, 14. julija. AA. Včeraj so se pripetili tu hudi incidenti. Skupina irsko-orientiranih ljudi je napadla godbo nekega škotskega polka. Ostala publika je začela tedaj ostro protestirati in kmalu je nastal pretep, v katerem je bilo nekaj ljudi ramjenih. Policija je spočetka zaman intervenirala. Šele ko je bila ojačena z oklepnimi avtomobili in oddelki vojaštva, so se demonstrantje razpršili. Ubita sta bila dva človeka- Večje število ljudi pa je bilo hudo in lažje ranjenih. Spopad je posodica trenja med irskimi nacionalisti in protestanti. Eksplozija v fc^Sgijskem nidiiik^j Bruselj, 14. julija. AA. V premogovniku Lubonie pri Liegeu je bila eksplozija-Osem rudarjev je hudo ranjenih. Boie se, da ne bodo ostali pri življenju. pregledovanju knjig in je finančni minister odbor razpravljal še o proračunu minislr-obljubil, da bo izdal stroga navodila, da se stva za trgovino. Sokolsko - junaške svečanosti v Sofija, 14. iuiija Velike sokolsko - junaške slovesnosti v Sofiji se razvijajo s prisrčno manifestacijo slovanskega bratstva. Posebno naši jugoslovenski Sokoli so predmet iskrene pozornosti. Kjer se pokažejo, jih sofijsko meščanstvo pozdravlja z veliko prisrčnostjo. V petek zvečer so šli jugoslovenski Sokoli in bolgarski Junaki pred katedralo sv. Aleksandra Nevskega, kjer se je vršila ko-memoracija za vsemi padlimi bolgarskimi Junaki, nato pa se je razvil veličasten sprevod po sofijskih ulicah. V soboto dopoldne so bili naši Sokoli na bolgarskem vojaškem pokopališču in so tam na spomenik bolgarskih vojakov, padlih v vojni, položili velik venec iz belega cvetja in z napisom: >Bugarskim palim ju-nacima Savez Sokola kraljevine Jugoslavije.« Odtod se je sprevod napotil na pokopališče srbskih vojakov, na katerem je velika plošča z napisom, ki priča, da počivajo tam srbski junaki, ki so padli v 1. 1912. in 1913. in pomrli v ujetništvu od 1. 1915. do 1919. Na ploščo so naši Sokoli položili venec iz rdečega cvetja z državno — trobojnico in z napisom: »Jugoslovenskim herojima Savez Sokola kraljevine Jugoslavije«. Istega dne opoldne je bil prirejen v našem poslaništvu svečan obed za zastopnike Sokolstva in bolgarskih Junakov. Med obedom je odpravnik poslov našega poslaništva g. Božcvič pozdravil goste in naglasi!, da sta prvi korak za te lepe manifestacije napravila pokojni veliki kralj Aleksander Uedinitelj in Nj. Vel. kralj Boris. Vsi prisotni so vzkliknili kralju Borisu: živeli in Ura. General g. Atanasov je na Božovičeve besede naglasi!, da so-kolsko- junaški in slovanski. Obenem je kolsko-junaških in slovanski. Obenem je izrekel željo, da bi Nj. Vel. kralj Peter II. kot naslednik svojega velikega očeta nadaljeval isto pot za srečo in blagor naših bratskih slovanskih narodov. Popoldne v soboto so se vršile na zletiš-ču tudi zletne vežbe bolgarskih Junakov in jugoslovenskih in češkoslovaških Sokolov. Na zletišču je bilo Zvezi bolgarskih Junakov svečano izročena plaketa jugo-slovenskega Sokolstva. Spremembe v italaifasnski pokrajinski upravi Rim. 14. julija, d posebnim deicr: trm so se izvršile številne spremembe v p »kra-jinski upravni službi. 5 prefektov je bilo upokojenih, eden stavljen na razpoloženje. 26 prefektov je Silo premeščen:!: f> pori-prefektov pa imemvanih za prefekte. Mei drugimi je bil morski prefekt dr Inrrrna premeščen v Pesaro, a-juilski prefekt di. Ciampani pa je bil premeščen v v larici. Avstrijci niso navdušeni za Habsburžaie 14. julija. AA. Ministrski predsednik Lavai je imel daljši razgovor z avstrijskim poslanikom v Parizu. O tem sestanku je objavilo radikalno socialistično glasilo »Oeuvre« članek, v katerem meni, da je dobil Lavai vtis, da je'treba zaenkrat verjeti izjavam kancelarja dr. Schu-schnigga in zunanjega ministra Berger-Waldenegga o nepolitičnem značaju novega habsburškega zakona. Francoski politični krogi so ostali mirni, toda ne zaradi zagotovil avstrijskih državnikov, marveč zato, ker smatrajo, da restavracija habsburške dinastije v Avstriji zaenkrat ni mogoča, ker se zanjo ne navdu*-'.; '•->. baš mnogo Avstrijcev. Btimimsko • pakt Budimpešta, 14. julija g. Madža.i-sld brzojavni urad poroča iz Sinaje, da bo v kratkem sklenjena med Sovjetsko Rusijo in Rumunijo pogodba, ki bo popolnoma slična češkoslovaško-ruski varnostni pogodbi. Hess obolel? Berlin, 14. julija, d. V narodno-socialistič-nih krogih so se razširile vesti, da je državni minister in Hitlerjev namestnik Rudolf Hess obolel na pljučih. Žt delj jasa se zdravi v nekem sanatoriju v Hohenlychenu. V svetovni vojni je Hess dobil strel v prsa. Sedaj 90 zaradi te rane ìastale komplikacije. Pozornost je vzbudilo dejstvo, aa Hess že nekaj časa ni več javno nastopil. Letalski spopad v Mo?r foliji Tokio. 14. julija, n. Agencija Rengo poroča o letalskem napadu iia mesto Ulija Si'taj, ki je važno središče v zunanji Mongoliji. Število mrtvih in ranjenil znaša baje preko tisoč. Letalski napau je odredil guverner kitajskega Turkestana genera! Sin-kiang. Kot vzrok za napad navajajo listi prekinitev pogajanj med vlado v zunanji Mongoliji in Mančutikuom, ki so se zadnja vršila i? Mandžuriji v svrho vzpostavitve diplomatskih in trgovinskih zvez med obema deželama. Mongolei so odklonili ponud be Mandžutikua na prizadevanj ruske vlade Mir v Parizu Pariz, 14, julija- AA. Kljub napovedanim demonstracijam se je ves Pariz dostojno pripravil na današnji narodni praznik. Vse mesto je.bilo že snoči okrašeno z narodnimi trobojnicami. Zvečer je bilo slavnostno razsvetljeno. Danes so se priredile razne nacionalne manifestacije- Na Place du l'Etoil je bila dopoldne velika vojaška parada ki ji je prisostvoval predsednik republike Lebrun. Parada se je zaključila z veliko letalsko revijo, v kateri je sodelovalo 600 vojaških letal, ki so v gostih vrstah preletela trg. Snoči bi b^lo na trgu de la Republique skorai orišlo do demonstracij. Čuii so se že vzkliki fn izzivanja med dvema skupinama nacionalistične mladine in ljudske fronte. Večii oddelek polücije pa je takoj interverrai in demonstrante razpršil. Cela vas pogorela Berlin. 14. julija. AA. V Libensku na za-padnem Poljskem je izbruhnil ogromen požar. Ogenj je vpepelil vso vas, tako da ni ostala niti ena hiša. Skoda znaša nad četrt milijona zlotov Nemčija : češkoslovaška 4SI Praga, 14. julija g. Danes sta se odigrali ostali single partiji med Nemčijo in češkoslovaško za Davisov pokal. Cramm je premagal Menzla 6:2, 6:4, 3:6, 5 :7, 6 : 1. Henckel pa óasko 2:6, 7:5, 6:4, 6 : 0. Ker je Nemčija v soboto zmagala tudi v doubleu. je s tem zmagala nad češkoslovaško 4 :1. Delegata angleških bosjsv-nikov posetita Beog?a4 Dunaj juLija. AA. Včeraj sta prispela iz Prage na Dunaj dva zastopnika angle ških bivših bojevnikov. Na postaji iu je sprejel sam zvezni kanceLar dr. Schusch-nigg. V prihodnjih dneh odpotujeta delegata v Budimpešto, Beograd in Rim. Njuno potovanje po srednji Evropi je baje v zvezi s pripravami za ustanovitev svetovne or gamizacije bivših bojevnikov. Delegacija za mednarodno parlamentarno unijo Beograd, 12. julija, p. Na konferenco medparLamentarne unije, ki se prične 26. t. m. v Bruslju, odpotuje večlanska deputaci ja jugoslovenskega Narodnega predstavništva. Senat bodo zastopali predsednik dr. Ljubomir Tomašič, podpredsednik dr. Miroslav Floj in senator Ivan Popovič, Narodno skupščino pa narodni poslanci dr. Kosta Kumanudi, dr. Kosta Popovič, Milo-je Sokič, dr. Lovienčič, Ismed beg Gavra Kapetanovič in Vekoslav Miletič. šahovski turnir v Beogradu Beograd. 14. julija, p. V sedmem kolu je Trifunovič zmagal nad Petrovičem. Pire nad Broederjem, dočim je partija Kostič: dr. Drezga prekinjena. Sedaj vodi Pire s 5 in pol točkam' Srebrna maša slovenskega znanstvenika Kamnik, 14. julija. Danes dopoldne je daroval v znani ro marski cerkvici Kalvariji v Kamniku srebrno mašo naš znani mineralog docent na univerzi kralja Aleksandra v Ljubljani pater o. Janez Žurga. Odličnemu slovenskemu znanstveniku ob srebmomašniškem jubileju želimo, da bi v zdravju in v čast naše univerze dočakal tudi zlato mašo! Kupuj domače blago! Stari radikal! na novih potih Zanimiva razlaganja dr. Markoviča o programu in ciljih bodoče Jugoslovenske radikalne zajednice — Tudi hrvatski klerifcalci bodo sprejeli jugoslovensko orientacijo Znani prvak starih radikalov, dr. Laza Markovič, ki ga štejejo staroradikaili med svoje glavne ideologe, se mudi na agltacijeM tomeji po državi iin utira med nekdanjimi pristaši radikalne stranke pota za obnovo in reformo strankine organizacije. Te dni se je roud:il v Splitu, kjer je na konferenci prrtašc-v radikalne stranke v obširnem govoru pojasnjeval poglede glavnega odbora starih radikalov na sedanje politične prilike, na aktualne notranjepolitične probleme iin zlasti na fuzijo radikalne stranke s skupinama gig. dr. Korošca in dr. Spaha, Dr. Markovič je, kakor poroča zagrebški »Obzor«, v svojem govoru izjavili v imenu vodstva radikalne stranke, da se detla na obnovi sitranlke v zvezi z SLS in JMO. Od združitve teh treh skupim je odvisen uspeh vse te sikeije. To ni navadna taktična kombinacija, marveč ima svojo idejno esnovo in politični smisel. S to združitvijo se bo stranka otresla svoje plemenske, verske in pokrajinske gru paci je in se pretvorila v jugoslovensko stranko, kar odgovarja njenemu stališču do države in državne politike. Druga idejna osnova je enako pojmovanje jaigosilovenske misli. Radikalna zajednica hoče biiti jugcslovenslci po svoji realni vsebini. Zato žeB, da bi pritegnila vsaj eno hrvatsko skupino; po vsej priliki bo to hrvatska ljudska stranka (hrvatski klerikalci), M je tesno povezana z dr. Korošcem. Naše pojmovanje jugosloven-stva je torej pozitivno in konstruktivno. Tretja idejna osnova je naš demokrati-sem in parlamentarizem. Vse tri skupine, ki bodo tvorile bodočo radikalno stranko, odnosno zajednioo, so pobornice demokratičnega in parlamentarnega režima. Četrta točka, M nas druži, je skupno prepričanje, da mora država urediti važna gospodarska in socialna vprašanja. Kakor smo nasprotniki vsakega fašizma in hitlefriizma ter se ogrevamo za zapad-no demokracijo, tafko smo tudi v gospodarstvu proti vsakemu boljševizmu in zahtevamo, da država spoštuje pravice in pravni red. Kar se tiče našega političnega stališča v pogledu hrvatskega vprašanja, izhaja naše stališče iz pojmovanja, da se jugoslovanska državna ideja ne more deliti in cepiti, smatramo pa, da imajo Hrvati pravico do istega mesta kakor Srbi. Smo za sporazum s Hrvati v vseh osnovnih državnih vprašanjih na osnovi enotne državne misli. Prej smo bili radikali za načelo večine ter smo se posluževali preglasovanja. Danes smo za po- j litiko sporazuma, hej smo zagovarjal centralistični sistem državne uprave, danes pa nismo več centralisti, marveč hočemo največji del državne uprave prenesti na občine, s reze in province (talko se je iizraizil g. dr. Markovič). To si zamišljamo kxxt stvarno in resno reformo, kakršne doslerj še ni bilo v naši državi. Če se bo ta sistem dosledno izvedeli, bo odpadlo 70 odstotlkov vseh pritožb Hrvatov. Razen tega želimo, da bi se na kiaik način korigiral tudi parlamentarni sistem. Opustil naj bi se način mehanične večine in vsaj za najgflavnejša vprašanja uvedel sistem pristanka in sodelovanja vseh narodnih slojev. Morda bi se to dalo doseči v pravcu intervencije krone v okviru ustave. To bi sicer pomenilo kršenje našega parlamentarizma, toda to opravičuje državna potreba. To so glavne konture našega gledanja na politične probleme, je zaključil svoj govor dr. Markovič, ker se bo razprava o hrvatskem vprašanju mogla pričeti še le potem, ko bodo pooblaščeni predstavniki Hrvatov postavili svoje zahteve in njihovo utemeljitev. Mislim, da bo do tega prišlo, a to je stvar predstavnikov Hrvatov samih. Kakor se iz teh izjav vidi, se hočejo jugoslovensko orientirano stranko. Njihovo gledanje na jugoslovensko državno in nacionalno misel pa se doikaj razlikuje od raziliaiganj »Slovenca«, ki čisto po svoje prikraja bodoči program svoje bodoče stranike. Shodi opozicije Beograd, 14. julija. p. Takozvana iz- venparflamentarna opozicija je priredila danes več shodov. Največji je bili v Ba-njaiuki, ki se ga je udeležilo več tisoč ljudi. Zborovanju je predsedoval bivši narodni poslanec Čeda Kolkanovic, glavni govornik pa je bil znani voditelj srbskih zemijoradniikov Jovan Jovanovic. V svojem govoru je razlagal stališče opozicije, ki za enikrat pričakuje od sedanje vlade, da bo izpolnila svoje obljube. Glede snovanja radikalne zajednice, v kateri bi bili poleg raidikalov bivša SLS in bivša JMO, je dejal, da ta grupacija ne bi bila na zdravi osnovi, marveč le umetna tvorba. Drugo večje zborovanje opozicije je Mio v Vukovaru. Dr. Milan Kostič je zborovalcem obrazložil program opozicije in posebno zatrjeval, da dr. Maček ni proti dirìsavi, marveč da zahteva samo enakopravnost Hrvatov. obsfoia 9 S popravkom, M ga je poslala „Politiki", priznava organizacija svoj obstoj, ©dreka pa se svojih ^ssševnih očetov smatral, da v naši ideologiji ni kaznivega dejanja. < Popravek je napisan s pisalnim strojem in ni na njem prav nobenega podpisa ali drugega rokopisa, da bi se mogla iz tega sklepati avtentičnost tega popravka. V beograjskih krogih prevladuje mnenje, da je ta popravek izdan v obrambo onih, ki jim je sedaj razkritje te organizacije postalo neprijetno, saj je tendenca tega rooravka naravnost otipljiva. S tako zvanim >Pofom« je res čudna stvar. Najprej so se očetje odrekali svojega nezakonskega otroka, sedaj pa se naenkrat otrok odreka svojih očetov. Beograjski sPo, lrtiki« je poslalo namreč >vrhovno vodstvom »Pofa« nekak popravek. >Politika« objavlja popravek s pripombo, da sicer ni podpisan in se ne ve, kdo ga je poslal, ker hočejo voditelji te garde očividno ostati nepoznani, vendar pa je opremljen z žigom te organizacije in z vsemi gesli, ki so se doslej navajala v zvezi s to organizacijo. Popravek >Pofa« citira v uvodu pisanje raznih listov o tej organizaciji in pravi nato med drugim: > Vrhovno vodstvo s Pofa« najodločnejše odklanja vso neresnico, ki se navaja o tej organizaciji in kategorično izjavlja, da ta organizacija do danes ni služila nobeni vladi, pa tudi ne vladi g. Jevtiča, a v svojih vrstah ni imela in tudi sedaj nima nobenega politika in zaradi tega tudi gg. Jevtič in Maruši č nista bila člana te organizacije, ki obstoja že mnoga delj, kakor pa vlada g. Jevtiča. Da se naša organizacija ni solidari-zirala z bivšim režimom je najbojši dokaz to, da so bili za časa ministr. g. V. Popoviča v posameznih krajih člani naše organizacije aretirani in obtoženi po zakonu o zaščiti države, vendar pa je državni tožilec sodišča za zaščito države obtožbo odklonil, ker je Berlin, 14. julij. d. »Berliner Tageblatt« jc objavil naslednjo zanimivo vest: Z vseh strani se čujejo v Jugoslaviji zadnje čase očitki na račun bivšega ministrskega predsednika Jevtiča, da si je skušal ustvariti med svojimi parlamentarnimi pristaši neke vrste tajno organizacijo v obliki petork, da se bi tako spet dokopal do oblasti. V jugoslovenskih poslanskih krogih se v zvezi s tem zatrjuje, da je Jevtic snoval načrt, proglasiti se za »vodjo« Jugoslavije. Zarota naj bi dovedla do državnega prevrata na ta način, da bi se Jevticevi pristaši neke noči zbrali na Oplencu in od tod po Mussolinijevem zgledu vprizorili pohod na Beograd. Julij — mesec nesreč za Avstrijo Dunaj, 14. julija, r. Tragična avtomobilska nesreča zveznega kancelarja dr. Schusch-niigga, prti kateri je našla smrt njegova soproga, je izzvala v vsej avstrijski javnosti globoko sočutje. Vsi listi objavljajo tople članke o pokojni Hermini Sch uschni ggovi, ki je bila ne samo dobra mati svojim otrokom, marveč velika dobrotni ca vseh revnih in podpore potrebnih. Delovala je v raznih humanitarnrih društvih in "bila na čelu dobrodelne akcije avstrijskega ženstva. Živo se komentira okolnost, da je postal mesec julij za Avstrijo mesec nesTeč. Leta 1914. je meseca julija izbruhnila svetovna vojna in prve dni julija so padle prve žrtve svetovnega klanja. Pred štirimi leti so me- seca julija komunisti in levičarski elementi uprizorili znani pohod na Dunaj in zažgali jusbično palačo. Lansko leto je nastal meseca julija hitlerjevski upor, ki je zahteval smrt kanclerja dr. Dollfussa. Letos je meseca julija zadela huda nesreča sedanjega kanclerja dr. Schuschniigga. Litvinov poseti Prago Praga, 14. julija w. »Prager Tagblatt« poroča, da je češkoslovaška vüada povabila Litvimova na obisk na češkoslovaško. Latvinov je vabilo češkoslovaškega poslanika v Moskvi Paiula sprejel, čas obiska še ni določen. PEI ZAPETJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čašo prirodne FPHilZ JOSCfOVC srenčice Registrirano od ministrstva za soc. politiko in nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935. Koroški Slovenci v prosvetni borbi in delu Za resnično Šolsko in izvenšolsko izobrazbo. — Požrtvovalno prosvetno delo Koroški Slovenci vidijo glavni vzrok vseh svojfc težav v skrajno pomanjkljivem Solato». Na šolstvu se tndi vidi, da imajo v deželi še vedno glavno besedo raznaródo-valne organizacije. Prosvetni boj koroških Slovencev je boj za naravne pravice vsakega naroda. Gospodarske zaostalosti je krivo slabo šolstvo »Koroški Siovenec« razpravlja tudi o zaključku prosvetne sezone ter zatrjuje, da pregled prosvetnega dela najbolje dokazuje idealizem slovenske koroške mladine. O delu v prosvetnih društvih, ki so izvršila svojo dolžnost pri vseh ovirah, je navedeno tudi tole: Jedro naše prosvete so pač fatti vsi številni sestanki z voditelji naše mladine, kjer je raslo naše spoznanje sveta okoli nas m v nas. Ponekod se je mladinsko prosvetno življenje tudii že ukoreninilo v temelje verskega življenja in zajema iz teh temeljev svežo silo čiste mladosti. Koder so fantje in dekleta ostali ali postali zvesti najvišjim vzorom, tam smo danes najmočnejši- Drugod vidimo našo zlato d eoo, ko danes vsa vesela in razigrana pohaja v društveno slovensko šolo in se uči materinščine v govoru in pisavi. To delo je nedvomno narekovano iz najiskrenejše narodne ljubezni, še drugod se mnogo poje, svira ali igra na odru in tako rodu pripravlja lepe ure. Tudi tam žari ogenj mladinskega življenja, ker vsaka prireditev, pesem ali godba je podobna kresu v temni noči, oznanjajočemu, da bdimo in öujemo. Matere naše smo proslavljali na skoroda vseh naših odrih, Miklovo Zalo smo občudovali in videli še sto drugih iger, v katerih vsaki je vsaj jedrce zdravja za nas vse; društvene jubileje smo ponekod obhajali m obljubili ob pregledih na trideset — aii petindvajsetletje prosvetnega življenja podvojeno marljivost m vzrbrajnost v bodoče. Se drugod so se zbirala naša dekleta na strokovnih tečajih, dekliških dnevih in sestankih in bogatila svoja srca. Marsikod ni bilo vidne prosvete, pa so ztóo v družinah z veseljem prebirali lepe slovenske knjige m dobre liste ter tako ohranjaK, kar nam je vsem najdražje. Mladina naša! Ob pogledu nazaj nočemo videti nfkakih senc, saj si dajala v dneh, ki so tako temni in težki, svojim in sebi veliko sonca in lepote. Ob tvojem delu in življenju smemo zaklicati v svet: Se nI ugasnil ogenj slovenskega idealizma! Idealizem mladine Zadnji «Koroški Slovenec» je pod naslovom «Kje je krivda?* objavil naslednje odstavke: Oko opazovalca naših krajev opazi v slovenskem delu Koroške neko gospodarsko zaostalost. Vidi se, da se velik del našega ljudstva še ni prilastil dobrin gospodarskega napredka, ampak gre svojo pot po starem tiru, ne brigajoč se za razne nove ugodnosti in novosti v kmetijstvu in gospodarstvu sploh. Naše ljudstvo je bilo prepuščeno samemu sebi in se je izobrazilo, kolikor je pač iz lastnih sredstev moglo, za temeljitej-šo gospodarsko izobrazbo njegovo pa nihče nd poskrbel. Imamo sicer tudi med nami dobre in napredne gospodarje, katerim je boljši gospodarski položaj dal možnost go- i spodarskega šolanja. Mnogi v deželi pa so i še danes mnenja, da je za to ljudstvo naj- j boljše, če gospodarsko zaostane in je tako i dostopnejše za raznarodovanje, ker gospo- j darsko zaostali narod kmalu izgospodari in ! odstopa svoje gospodarstvo drugim zmož-nejšim. Ob desetletnici glasovanja je bil govor o naši gospodarski zaostalosti celo v dunajskem parlamentu, ko je neki korolki poslanec očitno izpovedal, da je slovenski del Koroške najsiromašnejši v vsej Avstriji. Tedaj je parlament dovolil tri milijone šilingov za gospodarski podvig naših krajev. Denar je dospel v deželo in bil razdeljen, danes pa smo gospodarsko tam, kjer smo bili prej, ali pa še na slabšem. Temu je seveda kriva tudi splošna gospodarska kriza. Vendar nočejo spoznati pravega vzroka naše gospodarske zaostalosti. Manjka nam v prvi vrsti prave ljudskošolske izobrazbe. Naša šola, katere prvi namen j ■ raznarodovanje naše mladine, v sedanjem ustroju m zmožna, da nadaljuje in izpopolnjuje vzgojo mladine v družini. Naša šola otroka naravnost iztrga iz domačnosti njegove družine, ga hoče naučiti neke tuje izobrazbe in ko otrok odraste šoli, se vrača v domače življenje neuk, kakor je bil tedaj, ko je stopil prvi dan v šolo. Naša šola danes nima namerna, da daje mladini izobrazbo na podlagi materinega jezika in družinske vzgoje. Ni čuda potem, če je tudi znanje državnega jezika ob koncu šole pri naši mladini izredno pomanjkljivo in zgolj mehamačno.Vse to seve vpliva n« mladino, ki zapušča take šole, da nima veselja do čtiva in nadaljnje izobrazbe in ostane duševno zaostala m brez pravega zanimanja za podvig svojega gospodarskega in socialnega položaja. Nadvse razveseljivo dejstvo med nami je danes to, da se znajdejo po naših kulturnih organizacijah navdušeni fantje, ki skušajo to, česar mladini naša šok ne nudi, nadomestiti s prostovoljnim poučevanjem svojih malih bratov in sestric v slovenskem pisanju in čitanju. Toda mi imamo šole, za katerih vzdrževanje moramo prispe ti svoje, z žuljevo roko pridelane šilinge. Naša zahteva mora biti, da mora brezpogojno - "a šola nuditi mladini izobrazbo, eia bo znala v obeh deželnih jezikih vsaj Stati in pisati. Sel e tedaj, ko dosežemo to, smemo reči, da je odstranjena glavna ovira gospodarskega podviga slovenske Koroške. ko, da se uslužbenec ne sme ne moralno ne materialno naslanjati na gosta, temveč mora biti od njega neodvisen. Dejstvo je, da je natakar zaradi odvis. nasproti gostu iz, postavljen manjšemu ali večjemu moralnemu propadu, za kar govori nešieto dejstev iz vsakdanjega življenja. Natakarji hočejo s svojo akcijo svoj stan dvigniti v stroko, ki bo v moralnem pogledu vsem drugim enakovredna, hkrati pa zahtevajo izboljšanje natakarske izobrazbe, zlasti s tem, da bi organizacija z majhno pomočjo države, odnosno banovine odposlala vsako leto 10 svojih gojencev v tujino, da bi sčasoma res imeü kader strokovno izobraženih natakarjev. Po vsem tem je dokaz nerazumljivo, da so zaradi teh upravičenih zahtev natakarske-ga stanu nastala trenja med njim in lastniki gostinskih podjetij, ker so zahteve natakarjev v interesu vse naše javnosti in torej tudi gospodarjev. Iz sodne službe Beograd 14,, julija, p. U odlokom ministra pravde so postavljeni za sodne pristave 8. skupine pripravniki Bogdan Jereb in Miha Jereb pri okrožnem sodišču v Celju, Josip Pole pri sreskem sodišču v Celju in Anton Zupan pri okrožnem sodišču v Novem mestu. Premeščena sta k okrožnemu sodišču v Ljubljani sodna pristava Stanko Klavz iz Maribora in Dušan Kraigher iz Celja. Slovanski difakl z Dunaja v Beogradu Bcjgrad. 14. julja. p. Snoči je prispelo v Beograd 35 članov slovanske dijaške zveze na Dunaju. Med njimi so poleg Ju-goslovenov še Bolgari Čehoslovaki in Poljaki. Danes so odpotovali na Oplenac, da se poklonijo na grobu blagopokojnega kraJja Uedinitelja. Trgovinski sporazum z Italijo Beograd, 14. jnUga p. Ker je s »0. junrjem potekel začasni trgovinski sporazum z itali jo, so gospodarske zbornice intervenirale pmi vladi ter zahtevale, naj se v zaščito naših gospodarskih interesov čim prej sklene nov trgovski sporazum ter pospešijo pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe. Maribor preko nedelje Lep večer Sokola I je bil včeraj v soboto na letnem telovadišču S jkola L Udeležilo se ga je veliko Število mariborskih Sokolov in sokol-sMh prijateljev, ki so z zanimanjem spremljali potek pestrega sporeda. Pri Sv. Urbanu je bila dopoldne prisrčna počastitev spomina padlih koroških Slovencev z mašo zadušili co. Prišli so iz Maribora koroški rodoljubi in številni nacionalni meščani. Prireditev je povzdignilo s sodelovanjem pevsko društvo »Poštni rog«. Vlomilci na dela V Hrastniku pri Limbušu je bil izvršen vlom v stanovanje Ernesta Šauperla. Odnesli so mu razno obleko in druge predmete. Posrečilo se je izslediti krivca v osebi 38-letnega, sedemkrat že kaznovanega Josipa Ogrizka. Možaka, ki vse priznava, so izročili okrožnemu sodišču. Velik vlom se je izvršil v Desnjaku pri Cezanjevcih pri Ljutomeru. Vlomilci 90 vdrli skozi okno v spalnico posestnika Franca Fergule ter odnesli razno zlatnino. Skoda, preko nekaj gotovine in druge predmete, ki jo trpi Franc Fergula, znaša 10.000 dinarjev. Požar na dežen Do tal je pogorela hiša posestnika Simona Juriča v Spodnji Novi vasi pri Slov. Bistrici. Le s težavo se je gasilcem posrečilo rešiti pohištvo in domačo živino. Do hudega karambola je prišlo v Kamnici pri Mariboru med mo-tociklistom Konradom Hanekom m Štefanom Lahom, ki se je peljal na kolesu. Pri tem je dobil Hanek poškodbe na levi nogi, Lah pa si je stri levico. Nož v rokah Slaboumnice Pri 22-letnem posestniku Francu Horvatu pri Sv. Martinu pri Vurbergu sta na preužitku dve slaboumni ženski. V času, ko je šel po krmo, sta se obe ženski »porekli. Ko se je Horvat vrnil, je hotel miriti, pri tem pa je ena izmed obeh slaboumnih žensk zgrabila za kuhinjski nož in zamahnila proti Horvatu, ki je dobil nevarno rano v trebuhu. Tifus v Rimu Rim, 14. julija. AA. Epidemija titusa se v Riami vedno bolj širi. Bolezen je zahtevala že nad 100 človeških žrtev. Obolelo pa je doslej nad 300o ljudi. Zaradi tega so oblasti izdale vse mogoče odredlbe, da se bolezen čimpreje zatre. Tudi v Vatikanu so bile iadane slične odredbe, ki naj preprečijo, da se bolezen ne r'"''! še v pa-peški državi. Pet zgradb v plamenih Strela je upepelila domačijo na Golušniku Novo mesto, 14. julija. Med včerajšnjo nevihto, ki je trajala pozno v noč, je okrog pol 20. treščilo v hlev posestnika Franca Rifla, kd ima svojo lepo domačijo na samem na hribu Golušniku nad Ždinjo vasjo. Strela je hlev zažgala in ogenj se je zaradi hudega vetra naglo razširil na vsa ostala gospodarska poslopja. Sirena je opozorila na požar novomeške gasilce, ki so takoj pohiteli na kraj nesreče. Tja so prišli tudi gasilci iz Kamence. Gasilci pa ognju, ki se je silno razmahnil, niso bdÜ kos, ker ni bilo na razpolago vode. Rešiti so samo gospodarjevo hišo. Gospodar je v zadnjem trenotku z velikim naporom rešil živino, vse drugo je pa postalo žrtev ognja, ki je divjal štiri ure. Riflu je zgorelo pet velikih objektov, in sicer dva kozolca s štirimi okni žita in osmimi vozovi sena, velik, moderno zgrajen hlev, pod in svinjak. Ogenj je uničil tudi razna živila in mlatilnioo, konjsko vprego in razno gospodarsko orodje. Posestnik je bil le za malenkost zavarovan. Natakarski stan zahteva preosnovo službe Ljubljana, 14 julija. Nedavno je >Jutro« poročalo o prizadevanju natakarske organizacije, da bi se v gostinskih podjetjih uvedel procentnorevir-ni sistem. S tem sistemom bi se socialno stanje natakarjev v marsičem izboljšalo, prav tako pa bi se omilila tudi brezposelnost. Zlasti je treba to prizadevanje pozdraviti zaradi tujskega prometa, zakaj dosedanji sistem z glavnim in množico podrejenih natakarjev je v kvar podjetju, odbija gosta in škoduje ugledu našega tujsko-prometnega sveta. V teku pogajanj med natakarji m lastniki podjetij 90 nastala razna trenja, sicer neznatni nesporazumi, ki pa le dovolj ovirajo dela za izboljšanje socialnega stanja natakarjev in za prospeh gostinskih podjetij. Seveda, natakar, ki se danes izuči, mora običajno delati še pet do osem let brez vsakega rednega mesečnega zaslužka : je Vremenski pregledi v vremenskem dogajanju je nedvomno neka periodičnost, neko valovanje, v katerem se ponavljajo dobe določenega značaja v menjavi z drugačnimi. Med njimi je prav gotovo jako pomembna 7-dnevna. ki se v ljudskem vremenskem koledarju pripisuje luninim spremembam. Potem je opazna nekako 27 — 28-dnevna, ki je letos jako lepo pomogla sv. Meda rtu do novega uspeha. Pričela se je tik pred binkoštnimi prazniki na prehodu med 6. in 7. junijem in trajala ves junij ter prešla v julij, povzro-čujoč silno pripeko, ki je mnogim evropskim pokrajinam dala rekordno vročino, kakor se po večini ni notirala že dolga desetletja ali pa sploh še ne, vsaj še ne v juniju mesecu. 27 — 28-dnevna doba je nehala dne 3., odnosno 4. julija, in prav tiste dni so se pri nas pojavile zopet močnejše nevihte, po Evropi pa se je omajalo gospodstvo velikega anticiklona, ki nam je držal lepo vreme, a hkrati večini našega kontinenta naklanjal vročino, nekaterim predelom pa že prav pogubno sušo. Dne 4. julija ob zaključku štiritedenske vremenske periode smo dobili znatnejšo mero dežja, dne 5. julija pa se je v Evropi na j široko uveljavil vpliv nove močne depresije, ki je v zmagovitem prodoru čez severno Evropo zavzela večjo polovico celine ter prevrgla vreme domala povsod. Njeno osredje je zavzelo Rusijo ter v mogočnem zagonu potisnilo hladne zračne mase iz polarnih in subpolarnih predelov preko Evrope. Silno se je shladilo, bodisi na severu kakor na zapadu in vzhodu. Tudi srednjo Evropo so preplavile mrzle zračne mase ter povzročale povsod, kamor so dospele, nele izdatno ohladitev, marveč tudi zgostitev vodne pare, pooblačenje in končno padavine. Vročine je bilo brž konec, pa tudi suše. Celo do Sredozemskega morja so prodrli severni zračni tokovi, zlasti po poti čez Jadran, kamor jim je kazal pot poseben ciklon, ki se je razvil tamkaj ter sprožil celo precej krepko burjo na naši obali. Tudi ob morju se je za nekaj časa shladilo. Ob začetku tega tedna se je očuvala vročina samo še v južnejših in zapadnih sredozemskih predelih, ves ostali kontinent pa je bil v hladu kakor pomladi ali jeseni. Za odhajajočo depresijo se je razprostrl preko srednje Evrope znova visok zračni pritisk: Tudi v njegovem območju je v začetku tedna še deževalo, dokler so prodirale hladne zračne plasti ter se mešale s toplejšimi, ali ko so se izenačile, je dež jenjal in nato se je zjasnilo v vsej južnoza-padni polovici celine. Odtlej je pod gospostvom novega anticiklona segrevanje naglo napredovalo in v drugi polovici tedna smo že dobili novo vročino. Anticiklon se je mogočno razprostrl malodane preko vse Evrope, naslanjajoč se na stanovitni azorski maksimum zračnega pritiska. S tem je postavljena tipična poletna razporedba zrač- odvisen le od napitnine, odnosno miloščine, hkrati pa ne uživa prav nikakega socialnega zavarovanja. Danes ni niti v velikih kavarnah dobrega zaslužka: napitnina že sko- ___ ro ne pride več v poštev. ker se ji zaradi j nega tlaka in v celoti prevladuje "nad eeli-varčevanja skoro sleherni rad izogne. Na j no zmerom zračni tok od severa ali seve-ta način je natakar v odvisnosti gosta, zlas- ! rozapada. a z njim jako suho vreme Peti tedaj, kadar mu gospodar ne daje ne . rioda nove vročine se je pričela v zapadni hrane in ne plače. Težnje natakarjev so pa i in srednji Evropi, odkoder se širi polaeo-tembolj upravičene, zakaz če so plačane ma proti vzhodu, toda največja pripeka je vse stroke,mora biti plačan mesečno tudi natakar, ki je poleg raznih hudih dobrot svojega stanu po vrhu še brez nedeljskega počitka in brez dopusta mora pa dnevno delati 12 do 14 ur. Natakarjem sicer ne gre toh'ko za uvedbo procentnorevirnega sistema, kolikor za fiksno plačo, katere višina naj bo določena po kategoriji lokala. Dalje zahtevajo socialno zavarovanje, odpravo napitnine m S-urni delavnik. Zahtevo po odpravi napitnine utemeljujejo natakarji ta- sedaj v zapadnem delu Sredozemskega morja. kamor nedavna ohladitev skoro nič m mogla seči. V taki situaciji marejo nudit? kaj spremembe samo redke in slabe vročinske nevihte. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes.' Precej vedro, ponekod začasno bolj obi» òno, eventualno celo viharno vreme. Predsednik narodne skup ščine na obrtni razstavi Zaključek revije obrtniških izdelkov na liceju Ljubljana, 14. julija. Ob veselem razpoloženju je ljubljansko Društvo j ugosk) venskih obrtnikov danes popoldne zaključilo svojo prvo obrtniško razstavo. Razstavljalci so, kakor zagotavljajo, z moralnim pa tudi z gmotnim uspehom prireditve prav zadovoljni. Število obiskovalcev — 3000 prodanih vstopnic — je tu ljubljanske razmere sioer malo skromno, zato pa je bilo med gosti toliko več resnih interesentov, ki so zaključili v posameznih panogah velilo vrsto kupčij. Med drugimi sta se prav leno uveljavili zlasti umetna kovinski obrt in pa mizarstvo. Značilno pa je za dobo gospod ar sike krize, da je slo v denar predvsem skromneje izdelano, cenejše pohištvo, ker liud.e drmdanes pač nič več nie razpolagajo s takšnimi življenjskimi proračuni. da bi lahko 7 luksuzom opremljali domove A kakor ie društvo z rezultati prireditve v splošnem zadovoljno — saj jc bil njih glavni namen, k "-k or smo biti ob otvoritvi zabeležili, predvsem propagan- da domačega dela - vendar v prihodnje ne misli več ponavljati razstave v lokalnem obsegu. V vodstvu D JO pa razmišljajo o tem, da pri rede v doglednem času veliko reprezentativno razstavo, na kateri bodo zastopani s svojimi izdelki mojstri iz vse banovine. Za odličen sloves, ki ga užiiva delo ljubljanskih obrtnikov, priča vsekakor tudi dejstvo, da je včeraj počastil razstavo s svojim obiskom tudi predsednik Narodne skupščine, bivši prosvetni minister Stevan čirič. ki se je zanimal predvsem za izdelke znane Mostarjeve livarne z Gal je vice. Öiric je kupil tudii znano skulpturo «-Zmagovalca», nato pa se je z avtomobilom odpeljal na bansko upravo, kjer je imel kratko konferenco s svojimi političnimi prijatelji. Razstavo so zaključili z domačo zabavo na senčnatem vrtu liceja. Zvečer se je vršilo žrebanje dobitkov, med katerimi je najdragocenejša velika marmornata vaza. dar kamnoseške tvrdke Kunovar. Inkiostri In Zajec razstav ljata Značilne otvoritvene besede-mojstra Jakopiča Ljubljana, 14. julija Prav jvreti tednom se je v Jakopičevem paviljonu zaključila reprezentativna razzava Društva likovnih umetnikov, danes pa so se vrata paviljona vnovič odprla da EKxkaäe-ta javnosti nekaj svojih del akad. sJj-kax Dalmatik Inkiostri in kipar prof. Ivan Zajec. te otvoritev, sama, ki so ji naimo ostale družbe ljubiteljev naše umetnosti prisostvovali tudi zastopnik banske ««prave pisatelj Ribičič, namestnik divizi-Tciarja sanitetni poikovnik dir. Brust m upravnik Narodne galerije Zorman, je bila. za našo umetniško javnost vsekakor »miimiv dogodek. Otvoritvene besede je :2ipragovaril senior naših upodabljajočih mmetnikov Riharrt Jakopič, ki je Inkio-sfcraju umetniški mentor in njegov najboljši delovni drug; njegova izvajanja so značilen in poaneaniben dokument o razjedajoči krizi, ki otbvladnje vse dejanje in -i5shan^e našega, likovno tvornega obče-sfcva. Današnjo razstavo, je med drugim re-kal Jakopič v svojem, mestoma pràv pi-isrean in grenkem uvodu, prireja Inkiostri da se pokaže širši javnosti in se izkaže ;aa resnega umetnika, ki zasluži večjega i^pvoštevanja, kakor ga je bil deležen doslej. Za razstavo je dal tudi prof. Zajec aefcad evo jih najnovejših del in s tem po-čsistil prizadevanje umetnika, ki si hoče s poštenima umetniškim delom priboriti pri-wiajXfe m spoètowanrfe ns£e javnosti in našega umetmštva. K«r «fiikioetri dosiej ai imel prilike, da t* se mogel oficielno v zadostni meri iaka-siti in ker niana nikake opore v svojih jrfkravsipo - hamovmsfcnh-. tovariših se pač spodobi. mernišike predale naj se uvrstijo u* slike, je zadeva umetnostnih učenjakov Meni kot strokovnjaku se spodobi samo, soditi o kvaliteti umetniških proizvodov in v danem primeru morda še ugotoviti, da je večina razstavljenih del zgrajena na čisto barvnih principih, kakor so jih po dolgem tavanju naposled dognali takozva-ni impresionisti. Inkiostri živi med nami že kakih dvanajst let. Slovenska družba ga je spoznala najprej po njegovih umetniško - obrtnih delih dekorativnega značaja. Oib istem času pa se je ukvarjal 6 čisto umetniškimi problemi. Prepotoval je vse kraje in kote naše slovenske domovine in jih ovekovečil v mnogih slikah, zlasti monotipijah. Izvršil je tudi nekaj figuralnih kompozicij in portretov, v zadnjem času pa se bavi s slikanjem cvetlic, deloma menda zaradi tega, ker je spoznal, da so cvetlice boljša bitja, kakor je človek Kam drži še njegova umetniška pot, je odvisno od razimer, a od strani javnosti mu je treba večje opore, kakor je je bil deležen doslej, Saj služi v bistvu vse prizadevanje in delo umetnikovo naposled vendarle časti in slavi naroda, kateremu pr-pajda. O prof. Zajeo pričajo razstavljeni ki?», ki so če tudi nekateri povsem dovršeni - le načrti za večja de.'?, 'la je osta-i zvest svojim umetniškim načelom, svež in gibčen ka-kor zmerom, zmožen s svojim velikim znanjem n iioteniem, z vršiti še marsikatero imeti:«», večjega urinata Nato so si številni obiskovalci ogledali razstavo, ki vsebuje 39 Inkiostrovih slik in 14 Zajčevih plastik Posebno zanim>vi so .nekateri osnutki vrtnih plastik namenjenih za monumentalno okrasitev parkov (načrt za vodomet v zdraviliškem parku, Ribiča, Pri studencu). O razstavi sami bo »Jutro? še poročalo. Roparski napad na lovsko hišo Maskirana roparja sta zvezala hišnega stanovalca in odnesla denar Novo mesto, 14- julija. V Brezovi rebrn v Ajdovcu stoji lovska Hsa kneza Auesrsperga ki jo upravlja nje* »yv uslužbenec lovski čuvaj David Keber. Čuvaj je imet! v hffS poleg služkinje še pri-jtóel.ja Laim berta Kibica. V petek, ko ;je odšel Keber po opravkih v Stražo, je do bfte hiša preko noči nepovabljene goste, Ko je prišel Keber v soboto okrog 7. zjutraj domov, je našel Kibica v hiši zvezanega in vsega onemoglega. Kakor je pripovedoval Kibic, sta v haso vilomfla ponoči dva maskwana. dobro obo-Tožena roparja, ki sta prišla po lestvi. Vdrla sta v njegovo spalnico in z naperjeno puško zahtevala od njega, da jama izroči denar, češ da dobro vesta, da ga ima Keber pri hiši. Kibic o denarju ni ničesar vedel in zato nepovabljenima gostoma seveda ni mogel postreči. Roparja sta nato napravila kratek proces: trdno sta ga zvezala s komopcem in mu zamašila usta. Nato sta začela stikati po skrinjah in omarah in ker taan nista ničesar našla. sta začela premetavati postelje. Prav v Kibičevi postelji sta naletela na zavitek denarja: bilo je okros 6000 Din Gotovine. DenaT sta hlastno poba-sala in nato pobegnila, pusteč zvezamesa Kibica na cedilu. Takšnega je našel zjutraj Keber- O zagonetnemu napadu so bili obveščeni orožniki, ki zdaj zadevo preiskujejo. Drzen razbojniški napad pri belem dnevu Zagreb. 14. julija. V Vodnikovi ulici 10. stanuje Pavla Sit-zerjeva. v njeni siužhi je čez dan postrež-nica 29-letna Marija Lukžičeva, ki sicer stanuje drugje. Včeraj sredi dopoldneva, ko je bila Lukšičeva sama doma, je zdajci zazvonil zvonček na vratih. Odprla je vrata in pokazal se ji je mlajši človek s črnimi naočniki. Rekel je, da bd rad vzel v najem sobo, ker je na vratih oglas, da se v tem stanovanju odda soba. Lukšičeva je odvedla neznanca v stanovanje. Možak si je ogledal sobo, vprašal za ceno in izvedel, da pride njena delodajalka šele ob 14. domov. Neznanec je nato odšel, pa se nekaj trenutkov pred 13. spet vrnil. Rekel je postrežnici. da bi si rad še enkrat ogledal sobo. Stopil je v stanovanje in ko je postrežnica zaprla vrata, jo je zgrabil za vrat in začel daviti. Lukšičeva se ga je -tepala, kolikor je mogla. Slutila je, da se m za svoje življenje, pa je napela vse sile, da se reši razbojnika. Imela je srečo, da se je strgala iz na-padaflčevih rok in prišla do vrat, ki jih je z bliskovito hitrostjo odprla. Neznani potepuh je stekel za njo, jo spet zgrabil in jo začel vleči nazaj v stanovanje. S poslednjim naporom svojih sili mu je pobegnila iz stanovanja Ko je razbojnik spoznal, da postaja položaj zanj nevaren, je zbežal. Pasanti opozorjeni nanj zaradi klicanja na pomoč, so se pognali za njim in ga prijeli. Izročili so ga dvema stražnikoma, ki sta ga odvedla na policijo. Tam je neznanec izpovedal, da se piše Ivan černelič, po poklicu mizar in po rodu iz Brežic. Star je 34 let. Ker njegovega-imena niso našli v prijavnem uradu, obstaja sum, da to ni njegovo pravo ime. Napad je izvršil, kakor je rekel, zaradi bede. Pri preiskavi so našli pri njem nož, na katerem so madeži, ki izvirajo najbrže od krvi. Pri njem so dobili tudi najbrže od tervi. Prt njem so dobfli tndi vrv, s katero je bržkone nameraval zveza-ti svojo žrtev, čemiča so obdržali v zaporih in se presekava nadaljuje. Nasi strojevodje so zborovali Beograd, 14. joiija- V dvorani beograjske kurilnice se je vršili v sredo in četrtek trinajsti kongres naših strojevodij in brodarjev, katerih združenje predstavlja v 2077 članih 98 odstotkov vseh strojevodij v naši državi. Zbor je otvoril predsednik osrednje uprave g. Dra-gomir Jovanovič in se v uvodu spomnil pokojnega velikega kralja, nato pa so bile sprejete vdanostne, odnosno pozdravne brzojavke na Nj. Vel. kralja Petra II., Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, predsednika ministrskega sveta g. dr- Stojadinoviča in prometnega ministra g. dr. Spaha. Zborovanju so prisostvovali poleg odposlancev šestih oblastnih uprav (iz dravske banovine sedemčlanska delegacija) številni odlični gostje. Predsednik je obširno poročal o delu osrednje uprave, ki ni zamudila .obene prilike, da ne bi bila prikazala na >dloču-jočih mestih težkoče, ki se z njimi bori strojevodski stan. Nato so razni zastopniki iz železničarske stroke in drugi izrekli pozdravne nagovore. Zlasti 'oplo so bila sprejet« izvajanja višjega svernika generalne direkcije g. 'Arnavtoviča. ki je tudi sicer spremljal potek zbora z veliko pozor nostjo oba dneva. Naglasa! ie med drugim potrebo sodelovanja organizacije z upravo državnih železnic. Težnje strojevodij naj se spravijo pred .-■arodno skupščino in zakoni, kolikor so ovirali napredek, naj se izpopolnijo s primernimi uredbami. Vsem prošnjam ni bilo mogoče ustreči, a sedanja vlada ima voljo, da morebitne krivice popravi- O del ovanju osTedn je uprave se je razvil živahen razgovor, ki so nosegali vanj poslanci vseh oblastnih uprav Ljubljane g Škerianc Lojze. Nek? o'*-"*l-i Slagajniške-znarnia so izz^-di takoišnie sklicanje anketne komisije H na ie ugotovila, da j; hiHn poslovanje osredni» Shtaine v po-polnern redu ie dohH odbor z bla- gajnil-vm « Vo^škom ra^r »sn''co V četrtek «o bile na dnevnem redu volitve in sta Kilo \7 rii-rtvc^p K^riovì-ne izvoljena nred=ednik i Karel rn prvi tajnik g- Duhovnik Tnže P-; volitvah so so se nosebnr, „pr>5W/,i; f,jdi zvaimčmki, ker se ie snlošno narisalo r1;, so v službi iiaiboli 74pocHTl;Prn 7-itn je tudi dobil prvi norlnrp^cdrnk s Aran<*jelovič Mit,-, itin "VMO klasov Pri predlogih jp razpravljal odbor o m o'mosti zmanišan5" proračuna, o prihodnjem koo-irtres,, v; ho v Splitu o sana-dnmfl i- SnWiri o nartr?difvi na;bolf š;h posetntkoT sfow'evodsl-ega tečaja v Beogradu, n stanovski hranilnici v Sarajevu. o pokojninskem skladu, v katerega bodo imeli v hodn'e pristen tudi brodarii o resoluciii Zagrebčanov, ki ragovariaio ustanovitev posebne tehn:čne skupine ^predlog ie bil soglasno spreiet). o upokojitvi stro i evo d i i s polnimi s'uzbenimi Ieri moflrii(j,%vnraS,ni;ii. UdTuženje se bo po-kloniflo veMl-emii kroti,, nr) Oplencu :n bo ob fei priliki določilo znesek v do- brodelne namene Na koncu je bila nigla-šena zahteva, na i se kongres prihodnjič zaradi obilje o na ^ -fr,. Sprejeta resolucija se dostavi na pristojna mesta. ' Pred praznikom naših avtomobilistov Sv. Krištof je patrom in varub motomA vozil. Njegov praznik se praznuje vsako leto 25. julija. Po vseh državah in vseh večjfh mestih sveta proslavljajo avtomobi- listi ta praznik na slovesen način s službo božjo, zlasti pa z blagoslavljanjem motornih vozfl. Organizacije avtomobilistov skr-be. da se pri tej priliki vsako leto razvoj avtomobilizma kar najlepše pokaže pred svetom. Obenem porabilo razne tvornice motornih vozil to slavnost tudii za svojo reklamo. Slovenski avtomobilisti doslej tega praznika še niso splošno praznovali. Društvo ljubljanskih taksijev je pa sklenilo začeti s to proslavo tudi med nami Slovenci- V Ljubljani imamo prijazno staro cerkvico sv. Krištofa, njih patrona. Tam bo 25. ju-liia ob 0. sv. maša za društvenike in avto-taksiie. Vsi pridejo k sv. maši s svojrmi vozni i, ki jih bodo razvrstili po Tvrševl cesti na severni strani cerkve. Po maši bo zunaj cerkve blagoslovitev vozil in kov ima stih plaket s sliko sv. Krištofa. ki se pritrdijo na vozAk). Na to slavnost so vabi i eni vsi lastniki motornih vozil- Pridite na ta dan vsi k sv. Krištofu in proslavite svojega patrona in varuha. Odslei naj bo vsako leto 25. julij praznik sv. Krištofa praznik avtomobilistov. Vabljena so zastopstva raznih tipov motornih vozil, d* nnirirHraio med lastniki njih ripa, da se v kolikor mogoče slikovitih skupinah udeleže si a vnos ti. Plakete sv Krištofa za avtomobile se dobe v župni pisarni vsak dan od 9. do 12. Zun ami iS si iih lahko zagotove z dopisnicami. Dobile se bodo tudi na dan blagoslovitve pred cerkvijo vendaT v omejenem številu- Zato sn jih naročite prej. Zvočni kino Dvor Telefon 2730 Partenti sede» po 3.50 Dir Vsak dan nov spored Danes ob 4- 7. in 9. uri Ana Sten, Otto Walburg. Kurt Gerron. Tel. 21-24 ELITNI KINO MATICA rei. 21-24 Danes ob 4., 7% in 9^4 uri. HANS SÖHNKER v fiim« POT DO SRCA GLOBOKO ZNIŽANE CENE HLADNA OVOR W t . » . «.i* » mmomm&Mi Ljubljanska nedelja Ljubljana. 14. julija. Prejšnja nedelja je bila skisana in vse je kazalo, da bo pokvarjena tudi današnja. Nad kamniškimi planinami in Zasavjem so se kopičili snoči temni oblaki in zablis-kalo se je. Pa je bilo mnogo grmenja, a malo dežja. Grozeča nevihta se je kmalu polegla in ponoči je sever razgnal oblake, da je bila nedelja spet vsa sončna. Zato ni čudno, da jo je skoro pol Ljubljane ubralo na kopanje. Na Savi je bilo na tisoče kopalcev. Seveda so bili polni tudi izletniški vlaki. Posebno živahno je bilo na Ljubljanici, kjer so bili mobilizirani vsi čolni. 2e ob 7. zjutraj je bil pripravljen velik, z zastavicami in zelenjem okrašen čoln s člani Jadranske straže. Čoln so priključili na motorni čoln. ki je podjetne jadraske stražarje potegnili na Vrhniko. Zidane volje so se vračali okrog 18. v Ljubljano v prijetni zavesti, da so prebili lep dan v prosti naravi. Proslava francoskega narodnega praznika v Ljubljani V spomin na veliko francosko revolucijo je danes tudi naša francoska kolonija svečano proslavila svoj narodni praznik. Konzul francoske republike Remerand je dopoldne malo pred pol 11. v družbi z divi-zdjonarjem Nedeljkovičem, šefom generalnega štaba Kelerjem, banovim zastopnikom inšpektorjem dr. Guštinom in podžupanom JaTcem položil pred spomenik Ilirije venec, nato pa še venec pred spomenikom velikega slovenskega slavrtelja francoske revolucije Valentina Vodnika. Nato je sledila na konzulatu recepcija, iri so se je poleg zastopnikov vojske, banovine in mesta udeležili tudi rektor univerze kralja Aleksandra prof. dr. Samec s profesorjem m or. signoroni dr Ujčičem in dr. Zupančičem, intendart narodnega gledališča Zupančič direktoT pošte fci telegrafa dr Tavzes, konzuli Itplije Natali, Portugalske Štrucelj in ČSR inž. Sevčik in zastopnika francoske kolonije direktor TPD Juillard in Crepon. Mestni delavci so razvili svoj prapor Podporno društvo mestnih delavcev je danes dopoldne razvilo svoj prapor. Na trgu pred Mestnim domom so prireditelji že včeraj postavili oder, okrašen z državnimi trobojni carni in zelenjem, okrog katerega se je zbrala množica mestnih de-laiveerv. Svečanost je otvoril predsednik Zveze društev magistratnih uslužbencev direktor Jančigaq, ki je prevzel pokroviteljstvo razvitja in ki je zborov alcem obenem prinesel pozdrave zadržanega mestnega župana. V kratkih besedah se je zahvaM vsem. ki so prihiteli na slavje, da s tem pokažejo simpatije mestnemu delavstvu in njegovemu stremljenju po socialnem in prosvetnem napredku. Društvo je bdto ustanovljeno pred desetimi leti, da bi bilo mestnim delavcem v njihovih najhujših stiskah podpornik in tolažnik. v prapora, ki je ustvarjen, po zamisli mojstra Plečnika, se družijo mestne in državne barve, a čimer ao mestni delavci hoteli «enačiti, da ao hvaležni sinovi Ljubljane, a da se njihova ljubezen do mesta preliva v ljubezen do naroda in države. Pevski zbor mestnih delavcev je s pesmijo povzdignil razpoloženje, nato pa je kanonik Stroj, ki so ga bili prireditelji na-prosfli, da izvrši obred svečane blagoslovitve, v lepem nagovoru poudaril pomen tega praznika za mestne delavce in zaprosil obalnega blagoslova iz nebes na delavce, na vse, ki so zbrani pri svečanosti, in na vso Ljubljano. Predsednik društva Svetek je nato zastavo izročili zastavonoši Francetu Reaniku, ki se je zaobljubil, da jo bo zvesto čuval v vseh borbah do zmage. Slavnostni gostje so se vpisali v spominsko knjigo. Po kratkem nagovoru delavca mestne vrtnarije Rejca je kumica ga. Svetkova pripela na zastavo svileno trobojnico. mala Ulčarjeva Slavka pa je izpregovorfila lepo prigodnico. Predsednik Svetek je nato zaključil slawje, popoldne pa se je na vrtu pri starodavnem Jerneju na šentpetrski cesti vršila prijetna domača zabava. Veselica Šentjakobčanov Telovadššče Sokola IV ob Dolenjski cestì ie bik) danes slavnostno okrašeno. Tam 90 namreč priredili vrli šentjakobski pevci veselico, ki je privabila zlasti prebivalce dolenjskega in šentjakobskega okraja. Na sporedu so bile polee pevtsldh in glasbenih točk tudi razne deklamacije, šaljivi nastopi in igra. Zvečer se je ob zvokih >Sloge< razvila živahna zabava s plesom. Javni nastop vtSkega Sokola Na Viču je imel domači Sokol popoldne javni letni nastop, kii je privabil mnogo gledalcev - dokaz, da je sokolska misel na periferiji močno zasidrana. Nastopili so ■vsi oddelki, a v goste so prišli tudi šiš-karji, ki so bili deležni za svoje vzorne vaje posebnega odobravanja. Postavil ee je tudi oboji naraščaj, ki je s svojimi vajami pokazal, da se v sokolskih telovadnicah sistematično vzgaja mladina. Spored je bil zaključen e tekmo v odbojki, pri kateri so zmagali Vičami. Praznik draveljskih gasilcev Draveijski gasilci so danes popoldne na slovesen način praznovali 30-letnico, odkar bdi njihova četa nad varnostja življenja in imetja soseske,.»druženo z blago-slovivijo nove motorne brizgalne. Gasilska župa za Ljubljano-mesto, ki ji pripada tudi draveljska četa. je dala temu slavlju àe poseben pomen s tem, da ga je spojila z župnim zletom, ki je privabil v prijazno, tiho vasico na robu Ljubljane množico občinstva od blizu in daleč. Draveljci sami pa so se za svoj praznik tudi nadvse dostojno pripravili. Vas je sicer že sama vsa v zelenju in drevju, a ob vseh cestah, ki držijo k njej, so postavili še okrog 40 visokih mlajev, ki so s pestrimi trobojnica-mi in cvetjem vabili mimoidoče, naj pridejo in se udeleže veselega jubileja. Slav-nostim je med drugimi prisostvoval tudi sreski načelnik Znidarčič kot zastopnik bana in banske uprave. Pri Gasilskem domu v Zgornji šiški ao se ob 2. popoldne zbrali gasilske čete iz mesta in najbližje okolice, da v manifesta-tivnem sprevodu odkorakajo na kraj praznovanja. Njim se je pridružila še lepa skupina narodnih noš, med njimi nekaj kmečkih fantov na konjih. Ko je sprevod dospel do velike draveljske šole, so jih sprejeli domači gasilci z godbo iz Svetja, načelnik draveljske čete Babnik pa jih je pozdravil s toplim nagovorom. Odtod so krenili do gasilskega doma in na širokem prostoru pred njim je zavalovilo ceio majhno morje pisane množice. Domači župni upravitelj Bartol je najprej ob asistenci prof. Sod je in župnika Žuglja blagoslovil novo motorko. nato pa je v obširnem govoru poveličeval človekoljubno poslanstvo ki ga vrše gasilci s svojim delom. V imenu prireditvenega odbora je pozdravil goste Ivan Breceljnik, ki se je pri tej priliki še posebej zahvalil vsem članom ustanoviteljem za njihovo 30-letno zvestobo četi. posebej pa še članoma Albinu Breceljniku in Ivanu Tomažiču. ki sta tako odlično izdelala karoserijo brizgalne. V imenu bana je Draveljcem čestital k njihovemu slavju sreski načelnik Znidarčič, ki je v svojem govoru poudarjal zlasti dvoje plemenitih načel, ki vodita delo gasilcev: ljubezen do bližnjega in požrtvovalnost. Na kratko sta govorila še narodni poslanec Koman un župni starešina Vrhinc. ki je svoj govor zaključil z vzklikom domovini in kralju, nakar je godba zaigrala državno himno. Svečanost je zaključil strumno izveden défilé gasilskih čet, pred gosti pod vodstvom župnega tajnika Roša, v čigar veščih rokah je bil ves aražman. nato pa se je na vrtu razvila domača zabava. Otrok pod vozom Peter Kavka. 5-letni sin posestnika iz Dolskega, je včeraj doma padel pod voz, ki je šel dečku čez trebuh. Fanta so s hudimi notranjimi poškodbami prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Njegovo stanje je prav resno. Žrtev noža V neki gostilni v šiški je bil v soboto zvečer krošnjar Božo iz Dalmacije. Mož je menda pregloboko pogledal v kozarček in postal zato precej podjeten, zlasti nasproti gostilničarki. Ko je hotel za njo v stanovanje, so ga prijeli domači hlapci in ga temeljito obdelali. Za nameček je pa dobil od nekega še sunek z nožem v zadnji del telesa, da so morali poklicati reševalce, ki so ga prepeljali v bolnišnico. ™ Zvočni kino Ideal Danes ob 4., 7. in 9. uri premiera pikantne caperete NISMO OBLEČENE Truplo utopljenega Lubeja najdeno Zagorje, 14. julija. Poročali smo že, da je pred dnevi utonil pri kopanju v Savi 35-letni železniški uradnik na savski postaji g. Lubej Martin. Železniški uslužbenci so več dni iskali njegovo truplo, a ga niso mogli najti. Včeraj okrog poldneva pa sta opazila nedaleč od zagorske postaje dva železničarja, da je plavalo po Savi moško truplo. Poklicala sta brodarja in vsi trije so potem s čolnom truplo vjeli in ga prepeljali na breg. Železniška postaja je o najdbi obvestila orožnike in pokojnikove svojce. Po odredbi poklicanega zdravnika so prepeljali truplo v mrtvašnico na Savi Tragično premi-nilega vestnega železniškega uradnika so pokopali danes na savskem pokopališču Užaloščeni družini, ki ii je bil pokojnik skrben družinski oče iskreno sožalje; ščitimo svojo nacionalna čast ter nristooajmo h Bravi-boru ' Ameriftki kapitan W. Stevens (-na levi) in pHot Orvfl Anderson Cätjr hotela vzleteti v stratosfero. Balon pa je tik {ned startom kov heHja in padel na zemljo te dni v 375.000 kobi- Prerokovanfe iz jajc Ma Japonskem je baje mnogo ljedi, ki po kratkem pregledu podanega Jiim jajca skoro nezmotljivo napovedo, ali se bo tr tistega jajca izlegla kokoš ali petelin. Nedavno pa se je tak prerok pojavil t To-rotttu y Kanadi. Ime mu je Soott in je Se mlad človek. Za svoje prerokbe pa ne jemlje plačila, nego so mu zaslužek samo stave. Spočetka je stavil etaro obleko, da bo njegova napoved ree nična, in si iagovo-rä novo. Ker je' zmerom prav pj-erokovai, Je imel v kratkem garderobo, ki je daleč prekašala garderobo filmskih zvezdnikov. Pri tem je celo raaodel svojo «fcrrvnoet. »Treba je samo«, Je reked» »da si dobro o-gSedam šilasti konec jajca, öe je tam tapina neravna in nekoliko skrivi jen«, se i®-Ježe pete! raček; če pa je gladka ln ofcro-giaeta, pride iiz jajca kokoš«, številni ljudje so ga verno poslušali in i-zkušali prerokovati po njegovem receptu. Ree so dognali poeefone lastnosti enega koDca jajca, aimpak v napovedi so se radi motili. Vse kaže, da bo mladenič še nekaj časa shriSil lepe denarce. Nemški boksar Maks Baer (na levi) pri trenaži z Eddijem Houghtonoin v Asbur-škem parku (New Jersey). Slika je bila posneta pred Baerovim spopadom z boksarjem Braddockom Usoda francoskega Forda V Parizu je umrl po dolgi bolezni eden izmed najbolj znanih mož naših dni, »francoski Ford«, avtomobilski kostrukter André Citroen. Rodil se je 1878. v Parizu in je začel kot mlad inženjer z majhno tovarno za zobata Aflberfl Jeaav: Pastelna slika Čim je sobarica hotela »Bdena« dvignila žaluzije in odšla iz sobe, se je Manon Sarlim zehaje sprta na ogrlaranik. Časniki im pisma so ležaili na ktipu med ča.jnfkom in jutranjim pecivom na majhna mMci kraj ngene postelje. MaffKm je odpira'la kuverte. Pretežni deli korespondence so računi. Mlada žena jih je ra/vmodušno polagaila na rdečo svileno odejo; kx> ad je nalila kadečega se čaja v skodeloo z vdolbenim monogra-mom hotela, je razgrnila lokalni časnik, ki je še dišal po vlažnem papirju in tiskarskem črnilu. Brez zanimanja je preletela poročila iz minuli e noči. Z večjo pozornostjo je pogledala še malie oglase na zadnji strani. Ogias na koncu drugega stolpca je vzbudil v noi pozornost s svojo neobičajno vsebino: »Baron d'Indais se priporoča kar najlepše neznanemu po-sefcniku, ki se je v noči od torka na sredo spilazi'1 v njegovo sobo v hotelu »Eden« in mu odnesel listnico. Vendar bi bil tej osebi zelo hvaležen, če M mu vrnila miniaturno sliko, ki jo najde v enem prekatu listnice. Majhna slika žene nima sicer posebne vrednosti, predstavlja pa za barona d' Indaisa enega njegowiii najdražjih spOJBHKW*. Manon je ta nenawachH oglas čštaia trikrat za^poredoma. Potem se je naglo odločila, skočila iz postelje in ko je bila vamoo zaiklenfBa duri, je stopila k majhnemu leovčegra, v katerega je vsak večer zaklepala nakit Odklenila ga je. Na ponarejenih biserih in diamantih je ležala v njem listnica iz mrož je koža. Manon je vzela iz nje sHko mäade žene na ovalu iz sk>novine. Včasih se zgodi, da je tudi hotelski tat sentimentalen — in baron D' Indais jo je v resnici ganil s svojim romantičnim oglasom. Čim se je prepričala, da nima miniaturna slika nobene druge vrednosti ko spominsko, je sklenila, da vrne baronu njegov zaklad. Vedela je, da pride v baronovo sobo najlažje skozi pralnico, ki je na večer docela prazna; od tam zleze po železnih lestvah na balkon in se splazi skozi okno, ki &-a pušča baron v vsakem vremenu odprtega, v njegovo sobo. Manon je prebila ves dan v duševnem ravnovesju, sprehajala se je po obali, snedla za joižino hors d' oeuvres in creme Chantilly, uredila svojo korespondenco ter prebila dalj časa za igralnimi mizami v kazini. Ko se je stemnilo, so na nebu zažairefle zvezde in skozi okna se je dvigal vonj mimoz, vrtnic ter ^lana morska sapica. Bila je to ena izmed divnih noči Sredozemskega morja .. • Maaioti je nestrpno pričakovala ugod- nega trenutka, da bi vrnila sliko ... Najprimernejši trenutek za to jè bil na kanca dinéja ali gledališke predstave. Ko je ugotovila, da visi ključ do baronove sobe pri vratarju, je oblekla temno obleko in obula mehke čevlje z gumijastimi podplati — to je bila njena delovna obleka. Na drugem koncu krasnega hodnika je smuknila \ spai meo. Po lestvah je nato splezala na balkon, zadržujoč sapo, je odprla okno, zlezla v sobo ter ^svetila z žepno električno svetilke. Popoiaa tišina v tem majhnem progam z mahagonijevim pohištvom jo je pomirila in z mimo vestjo je položila sJičico na kamin. »Stoj!« Svetloba, ki je pianHa iz sosednje kopalnice jo je osvetMa: »Roke kvi-Sku!« Slušato je, kjti ugledala je proti sebi naperjen revolver, ki ga je držal mož v fratku. Baron d'Indais je premotril vitiko, mlado žensko, ki je bila zdaj v njegovih rokah. »V svojem poklicu ne bi se smeli ravnati po čustvu«, je dejal osorno. Manon si je grizla ustnice. Toda hitro se je ojunačila. >Res je, pustila sem se ujeti po krivdi, to je zame dober nauk. Drugič ne pojdem na limanice!« In ko ji baron d'Indais ni odgovori1!, ie nadaljevatla: »Požurite se torej ... Pokličite policijo, da pridemo do konca —«. »Kje je slika?« je vprašal baron, ne da bi odložil orožje »Na kaminu«. Baron jo je vzel, zagnal na preprogo ter jo brcnil z nogo. Manon se je presenečena ozrla. »Kaj delate? Ali ste zblazneli?« »Prihranite si te pripombe! — Kaj pa mi je do te slike? Čisto nič!«' — »Čemu pa ste objavili tisti oglas? Čemu ste me zvabili sem?« — »Hotel sem se z vami seznaniti« — »da bi me potem izročili policiji?« — »Ne, ampak da bi 7 vami sode"oval!« In gospod D'Indais je pospravil svoj revolver ter ji pojasnjevali: »Ukrad i Vedel pa nisem, kdo ste. Izmisli! sem si i'ili. In Bog mi je priča, da imam rahel spanec ... To je bilo snajno delo, saj sem strokovnjak . . . In ker je moj rosei isti, sem si dejal, da bova neobičajno spretna in delavna dvojica . . . VVdel p nisem kdo ste. Izmisli, sem si f:-ik, ter objavil v časniku tisti o^.as Če je to žena — se ta trk posreči v treh slučajih izmed štirih' Pr-d'agam vam sodelovanje. Poznam starega Angleža, ki živi v Cannesu v neki vili čisto sam, in vem, da una zòvkr prekrasni- biserov . . Prtwei J. B. kolesa, v kateri je imel 10 delavcev in enega risarja. Kmalu so se pokazali njegovi sijajni organizatorni talenti. 1908. so ga pozvali, da reorganizira staro avtomobilsko tovarno, ki ji je v kratkem času podese-toril produkcijo in prodajo. V vojni je v 2 mesecih ustanovil največjo municijsko tovarno v Franciji, organiziral preskrbo z živili v francoskih tovarnah, ustanovil centralo za razdeljevanje premoga ter krušno karto v Parizu. Po vojni je hotel z motorizacijo nadomestiti izgubljene človeške moči. Iz bivših njegovih municijskih delavnic je šlo že v juniju 1919. vsak dan 30 novih avtomobilov v svet, in potem se je z leti produkcija tako višala, da je znašala končno že 1000 vozov na dan. V decembru 1933. je še Citroen na glavnem zborovanju podjetja proslavljal njegovo dovršeno tehnično opremo in organizacijsko silo, štiri mesece pozneje je svet že zvedel, da je podjetje v polomu. Zlomila pa ga ni kriza in nižja prodaja, saj je povpraševanje po Citroeno-vih avtomobilih doma in v tujini stalno naraščalo. Zlomil ga je presilni Citroenov organizacijski zamah. V svoji velikopotez-nosti se je mož spustil v prekomerne investicije, gradil je in gradil garažne palače, ki niso našle nobenega najemnika, začel je z ogromnimi stroški graditi nov tip voza, ki pa v javnosti ni našel odmeva. To ga je pokopalo še vse hitreje, nego se je bil prej dvignil tako rekoč iz niča. Kupite samo domače blago! Palica izdala morilca Operacija slepiča ob godbi Neki variété v Füadelfiji je imel do nedavnega znamenit rekord. Sto ni za nič drugega kakor za àtevìio žensk, ki padejo v «mecfievioo pol tako zvanih araetiMštefti pršnedštvah. Pri desetdnevnem gostovanju pevca LowKSQoa Tibbetta, ki je vsak dan zapel metko kubansko yubarvno pesem, Je steharad dan omedlelo več kakor docst žensk - od saane&a vafat&eaxja semate. V ROadeftfQl so bdb odaüe pooosrt na te hmri. P» jih Je nadasmo prekosil «Ad kk» ▼ Partei. V nJem so Stìrtaajst ten teaned tetegraftetov je bQ mrtev, dragi pa neaavesten. Tndi ka-tastarota p«mÄka »IVtafaMe« je bfla strašila a 1927.) Njegov teSegrafist je Ml junak — eden teamefl več kakor petsto dragih brewžičnSi teleganaftetov, ki so doslej tegwbEE ilvl'jfctnjp v izvrševanji svoje dol-žnoeta. Njegove sariaijB odriane boood^ so btlec »Ähj*; Btperraei so doslej brr> delo-vaü_- Boksarska trenaža v Ameriöd Krastača v zdravil- stvu V Leberecku na SofaenaJpe blizu Dunaja se jfe primeril pred kratkim umor, ki se je zdeJ v začetku silno zagoneten. V nekem samotnem kotičku tega kraja so našli umorjeno služkinjo Avgusto Höldlovo. Truplo so prvi odkrili turisti, ki ga niso niti mogli identificirati. Več nego teden dni Je preteklo, preden se je umor pojasnil. Policijski uradnik, ki mu je bila pover jesna stvar v rešitev, je imel srečno mdsel, da je treba žrtvi odtisniti prste. Na podlagi teh odftósov so ugotovili istovetnost umorjeaike. Blizu trupla pa so našli grčasto palico. Ta palica je pomagala izslediti morilca in je tudi izsilila njegovo končno priznanje zločina. Znanci Höldlove so namreč pripovedovali. da. so videli nesrečni co malo pred usodnim dogodkom v spremstvu visokega moškega ki jo je kakšnih štirinajst dni poprej obiskal v njenem stanovanju. 0 tem moškem se pokojmica izrazila, da ji vzbuja čuden strah, čeprav jo je nagovarjal, naj opusti lastno stanovanje in se pres3li z vsem kar ima k njemu, ga ni ubogala. Navzlic temu pa se je še vedno rrstajala z njim. Ta moški, z imenom Jožef Holler, je star Potikal s3 je običajno po gozdu, kjer je 32 let ter itòma nobenega pravega poklica, nabiral jagode in si rezal palice. Palice je prodajal ljudem za mal denar. Tudi tisti dan, ko je nagovoril Höldlovo za izlet v naravo, si je vrezal palico v gozdu. Medpo- [ toma je silil v spremljevalko, naj se mu vda. Ona ga je odbila. Hotela je calo pobegniti, toda ker je obljubil, da ne bo več nastilen, je šla z njim naprej. Nenadoma pa je obšlo Hcllesrja razburjenje; raupende'! je vnovič svoje žrtev, jo vrgel natia m hcteil izvršiti posilstvo. Ker se je služkinja branila, jo Je stžsnffl. za vrat in teko dolgo tiščal k zemlji, dia Je iz.1?/i«ti ie rc-ì'51o do treh go'ov. •pf-vi ìiA b'!l koiilcoT toTVo prePTiče-v^le" rt*"-.? if> vpc-aKoi™ ie čp hi bila žo^a ohce^e-l". ni v z^dpi-p-^ p-nrerneniila crmftrn + f»rf,i tp v r?T' l'Vri rinili i.T-rT^^if lep? rt,n (t.oi. Tirez Ti.cmpt--, «r"Qpn- fs\J,n f rt hit" tlT^' VSC, fcnr iV n/imrl -prof/ve^M: dnini c»o1 ie tvtvo- p-n leisten PTO'TTVO'' n aSTITO^i^rOVP rvKr-"—Vit» $ firetìpno ÌP> rabil Sl^mì,* i T ^"Mi<*e i+Vp. nrvfi io ci t Ir^iT tako mimo l^rnn- -nr^n/iri šp r,? nevaren za nobeno A7 drugih igrah je vsai ozadje dobro de" lalo. V tei tekmi pa je bilo tudi v obram-bri polovici moštva vse navzkriž. Dočim so krilci do polčasa še nekam zaigrali, čeprav še dolgo ne prvovrstno, so v drugem delu i ere povsem popustili, kopičili so napako na n?r>ako in nasprotni napad Te ozia obrambi dal remaletja posla. V skrajni sili «p ie reševailo v kote. doti p i skoro ne-zninoslpnn Lo-dailjevamje sobotnega mitinga SK Ilirije in so sicer maloštevilni gledalci enako navdušeno pozdravili najprej zmagovalca Špoma, za njim pa še vse one, ki jim je uspelo premagati ogromni napor, ki ga zahteva maratonski tek. Doseženi òasi so zelo dobri, cesta je bila ves čas v dobrem stanju, le pretrda se je zdela tekačem, šporn je rabil za 42.200 km 3 ure, 5 minut in 432/s sek. Drugi je bil novinec Kvas v odličnem času 3:18:03, Grebene z 3:27:52 in Zemijak (oficijelni tretji) s 3:41:10 sita enako lahko zadovoljna. Ostale, ki so omagali, je zdrav-nišika kontrola p-"?!--f-i-^ - -. do L.jubljane. PROPAGANDNI LAHKOATLETSKI MITING SK ILIRIJE ki je izpolnil sicer skromni program I. dela držav, prvenstva poedincev v maratonu in bailk. štafeti se je pričel v soboto z zamudo, v nedeljo dopoldne pa točno. Nastopila sta le kluba Ilirija in Primorje s svojimi atleti, in Bankovič ter Smerdu (oba BSK, Beograd). Posamezni rezultati — nekateri med njimi celo odlični — so naslednji: Tek 100 m predteki: T. 1. Sodniik (Ilir.) 11.4 sek. 2. šušteršič (Pr.) 11.6, 3. Putinja (Pr. 12.2.. II. 1. Kovačič (Pr.) 10.8 2. Bankovič (BfiiK) 11,8. 3. Wei'bl OPr) 11,9. Juniorji 1. Jeločnik (Pr) 12,1 2.Safošnik (II) 12,8, 3. Berger (II) 14.7, Skok v višino: 1. Žgur (Pr) 1T>6, 2. Srte-,pišni,k (II) 1©0, 3. 'Dečman in Jeglič (II) ter Baloh (Pr) vsi 1&5. Tek 1500 m: 1. Oznurda (Pr) 4:21,/s 2-Pogačnik (Pr.) 4:30s/<, 3. Ogrin ' o —o|g Manganov, aapirajo i ligenco, lep glas in iaetnost jasnega izra- Torek 16. julija Ljubljana 12: Ketelbeyeve skladbe na plofiöaih. — 12.45: Poročila, vreme. — 13: Čas, obvestila. — 13J.5: Magistrov trio. — 14: Vreme, spored, borza. — 18: Adamičeve otroške pesmi za sopran in alt pojeta gdčni. — Kristanova im Rudolfova, vmes plošče. — 19.10: 6as, vreme, poročala, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura. — 20: Iz krajev, kjer žanjejo dvakrat na leto (z besedo in pesmijo po južni Srbiji _ vodi g. Regally), 21: Valček na valček igra mandolinistični sekstet, vmes plošče. — 21.30: čas, poročila, vreme, spored. — 22.30: Angleške plošče. Beograd 16.30: Narodna glasba. — 19: Plošče. — 20: Pevski koncert. — 20 30: Zvočna igra, — 22.20: Lahka godba orkestra. — Zagreb 12.10: Godalni trio. — 20.15: Plošče. — 20.30: Recitacije. — 20. 45: Skladbe za flavto. — 21.30: Pesmi. — 22.15: Tamburaški orkester. — Prag» 19.25: Godba na pihala. — 20.10: Spevoigra. — 21.15: Klavirski koncert. — 21.40: Lahka godba orkestra. — 22.30; Plošče. — Varšava 20.10: Kmečka muzika. — 21: Violinski koncert. — 22: Zborovsko petje. — 22.40: Plošče. — Dunaj 12: Koncert dunajskih simfonikov. — 15.40: Skladbe za oboo in klavir. — 16.10: Odlomki iiz operet. — 17.20: Vesele pesmi. 18: Chopimove klavirske skladbe. — 20: Skladbe Oskarja Nedbala. — 21; Verdijeva opera »Aida«. — 0-15: salonskih orkester. — Berlin 20.10: Kabaretni program — 23: Iz Münchena. — München 20.15: Operetni večer. — 23.05: Mešan glasbeni program. - Primorske vesti Na Goriškem kriza ne popušča __ Poročali smo že ponovno, kako nazaduje gospodarski položaj na Goriškem polagoma, a neprestano, tako da bo moralo prebivalstvo v dogledni bodočnosti popolnoma obubožati. Svoja poročila smo utemeljevali z uradno objavljenimi podatki. Položaj se tudi v zadnjem času kljub večji zaposlenosti v lesni industriji in kljub mobilizaciji nad 2000 goriških fantov, ki so bili odposlani v vzhodno Afriko kot vojaki ali delavci, ni niti najmanj zboljšal, da si smo sredi poletja, ko so delovne razmere tako za delavce kakor za kmete razmeroma še najbolj ugodne. Poslednji uradni podatki pravijo, da se je indeks življenjskih potrebščin tako v prometu na debelo kakor tudi na drobno znova povečal, v prometu na drobno celo za pol odstotka. To sicer ni videti mnogo, a je občutno, če pomislimo, da se od zime do zadnjih dni indeksne točke niso znižale, dasi je goriško tržišče že preplavljeno z novimi pridelki z dežele. Zlasti je porasla cena rižu, vipavskemu vinu, olivnemu olju, klavni živini, senu in cementu. Znatno se je znižal tudi izvoz v tujino. Podatki veljajo za mesec maj. V tem mesecu je znašala vrednost blaga, ki so ga odpravili čez mejo, le 39.000 lir. Mesec prej je bila še enkrat tolikšna. Kako se krči trgovinski nromet, pa kažejo najbolj dohodki od davka na poslovni promet, ki so od 192.000 v aprilu padli na 167.000 lir v maju. Menični protesti so se sicer v tem razdobiu neznatno zmanjšali, njihova skupna vrednost pa se je povečala od 95.000 na 105.000 lir. Znatno manjše so bile tudi vloge pri goriški mestni in poštni hranilnici. 8900 dece v zavetiščih „Italije Redente" Pred kratkim smo objavili krajše poročilo o delovanju družbe «Italia Redenta» v južni Tirolski in Julijski krajini. Po najnovejših podatkih je družba v poslednjih dveh letih znatno razširila svoj delokrog. Letos ima 260 dečjih zavetišč, 16 šol za šivilje, tri nadaljevalne šole, 11 pomožnih šol, 21 stanic za higienisko-zdravstveno asistenco in daleč preko 1000 večernih in nedeljskih tečajev. «Popolo di Trieste», ki o njej obširneje poroča, jo vzporeja z nekdanjo «Lega Nazionale», ki pa je imela pred vojno na Primorskem vsega le 55 zavetišč, medtem ko jih ima «Italia Redenta» sedaj že 165. V njeno opravičilo pravi Kst: «Zares legini ljudje takrat niso smeli graditi svojih zavetišč v Postojni, Idriji, Ilirski Bistrici, St Petru. Čeprav so ti kraji spadali v zgodovinske in geografske meje Italije cesarja Avgusta (!), so jih vendar morati prepustiti bodočnosti.» Od omenjenih šol in zavetišč odpade na Julijsko krajino, če vstejemo tudi Zadar, 168 zavetišč, 13 šol za šivilije, 3 nadaljevalne in 3 pomožne šole ter poleg neštetih tečajev 22 stamic za higiensko in zdravstveno pomoč. Samo v teh 168 zavetiščih je bilo v preteklem šolskem letu okrog 8000 otrok. V tržaški pokrajini je bilo 22 dečjih zavetišč s 1571 otroki, v istrski 55 zavetišč z 2478 gojenci, v goriški 57 zavetišč z 2072 gojenci, v reški 22 s 1000 gojenci, v videm-ski 9 s 506 gojenci, v zadanski pa 3 z nad 300 otroki. Zlatorogove latinske čednosti V «Gazzettinu» je znani literarni publicist Luigi Motta pred dnevi objavil tri «legende», ki jih je iztakrail na svojem potovanju po Istri. Med drugim je napisal tudi zelo pomanjkljivo pravljico o Žlatorogu. Nazadnje je dodal svojemu poročilu naslednji značilni odstavek: «To so najbolj značilne legende novih odrešenih pokrajin, legende, polne sanj in poezije, vredne naše zemlje, ki je rodila božanske pevce Presadile so se na sever z našimi delavci, ki so se odpravili tja gor na trdo delo, in se izoblikovale v pesmi in legendarne epopeje, ki pa imajo kljub vsemu še vedno svoje latinske čednosti in osnovo.» Drobne novice iz Goriške — p— V A jdovščini je zbežal v soboto 6. t. iz zaporov 22letni Leopold Rijavec, doma iz Šempasa, ki so ga pred nekaj tedni obmejni miličniki aretirali blizu Örnega vrha, ko je skušal brez potnega lista zbežati čez mejo. Prepeljali so ga v Ajdovščino, kjer je bil kmalu nato obsojen na več mesecev ječe. Karabinjerji so začeli takoj zasledovati begunca, vendar so bili vsi njihovi napori dva dni zaman. Izdali so za njim celo tiralico. Razposlali so po vsej okolici več oddelkov miličnikov in policijskih agentov, ki se jim je končno posrečilo prijeti fanta v gozdu poleg Cola vsega izmučenega in gladnega. p— Drago plačan incident. V Rihem-berku se je pred nekaj meseci pripetil neznaten incident. Neki Maksimiljan Vidmar se je na cesti spri z nekim miličnikom in ga žalil Bil je takoj aretiran in poslan v goriške zapore. Pred dnevi se je vršil proti njemu proces in ga je sodišče obsodilo na 7 mesecev ječe, 150 lir denarne globe in plačilo vseh sodnih stroSkov. p— Pred goriškim sodiščem se je vršil pred dnevi proces proti 43-letnemu Filipu Vončini iz Zgornje Tribuše, ki je bil obtožen, da je brez potnega lista ponovno šel preko meje. Obtoženec se je zagovarjal, da ne premore toliko denarja, da bi lahko plačaj vse takse za potni list. Sodišče ga je kljub temu obsodilo na 4 mesece zapora, 3.000 lir globe iti plačilo >dnih stroškov. p— Disciplinama komisija goriške fašistične zveze je izključila iz stranke štiri slovenske trgovce in obrtnike, ki so bili pred pol drugim letom sprejeti v posamezne krajevne organizacije. Izključeni so bili Evgen Goljevšček v šmartnem pri Kojskem, Pavel Likar na Golu, Viljem Manfreda pri Sv. Luciji In Peter Mrak (Marchi) v Kanalu. Kazen jih je doletela, ker »niso ostali zvesti svoji fašistični pri- p— Pri Sv. Loci Ji je nastal te dni v hlevu posestnika Ivana Krajnika požar, ki mu je uničil tudi njegov dom. Požar se je razširil nad stanovanjsko hišo s tako naglico, da so se domači sami le s težavo rešili. Ogenj je pokončal tudi vso opremo in tramo v je, tako da so se podrti celo zidovi. Proti njemu so se zaman borili domači gasilci in celo oddelek vojaštva. Napravil je 50.000 lir škode. Kraj-nik je bil le deloma zavarovan. — in iz drugih pokrajin p— v Trstu so dobili novega arrmj&ke-ga komandanta. To funkcijo je opravljal doslej neki divizijski general kot vršilec dolžnosti. Za novega poveljnika tržaškega armadnega zbora je bol imenovan general Fabij Scala, M je pred leti poveljeval veronski diviziji. _ V Puli je nastalo pomanjkanje vode. Zato so oblasti prepovedale škropljenje cest, javnih vrtov in drugih takih naprav z vodo iz občinskega vodovoda. Nadalje so odredili, da se vodovod vsak dan ob 16. uri zapre in odpre spet šele ob 6. uri zjutraj. Kdor bi kršil te odredbe, bo sodno kaznovan. Iz akvaristove torbe O raznolikosti rib Nikjer ni toliko raznolikosti kakor med bitji v vodah, kar je samo po sebi umevno, zakaj vode so bile zibel življenja, šele po preteku dolgih dob so se posamezna bitja prilagodila življenju tudi na kopnem. Akvarista zanimajo zlasti ribe, ki so se pojavile šele v početku starega zemskega veka. Najvišja med nižjimi bitji so kakor znano, plaščarji, med katere 3pada brada-vičasti kozolnjak, čigar ličinka se ponaša s hrbtenično struno; nagiba se torej k vretenčarjem. Marsikdo bo mislil, če si ogleda ličinko, da se bo ta po prelevitvi razvila v smeri k ribam. A ni tako. Kakor bi se živalca bala živeti brez zaščitnega plašča, se pritrdi na dno ali na kak predmet in se obda s plaščem. V rodu plaščarjev pa se je vendar našlo stvorjenje med apendikularijami, ki se ni balo razvojnega napredka in ki nas prevaja k škrgoustnici (Branchiostoma lance-olatum). Lahko ga smatramo za predhodnika rib, pri katerih se je iz hrbtenične strune v stremljenju po izpopolnitvi in prilagoditvi razvila hrustančasta, potem pa koščena okostnica. V vodah najdemo še danes marsikatero bitje, ki spominja na pradavne ribe, med živalmi na kopnem pa naletimo redkeje na taka bitja, kar je povsem razumljivo, kajti v vodah niso vplivale izpremembe klime tako pogubno kakor na kopnem, že ob koncu starega zemskega veka so nastopile glacialne dobe, ld so tropske dežele izpre-menile v ledene pustinje ln vzele mnogim kopnim živalim možnost za nadaljnji obstanek. Novejši zemski vek s svojimi po terciaru nastopajočimi glacialnimi dobami je pa še temeljiteje pospravil med živalstvom. V vodah so se ohlajevanja vršila le polagoma in zmerom je büa dana možnost za umik v kraje, pri ja joče življenju. Ce še pomislimo, da so si ribe zaradi množine svojih iker zagotovile v večji meri obstoj kakor živali na kopnem, se ne bomo čudili, da najdemo med njimi zastopnike, katerih prednice so živele pred več milijoni let. Med ribami dobimo različne tipe po načinu razplojevanja, po načinu življenja ah po drugih lastnostih. So ribe, ki se razpla-jajo z ikrami, druge porajajo čisto razvite mladiče kakor sesalci. Ena izroči svoje ikre v nego školjki, druga si zgradi iz vejic in iz rastlinskih odpadkov orehu podobno gnezdo, tretja uporablja svojo slino rs. penasto gnezdo, ki plava na površini, četrta si napravi jamico ali izkoristi kakšno luknjo, peta pa obesi škatli podobne ikre na rastline, šesta nosi ikre in zarod v gobčku... So ribe, ki dihajo s škrgami, nekatere dihajo s pljuči ali pa s škrgami in pljuči, druge s črevjem.. So ribe, ki vztrajajo dalje časa v vlažnem blatu, ker namakajo škrge z vodo, ki jo jemljejo iz votline, za to namenjene, druge si napravijo hermetično zaprte mehurje, v katerih počivajo v blatu brez vode do osem mesecev. Nekatere ribe potujejo iskaje vodo, ker je ta v dosedanjem bivališču usahnila. Tam ob morski obali naletimo na ribe, ki skačejo kakor žabe, ki vrte svoje oči kakor kameleoni. So neke vrste, ki so v mladosti podobne navadnim ribam, potem se v ležejo na bok, nato pa začno oči potovati in se pomikati na nasprotni bok, ki igra zdaj vlogo hrota. Nekatere ribe lju-oijo potovanja brez napora. Prilepijo se na kako ribo, zlasti na morske pse, ah pa na kako ladjo in obiskujejo z njo razna morja. Drugim se razvijejo prsne plavuti v krila, s katerimi lete na krajšo razdaljo, da uhajajo roparskim zasledovalcem. Poznamo ribe, ki se udejstvujejo kot po-bočniki. Mali fanfan se navadno pridruži morskemu psu in ga spremlja na njegovih j potovanjih. Fanfanu požrešni morski pes ne stori ničesar, vse drugo pa zgrabi, pa naj bo to tudi lonec. Zelo zanimiva je riba, ki strelja s kapljicami vode po mušioah, riba, ki je prete-' pač in ki jo ljudje love zato, da se z njo zabavajo. Iz globokega morskega dna se dvigajo ploščate pošasti, ki frfotajo po vodi kakor ptiči po zraku. Nekatere ribe spet se nasrkajo zraka ali pa vode in so prej podobne kroglam kakor ribam. Tudi glasbenice dobimo med ribami, ki jih na morju prav daleč slišimo. To so jate rib, ki proizvajajo glasove s škrgami. Neka manj muzikalna riba proizvaja glasove, ki nas spominjajo na svinjo. Tudi elektrika je nekaterim znana in z njo ubijajo svoj plen. Omenimo naj še ribe s trnki. Glede ribjih barv pa lahko trdimo, da so lepSe kakor pri katerihkoli drugih bitjih.