Poštnina plačana v gotovini Leto IX., št. 38 (,jutro« xix., št. w*y Ljubljana, ponedeljek 19. septembra 19*8 Upraviustvo; Ljubljana, Kjiafljeva O — Telefon št- 3122. 3123, 3124, 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Šelen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Ceije: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. »•oaružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-g-artnerja. taeddiska življenje In svet14 Cena 2 Din Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon št. 3122, 3123 3124. 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izna ja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-. po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor Grajski trg št. 7. Telefon št. 2455. Celje, Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. V s vole nove sveu Trst. 18. sept. i. Ministrski predsednik Mussolini je otvoril svoje tridnevno potovanje po Julijski Krajini z velikim govorom v Trstu. V govoru jc obeležil pozicijo Trstu do njegovega srednjeevropskega zaledja. češkoslovaški problem in nujne učinke njegovega nadaljnjega razvoja, novo italijansko rasno politiko v okviru imperialne politike, ter za zaključek znova lokalne tržaške probleme. Mussolini se je pripeljal v Trst s tor-pednim rušilcern »Camicia \"era«, katerega sta spremljali dve diviziji italijanskih torpedovk. Xa pomolu pred prefekturo so ga -prejeli zastopniki oblasti. V njihovi družbi je odšel preko trga v mestno hišo. Ob 10.30 se jc pojavil na posebnem odru, ki jc sredi dveh visokih simboličnih sider pred mestno hišo mole! daleč na trg, kjer sc je zbralo do 150.000 ljudi. Po dolgotrajnih ovacijah je pričel Mussolini svoj govor, ki je bil ponovno prekinjen z ova-t i i a 111 i. \ /a ctku svojega govora je Mussolini rekel, da je prvič prišel v Trst leta 1910. >„■ pred vojno. Drugič sc je mudil v tem mestu 1. l')_»l. »v času. ko so nas mučila številna vprašanja, kako ohraniti mir«. Zatem jc Mussolini dejal, da ne prihaja v Trst. da bi dvignil moralo tržaškega prebivalstva. ker to ni potrebno, pač pa prihaja zato, da sc osebno prepriča o tem. kaj je bilo do zdaj storjenega v tem mcstu; in da vidi, kako bi bilo mogoče v najkrajšem času doseči končni cilj. Razložil je dalje. kaj je bilo v teku 20 let storjenega za povzdigo Trsta ter za gospodarski napredek njegovega zaledja. Izvajal je o tem med drugim• O vlogi Trsta »Ko je mlada italijanska kraljevina leta 1866 v vojaški zvezi s Prusijo postavila svoje meje na Idrijco, sc je površnim opazovalcem zdelo, da je biLa usoda Trsta zapečatena. Šestnajst let pozneje je Trst odgovoril z dejanjem Oberclanka, dočim jc tržaški iredentizem vžgal vso italijansko mladino. V letu 1914 je dvojna monarhija vrgla kocko. Poskusila je zaigrati najvišje.. Igro jc izgubila. Štiri dolga leta pričakovanja so bila za vas Tržaeanc daljša nego prejšnje polstoletje. Prišla jc zmaga m spet ste bili politično združeni z Italijo. Duševno ste bili združeni že vse čase. Trst je z vnemo nadaljeval svoj pohod. Kar je storil v teh 20 letih, morajo Italijani in tujci ugotoviti z občudovanjem. 20 let pozneje se jc v marcu 1938 izpolnil usodni_dogo-tick, ki sc je razvijal že od leta 187/, kakor to sami dobro veste. Milijoni ljudi so ga hoteli in nihče se mu ni uprl 1 rst se je znašel v novem položaju, a ga jc obvladal. Trst ve, da zemljepis ni nazor m da se počasi maščuje nad onimi, ki ga smatrajo za takega. Trst ne more obrniti in ne bo nikoli obrnil hrbta svojemu morju.« Zali tava po plebiscitih za vse &ai4o«fe v ČSI* Nato jc uuce prešel na evropsKo krizo in je rekel. Kar vam hočem reci, tega mi ne diktira le politika osi Rim-Berlin, ki j? našla svojo utemeljitev v zgodovinskem lazvoju. in tuai ne samo občutek prijateljstva do Madžarov, Poljakov in drugih narodnosti one države, ki se lahko imenuje mozaična država št. 2. Kar vam hočem reči, mi narekuje vest in občutek odgovornosti, ne samo italijanska vest, temveč tudi evropska. Problemi, ki nam jih je vsilila zgodovina, so se razvili do stopnje mučne komplikacije, Rešitev je samo ena, enostavna, logična in radikalna, taka, kakor jo m| fašisti imenujemo totalitarno, rešitev jo plebiscit. Plebiscit za vse narodnosti,' ki bi jih zahtevale, za narodnosti, ki so bile prisilno vključene v ono državo, ki bi morala postati velika Češkoslovaška, a ne kaže danes nobene organske trdnosti. Tre pa je hiteti, če naj se svet še izogne nemirom in komplikacijam. To mora čuti britanski ministrski predsednik, ki se je podal iz Londona v Monakovc kot leteči glasnik miru. Sleherna zamuda bi dovedla do usodnega trčenja. Kljub kampanji iz Moskve se ta rešitev že vrinja v srca evropskih narodov. „Italija sa je svoje mesta že izbrala" Želimo, da bi se v teh poslednjih urah našla miroljubna rešitev. Ce bi to ne bilo mogoče, si želimo, da bi se morebitni spopad omejil. Ce pa se tudi to ne bi zgodijo in bi se za ali proti Pragi razporedil ves svet, tedaj naj vsi vedo, da si je Italija svoje mesto že izbrala.«. Množica je sprejela te Mussolinijeve besede z viharnim odobravanjem ter z velikimi ovacijami Nemčij: in hitlerjevski delegaciji, ki je prispela v Trst in tudi prisostvovala zborovanju. O židovskem vprašanja Potem je Mussolini govoril o židovskem problemu. Najprej je ostro zavrnil one, ki vidijo v rasni politiki Italije posledico vplivov od zunaj, nato pa je nadaljeval: •. Plemenski problem se ni pojavil nenadno kakor to mislijo oni, ki so navajeni prebuditi se nenadno, ker so navajeni dolgo spati. Problem je v zvezi s postankom imperija. Zgodovina nas uči. da se imperiji pridobivajo z orožjem, a obdrže s prestižem. Za prestiž pa je potrebna jasna in tu je Mussolini napovedal, da si js za primer vojne »Italija svoje mesto le Izbrala« stroga plemenska zavest, ki ne kaže le na diference, nego tudi na jasno premoč. Svetovno židovstvo je že 16 let kljub naši pol tiki nespravljiv sovražnik fašizma. V Italiji je bila naša politika do se-mitskih elementov taka, da smo dopuščali pravcato ropanje z njihove strani. Kljub temu bodo židje, ki so italijanski državljani in ki imajo neoporečne vojaške in civilne zasluge za Italijo ali za režim našli pri nas razumevanje in pravičnost. Kar se tiče ostalih, se bodo polagoma separirali. Nazadnje bo svet presenečen bolj nad našo velikodušnostjo kakor nad našo strogostjo. Razen, če nas semiti z onih strani meja ne prisilijo, da radikalno uberemo drugo pot«. »Kar vas. Tržačani, posebej zanima, bo vse storjeno, posebno pa za razvoj in na-' oredek vaše luke, ki je druga v Italiji. Vašmi tovarnam in ladjedelnicam, ki ;ma-ie upravičeno svetovni sloves, bo delo zagotovljeno. Toda za nas fašiste ie vir vseh stvari večna moč duha in zato daiem prednost uresničenju misli, ki je bila 2C0 let ide."l vašesra mest« • pnnolio univerzo, ki se bo formirala v bl:žni:-h letih. Tržačfni 'n Tržačanke, po vsem, kar som vam povedal, vas vprašam: Ali ie kr!o tu med vami. ki ie italijanske krvi in duha. a ki bi mogel 7a en sam trenutek, pravim za en sam bežen trenutek dvomiti o bodočnost* vašega mesta združ°nera z Italiio pod liktorskimi znamenji. ki pomenijo pogum, vztrajnost. eksoanzMo in moč ? Morda imate včas'h vtis. da ie Rim daleč. Toda Rim ie tu. tu na vaših gričih :n na vašem morju, je tu že davna stoletja in bo tu še dolgo stoletja — s svojimi zakoni, s svojim orožjem in s svojim kraljem«. SvseaKssta v Trstu Govor je trajal poi ure. Med ponovnimi ovacijami se je Mussolini z magistrata napotil v bližnjo prefekturo. Popoldne si je ogledal najprej tovarno ladijskih strojev, "nato pa Ladjedelnice, kjer je vpričo 15.000 delavcev c-.vcril gradnjo nove 3o tisoč-tonske vojne ladje Roma in treh 8.000 tonskih motornih ladij, ter spustil v morje dve 15.000-tonski c'sternski ladji. Z motornim čolnom se je nato odpeljal okrog škedenjskega rta. Ogledal si je rafineriji olj »Gaslini« in pulila«. Tudi tam ga ie spreielo okrog 15.000 delavcev. Nato je "v topilnicah železne rude otvoril nekaj novih peč'. Z motornim čolnom se je potem odpeljal spet nazaj po tržaškem zalivu do luke in si tam ogledal njene naprave in javna skladišča. V večernih urah je Mussolini otvoril novi mestni okraj L/ttorio za Corsom. Položil je temeljni kam?n za novi fašistčni dom. ogledal si ie izkopanine nekdanjega rimskega gledališča in otvoril novo palačo zavoda > Brnco d! Napoh>. Na pomolu nred Llovdovo palačo je v poslopju pomorske postaje zvečer otvoril veliko razstavo iavnrh del v Julijski Krajini. Prenočil bo Mussolini na prefekturi. Jutri zjutraj se bo odpeljal preko Občin in v Postoino. ftmta ftiii* • Milki &&1 & V d & * &pe! čsl. ministrskega predsednika na vse prebivalstvo republike — Stališče čsl. vlade onim, ki jih imamo sedaj. Češkoslovaška v sedanji napetosti želi delati za mir. Praga, IS. sept. AA. Ministrski predsednik dr. Hodža je naslovil danes po radiu apel na češkoslovaško javnost. Prebivalstvo je pozval, naj se zadrži mirno in naj spoštuje red. Med drugim je dejal: Vedite vsi, da preživljamo najdrama-tičnejše trenutke v naši zgodovini. Naši državi ponovno preti največja nevarnost. Storimo vse, da rešimo mir. Nikdar nam nista bila bolj potrebna pogum in duhovna moč, kakor zdaj. Beseda o ohranitvi miru velja za druge države. Za našo državo pomeni to vprašanje zagotovitve dostojne bodočnosti naše domovine. Naša zgodovina predstavlja celo vrsto naporov za dosego sporazuma med Cehi in Nemci. Naša naloga je, da storimo vse, kar je mogoče, da se ta sporazum uresniči. Storili smo svojo dolžnost Vsej Evropi je znan potek naših razgovorov z Nemci. Ves svet vc, da smo po zelo težkih pogajanjih našli podlago, sprejemljivo za obe strani. Vlado so obiože-vaii, da je postopala preveč energično. Zavračamo te obtožbe. Storili smo samo svo.jo dolžnost. Dali smo dokaza o svoji dobri volji, ki gre skoro do tega, da se odrečemo samim sebi. Zadušili srno vstajo in to brez preganjanja. S pomočjo posebnega obsednega stanja smo odstranili najhujše. Izjemni ukrepi, ki jih je vlada podvzela, bodo ostali v veljavi vse dotlej, dokler bo to potrebno. Vlada se zaveda dvojne odgovornosti, namreč, da je treba na eni strani ohraniti avtoriteto države, na drugi strani pa se zavedati vseh posledic, ki bi mogle izhajati iz dejstva, da je sudetsko-nemško vprašanje še vedno nerešeno. Zaradi tega se hočemo pogajati. Dejstvo, da svet ceni našo pomiri j ivost in v gotovih stvareh tudi našo energijo, omogoča čvrsto podlago v notranji in zunanji politiki. Češkoslovaška je izpolnila svojo nalogo. Plebiscit ne bi prinesel sasbene rešitve Tudi ostale države morajo to uvideti. Odr.ošaji med Cehoslovaki in Nemci ni treba, da izzovejo nove nemire. Plebiscit bi ne prinesel nikake rešitve. Mi vsi smo o tem prepričani. Tam, kjer je plebiscit mogel prinesti kaj dobrega, je bil že izveden. Ce bi bil na Češkoslovaškem plebiscit potreben, bi se bila mirovna konferenca zanj odločila, Toda plebiscit na Češkoslovaškem je nesprejemljiv, ker bi povzročil nove probleme, čisto analogne Sporazumeli se foonso tudi brez HerJeiaa l Kljub temu, da je Henlein odklonil pogajanja za sporazum s češkoslovaško vlado glede vprašanja manjšin in kljub poskusu vstaje stoji češkoslovaška vlada odločno na braniku popolne nedotakljivosti države, in ne odstopa od politike, katero je vodila tudi do podajanj z zastopniki manjšin, posebno s predstavniki sudetskih Nemcev, od politike, ki je zasnovana na zadnjih vladnih načrtih. Za dosego tega sporazuma vladi zdaj niso potrebni niti Henlein niti ostali sudetsko-nerrsški veljaki, ki so na begu, kajti dogodki. ki so se dogajali pri nas, in posebno še neuspeli poskus vstaje, predstavljajo najboljši dokaz, da ima vlada tesne zveze s sudetsko-nemškim ljudstvom, katerega večina želi sporazum in pomirjen,je med narodnostmi. Vlada ne bo vodila nikake politike maščevanja in preganjanja. Sam© v miru in redu je mo£en sporazum Toda pri vsem tem se mora baviti z vprašanjem spoštovanja zakonov, reda in miru. Glede ohranitve miru in javnega reda ne more ničesar popuščati, ker je le z mirom in redom možno doseči in za-jamčiti sporazum. Ce bi se sporazumeli 7. Nemci in bi pri tem izgubili iz vida vprašanje notranje politike, ki je na dnevnem redu, bj storili napako. Našo državo hočejo porušiti. Zele v'njej sejati paniko med narodnostnimi elementi. Zato se je začela vlada posvetovati s predsednikom republike, ki zahteva učinkovito rešitev. Vlada je želela miru, drugi pa so želeli nemir. Slovaška stranka se je oddaljila ter zahtevala od parlamenta isto, kakor druge narodnosti Tcda more se reči, da je uresničenje avtonomije na Slovaškem in v Pod-karpatski Rusiji na dobri poti in da je treba storiti samo še en korak, da bo zajamčena zvestoba teh dveh narodnosti češkoslovaški republiki. To bo zelo pomemben rezultat sedanje krize. Predsednik vlade dr. Hodža je nato apeliral na vse državljane, da ohranijo mir in red. ter voljo, da branijo s°be in državo. »Tisti, ki je kriv, da se je zdaj treba toliko boriti — je končal dr. Hodža — mora računati tudi na mir. Mi hočemo mir in svobodo! Zdaj je treba močnega duha in srca. To pa mi imamo! ©SIIS če bo treba, bo ČSR tudi sama brez tuje pomoči branila svoje meje London, 18. septembra, h. Zelo dobro informirani diplomatski dopisnik »Sun-day Timesa« ugotavlja, da mora sedaj angleška vlada odločati predvsem o vprašanju ali je Hitlerjev načrt glede plebiscita v eudetskonemških pokrajinah pod mednarodno kontrolo za Anglijo sploh sprejemljiv. Razgovor med Chamberlai-nom in Hitlerjem se čuva kot največja tajnost in niti francoski državniki niso bili točno poučeni o njegovi vsebini. Resnost položaja je angleški vladi zlasti nujno prikazal lord Runciman. Orisal je neomajno stališče Češkoslovaške, ki kategorično odločno odklanja vsak plebiscit in vsako odcepitcv sudetskih pokrajin od republi- ke. Na vsako invazijo Nemčije bo odgovorila z orožjem ne glede na to, ali ji prideta Francija in Rusija na pomoč. Češkoslovaška se bo tudi sama branila. članek se bavi nato z vprašanjem, ali večina sudetsko-nemškega prebivalstva sploh želi pii.biscit in priključitev k Nemčiji. Pisec zelo dvomi o tem. Skupen proglas nemških strank v ČSR Praga, 18. sept. h. Nemška nacionalno-demokratska, nemška demokratska in nemška katolišika stranka so i/dalc danes na nemško prebivalstvo v republiki skupen proglas, v katerem pozivajo prebivalstvo k miru in poudarjajo, da je domovina sudetskih Nemcev v češkoslovaški republiki, ki jim nudi vsa jamstva za mirno življenje. Proglas pravi, da nc gre samo za sudetske Nemce, marveč za usodo vsega nemškega naroda in za bodočnost Evrope. Sudetski Nemci so poklicani, da bodo pionirji sporazuma. One nemške stranke, ki so se svoječas-no priključile Hcnlcinovemu pu.kretu. so sc zopet osamosvojile in so za prihodnje dni žc siklrcale konference svojih zaupnikov, da v ccloti obnove svoje organizacije. Apel čsl. legionarjev Praga, 18. sept. AA. (ČTK) Združenje češkoslovaških legionarjev je objavilo poziv. naslovljen na Nemce v češkoslovaški, v katerem med drugim naglašajo. da so se češki legionarji v svetovni vojni borili za svobodo in da so iz tega boja izšli kot zmagovalci. Tudi sedaj se bodo češki legionarji borili proti vsakemu pritisku Akcija, katero je začel Henlein. je že vnaprej obsojena na neuspeh. Obračajo se na Nemce na češkoslovaškem, naj skupno s Cehoslovaki nastopijo za ohranitev miru ne samo na češkoslovaškem, nego v vsej Evropi. Prarra zferalrs v treh dneh 6 milišen<>v za narodno efrrambo Praga. 18. sept. A A. (ČTK) Snoči je govoril po radiu praški župan Peter Zenkl. Med drugim je povedal, da je bilo na pobudo praške občine v treh dneh v Pragi zbranih za narodno obrambo 6 milijonov kron. ki jih je vplačalo 50.000 ljudi. Kralj v Beograda Beograd, 18. sept. A A. Danes ob devetih dopoldne se je pripeljal v Beograd Nj. Vel. kralj Peter II. Na železniški postaji v Topčideru so kralja sprejeli in pozdravili maršai dvora C'o_ lak-Antic, prvi aduilant Hristic, poveljnik mesta general Star.kovič ter člani civilne in vojaške hiše Nj. Vel. kralja. Povraten bolgarskega kralp Pariz, 18. septembra. AA. (Havas). Bol. garski kralj Boris in kraljica Ivana s a odpotovala danes zjutraj cb devetih z orientnim ekspresom v Sofijo. ftftf" Praga, 18. sept. h. Na osnovi zakona iz leta 1920. je vlada po sinočnji pozno v noč trajajoči seji proglasila z današnjim dnem za vso republiko izredno stanje za dobo treh mesecev. Ta odlok predvideva: 1. ukinitev pisemske tajnosti, 2. nadzorstvo nad političnimi strankami in društvi, 3. splošno prepoved zborovanj, 4. uvedbo cenzure za lisic. Za to omejitev državljanskih svoboščin se je vlada odločila zato. da bi lažje vzdrževala javni red, mir in varnost v državi. Tihotapstvo orožja Prajra, 18. sept. h. Tudi danes je vladal v vsej republiki popoln red in mir. Do incidenta je prišlo ponoči samo v bližini Aša. kjer je skupina oboroženih ljudi napadla češkoslovaško obmejno carinarnico. Napadalci so vrgli na carinarnico dve ročni granati in streljali s pištolami. Ko je prišlo orožništvo, so se umaknili preko meje. Na več krajih so oblasti na meji prijele tihotapce, ki so skušali spraviti na Češkoslovaško orožje in municijo. Med drugimi so prijeli nekega Pavla Palana, Nemca iz južne Moravske. V njegovem stanovanju so našli celo zalogo orožja in municije. Na pokopališču v nekem obmejnem kraju so našli skrite štiri strojnice. veliko množino municije, 60 ročnih Begunci se vračajo razočarani na češkoslovaško Praga, 18. sept. AA. Kakor poročajo, se je zdaj vrnilo veliko število beguncev sudetsko-nemške stranke, ki so pred nekaj dnevi pobegnili v Nemčijo. Javili so se oblastem ter trm med drugim izjavili, da so begunci v Nemčiji organizirani v skupine, ki morajo opravljati poljska dela ter eraditi utrdbe: delajo pa samo za hrano. Begunce iz Češkoslovaške, ki niso hoteli delati pod temi poffoii. so takoj poslali v koncentracijska taborišča. Ameriški čehoslovaki za svofo domovino Ne\v York, 18. sept. Med čehoslovaki, ki žive v Ameriki se je začelo nabiranje prostovoljnih prispevkov za češkoslovaško državno obrambo. Pri čsl konzulatih so se prijavili že številni prostovoljci. w ČSM granat, več zabojev pištol in dva zaboja ekrazite. Tudi gospa fUfttcimanova f e odpotovala v London Praga, 13. sept. h. Ladv Runciman je danes s svojo družabnico odpotovala v London. Na kolodvoru so se poslovili od nje člani Runcimanove misije, ki so ostali v Pragi. Madžarska intervencija v Pragi Praga, 18. sept. Uradno poročajo: Madžarski poslanik v Pragi je včeraj po nalogu svoje vlade protestiral pri zunanjem ministru dr. Krofti proti češkoslovaškim vojaškim ukrepom na madžarski meji. Zunanji minister dr. Krofta je poslaniku izjavil, da so vsi ukrepi, ki so bili izvršeni ob madžarski meji. docela normalnega značaja in niso izraz kakega neprijatelj-skega razpoloženja do Madžarske. Razpust karpatsko-nemške stranke Praga, 18. sept. AA. Včeraj je bila raz-puščena karpatsko-nemška stranka, ki je bila nekak del sudetske stranke. V njej je bilo le omejeno število članov. V tajništvu uredništva sudetsko-nemškega lista >rZeit« je bila izvršena preiskava. rancozi v Londonu Ministrski predsednik Daladier in zunanji minister Bonnet sta se včeraj ves dan v Londonu posvetovala z vodilnimi angleškimi državniki London, 18. sept. h. Na povabilo angleške vlade sta francoski ministrski predsednik Daladier in zunanji minister Bonnet davi ob 8.45. z letalom prispela v London. Na croydonskem letališču sta francoska državnika pozdravila ministrski predsednik Chamberlain in zunanji minister lord Halifax. Daladier in Bonnet sta se najprvo odpeljala na francosko poslaništvo, odkoder sta ob 10. prišla na Downing Street, kjer so se takoj nato pričela posvetovanja. Pred tem je ministrski predsednik Chamberlain sprejel avstralskega visokega komisarja, ki mu je sporočil zagotovilo Avstralije, da bo v vsakem primeru podpirala Anglijo v obrambi miru in demokracije. Posvetovanju, ki je trajalo ves dopoldne in se je popoldne nadaljevalo, so prisostvovali poleg francoskega in angleškega ministrskega predsednika ter obeh zunanjih ministrov še finančni minister Simon, notranji minister Hoare, diplomatski svetovalec angleške vlade Vansittart in stalni državni podtajnik zunanjega ministrstva Cadogan. Po informacijah v poučenih krogih za današnji posvet francoskih in angleških državnikov ni bil določen nikak konkreten program ali načrt. Bistvo in oblika rešitve češkoslovaške krize je še vedno odprto vprašanje. Angleška vlada na včerajšnjem celodnevnem posvetu ni prišla do nikakega sklepa, niti do kakega načrta za nadaljnje pogajanje z Nemčijo, odnosno s Češkoslovaško, v upanju, da bo morda današnja izmenja-| va misli med francoskimi in angleški- mi državniki dala kako pobudo. Osnovo današnjih posvetovanj tvori Cham-berlainovo poročilo o berchtesgaden-skem sestanku in poročilo lorda Runcimana o položaju na Češkoslovaškem. Francoska in angleška vlada sta podrobno poučeni o dejanskem položaju na Češkoslovaškem in upoštevata tudi dejstvo, da je češkoslovaška vlada z uspehom zadušila organizirani upor ter da je popolnoma gospodar položaja. Manifestacije za ČSR London, 18. sept. h. Danes so bila na Trafalgarsquaru, v Hyde-parku in na drugih javnih trgih prirejena velika zborovanja, na katerih so govorili ugledni angleški politiki. Bavili so se z mednarodnim položajem in politiko angleške vlade ter zahtevali, da Anglija brezpogojno zaščiti Češkoslovaško pred napadom. Govorniki so odklanjali politiko plebiscita, češ da bi izzvala po svetu še večjo zmedo. Množice so prirejale velike manifestacije za Češkoslovaško. Sestanek v Godeshergu Pariz, 18. septembra h. V tukajšnjih krogih računajo, da bo Chamberlain v torek odpotoval v Godesberg na drugi sestanek s Hitlerjem. Vrnil se bo verjetno šele v sredo zvečer. V četrtek bodo ponovna posvetovanja v Parizu in Londonu, nakar bosta Anglija in Francija bodisi po diplomatski poti, bodisi po ponovnem osebnem stiku odgovornih državnikov, zavzeli skupno »tališče. Razume se samo po sebi, da bodo o teh razgovorih obvestili tudi Prago. Kronika od sobote do ponedeljka Ljubljana, 18. septembra. Po dolgih dnevih neprestanega dežja, ki je grozilo, da se bo poletje preko mlak kar prelilo v brozgo in sneg, se je nebo začelo zadnji čas spet malo prijazneje odpirati in kljub slani, ki nas je včeraj že malo zgodaj obiskala, in mrazu, ki je pritisnil preko noči, smo danes doživeli izredno lepo, solnčno nedeljo, kakršnih bi si želeli še mnogo to jesen. Izletniki manjšega in turisti večjega stila so v obilni meri izkoristili vreme, da popravijo, kar so zamudili v neskončni vrsti deževnih nedelj. Izletne točke v obližju Ljubljane so bile ves dan poine hvaležnih romarjev, vlaki pa so prav tako razpeljali nekaj tisoč popotnikov na vse strani. Za Rdeči križ! V mestu samem smo dan preživeli v znamenju Rdečega križa, ki je pričel svoj propagandni teden z zb:rko prostovoljnih prispevkov po ulicah in trgih. Na vsakem prometnejšem križišču so dame postavile svoje mizice in v plemeniti vnemi niso izpustile nikogar, ki je prišel mimo, ne da bi odrinil skromnega obola. Vizija svetovnega požara, ki grozotno rase na mejah tretjega carstva, je dala tudi tej zbirki svoj značaj. Naš Rdeči križ je propagandni teden še uvedel pod geslom zimske pomoči stradajočim družinam brezposelnih očetov, a njegovi znaki na ulicah nas te dni obenem tako sugestivno spominjajo časov svetovne vojne, v kateri smo tako živo spoznali njegovo poslanstvo. A naš človek je zakrknjen v svojem srcu. tudi strah pred poslednjimi grozotami mu ne omaje ravnovesja in značaja. Mnogo podjetnosti in prizadevanja je treba, da iz-mamiš od človeka dinar za plemenit namen. In kakor je že od nekdaj navada v takšnih primerih, — največ se na koncu nabere od tistih, ki imajo najmanj. Proslava 2© letake Jugoslavije v Mostah Služila je vzpodbudi in razvedrilu — Odlikovane noše Ljubljana, 18. sept. Na letnem telovadišču Sokola v Mostah je bila danes popoldne ob najlepšem vremenu proslava 20letnice Jugoslavije. Proslavo je priredile Kolo jugoslovenskih sester Moste—Sv. Peter Kmalu po tretji uri so se na dveh okrašenih vozeh pripeijale gospe v pestrih narodnih nošah na so-kolsko telovadišče, kjer so se med tem že bili zbrali številni gostje in zastopniki raznih društev in organizacij, godba Polje pa ie vzbujala prijetno razpoloženje. S prisrčnimi besedami ]e predsednica ga. Erna Lenasijeva otvorila proslavo, pozdravila je vse zastopnike društev in organizacij, zastopnice sestrskih podružnic in centrale ter vse goste, ki se jim je še posebej zahvalila za tako lep obisk. Poudarila je, da je Kolo doprineslo svoj delež ob zgraditvi naše države, zato se hoče prav posebno spomniti tega jubileja, v imenu katerega se danes sirom naše domovin vršijo manifestacije in proslave. Kolo JS je in bo pomagalo graditi, da bo naša Jugoslavija še lepša in srečnejša. Gospa predsednica je nato predlagala vda-nostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II., ki je bila sprejeta z živahnim pritrjevanjem. Osrednja točka proslave je bil govor dr. Branka Aluieviča, ki je poudarjal pomen j Jugoslavije kot čvrste osi, okoli katere je edino zajamčen naš narodni obstanek, kul- i turni, se alni in gospodarski napredek Slovencev, Hrvatov in Srbov. Dvajsetletnica Jugoslavije je dogodek, ki se ga moramo spomniti vsi, ne samo zaradi tega, ker je Jugoslavija ustvarjena s krvjo in tolikim trpljenjem naših bratov, temveč tudi zato, ker je ona naša dediščina, je za nas ustvarjena in nam vsem potrebna. Potrebna pa je tudi naše obrambe. Tembolj je proslava pomembna anes, ker po prilike po vsem ivetu take, da mora vsakega rkrbeti bodočnost našega naro- . da, bodočnost bratskih narodov in vseh I držav sploh. Spomniti se moramo danes vseh onih, ki so z nami vred doživeli osvo-bojenje, pa ga morajo zdaj še enkrat opravičevati, se boriti zanj, ter preprečiti, da ne doživi nekoč naš narod one usode, ki ga je nekoč že tiščala v pogubo. Naša zgodovina je polna svetlih primerov, ko so hrvatski kakor srbski vladarji sanjali o skupnem državnem življenju južnih Slovanov. Obujanje spominov ne sme služiti temu. da bi drug drugemu očitali ali priznavali večje ali manjše zasluge, temveč kot opomin vsem onim, ki smatrajo, da Jugoslavija še ni dejstvo in hočejo še raz-računavati. Razvoj Jugoslavije je v bistvu zadovoljil vse zahteve Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zdaj je naša naloga, da nadoknadimo in izpopolnimo vse, kar je bilo opuščenega ali napačnega. Danes si moramo postaviti smernice za bodočnost, pre-tsklost sme obstojati le kot šola za bodočnost . . Po govoru dr. Aluje^ :ča, ki je bil deležen navdušenega odobravanja, je deklam^ tla učenka III. razreda meščanske šole Olga Tratarjeva pesem »Domovina«. Mnoge gospe, ki so se udeležile proslave, so bile oblečene v narodne noše, pa sta gg. prof. Sič ;n Santl ocenjevala najlepše obleke, ki so bile tudi nagrajene. Nagrad je bilo samo pet, dasi bi jih moralo biti skoraj toliko, kolikor je bilo narodnih noš. Ker pa sredstva tega zaenkrat niso dovoljevala, so bile nagrajene naslednje gospe- prva je dobila ga. Leopoidina Su-bertova krasno vazo in v njej 25 še kra-snejših živo rdečih nageljnov; druga je bila družina Pretnerjeva. ki je dobila kraljevo sliko v zlat .mi okv ru; tretja je bila ga. Malči Ravnikarjeva in je bila nagrajena z lepo vazo in šopkom vrtnic; četrta -o=pa Anselca Kunstlova je dobila zavitek finega pisemskega papirja; pc:a, gospa Fani Vojska pa lepo ročno zrcalo. Po opravljenem sporedu sc gospe, v narodnih nošah zaplesale koK na veseličnem prostoru se je razvila prijetna zabava. snbnr pr nedelje Maribor, 18. septembra Idealno scnftna. prijetna septembrska nedelja je izvabila Mariborčan v prelepo prirodo. Naše okoliške postojanke so zno. preko trupla. Nezavestnega in z zelo nevarnimi poškodbami so ga" odpremili v mariborsko bolnišnico. Njegovo stanje je zelo resno. obmejnem št. Iljn Maribora in okolice dov. Zbrane goste je naty pozdravil starosta br. Ivan Roglič, ki je v kratkih besedah orisal zgodovino Št. Ilja ter njegovo nacionalno borbo kakor tudi veliko vlogo, k: jo je igral Sokol v prebujanju naše meje. Ob zaključku govora so se navzočni spomnili vseh, ki so pripomogli do uedi-njenja Jugoslavije in so zlasti vzklikali kralju Petru in kralju Aleksandru, katerih spomin so počastili z vzkliki »Slava!« Končn' pozdrav, krepki »Zuravo«, je pa veljal najvišjemu Sokolu. Nj. VeL kralju Petru, nakar je godba zaigrala državno himno. V imenu župe je spregovoril še starosta dr. Milan Goušek. nakar se je na telovadišču začel razvijati telovadni spored, pri katerem so nastopili vsi oddelki Ugajala je zlasti pobreška skupina s sodelovanjem pevskega društva »Jadran«. Po sporedu se je razvila prisrčna zabava. Francoski bojevniki spet prisrčno sprejeti Ljubljana, 18. sept. Velika množica Ljubljančanov je nocoj manifestirala na kolodvoru. 2e pred 20. uro so se pred kolodvorom in na peronu zbirali Ljubljančani, med njimi mnogo vojaških in civilnih odličnikov, da dostojno sprejmejo francoske solunske bojevnike, ki se vračajo s položajev na bivšem solunskem bojišču, kjer so odkrili spominsko ploščo našim in francoskim tovarišem, padlim na Dobrem polju. Z majhno zamudo se je ob 21. uri pripeljalo iz Beograda v Ljubljano blizu dvesto francoskih borcev, ki so jih dame takoj obsule s cvetjem in jim je množica burno vzklikala. Francozi bodo nocoj ljubljanski gostje in bodo prenočevali v petih hotelih. Takoj so se razdelili v družine in se v avtomobilih odpeljali med živahnim vzklikanjem Jugoslaviji in Franciji. Gostje se odpeljejo iz Ljubljane že v ponedeljek zjutraj. Zaključek beograjskega velesejma Beograd, 18. sept. p. Jutri bo jesenski velesejem zaključen. Zanimanje zanj je bilo izredno veliko in je vprav danes doseglo vrhunec. Vel sejem si je danes ogledalo okrog 80.000 ljudi. Končno se je stara gospa de Meurgey Je odločila, da pošlje očetu Telesforu, afriškemu mifionarju, naslednje pismo: Dragi oče Telesfor! Vi ste brez dvoma svetnik in vas zelo spoštujem, čeprav ste še mladenič, jaz pa stara ženica, mati in babica. Nihče ne pozna Vaših vrlin in zaslug bolje ko jaz. Saj sem Vam pred desetimi leti pomagala, da ste vstopili v semenišče, m priporočila Vas afriškim misionarjem. ko ste se trdno odločili, da se čim prej žrtvujete. Pazljivo sem srprern.ljal a, zahvaljujoč Vašim »Letopisom za širjenje vere«, Vašo pot na Madagaskar in Dahomey. Prav res, človek se Vam mora čuditi. Skoraj bi Vas biP skalpirali, razsekali na kose ali sežgali In vendar ste se le na poziv predstojnikov vrnili v Pariz, kjer nameravate "ostati le toliko časa, da si opomo-rete. Vse to mi je znano in spoštujem Vas kot misionarja. Na sto je veliko iznena-denje pa sem zvedela, da ste kot izpovad-nil: nadvse nespretni. Predvsem kot izpovednik mladih žen. Tudi mene ste dvakrat ali trikrat spove-dali in vse je bilo dobro. Toda kaj pa prav za prav pomeni spoved starke? »Bila sem raztresena med maso, govorila o neki svoji dobri prijateljici, ujezila sem svojega zeta Laroche- D esnoy ersa itd. Nikoli Vam nimam drugega povedati. Pa to ni moja zasluga, čas je minul (skoraj bi rekla žalibog, pozabivši, da pišem posvečeni osebi), za pravi, veliki ženski greh sem že prestara. Mogoče ste pričakovali, da boste čuli onaka neznatna priznanja, ko sem Vam poslala svojo vnukinjo Lucienno, ki se je nedavno poročila z vicomtom Lucom de Lafailleom? Ali ste se nadejali, da boste moje nedolžno brbljanje čull tudi iz de- vetnajstletnih ust? Da boste v mladem burnem srcu našli siromašne vrline, ki jih izpove šestdesetletna starka? Prav tako se zdi, ker ste tako okrutno poučili to drago dete, da Se potem, ko je zapustila Vašo spovednico, ni upala več izpostaviti intimnostim zakona, ki ste jih ji prikazali tako strašno opasne. Vsedla se je v prvi vlak za Nico in se vsa vznemirjena. jokajoča vrgla v naročje svoji babici. Ljubkovala sem jo in mirila, kolikor seni mogla misleč sprva, da gre za važen dogodek, da je morda Lucienne ničvrednega Lafaillea iznemadila v prenagljenem podvigu. Ko se je moja draga vnukinja malo pomirila, sem jo pričela prav nežno izpra-ševati: me starke znamo z besedami prav tako kot s prsti otipavati rane, ne da bi kaj bolelo. Prvotno sem čula le njeno tarnanje: Ah, liuba babica, kakšna nesreča! Nisem vedela, da je to greh! Rekli so mi, da se žena mora pokoriti svojemu možu! Bog, kako naj poslej živim z Lucom?« Polagoma sem le prodrla v temo razburkanega srca. Prav dobro sem razumela Lucie-nin primer. A Vi, dragi moj oče Telesfor, obžalujem, da ga nikakor niste zapapa-dli. Dovolite tedaj, da Vam ga raztolima-čim. Lucienne seje bila poročila z devetnajstimi leti, potem ko se je dve leti pojavljala na plesih, pri tenisu in v kopališčih, kar je sedaj, tako se zdi, za naša dekleta potrebna priprava za zakon. Vse to je pomešano z mnogimi komplimenti od strani lepih gospodov, z mnogo dvoličnosti, kar se običajno sliši le na eno uho in se sigurno razume slabo, pa vendar ustvarja v duši stalni nemir — na kratko, najboljši način, da se zbucH dekliška radovednost. Odkar je Luc de Lafaille zapustil kon-vikt »Bons Peres«, mu je v iskanju po- znanstva, ljubimkanju in mečevanja potekalo vse njegovo moško življenje- In prav to me je očaralo in pomirjalo pri njem. Ne delajte takega obraza, oče! Takšen veseljak, ki zna biti zabaven in je povrhu še močan in zdrav, je najprimernejši, da v zakonu osreči mlado dekle. To je tudi dokazal, ta simpatični porednež. Luc mi je zelo ugajal in se (tako se nadejam) v moji družbi ni sramoval, že dolgo pred ženitvijo mi je razložil način življenja, ki ga hoče provesti s svojo bodočo ženo. — Hočem, je dejal, — da bo moja žena zaljubljena vame mnogo bolj kakor katerakoli mojih prijateljic; in obratno: da me ona naveže nase in očara bolj ko vsaka druga ženska. Sandala sem se in gledajoč izpod trepalnic tega močnega, krasnega in ljubeznivega dečka, sem si mislila: — Ta sreč-nica se sigurno ne bo upirala! Ko sem opazila da se on vrti okrog moje male Lucienne, kako ji je všeč njegovo dvorjenje, kako postaja zmerom bolj zamišljena, a kasneje zaljubljena, sem vrgla oba drug drugemu v objem, rekoč: Vzesmita se, otroka to glejta, da dobimo čimprej male Lafaille. Zelo rada bi postala prababi- Čim se je Luc de Lafaille oženil, je takoj izvedel v praksi svoje moške sklepe. Ah, ne, moja vnukinja nI imela časa, da se na ženitovanjskem potovanju pritožuje. Ah Vam je, oče, vse izpovedala? Dvomim. Mnogo težje je namreč kaj takega izpovedati mlademu misiooarju, kakor ste vi, pa čeprav skozi leseno ograjo spovednice, nego stari babici, kakršna sem jaz. In jaz sem jo med izpovedjo še hrabrila, objemala in ... tako je vse -prišlo samo od sebe. Nasprotno ste Vi, dragi oče Telesfor. kakor se zdi, večkrat zago-drnjali, pretili s čepico v ograjo in tirjali pokore! Pa kaj je zagrešilo to drago dete' Dovolila je, d« jo njen mož obož&va. Hude poplave v Perziji Teheran, 18. sept. AA. V nekaterih krajih Perzije je povodenj naredila velikansko škodo. Severozahodni del Perzije je skoro ves pod vodo. Posebno hudo je prizadeto mesto Nasaen, ki je skoro do temeljev porušeno. Izpod razvalin so izkopali doslej okoli 1.500 trupel. Horthy gre na lov v Nemčijo Berlin, 18. septembra, h. Madžarski regent Horthy pride prihodnji teden v Nemčijo kjer se bo kot gost maršala Goringa ldeležil lova v Vzhodni Prusiji. V nemških +*> Tvmn neka- kega političnega ozadja ter poudarjajo, da sta Goring in Horthy dobra osebna znanca. Hudo bombardiranje Alicante Alicante, 18 septembra. AA- 23 - ska-drilj po pet bombnikov je letelo v višini 3 000 m nad mestom in metalo na središče mesta bombe. Vseh bomb je P3*110 r'a Alicante danes 40. Med njimi je bilo tudi nekaj vžigalnih. Porušenih je 12 hiš, 22 ljudi pa deloma težje, deloma lažje ranje. nih. a ona njega z vsem svojim srcem. Pripadala mu je z dušo in telesom, kakor ljubica. Vse kar je zahteval od nje, mu ** dala in ni ji bilo neugodno, saj ji je Luc izredno ugajaj Ni imela slabe vesti, saj jc bil njen mož in rečeno ji je bilo: — Pusti, da te vodi tvoj soprog! O vseon tem bi vam ne bila povedala niti besedice, da ji niso Vaša čudna vprašanja po-malem izmamila tajno. Lahko si predstavljate, dragi oče, kakšen učinek je napravilo Vaše apostolsko ogorčenje na isikreno, naivno dušo! Lucienne je prišla v Vašo spovednico mirne vesti, prepričana ,da je vseskoz poštena ženska... Odšla pa je vsa prestrašena, ne vedoč, kaj je v zakonu dovoljeno, kaj ne. Obožavajoč še zmerom svojega Luca, obenem pa v strahu pred njim, ni J135^ drugega zatočišča kakor pri meni. In če bi mene zdaj ne bilo tu? . Vaše teoriie o zakonu, dobri oče Teie-afor. mene ne bodo tako lahko prepričale kakor mojo vnukinjo: mnogo sem doživela in zelo sam trdoglava. Nikoli se Vam ne bo posrečilo dokazati mi, naj se dvoje mladih ljudi, kakršna sta Luc m Lucienne, ljubi s tolikšno obzirnostjo, kakor da še zmerom lebdi nad njima gospod načelnik, ovit v svojo ešarpo. Nasmehniti se moram, če se zamislim v položaj, kakršnega si Vi predstavljate med dvema zakoncema. _ Madaime, če ste sporazumni, podarimo življenje malemu kristjanflku ali se hočemo vsaj potruditi za to. — Gospod, pokoma vaša služabnica aem.. Kadarkoli želite. Takšen naj bi bil, kaj ne, moj dragi misionar, idealni pogovor zakoncev! Glede nežnih intimnosti, vsega, kar ljubeeen le polepša in jo krasi, Vas ie misel nanje razjezi kakor Mojzesa pred zlatim teletom. Ono, kar vzbuja pozornost moških, je očarljiva barva obraza, ki kaže zdravje in mladostno svežost. Zato si izberejo pametne žene v pomoč Khasana rdečilo za ustna in za obraz. Khasana rdečilo za ustna in za obraz polepša in pomladi vaš obraz v par sekundah. Oboje je odporno zoper vreme, vodo in poljube Za diskretno barvanje: Su-perb" za nekoliko živahnejši učinek: Corail ali Carmin, za od sonca zagorelo lice: Khasana Soleil. KHASANA Veliko zborovanje JNS v Kragujevcu Kragujevac, 18. sept. p. V Kragujevcu j<* bilo danes veliko zborovanje pristašev JNS iz Šumadije. Na zborovanju se je zbrala ogromna množica ljudstva i/ mesta in vse okolice. Prirejala je voditeljem JNS viharne ovacije. Na zborovanju so govorili predsednik Peter Živkovič, podpredsednik Jo-van Banjanin, senator dr. Andjelinovič, narodna poslanca Bogoljub Jevtič in Mustafa Mulalič, biv31 n. odni poslanec Vasilije Trbič in še nekateri drugi. Zborovanje je poteklo mirno in v najlepšem redu. Jugoslovensko odlikovanje holandske kraljice London, 18. sept. AA. Včeraj popoldne je bil sprejet v svečano avdijenco v Ha-a~u pri hola^dski kraljici Vilhelmini opol-nomočeni poslanik Jugoslavije v Veliki Britaniji in*Holandiji Dragomir Kasidolac. Ob tej priliki je Kasidolac izročil bolandski kraljici Vilhelmini lento Karagjorgjeve zvezde, s katero je kraljico odlikoval jugoslovenski knez namestnik Pavle ob ^0-letnici njenega vlada. .ja. Kraljica Vilhe.-mina je bila zelo ganjena nad to visoko pozornostjo ter se je za visoko odlikovanje najtopleje zahvalila. Po nalogu kraljice Vilhelmine je maršal dvora priredil kosilo na čast poslaniku Kasidolcu. Potres v Grčiji Beograd. 18. septembra. A A Poročilo seizmološkega zaveda na Tašrnajdanu. Danes zjutraj ob 4.52 in 13 sekund so zabeležili aparati seizmološkega zavoda r»a Tašmajdanu začetek večjega potresa v oddaljenosti 650 km jugovzhodno od Beograda. Največji odklon je bil zabeležen ob 4.45.51 in je znaš-1 192 mikronov s periodo 7 sekund. Začetek tega potresa so aparati zab. ležili ob 5.28. Po velikem katastrofalnem potresu 20. julija letos so se na vzhodni obali Grčije med Dvbejo in AtOto zadnje čase pojavljali številni potresi, ki so naredili od časa do časa precej škode. Vsi ti potresi nastajajo ob tele. tonskih črtah prelomnicah, predvsem na Atika. _______——--- Pol stoletja ie deluje CMD9 darujmo še za pol stoletja! In prav moja Lucienne Vam je imela toliko teh intimnosti izpoveoati! Torej, dragi oče, čeprav ste VI svetnik, jaz pa grešnica, izjavljam, da se v pogledu morale in narave grdo varate! In gotova sem da imam prav. Kadar se dva zakonca tako obožavata kakor Luc in Lucienne, je to prav kakor hostija ali posvečen kruh in Vi bi ae morali tega veseliti, ker je tak primer boljša propaganda proti zakonolomstvu kakor najzgovor-ne^a Vaša pridiga- Oblika in način te ljubezni, mislim, nista važni. Odkar obstoja svet, pozna ljubezen. Roke same iščejo objem, ustne poljub tako sprošče-i no, neprisiljeno, da je bo le pogreška stvarstva, zaradi česar se Bog gotovo ne jezi. To sem povedala tudi svoji vnukinji, dragi oče Telesfor. In ker zaupa svoji babici. se mi je posrečilo ,da se je še isti večer, vesela in pomirjena vrnila k možu, ki je bil že vznemirjen. Ne čudite se, če se ona pri Vas ne bo več izpovedala. Priporočila sem ji svojega prijatelja, nekega jezuitskega patra, ki so mu mlade ženske specialiteta in o katerem pravijo, da je srčno dober. Jaz Vam pa ostanem vseeno verna in ko se vrnem v Pariz, se lahko jezite na mene in me prekolmete, kolikor hočete. Do takrat pa premišljajte o nasvetih, ki jih Vam pošilja Vaša stara upornica, prepričan sem, da Vam je kot spovedniku mnogo v škodo to, da ste bili misionar. Še zmerom mislite, da imate posla z afriškima črnci. Takšne opice so morebiti t trenutku strasti strahovito odurne in, priznavam ,na Vašem mestu bi jim Sploh prepovedala možitev... Ali Luc in Lucienne, dragi oče! Dvoj* tako mladih ljudi! Saj morata bati y trenutku, ko se ljubita, zlata.-. »JUTRO«, ponedaijska Izdaja 3 Ponedeljek, 19. DOiSSS. *= Spet nismo uspeli Grčija ponovno ■ balkanski prvak Kcnčno stanj^balkaniade: Grčija 125, Jugoslavija 114*5* Burnimi]a s», Turčija 28.5, Albanija 4 Beograd, 18. sept. Danes je bil tretji in poslednji dan IX. balkanskih iger. Kar so napovedovali Grki in Turki, se je zgodilo. Grškim zastopnikom se je posrečilo ne le nadoknaditi naskok, ki smo ga imeli pred njimi, temveč so z i„r2dnimi uspehi zadnjega dneva Jugoslavijo ceiO prekosili za 10.5 točke. Jugoslavija se je borila zelo nesrečno. Nekateri atleti so popolnoma odpovedali, razen tega pa se je spet oglasila smola, ki spremlja Jugoslavijo na sleherni balkaniadi. V teku današnjega dne sta bila dosežena dva rekorda in sicer je Grk Tanos postavil v skoku ob palici nov balkanski, Hanžeko-vič pa je v teku na 110 m z zaprekami izenačil jugoslovenski rekord. Končno stanje IX. balkansJ 'h iger je naslednje: 1. Grčija 125 točk, 2. Jugoslavija 114.5, 3. Rumunija 58, 4. Turčija 28.5, 5. Albanija 4. Tehnični rezultati so bili naslednji: 110 lil zapreke: 1. Hanžekovič (J) 15, izenačen jug. rekord, 2. Manticas (G) 15.1, 3. Haid (T) 15.7, 4. Erlich (J) 15.9, 5. Negru (R) 16.4. Zmaga Hanžekoviča nad dosedanjim večkra .iim balkanskim prvakom je bila senzacija dneva. Skok ob palici: 1. Tanos (G) 391, nov balkanski rekord, 2. Eilhardt (R) 380. 3. Cravlos (G) 380, 4. Lenert (J) 370, 5. Iva-nuš (J) 350. 1.500 m: 1. Goršek (J) 4:05.4, 2. Kiss (R) 4.:05.8, 3. Velcopoulos (G) 4:10.2, 4. Rezep (T) 4:22.4, 5. Jucavas (G) 4:23. Našemu drugemu zastopniku Kotniku se je zgodilo isto, kakor v soboto: zaradi stare poškodbe je moral predčasno odstopiti. Savezno vodstvo je vsekakor pogrešilo, da je Kotnika postavilo na to točko. Troskok: 1. Palanotis (G) 14.45 m, 2. Jovičevič (J) 14 m, 3. Lambracis (G) 13.91 m 4. Jonesco (R) 13.59 m, 5. Vico-ku (A) '13.56 m. Met kopja: 1. Papageorgiu (G) 58.48 m, 2. Vamanu (R) 58.43 m, 3. Markušič (J) 57.60 m, 4 Metaxa (G), 5. Kovačevič (J). 400 m: 1. Geren (T) 49.4, 2. Carageor-gis (G) 50.6, 3. Pleteršek (J) 50.7, 4. An-dreadis (G) 50.9, 5. Jordache (R) 52.8. Maratonski tek: 1. Ratsos (G) 2:30:38. Krasen čas, ki je eden najboljših letošnjih v Evropi, 2. Kirikiades (.G), 3. Šefti (T), 4. Selim (T), 5. Gal (R). Vsi naši tekmovalci so prispeli ia cilj, a se niso plasirali, dočim so vsi Albanci odstopili. _ 4x100 m: 1. Grčija 43.4, 2. Jugoslavija 43.9, 3. Rumunija 44.5, 4. Turčija 45.7, 5. Albanija 49.1. Po tej točki so bile balkanske igre svečano zaključene. Grkom so kot zmagovalcem predali pokal rumunskega kralja Ka-rola in darilo atenskega župana Kodasa. Včeraj so bile itte IV. kola v ligi Jugoslavija je poskočila na prvo, Ljubljana pa je padla za eno mesto Včc a j so bile odigrane še poslednje tekme IV. kola v ligi. Razen splitskega izida, kjer je sarajevska Slavija nepričakovano odvzela Hajduku točko, sta obe ostali tekmi dali pričakovana .ezultata. Lestvica se je nekoliko spremenila in je Jugoslavija zasedla čelo. Jedinstvo je zaradi boljše razlike golov prehitelo Ljubljano in se je s poslednjega mesta povzpelo na osmo, ostalo stan e pa se ni izpremenilo. Po odigranem IV. kolu je lestvica tale: Jugoslavija 4 4 0 0 10:2 8 BSF 4 4 0 0 12:3 8 Hašk 4 3 10 10:4 7 Gradianski (Z) 4 3 0 1 16:4 6 Bask 4 2 11 4:3 5 Hajduk 4 12 1 8:6 4 Gradianski (S) 4 112 5:8 3 Jedinstvo 4 1 0 3 4:12 2 Ljubljana 4 1 0 3 3:11 2 Slavija (V) 4 0 1 3 5:10 1 Slavila (S) 4 0 1 3 6:1» 1 Sparta 4 0 1 3 3:10 1 HafSEk s Slavila (S) t % t (it i) Split, 18. septembra. Tekma je bila zelo ostra in na momente surova,, kar je v mnogem krivda zagrebškega sodnika Bažanta. ki je v začetku dovolil preoster ton. Igra je bila obojestransko raztrgana. Za Hajduk sta zabila gola Alujevič in Lemešič, za Slavijo pa Rajlič in Šalapur. Gledalcev je bilo okoli 2.000. Jugoslavija: Sparta 3:0 (2s0) Zemun, 18. septembra. Zelo slaba in nezanimiva igra, ki je le na trenotke pokazala živahnejši tempo. Jugoslavija je bila boljša in je zasluženo zmagala. Gole so zabili v 12. min. in 43. min. I. polčasa Petrovič, v 26. min. druge polovice pa Rakar. Sodnik Stefanovič. Jedinstvo: Slavija (V) 3:1 (2:1) Varaždin, 18. septembra Jedinstvo je igralo dobro in požrtvovalno ter je zasluženo zmagalo. Slavija je bila slaba in se njeni igralci niso prav nič trudili. Gole za Beograjčane so dosegli v 7. min. Arandjelovič. v 24. min. Živkovic, v 40. min. je bil avtogol branilca Jedinstva, po odmoru pa je postavil končno stanje Živkovic. Gledalcev je bilo 1500. Sodnik Nenado-vič iz lndjije je bili zelo slab in ga je občinstvo celo kamenjalo. Prvenstvo LNP Presenetljivi rezultati so bili značilni za nedeljsko kolo Včerajšnje podsavezno prvenstvo I. razreda je prineslo več presenečenj. Nihče ni pričakoval, da bo Jadran z visokim rezultatom podlegel Kranju. V mariborski skupini so sicer zmagali avoriti, toda s precej sreče. V naslednjem izidi: Reka : Svoboda 4*2 (2:0) Vičani so po poslednjem sodnikovem žvižgu gotovo intonirali hvalospev na bo-žico Srečo, ki jim je vrgla tako malo zasluženo zmago v naročje. Ce je imel iz te bo.be iziti kdo kot zmagovalec, je bila do tega upravičena predvsem Svoboda, ki je tokrat postregla z res svežo, povezano in borbeno igro. Borba je bila ves čas zelo živahna in tudi percej dobra. Svobodaši so v prvem polčasu sicer stalno napadali, toda do uspeha so prišli le Rečani. Ko so doses?!! svoj drugi zgoditek, so se jim Svobodeii revanžirali s še krepkejšim pritiskom in od tedaj dalje pa do konca se je razvila prava prvenstvena borba, v kateri so Rečani šele v drugem polčasu mogli nuditi kolikor toliko enakopravnega partnerja. Prvi uspeh so Rečani zabeležili deloma po zaslugi Kokaljeveea prostega. strela, deloma po krivdi Svobodinega neizkušenega vratarja — rezervista. Iz nagle kombinacije je nastala Rečanom kmalu zatem prilika in je Thuma plasiral pod prečko. Vse Svobodino naprezanje do polčasa ji ni prineslo nič pozitivnega. Po odmoru je v že bolj zenačeni igri najprej Slanina postavil na 3:0, Kobal je z enajstko znižal na 3:1, Unterreiter je dosegel zopet iz obranijivega prostega strela 4:1, nakar je Rogelj iz gnječe pred golom postavil dokončni rezultat 4:2. Svobodaši so pač imeli smolo, da niso imeli zanesljivejše moči v vratih; z boljšim vratarjem bi bili dosegli vsaj neodločen rezultat. Sicer pa je bila obramba dobra. Tudi v krilski vrsti ni bilo izrazito slabe točke. Napad bi bil neprimerno uspešnejši, če ne bi bil teko mehak. Z dobro obrambo in s slabim napadom se običajno ne pobirajo lovorike. Toda Rečanom je tokrat uspela tudi ta umet- nost. V resnici jim je bil napad od sile jalov. S par potezami in s precejšnjo dozo sreče, pa je le prišel do uspeha. Kar je bilo v moštvu za napadom, torej srednja vrsta in ožia obramba, to je bilo v reškem moštvu dokaj na mestu in je vse dobro funkcioniralo. Temu ozadju je tudi pripisati, da mehka Svobodina napadalna vrsta ni mogla iz mnogega napadanja izluščiti niti neodločen rezultat. Tekmo je sodil dobro g. Deržaj. Kranj : Jadran 6 s O (4 : O) Nihče ne bi bil pričakoval, da bodo Tr-novčani, ki so mimogrede sedli na čelu tabele, v toliki meri zatajili. In to po izdatni in prepričevalni zmagi Bratstva nad Kranjem v samem Kranju! Toda onim, ki so bili priča dogodkov na Jadranovem igrišču, je vse jasno: po poteku igre je katastrofalen rezultat povsem realen. Nekaj se bodo pač Jadranaši izgovarjali s smolo; že v prvem polčasu so zgubili branilca Marolta in so do konca igrali samo z desetimi možmi. Toda v tistem tre-notku je bilo že 3:0 v nasprotnikovo korist. Poleg tega je bil vratar izredno šibek in je zakrivil par zgoditkov. Ali to opravičuje morda samo izdatnost poraza, nikakor ne samega poraza. Kranjčani so po nedeljskem debaklu na domačih tleh vsekakor precej ugodno presenetili. Postavili so tokrat v polje moštvo, ki je razpolagalo s kolikor toliko prodornim napadom, čigar prva vrlina je bilo streljanje na gol iz vsakega položaja. Ta taktika jim je ob nezanesljivosti čuvarja nasprotnikovih vrat prinesla obilje nepričakovanih uspehov. Delič na levem krilu je bil pred vsemi viden, nekoliko se je od ostalih odvajal še Race. Dobra je bila ožja obramba, v kateri sta branilca opravila že skoro ves posel, tako da je vratar imel komaj trikrat priložnost poseči v dogodke. Srednja vrsta pa je bila najšibkejša zasedena in se mora zahvaliti samo prav slabi igri nasprotnikovega napada, da je šlo brez posebne škode. Tokrat ni mogoče o Trnovčanih povedati skoro nič pohvalnega. Če vsaj mimogrede omenimo Ovseni ka na levem krilu, pa morda še Marna v napadu, smo opravili s I pozitivnimi elementi v moštvu. Vse ostalo je bilo pod kritiko. Igra je bila v prvem delu še kolikor toliko odprta, toda Kranjčani so bili pred ciljem odločnejši. Potem pa so gostje potisnili Trnovčane čisto v obrambo, a so utegnili samo še dvakrat potresti mrežo. Gole so dali Race in Djukič po dva, Delič in Vreček po enega. Sodil je dobro g. Camernik. Hermes:Kovinar5:0 (4:0) Rezultat niti ne pove vsega. Po tem, kar sta moštvi pokazali, in po tem, kar se je na igrišču dogajalo, bi se bil moral rezultat v teku poldruge ure izoblikovati skoro v dvoštevilčnost. Da do tega ni prišlo, ni toliko zasluga Kovinarja in njegove obrambe, ki se je v ostalem hrabro berila, kolikor prevelike sebičnosti posameznih hermežanskih napadalcev. Ko so zapazili, da to ne vodi k cilju, je bilo že prepozno. Siškarji so v obeh delih igre bili absolutni gospodarji na terenu. Njihova obramba je prišla samo v drugem polčasu parkrat do dela in tedaj je bil tudi njihov gol dvakrat v resnejši nevarnosti. Premali izkušenosti jeseniškega napada je pripisati, da je ostala šišenska mreža v obeh primerih brez škode. Najboljši in najbolj soliden del moštva so imeli Hermežani v srednji liniji. Obe krili sta pošiljali nebroj uporabnih in manj uporabnih žog v sredo. V ostalem se moštvo ni mnogo naprezalo, sicer bi takemu protivniku moralo zagosti temeljitejšo pesem. Jeseničani niso pokazali skoraj nič. Niti v napadalni, niti v srednji vrsti ni bilo igralca, ki bi vsaj za silo obvladal osnovne pojme nogometne igre. Bivšega Svobodaša Sako-Zemljaka so postavili v svojo obrambo in ta je skupaj s Korenom dal dober otpor hermežanski napadalni vrsti. Vratar je imel nekaj lepih momentov, pa je temeljito pokvaril tak vtis z nekaterimi za-četniškimi pogreškami. ki so stale moštvo od petih vsaj dva zgoditka. V prvem polčasu se je skoro ves čas igralo na jeseniški polovici. Hermežani so že v prvih potezah resno pritisnili in kmalu spravili par golov pod streho. Po odmoru pa so se Jeseničani menda otresli re-spekta in so za tretjino polčasa prenesli situacijo v drugo polovico, ne da bi si znali razen dveh stvari pripraviti kaj prida pred golom; pike na i pa niso utegnili postaviti niti pred nezavarovano mrežo. Tistih pet komadov so za Hermežane zabili Ferjan dva, Eržan, Turk in Skoporec po enega. Sodnik g. Kušar ni imel težkega posla. Železničar : Slavija 1: o (o : o) Ta tekma, ki je bila odigrana na stadionu ob Tržaški cesti, bi skoraj prinesla veliko presenečenje. Ni mnogo manjkalo, pa bi Slavija nasprotniku odščipnila točko. Po poteku igre sodeč, bi sicer moral železničar zmagati z veliko razliko golov, toda na eni strani je bila obramba Slavije odlična, na drugi strani pa je železničar, jev napad igral precej ležerno ter le redko streljal v kazenskem prostoru. Tudi se zdi, da železničarjev napad ni bil sestav-jea tako, kakor to nekateri igrači po uspešnih nastopih v zadnjem času zaslu. žijo. V polju je bil železničar rabalansirano moštvo, napad pa je imel hibo, da ni znal streljati Tekmo, ki je bila odigrana pred 300 gledalci je sodil g. Nemec, ki spričo fair igre ni imel težkega dela. V prvenstvena predtekmi je rezerva železničarja premagala rezervo Slavije. 9:1. Mura : Rapid 3 : 2 (2:1) Mariborski Rapdd je moral danes dehti usodo marsikaterega, ki je šel po vroči | kostanj v Mursko Soboto. Mura ki je letos v zelo dobri formi, je danes prav zasluženo zmagala. Današnja tekma je bila ena najlepših, kar jih je bilo letos odigranih. Bila je sicer ostra, toda ves čas v mejah dovoljenega, kar je zasluga odličnega sodnika g. Vebleta iz Celja. Miira si je priborila zmago v prvi vrsti zaradi dobre napadalne vrste, ki jo je izdatno in dobro podpirala krilska vrsta, v obrambo je imel Rapid pra.v dobre moči in je zlasti brilji-ral Jandl, ki je rešil marsikatero kočljivo •situacijo. Rapid je zaigral dobro, požrtvovalno in z elanom, vse te vrline pa danes niso zadostovale za zmago. Tudi Rapid je imel svoje najboljše moči v zadnjih for macijah, dočim napad ni bil tak, da bi lahko ustvarjal čudeže. ČSK : Maribor 1: o (1: O) Maribor. 8. septembra Na Rap;dovem igrišču je danes popoldne podsavezni prvak ČSK pobral pni dve točki in sicer Mariboru, ki je izgubili zdaj že svojo drugo tekmo. ČSK si je sicer priboril današnjo zmago s pomočjo izTcdne sreče, in če je bila kdaj kaka zmaga neza-služena, potem velja to za njegovo današnjo. ČSK je dokazal, da razpolaga z dobro enajstorico, ki pa ni brezhibna. Izredno dobra je obramba z vratarjem na čelu, dočim je krilska vrsta prav dobra v de-fenzivi. Napad je sicer zaigral dobro in lepo, vendar ne razpolaga z igrači večjega formata in gre gol, ki ga je zabil, na račun nespretne mariborske obrambe. Maribor je zaigral v velikem »logu in izgubil. Ni pretirano, če trdimo, da bi bilo vsako drugo moštvo, ki bi napadalo s tako silo in toliko streljalo r>a vrata, zmagalo z več goli razlike. Pa se je zgodilo baš obratno: Maribor jc izgubil. V prvi vrsti zato. ker so igrači v nasprotnikovem kazenskem prostoru izgubili živce ter streljali med oblake, ali pa vratarju v roke. Gotovo je. da napadalna vrsta v tej sestavi ne bo žela posebnih uspehov. Zares dober je bil Tičar na levem krilu, vsi drugi pa 90 bili slabi. Krilska vrsta je bila danes boljša kakor zadnjič proti Rapidu, tako v podpiranju napada kakor v obrambi. Na mestu jc bila tudi obramba. Po današnji tekmi bo moralo vodstvo Maribora svoje moštvo nekoliko preurediti in nekatere igrače, ki so trenutno iz forme, zamenjati z novimi močmi. Sodil je g. Macoratti iz Ljubljane v splošnem dobro. V predtekmi je rezerva Maribora v prvenstveni tekmi porazila rezervo R&pida 2:1 (1:1). Nogomet v Celju Celje, 18. septembra. Na Glaziji je danes dopoldne mladina SK Celje premagala SK štore s 5:8 (2:0). Na igrišču pri Skatad kleti pa Je nepriča- kovano ,a zasluženo LaStoo zmagalo nad Atletiki 4:2 (3:0). V okviru športnega dne SK Olimpa so bile popoldne na Olim-povem igrišču tri tekme. Najprej je mladina Olimpa v prvenstveni tetami premagala mladino Jugoslavije 3:0, nato so igrali old boys Celja in Olimpa, zmagali eoOeljand 2:0 (1:1). Sledila je podsavez. na prvenstvena tekma Olimp — Jugoslavija, v kateri je Olimp zmagal 3:1 (1:0). Prvi polčas je bila Jugoslavija v premoči in je imela tudi nekaj prilik, ki jih pa ni znata izkoristiti- V drugem polčasu je prevladoval na igrišču Olimp. Gole za Olimp sta zabita Volk 2 in Flis en?ga, častnega za Jugoslavijo pa Steblovnik. Sodil je g. Vrhavnlk iz Ljubljane dobro. Ostale nogometne tekme Zagreb: Budimpešta 6:1 (3:0) Zagreb. 18- septembra. Za današnje srečanje mestnih reprezentanc Zagreba to Budimpešte je vladalo ogromno zanimanje in je bilo navzočnih nad 8.000 gledalcev. Bih so priča odlične igre domače enajstorice, ki je Budimpešto visoko porazila s 6:1. V zagrebškem moštvu je bilo 9 igralcev Gradjanskega. Domači so bih boljši in so zasluženo zmagah. Odlična je bila cžja obramba Glase r. Brožovič to Hugl, v krilski vrsti je bil izvrsten Kokotovič, v napadu pa notranji trio VVolfl, Lešnik in Antolkovič. Zelo slab je bil Siooš. Madžari so imeli zelo slabega vratarja, ki je zakrivil več golov zaradi nepotrebnega zapuščanja vrat. Branilci so bili dobri, krilci povprečni, napad pa je slabo streljal. Gole so zabili v 9. minuti Lešnik, v 32. VVolfl. v 40, Hrubec, v n. polčasu so Madžari v 8 min. postavili na 3:1 nato je Wolfl v 25. min. zvišal na 4:1, poslednja gola sta pa zabila Hrubec in Lešnik za Zagreb. Sodnik Podubski je bil objektiven. Berlin: Nemčija : Poljska 4:1(1:0) Samo Se danes! Amerikanski Pastir Kostja v muzikalni komediji DONJUANKE Kino Matica ob 16., 19.15 in 21.15 uri Biljardna tekma Maribor—Ljubljana Marib»r, 18. septembra. Danes ob 14. se je pričelo v Maribom v kavarni Jadran tekmovanje mariborskih in ljubljanskih biljardistov ob velikem zanimanju Mariborčanov. Ob 18.30 je bil položaj naslednji: Mariborčan Hobacher je premagal Ljubljančana Eisenbarta s 500: 371, Ljubljančan Orebek pa Mariborčana Otočajia s 500:331, a drugi zastopnik Ljubljane Miloš Seunig Mariborčana Lete ja s 500:343, dočim partija Bender (Maribor) — inž. Bricelj (Ljubljana) ob času našega poročila že ni bila končana, vendar je bil Bender nekoliko na boljšem. Motodirke na Rašico V nedeljo so bile prve motodirke iz Srednje Gameljne na Rašico. Solnčen jesenski dan je privabil številno občinstvo, ki je opazovalo dirko z bregov ob progi- Rezultati so bili: Kategorija do 125 ccm: 1. Anžur (Her-me*) DKW 2:41.3. 2. Fantini (H) DKW 2:42, 3. Blatnik (H) DKW 2:43.5. Turni motorji brez razlike na jakost: 1. Rotar (H) BSA 350 2:40.1. 2. Kunaver (H) Weilliers 250 2:42.1. 3. Čamernik James 1975 ccm 2:47.8. Športni motorji do 350 cem: 1. Skopec (H) Rudge 2:37. 2 Puhar (H) AJS 2.40.8, 3. Lapajne (Ilirija, Kranj) Horex 2:49.7. Športni motorji nad 250 ccm: i Puhar (H) AJS 350 2:36.4. 2. Šubel, Anel 500 2:38, 3 Dcbovičnik 2:39.5. Najboljši čas dneva je dosegel znani gorski prvak Janko Šiška (Moto Ilirija) ▼ času 2:21.8. Velik letalski miting v Celju Nad 12C00 ljudi je z navdušenost sledilo zanimivi letalski prireditvi v Levcu pri Celju Celje, 18. septembra Celjski Aeroklub je priredil ob lOletnici svojega obstoja velik letalski miting na letališču Levcc pri Celju. Včeraj popoldne jc prispelo v Celje 6 vojaških in civilnih letal iz Maribora, Zagreba in Beograda, ki so popoldne začela voziti občinstvo nad Celjem in okolico. Iz Zagreba so prihitela tri lovska letala in izvajala vratolomne akrobacije. Druga letala so trosila propagandne letake za miting. Snoči je bil pred svečano okrašenim mestnim poglavarstvom promenadni koncert železničarske oodbe. Danes dopoldne so se nadaljevali poleti za občinstvo. Po kosilu so pa začele romati ogromne množice ljudi po državni cesti proti letališču. Množice ljudi iz Celja in okolice ter bližnjih krajev so krenile proti k tališču. Cesta je bik natrpana z avtomobili, motorji, kolesarji in vozovi in je nudil promet kar velemestno sliko. Do 14. se je zbralo na letališču in ob državni cesti okrog 12.000 ljudi. Za red so skrbeli stražniki, orožniki in vojska. Miting se je pričel ob 14.30 ob krasnem sončnem vremenu. Najprej so tri letala i« Zagreba izvajala drzne akrobacije, nato pa je prispel ob sviranju godbe zastopnik pokrovitelja Nj. Vis.' kneza Pavla polkovnik Desar in odšel na tribuno, kjer so že bili zbrani častni gostje. Tajnik mariborskega oblastnega odbora Aerokluba g. Pivka je po kratkem nagovoru pred tribuno izročil marljivi celjski jadralni sekciji lep prapor, ki ga je nato opat Jurak blagoslovil. Nato je opat blagoslovil tudi obe novi jadralni letali, ki ju je zgradila celjska jadralna sekcija. Kumica prvemu letalu je bila ga Ropasova, drugemu pa ga Borlakova. Po krstu jc predsednik Aerokluba magister Posavec pozdravil zastopnika Nj. Vis. kneza Pavla, dalje zastopnika centralne uprave Aeroklubov inž. Markoviča. zastopnika bana sreskega načelnika dr. Zobca, župan« Mihelčiča. komandanta mesta polkovnika Miljkovida. zastopnike Aeroklubov Zagreba Maribora. Ljubljane in Kranja ter zastopnike oblastnih uradov, viteških, nacionalnih in kulturnih organizacij, kakor tudt tiska oficirje, zastopnika ZTakoplovnega poveljstva kapetana D.iala in Vesela, slovitega skakača Sajiča iz Beograda in zastopstvo Aeroputa in drugih oblastev. Govor je zaključil z vzklikom Nj. Vel. kralju Petru in knezu namestniku, nakar je godba zaigrala državno himno. Sledila je avtovleka prvega in drugega celjskega jadralnega letala. Nato se je dvignil v višino nad 1000 m skakalec Sajič in se spustil a padalom. Pristal je kraj letališča, na,kar so ga ob sviranju koračnice z avtomobilom prepeljali na letališče. Nato so se dvignili jadralci, za njimi pa kapetan Djal z gospo Ježovnikovo. Izvedel je nekaj lepih akrobacij. Potem sta vzletela kumica ga Borlakova in polkovnik Desar. Ob 16.15 so prispeli iz Zagreba trije bombniki in so napadli improvizirano naselje ob robu letališča. Umetna bomba je hišico zažgala, druga pa porušila. Pri boju *o sodelovali protiletalski topovi, v akcijo so Stopili gasilci. Priznati je treba da je bila ta točka posebno učinkovita. Ob zaključku je drzni letalec Sajič izvajal razne hu-moristične. zato pa ne lahkotne akrobacije In sicer ie občinstvu pokazal letanje letalca novinca. Navdušene nad uspelo prireditvijo so se množice vračale v mesto. Delavski dom v Celju slovesno otvorjen Celje, 18. septembra Danes ob 9. dopoldne so se zbrali pred novim Delavskim domom na Vrazovem trgu predstavniki civilnih in vojaških oblastev in uradov, zastopniki delavskih organizacij in mnogo občinstva, da prisostvujejo otvoritvi m blagoslovitvi Delavskega doma. Po govoru župana Mihelčiča je ban dr. Natlačen otvoril Delavski dom. Po govoru dr. Karlina. predsednika uprave javne borze dela v Ljubljani, so odšli gostje v prostore Borze dela v novem poslopju, nakar je opat Jurak blagoslovil poslopje in je orisal njegov pomen. Sledil je ogled poslopja, v katerem so v podpritličju nameščene kopalne kabine, prhe in toplovodne napeljave, v pritličju pa so zelo lepi prostori Borze dela, v I. nadstropju stanovanje za upravitelja »n za hišnika, v II. nadstropju prenočišča za potujoče delavce m delavke, ali za take, ki potujejo skozi Celje in iščejo tu dela. V III. nadstropju so opremljene sobe za oddajo, na podstrešju so pa moderne pralnice »sušilnice in shrambe za perilo. Iz kotlarne bodo pozneje napeljali cevi v mestno gledališče in jih tam spojili s centralno kurjavo, s čimer bo kurjenje gledališča znatno počen j eno. Madžari v nemških vodah Budimpešta, 18. septembra. AA. (Havas) Madžarska vlada je spremenila svoje dosedanje stališče do Češkoslovaške. Madžarski uradni krogi izjavljajo, da jih je k temu prisililo postopanje češkoslovaških oblasti proti Madžarom na češkoslovaškem. Res so se zadeli madžarski vladni krogi na viden način približevati skrajni nacionalistični desnici in nacionalističnim strujam. S tem v zveni je poslala madžarska vlada protest Češkoslovaški zaradi vojaških ukrepov aa madžarski meji. Madžarski časopisi, ki so očividno pod vplivom vlade v Budimpešti, pttejo čedalje bolj ostro • Cefltaosknrattl ter se pcttaCajeJo vedno huje nad preganjanjem Madžare* onstran meje. Prav tako je značilno, da jb cenzura dovolila objavo proglasa revmo-nistične lige, ki je pisan v nem duhu. _ Ženska vojaška obveznost v Rumuniji Bukarešta, 18. sept. AA. Kralj Kare* je podpisal ukaz. po katerem bodo morale rumunske ženske opravljati obvezno službo v primeru vojne. Po tem ukazu bodo rumunske ženske smele biti vpoklicane pod orožje ali posamič aH v skupinah m £>do določene za službo, ki bo odgovarjala njihovim sposobnostim. Japonske izgube Pari«, 17. sept. b. Po semkaj poročilih z Daljnega vzhoda «e število vse* dosedanjih japonskih žrtev v bojih s Kitajci ob reki Jamsrce ceni na približno JO.UUU. Kitajski generalni štab sporoča, da )e Japonska ofenziva na ol>eh bregovih JangcejB ustavljena, ker se Japoncem navzfeupo-rabi strupenih plinov ni posrečilo napredovati. Kakor se nadalje dozmava. eo Kitaj«« doslej e svojimi obrežnimi baterijami »spe* li potopiti okoli 60 japonskih rečnih lad® različnosa tipa. Obfave Združenje gostilniških podjetij v Pttrfm ie otvorilo lastno pisarno in prireja ser~ virni tečaj. Ob priliki proslave petdesetletnice obstoja Združenja gostilniških podjetij v Ptuju 9e je istočasno »tvorila nova lično opremljena zadružna pisarna ▼ Panonski ulici 5., ki jo vodi g. Jakob M»-hič Uradne ure za člane tega zdruzenja bodo vsak petek od 9. do 12. ure. Združenje namerava prirediti meseca decembra ali januarja za svoje vajence in vajenke obvezni »ervirni tečaj po pragnamu, ki ga je izdelala zvezna uprava m ki ga je potrdila kr. banska uprava. V tečaj pa ee bodo poleg gostilniški vajencev in jenk sprejemali tudi sinovi in hčere čJa/nov tega združenja. Zato ae pozivajo vni Sani in članice gostilniškega združenja v Ptuj« da naj najkasneje do konca oktobra v uradnih unah prijavijo smm ' ee aa aervimi tečaj. ,JšI železniški uradniki v V Ftrencl ln Rimu prisrčno sprejeti — Nadaljujejo pot čez Neapelj v Libijo PJm, 17. septembra. ......, ................................ Iz Ljubljane je nedavno odpotovalo 130 železniških uradnikov s svojimi družinskimi člani na 16dnevno poučno potovanje po Italiji in Libiji, da spoznajo preteklost in sedanjost toliko opevane dežele. Štirje udobni pulmani so sprejeli pisano družbo pod svoj krov in jim morajo nuditi svojo gostoljubnost do povratka. Slovo od domačih in prijateljev je bilo prisrčno. Tudi nekaj radovednežev je kuhalo zavist pri odhodu. Kolikor je bilo mogoče, si je vsak pripravil dodeljeni kotiček v vagonu, da bi čim udobnejše potoval. Že med potjo do Rakeka so začeli obiski. Cez mejo smo šli gladko. Predvsem so se bali kadilci, »oboroženi« z domačimi cigaretami. V Postojni so nam dodelili Italijani še en voz, kar nas je ugodno presenetilo. Zaradi dokaj-šnje zamude nismo mogli obiskati Trsta, ki se je ponašal v tisočih lučkah in se kopal v raznih barvah reklamne razsvetljave. Tudi iz Trsta smo se odpeljali zamujeni. Tovariši-borci, ki so krvaveli v svetovni vojni, so nas opozarjali na posamezne tf>čke bojnih poljan, na strašne jarke in kaverne, ki so zijale v luninem svitu še strašr.eje kakor pcdnevi. Oj Doberdob!... Čeprav se že bliža ura strahov, vendar nikogar še ni premagal spanec. Počakati moramo do Benetk, ki sanjajo med vodnimi cestami. Spati se ne da ter imaš dovolj časa, da se zamisliš v predvideno dolgo vožnjo ter se pri pogledu skozi okno pomenkuješ z naravo. Vlak hiti preko polja, mimo hiš in vrtov. Po njih letajo tu in tam s širokimi kutami pokriti menihi-strahovi. Ko pa gineva noč in se pripelje Avrora. nas pozdravljajo košate oljke, po katerih se vije rodna vinska trta. Zdrknili smo preko Soče. V duši se poraja čustvo, ki ga ne morem izraziti. Prespali smo nekaj večjih mest. Opazili pa smo, da smo se v o rili cd Bolonje do Firence s posebnim vlakom. Raz^sdš ps Flrssscl ln ekoli&i Firenca! Krasne kolodvorske naprave ugodno vplivajo na železničarjevo oko. Zunanjost številnih zgradb se ponaša s širokimi okni ter ne napravi vtisa kolodvora, kakor smo ga navajeni mi. V družbi ljubeznjivih italijanskih tovarišev hitimo v njihove organizacijske prostore, da te okrepčamo p^ 14urni vožnji. Treba je hiteti, da si ogledamo mesto in številne umetnine, ki so shranjene vsepovsod. Lahko smo zavistni našim sosedom za vse krasote, ki so razstavljene in dostopne tujcem in domačinom. Ali naj opisujem vrednost spomenikov, cerkva? Ali naj spravim na papir občutke, ki sem jih imel pri ogledu Loggie dei Lanzi, v Pa-lazzo Vecčhio, v kraljevskih dvoranah galerije Pitti in pri obisku cerkva in muzejev? V nedeljo se je trlo tujcev in domačinov. Kljub silni množici se mi je zasmejal a sreča pri srečanju znanca in prijatelja iz sredine sobotnih mušketirskih sestankov, ki biva že dva tedna v Firen-ci ter študira podrobneje nebrojna umetnostna dela. Hitela sva dalje vsak svojo pot, da vidiva čim več prostranih galerij. Nikdo niti ne misli, da je ura prešla že daleč preko poldneva. Utrujenost in glad nista mogla premagati želje, da vidimo čim več lepega in žlahtnega. Mesto Firenca — četrto najlepše mesto Italije — ima sveje posebnosti. Izvoščki s vojimi rdeče pobarvanimi kočijami, dajejo ulicam prav posebno sliko. Oni poznajo številne ozke ulice, ki tvorijo omrežje teca starinskega mesta. Za ustvaritev modernega in obširnega trga sredi mesta podirajo zdaj mnogo patricijskih hiš in palač. Toda operirati bo treba še mnogo reber mogočnih zidov, preden bo končno-vel.iavno ustvarjen pravi trg. Mesto pa je seveda prepreženo tudi z razsežno mrežo cestne železnice; poleg te pomagajo obvladati cesini promet številni avtotak-s!j;. ki so vsi enaki. Voznina je znosna Pri vsem živahnem prometu pa ta prevodna sredstva ne dajejo nobenih signalov. Zato moramo malomeščam kar pozorno paziti na pohodih po mestu. Popoldne sm<"! napravili izlet v okolico, v priljubljene Fiescle. Ta izletna točka nadkrijuie v ko'lini ležečo Firenco ter je res vabljiva izletna točka. Vrh vzpetine stoji samostan, ki ima majhen muzej s spomini na misijonska dela na vseh kon-tingentih. Tudi z druge strani, z Viale dei CoUi. Z vzpetine rr?d krasnimi parki in vrtovi, smo ogledovali mesto. Na ob- | širnem trgu, ki ga krasi na visokem oo- Zavod za telesno vzgojo v Rimu: vhod v zavod in v stadion stamentu stoječi kip Davida, Michelange-lovo delo, je fotografiral vso družino zgovoren Italijan. Po povratku so nam priredili italijanski tovariši zakusko in družabni sestanek. Izmenjali smo nekaj oficielnih pozdravnih besed ter jim izročili za pozornost sliko mesta Ljubljane. Med tem pa je legel mrak na prostrano mesto. Ogledali smo večerni vrvež po bajno razsvetljenih ulicah. V pričakovanju d.eputacije prijateljev iz Mandžurije je viselo z vsake hiše po več zastav, kar je sliko še bolj oživilo. Dokaj pozno smo se vrnili v naš potujoči hotel. Nepozabni vtisi iz Eisna S posebnim vlakom smo nadaljevali pot proti Rimu. Nastanitev po hotelih je organiziral naš neumorni tovariš Bruno Parma brezhibno. Akoravno za dopoldanski čas ni bilo predvideno nič skupnega, vendar večina izletnikov ni mogla zdržati v udobnih sobah. Rimske glavne ulice so oživele po prihodu jugoslovanskih romarjev. Deputacija treh izletnJkov se je predstavila v našem poslaništvu. Popoldne smo ogledovali s pomočjo treh obsežnih avtobusov znamenitosti mesta. V vsakem vozu smo imeli svojega tolmača, ki so ga z vzglednim zanimanjem poslušali vsi izletniki. .Že lepota sama dvigne gledalca; če pa pripoveduje in razlaga zgovoren Italijan, potem le priveže vse okolje še bolj nase. Akoravno smo se vozili do mraka od spomenikov do slavolokov, od cerkve do zgodovinskih zgradb, vendar si ne domišljujemo. da že poznamo Rim. Nekaka bežna slik bo ostala v spominu, da se lažje vživimo v situacijo pri čitanju umetnostnih del, časopisnih poročil in potopisov Tudi v večnem mestu so nam priredili italijanski tovariši pozdravni večer. Prisostvovalo je mnogo družin ter se je razvil živahen razgovor. Nato šo nam priredili predstavo v svojem kinu: Teatro Dopolavoro Ferroviario di P.cma. Prva noč v Rimu nas je okrepila za nadaljnji spored. V zgodnjih urah smo krenili proti cerkvi sv. Petra. Ze prostorni trg pred baziliko napravi nepozabne utise na obiskovalca. Hiše. ki obdajajo prednji prostor. niso v okras okolici. Predvideno je, da se ti domovi čimpreje zamenjajo z modernimi stavbami. Vstopimo v hišo božjo! Ker so na razpolago tolmači in vodniki z znanjem raznih jezikov, smo tudi mi najeli italijanskega profesorja, ki je razlagal najvažnejše slike in spomenike. Nemogoče je, da v teku enega samega poldneva spoznaš vse umetnine. Najbolj pa spoznaš, da je pripomogel k temu bogastvu ves svet Od spomenika do oltarnih slik. večina raznih mozaikov, se stopnjuje naše občudovanje. Tudi v podzemeljske prostore, v prve začetke mogočne cerkve, nas je vodiia pot. Kratko rečeno, ta bazilika ni cerkev, temveč muzej. V obsežni notranjosti stoji po več skupin izletnikov vseh mogočih narodnosti. Zelo veliko so govorili nemški, pa tudi Madžarov ni manjkalo. Ogledali smo še vatikanski muzej in sikstinsko kapelo. Kar hiteli smo iz dvorane v dvorano. Le na najznamenitejše slike in umetnine smo bili opozorjeni. V podrobnosti se more vživeti le oni, ki ostane v Rimu po več mesecev in je umetnostna zgodovina njegov poklic. Popoldne smo spet ogledovali Rim. Ne samo stari Rim, temveč tudi novi je zanimanja vreden. Kdor hoče imeti o njem pravo sliko, naj ne pozabi na ■ Foro Mussolini«, Nepregledne športne naprave, okrašene z nadnaravno velikimi umetniškimi kipi, ki predstavljajo prizore iz športnega življenja. Menda sem naštel samo okoli arene 70 krasno izdelan h figur. Vsa tla obširnega trga so iz mozaika, v njem čitaš venomer ime sedanjega voditelja in navduševalne stavke za fašizem. Ogromni izdatki, ki pa se baje krijejo. Ogledali smo tudi one naprave, kjer so peli drugo dejanje »Lchengrina«, ko je Hitler obiskal Rim. Da smo se mogli odpočili po tolikih ogledih, je bil za spremembo predviden ogled rimske okolice. Bili smo tudi v ko-pališčnem kraju Aosti. Moderno kopališče vzdolž več kilometrov obale je kljub oddaljenosti vredno ogleda. Mimogrede smo bili opozorjeni na letaTšče. In že je poletelo več naših izletnikov z mogočnim aeroplanom preko mesta. Pravijo, da jim ostane krasota poleta v neizbrisnem spominu. Po znani stari, seduj modernizirani. asfaltirani Via Appia smo dospeli tudi v katakombe Sv. Kalista. Vredno je, da si ogiedaš to obširno podzemeljsko pokopališče. Kakor v začaranem gradu vodijo hodniki mimo večji del praznih grobov. Le deino so ostali grobovi še nedotaknjeni in zazidani. Vodnik nas je opozoril na tak grob, kjer so shranjene še kosti delavca, kar je mogoče razbrati iz napisa in oklesanega orodja, ročne žage. Od hodnikov stran so rodbinske grobnice, kjer so prostori obsežnejši ter so ohranjene freske in razni napisi. Prepričani smo vsi, da nam tako kratko bivanje ne more dati in nuditi, kar ima Rim. Vendar je dobra volja in skupnost izletnikov mnogo pripomogla do veselega in nekaljenega razpoloženja, kar olajšuje vodstvu organizacijo. V avžllenci pri papežu Poslednje popoldne smo spet porabili za obisk okolice. V treh avtobusih smo se odpeljali v Gandolfo — kjer prebiva papež preko poletja v svojem gradiču. Ogledali smo krasno urejene vrtove ter odšli v graščino, kjer se vršijo sprejemi romarjev. Obsežna dvorana skoro ni mogla sprejeti vseh obiskovalcev najrazličnejših narodnosti. Z neverjetno potrpežljivostjo smo čakali prihod poglavarja rimske cerkve. Slednjič so prvi vstopili krasno uniformirani gardisti; nato pa so prinesli papeža v dvorano. Navzoči so ga pozdravili s ploskanjem. Sv oče je nagovoril predvsem novoporočenc, nato pa med drugimi tudi jugoslovenske posetnike. Po petminutnem govoru je blagoslovil natrpano dvorano. Večina obiskovalcev, posebno oni male rasti in to v pretežni večini ženski svet, je bila obrnjena s hrbtom proti papežu ter ga je opazovala v visoko dvignjenih ročnih zrcalih. Tako smo postali pravi romarji. Seveda tudi nismo pozabili zavžit nekaj trsnega soka v znanem letovišču. Neposredno pred odhodom iz Rima so se vsi izletniki poklonili pred spomenikom, posvečenem v svetovni vojni padlim italijanskim železničarjem. Položili smo lavorjev venec z jugoslovensko trobojnico; tovariš-predsednik oblastne uprave UŽC Ljubljana je spregovoril nekaj lepih besed v slovenskem in nato v italijanskem jeziku. Polaganju venca je prisostvoval poleg uniformirane čete fašistov in od- delka železničarske organizacije z dvema zastavama sam italijanski železniški minister v spremstvu svojega prvega tajnika in generalnega dir-ektorza. Železniški minister se je zahvalil za pozornost. V privatnem razgovoru je omenil, da se rad spominja Ljubljane, kjer se je zdravil med svetovno vojno. Rim je za nami. Pot nas vodi v Neapelj. V vlaku je vse zdravo. J* Otaj&aa vdova ss je zastrupila Že osi terka je ležala mrtva v svoji sshl Ljubljana, 13. sept. Sredi lepe, solnčne nedelje so v bežigrajskem okraju, blizu Gramozne jame, doživeli razburljivo, žalostno senzacijo. V hiši št. 5. na Vodovodni cesti so našli 51-letno Ivano B.. vdovo po čevljarskem mojstru in bivšo hišno posestnico, mrtvo v njenem stanovanju. V teh dneh. ko je nebo začelo med jesenske megle in hlad iz polnih prgišč usipati novega solnca, je obupala nad svojim življenjem. Pokojnici, ki je bila po rodu iz Sta-nežič in pristojna v Ljubljano, je pred dvema letoma umrl soprog, čigar delavnica je imela mnogo klientele daleč naokrog saj je imel razen v svoji hiši dolgo vrsto let tudi podružnico v središču mesta. Po njegovi smrti pa so šle življenjske zadeve njegove družine precej narobe. Komaj nekaj mesecev za njim je vdovi umrl oče nato pa iznenada še njena najmlajša hčerka. Pred nekaj tedni je hranilnica, pri kateri je bil že njen soprog nekaj na dolgu, predala hišo za kakšno polovično ceno. To in pa dejstvo, da v družini sami ni bilo pravega razumevanja, je ženo spravilo na rob obupa. Ni dolgo tega, ko se je skušala zastrupiti, a so jo še ob pravem času iztrgali smrti. Takrat niti njeni otroci niso hoteli verjeti, da je imela resen namen, posloviti se od sveta. Od preteklega torka so jo začeli pogrešati sosedje, lzprva so domnevali, da je odšla iz mesta. Danes dopoldne pa so le opozorili stražnika, da bi bilo treba pogler dati, kako je z njo. Stražnik je poiskal mehanika, da je z vitrihom vdrl v stanovanje. V sobici poleg kuhinje so jo našli mrtvo na postelji, kraj postelje pa je bil še kovinast umivalnik z ugaslim ogljem. Zena se je zastrupila s tem, da je bila zvečer prižgala oglje in vdihala ogljikov oksid. V hišo je kmalu nato prispela policijska komisija z zdravstvenim svetnikom dr. Lapajnetom in z dežurnim uradnikom Kettejem. Zdravnik je ugotovil, da je po-kojnica ležala v svojem stanovanju mrlva po vsej priliki že od torka. Na odredbo komisije so truplo prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Krištcfu. »Tisoč tankov m eno d sfero plastik©!" Otvoritev kolektivne razstave afead. kiparja RcrSsr-Kalina se je razvila v velikopotezne manifestacije sa umetnost In ku!ti!?o Ljubljana, 18. septembra. Ob 11.o0 so v Jakopičevem paviljonu slovesno otvoriJi prvo kolektivno razstavo akademskega kiparja Bjr.sa Kalina, ki je po vsej priliki prva umetniška prireditev te vrste v tolikšnem obsegu pri nas. V paviljonu se je zbrala k otvoritvi nmoz ca obe nstva, kolikršne menda od otvoritve Meštrovičeve razstave pred poldrugim desetletjem še nismo videli. Razen predstavnikov umetmšk h in kulturnih korporacij ter oblastev so prišli štev.lni Kalinovi stanovski tovariši ter pisatelji in novinarji, a častno je bila zastopana mladina. Zbrano množico je ob m krofonu — otvoritev je prenašala radijska postaja - — prvi nagovoril predsednik Kluba slovenskih neodvisnih likovnih umetnikov, akademski slikar Stane Kregar, ki je še posebej pozdravil predsednika Narodne galerije in častnega člana kluba dr. W.ndi-scherja z upravnikom Zormanom, načelnika kulturnega oddelka mestne občine dr. Moleta in predsednika društva slovenskih likovnih umetnikov, akademskega slikarja Vavpotiča. Predsednik Vavpotič je nato v imenu društva čestital mlademu tovarišu, ki nam je s svojo razstavo pripravil triumfalno zmago lepote in duha, in tovari-škemu klubu, ki je vpletel s to prireditvijo novo lovoriko v venec svojega dela. Boris Kalin je v ustvaritev tako obsežne kolekcije vložil ogromno duhovnih in materialnih žrtev, zato pa tudi zasluži polnovredno priznanje in podpore mecenov, brez katerih umetnik ne more ustvarjati. Otvoritveno besedo samo je akademski kipar Nikolaj Pšrnat uvedel s citatom iz velikega angleškega optimista, pisatelja Charlesa Dickensa: »Vse je bilo pred nami, nič ni bilo za nami«. Teh besed se človek spomni, ko stopi pred veliko zbirko Kalinovih del, v cel majhen gozd plastike. Njegova žilava roka je v povojnih letih do dna spremenila podobo grobišča naših prednikov pri Sv. Križu in mu dala svojstveni pečat. Leta in leta je mladi kipar molče, brez reklame in brez velikih besed ustvarjal. Razstave so se pod streho Jakopičevega paviljona vrstile druga za drugo, a njegovega imena med gosti te naše skromne in pokrpane hiše n;smo opazili. Zdelo se je. da je Boris Kal n zapustil vrste umetniških tvorcev ter se umaknil v mirno zavetje obrti. Danes pa vidimo, da je doprinesel na oltar slovenske umetnosti največjo žrtev. Molče, stisnjenih ustnic je stal dogodkom in senzacijam ob strani in delal. Raz-drapane razmere povojnih let, neuravnovešenost kritike in pomanjkanje kriterija so dovoljevali, da so se v nebo kovale najbolj nemogoče, včasih vprav fantastične zablode. Boris Kalin pa je vedel in veroval. da pride čas. ko bo treba napraviti konec neredu in ekstravagancam, ko bo treba stvari postaviti na : esto :n jih imenovati .s pravim imenom. Ni še dolgo tega ko je nekdo zp.p;sal. da je neznanje podlaga vsaki umetnosti — zabloda, da še r-smo srečali podobne. Od prvih poizkusov jamskega človeka preko vrhov umetnosti vzhoda. Grčije. Italije g* kakor r~"eča nit vije napor umetniškega ustvarjalca, da čim več ve in čim več zna in na ta način prodre do bistva stvari, suvereno obvlada material, ga cž vi in mu vdahne žarek tistega življenja, ki mu pravimo umetnost. Kipar Boris Ka!;n je o'-no vil neko tradicijo, katere smo se — kdo ve za kaj — sramovali. Odločil s? je. c- i toliko zaničevani in zapostavljeni kiparski obrti pri-Vnn mesto. Vj pt<\ je doumel, da so delavnice, da nava/ne obrtne delavnice starih mojstrov kiparju podlaga, na kateri lahko d?.lie gradi. Ž -Mi od dleta in kiparskega kladiva, nrr.h marmorja v laseh, leta in leta vaje in dela — pa ni viaga, da nekega dne lahko samozavestno T'o-^f^ ■O^v-I-, ~ Von^Ml je Pernat izrazi1 ponos, da jc Klub neodvisnih v dveh letih, odkar obstoji, izpričal resna prizadevanja in napore, da l°pi slovenski umetnosti znova osvoji teren, ki ji je bil nas:lno, pa tudi lahkomiselno iztrgan; da pribori umetn:ku-tvorcu prostor in spoštovanje, ki ga zasluži, če je sin naroda, ki o sebi večkrat in s poudarkom trdi, da je kulturen. V času razbesnelih strasti, negotovosti, unania in oklevanja; v času, ko nenehoma preko radia in časopisov zveni opomin: kultura in civilizacija sta v nevarnosti — v tem času otvaria Boris Kalin svojo kolektivno razstavo. Prisluhnimo njegovemu kl;cu: Tisoč topov, tankov in bombarderjev za eno samo dobro plastiko! S tem je bila razstava otvorjena in gostje so si — kolikor je dopuščala gneča — ogledali dela, ki so napolnila vse tri glavne dvorane, že pred paviljonom vabi monumentalni Snlavar. v paviljonu širnem pa je razvrščenih 42 plastik, kompozicij. študij, portretov in osnutkov v bronu. marmorju, kamnu. lesu. p- čeni glni 'n mavcu, že prvi pogled no razstavi da človeku vtis resne, spoštovanja vredne umetniške volje, ki se iz obsežnega znanja zmagovito prebija do suverenega, duhovnega obvladanja materiie. Razstava zasluži čnn številnpjšega obiska. L. M. Zobozdravnika asistentka z enoletno prakso, išče službo pri zobozdravnika. Gre tudi na .leželo. Naslov v vseh poslovilnicah Tutra. 21801-2 B * ~ o mmmumn Udarci cc^cev po »umnih so se polegli. Brenčanje vitljev. ki jih je gonila živina, da so poganjali mlatilne stroje, je ponehalo. S;kanje lokom oh i ] se ne čuje več, in mlatci so /e spravili v mline svoj metrik, — za-li"-'-žek. ki so ga prejeli za opravljeno mlačev. Že več dni se mlinska kolesa vrtijo z vso naglico; kamni drobijo suho zrnje in rieca no kočah se je po dolgem času smet enkrat najedla kruha, zakaj ko je. ga dobe tudi otroci. Ali verjetno je, da otroci ne bodo dolgo sit', ker jim ho kruha zmanjkalo, ko pa je stegnjenih po njem toliko rok, ki niso doprinesle k njegovemu pridobivanju ne truda, ne sikrbi. imeti ga pa hočeio, kakor bi se bali. da bi se kmet pc bledel. Rog ve. če »e zadrega za kruh ne ho pričela že o svečnici, kot prejšnja ieta? Pozno poletni vetrovi so zapihali nad gozdovi. Tu in tam se že za čuje glas burje, lei zdrvi nad kočo ter zatuli bolestno in otožno, kaikor bi i o davila iesen. Časih za-ropočejo okenske šipe, zažvižga sapa v cerkvenih linah, potem pa se ozrač:e spet nekoliko umiri, le ljubek vetre vleče čez krone jablan, ki klomjo pod težo sadja. V goricah so se oglasili klopotci. Njih glasovi so sveži, radostni in polni življenja. Podobni so iskrosti kukavic v prvih pomladnih dneh. a sčasoma bo izpadel iz marsikaterega maelič, se bo zlomila glasil-na deska, ali se bo pa odkrhmlo pero in klopotec se bo zaganjal sunkovito; drdral bo hripavo po razglašeni deski kakor bi omagal cd večnega vpitja. Gorice žarijo od lepote. Tu in tam jih omoči dež. Kristalno čiste deževne kaplje vise z grozdja, vpijajo vase sončne žarke, ki padajo nanje ske/i sinje lise na nebu, da se gorica vidi ko ležišče dragih kamenov. V zidanicah že pripravljajo posodo za mošt. Sodarji nabijajo po sveže izgotovlje-nih sodih, ?e šalijo, rogozijo doge, zvečer pa ležijo vinjeni na sepih. Takšna je pač navada in «od baje moči. če so sodarji podelil trezni. Po prešah je zvečer živahno. Fantje in dekleta se zbero na podu, si podsucejo hlačnice in podvežejo ianke, tolčeio jabolka in stiskajo jabolčnico. Čarih kak fant zaradi neprevidnosti udari svojo tovarišico s tolkačem po prstih na nogi. da poskoči, zacvili, nato ga pa prekolne in tolče dalje kakor da se nič ni zgodilo. »Vrtiili. vrtiili, Katika! — Kristus, saj si zdelana, kakrr motika jeseni! Je Tomaž vedno pri tebi?« pravi nekdo s poda dekletu. ki vrti ka^to. ona pa mu odgovori: »Tebi pa ie Matilda izpila oči! Kožo od njih še vidim nekje globoko, drugega pa nimaš, sicer bi videl, kako zlagaš pejice. Pa buho v prednjih prcslic?h prestavi, da mi vretenc ne skoči iz žmeka' Saj spiš; ti vrag. pa bi se delal norca iz mane!« Na travnikih se oglašajo kosci in pastirji že gonijo na pašo. Razigranih oči bezga-jo za živino, ki ie začutila nekoliko širšo svobodo in hoče majceno ponoreti: drega se z rogovi, dirja z dvignjenimi repovi po prostranih travnikih in počenja razne vra-golije, ko pa ji je dovolj, se prične pasti. Pastirji se igrajo. Čez sto uh mrgoli na travnikih in razdele se v gruče. Tu se igra- jo kameniti most, tam slepe miši, spet drugod pa »gonijo v hlev prašiča«. Z dolgimi palicami se opirajo v luknje, ki so razvrščene v krogu okrog malo večje jame v sredini ter pazijo, da oni. ki goni prašiča, — lesen jajčast predmet. — ne pride mimo njih v jamo. ki velja za hlev. če je kak otrok počasen, ko udari po prašiču, in mu prvi gonjač seže s palico v luknjo predno je bil s palico tam in, postane gonjač drugi. Otroci se smejejo, jezijo gonjača ter ga vzpodbujajo, časih pa se tudi spro, in oni, ki je dobil zaušnico ali udarcc po hrbtu. zažene palico od se ter se vsede k Pesnici in se bulji. Čez čas pa skoči pokonci, se v zadregi nasmehne, seže po palici in se pridruži igri. — Da. ti časi, ti zlati pastirski časi! — Vse naokrog je svoboda; dovoljeno je kričati, govoriti, le tu pa tam je tveba opraviti kako de!o: zavrniti živino. ali skočiti na njivo v Poleni po naročje koruze, potem pa je mir. Med hrami se pomikajo skupine pijanih mož z vrečami na ramah. Režijo se. govorijo bedarije in pritiskajo na kljuke pri sleherni bajti, četudi je v nji viničar. To so nabiralci bire. Duhovni gospod so v nedeljo- oznanili s prižnice. da jo bodo ta teden pričeli pobirati. Dolgo so govorili o trudu in težavah, ki jim jih povzroča fara, o težkih časih ter še o marsičem, in prosili so farane, naj dado po možnosti veliko, naj ne bo človeka v fari. kateri bi ne segel v žitno shrambo. — Tisti. — zlasti vi-ničarji in drugi siromaki, — ki ne morejo dati žita, naj dado svoj delež v denarju. Pobi-alci so veseli, kadijo tobak, ki so ga dobili od duhovnega gospoda za napitnico ter govorijo, ko so sami med seboj, tudi o gospodu slabo. Ko odidejo pobiralci bire za domačega župnika, se prikažejo pred vrati kaplano-vi, zakaj tudi kaplan morajo živeti. In tudi oni so povedali, da so časi slabi in da prosijo po možnosti veliko. Za temi pride mo'ec. potem organist, za njim pa se prikažejo med hrami trojiški oo. frančiškani, ki jim človek seveda ni dolžan dati. le spodobi se, kakor pravijo sam', ko delijo kot protivrednost za prejeti dar svete podobice. Za temi pridejo še nekateri redovi iz Maribora. Ptuja in še od tolikih strani. Kdo bi jih pač lahko vse naštel! — Ves mcsec smicajo med hrami, ogledujejo strgano, sestradano, izpito deco. ki se še ni popravila od parmesečne lakote in polnijo vreče z darovanim žitom radostno — in zadovoljno. Deca luka nanje izpod čela. Obdarjeni stisikajo svete podobice v pesti in jih takoj uničijo ter odvržejo odse. kakor bi se srdili nanje. Bog ve, kako je to? Saj deca še vendar nima pameti! — Pobožne gospodinje poljubljajo duhovnim gospodom roke in ponižno gledajo v njihova obličja, ko so stresle slamnjačo pšenice v njihovo vrečo. — Tako bo zdaj dolgo, ko bo pa omlačena ajda, se prične bira zopet po vrstnem redu. Po nekaterih krajih je bira prostovoljna, so pa tudi vasi, kjer imajo duhovni gospodje na kmetije vknjiženo svojo vsakoletno terjatev. Nekateri posestniki so dolžni dati mernik pšenice, pol mernika rži, pol mernika ječmona in šestdeset snopov z njive, da ostane gospodu tudi slama. Nekateri pa dado celo več. kakor so jim pač odmerili v časih, ko še o svobodi kmetov ni bilo duha, in so terjali od kmeta desetino po takrat vpeljani božji in člove- ški postavi. Lepo biro nabero. 2500 do 3000 kg zrnja jim obteži strop na župnišču. k temu pa jc še treba prišteti dohodke farnega posestva; ob letu. ko strada deca domala po vsej fari, imajo miši v gospodovi kašči gostije. Ob tem času v Slovenskih goricah prirejajo tudi svete misijone. Pa se je zgodilo, da je bil v fari svetega Avguština človek, posestnik, ki ni čutil dolžnega spoštovanja do misijonov. in je tiste dni, ko je bil v fari misijon. kosil otavo. Bil je lep čas in otava se mu je posušila kakor malokdaj. Kosil jc. sušil, na ušesa p3 so mu donele pesmi pobožne procesije ljudi, ki je hodila sleherni dan okrog cerkve prepeva je: »Duša krščanska sedaj sc potrudi, svetega miši jona nikar ne zamudi « — In ko je zvečer srečaval na cesti sovaščane, so ga gledali z jeznimi očmi. da se mu je zdelo, kakor bi iz vseh pogledov sršela pesem: »Duša krščanska . .*.« Misijon je minil. Trije lepi dnevi so se razkadili in nastopila je deževna doba. Lile so plohe, vmes pa je za kako uro posijalo sonce, in kmetje so kosili, ker je bil pač tisti čas. — Po voden j je zajela vso Pesniško dolino, voda je prekrila travnike, kakor malokdaj ter odnašala sirotnim kmetom s seboj otavo. Nevernik Bolkan se je siuzal; časih se je nasmehnil celo na glas, in ko je videl, kako kmetje lovijo po vodi izginjajočo otavo, je sedel na prag svoje hiše, si zadovoljno podprl obraz z dlanmi ter pričel peti: »Duša krščanslka, drugič se potrudi, otav-nc kositve nikar ne zamudi!« Ignac Koprivec. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani,