vzgoje Področja 40 Vzgoja, september 2019, letnik XXI/3, številka 83 V zadnjih letih prihaja do opaznih odstopanj v vzgoji in razvoju otrok, vse več je otrok s posebnimi potrebami, učnimi težavami in čustvenimi vedenjskimi posebnostmi. Otrokov najzgodnejši razvoj Vpliv nosečnosti, poroda in prvih treh let življenja na otrokove sposobnosti Marjeta Krejči Hrastar, višja fizioterapevtka, je inštruktorica za integracijo refleksov po metodi MNRI® in inštruktorica za BrainGym. Intenzivno se izobražuje in pridobiva klinično prakso tako v ZDA kot v Evropi, in sicer na ravni neinvazivnih tehnik vstopanja v integracijo primarnih možganskih povezav na podlagi gibanja, katerih rezultat je razvoj višjih in nižjih možganskih funkcij. Vodi rehabilitacijski center, ki se osredotoča na optimiziranje možganskega delovanja. Iskana je v Sloveniji in v tujini. Starši poiščejo pomoč, ker sami ne zmore- jo več obvladati težav, s katerimi se srečuje njihov otrok. Simptomi, s katerimi priha- jajo k meni, pa so sledeči: govorno-jezi- kovne težave, disleksija, motnje pozornosti (ADD), motnje pozornosti s hiperaktiv- nostjo (ADHD), avtizem, čustvene težave, duševne stiske, strahovi in negotovost, ve- denjske posebnosti, dnevno/nočno mokre- nje, slabša motorika (groba, fina in grafo- motorika), senzorne motnje, nedoraslost, nezrelost ob vstopu v šolo, preobremenje- nost s šolo. Ko stres ni razrešen Ob študiju tehnik, ki obravnavajo ome- njeno simptomatiko, in s pridobivanjem klinične prakse sem spoznala, da je simp- tomatika lahko velikokrat povezana s po- tekom otrokovega razvoja v najnežnejšem obdobju. V tem obdobju je namreč razvoj njegovega živčnega sistema najintenziv- nejši. Poleg tega je rojstvo velik stresni do- godek za otroka in velikokrat se zgodi, da otrok v tem stresu obtiči, ker mu 'sodobni človek' ne zna več samodejno pomagati, ga pomiriti, da bi izstopil iz stresa. Stres se tako v najnežnejšem obdobju ne 'odplavi' iz te- lesa in otroku vsaka nova neznana situacija še povečuje stres, namesto da bi si nabiral nove izkušnje ter ob njih rastel in napre- doval. Otrok, ki raste s stresom v sebi, ima lahko kasneje težave na različnih področjih razvoja, ki ga omogoča živčni sistem. Hkra- ti te izkušnje vplivajo na to, kako se bo v od- rasli dobi soočal s stresom in ga obvladoval. Kot sem omenila v 82. številki revije Vzgoja (Krejči Hrastar, 2019), telo ne more delova- ti hkrati v dveh sistemih: sistemu zaščite in sistemu napredka; ali deluje v enem ali dru- gem. Tako se otrok v lastni koži ne počuti varnega, zato ne more napredovati (v vseh pogledih). Stresni dogodek, ki se pojavi v tem obdobju, podre prvo domino v gra- dnji otrokovega razvoja in za seboj potegne še ostale. Vzroki za otrokov stres se lahko sestavijo kot napolitanka in sprožijo simp- tome, ki so našteti zgoraj. Domina, ki pade, je lahko le eno neugodje, ki ga otrok občuti ob prehodu iz varnega 'vodnega' okolja v materinem trebuhu, kjer so čutila zavarovana, v ta svet, kjer mora sam dihati, kjer se mora takoj navaditi na silo težnosti, svetlobo, zvok, dotik. Domina je lahko samo pretirana svetloba, ki ji je bil kot novorojenček izpostavljen tik po rojstvu. Sedaj je otrok kot šolar preob- čutljiv na belino listov v zvezku, ki v nje- gove oči sijejo zanj premočno. Morda se je mamica med nosečnostjo ustrašila kakega hrupa ali pa so ga prehrupno pričakali tik po rojstvu in je otrok sedaj preobčutljiv za hrup; težko mu je že v razredu, kjer vsak od vsaj 24 sošolcev brska po peresnici ali lista po knjigi, kaj šele v odmevajoči šolski jedil- nici. Morda se otrok ni plazil in kobacal ter se je v stoječi položaj potegnil neposredno iz sedečega položaja in je na ta način sho- dil, sedaj pa ima težave pri telesni vzgoji in ne more narediti prevala, ima pa tudi velike težave, ko si je treba zapomniti učno snov. Ni vseeno Prav tako je pomembno, da se takoj po rojstvu vzpostavijo sesanje, požiranje in dihanje v sinhronem ritmu, da se ob tem vzpostavi očesni stik z mamo, saj le-ta vpli- va na kasnejše otrokovo vstopanje v soci- alne stike. Dojenje ni dragoceno le zaradi hranilnih snovi, ki jih otrok dobi z materi- nim mlekom, ampak tudi zaradi materine bradavice, ki seže ob dojenju do konca tr- dega neba (dudka in nastavki sežejo le tik za dlesni) in ob potegu otrok naredi pri- meren podtlak, s katerim vpliva na razvoj in gibanje kranialnih kosti, kar omogoča boljši razvoj možganov. Prav tako je Božji načrt upošteval, da se otrok hrani na levi in na desni dojki, saj se na ta način razvijata obe možganski polovici. Otrok, hranjen po steklenički, je običajno hranjen le na eni strani,zato lahko pri njem nastopi razvojna asimetrija. Asimetrija telesa pa je pokazatelj asimetrije možganskih polovic, kar lahko otroku kasneje v življenju povzroča precej- šnje težave. Usta in dlani zavzemajo v senzorni in mo- torični skorji velikih možganov veliki ob- močji, ki sta blizu drugo drugemu, zato so dlani in usta razvojno tesno povezana. Če se naravni mehanizmi gibanja rok ne vzpo- stavijo in ima otrok dolgo stisnjen palec v pest, ne razpre dlani ob opori na roke, se ne prestreže ob padcu naprej, vstran, nazaj, se s težavo potegne z rokami naprej/navzgor, vzgoje Področja Vzgoja, september 2019, letnik XXI/3, številka 83 41 ima lahko kasneje težave z artikulacijo, go- vorom in vsemi dejavnostmi, pri katerih je potrebna fina motorika. Čas, preživet na trebuščku, je za otroka v prvem letu življenja ključnega pomena za razvoj njegovih možganov zaradi 10. kra- nialnega živca (nervus vagus), katerega av- tonomna veja oživčuje prebavne organe in po katerem je glava nevrološko povezana s trebuščkom. Trebušna lega otroku omogo- ča oporo na roke na trdi podlagi (poskrbi- mo, da ni odlagan le na mehko podlago), saj se tako integrirajo refleksi rok, ki vpli- vajo na celosten razvoj dlani in rok, kar je pomembno za grobo in fino motoriko in posledično za funkcionalno uporabo rok. Pri delu z otroki se pogosto srečujem tudi s slabo oživčenimi stopali in neintegriranimi stopalnimi refleksi, kar povzroča hojo po prstih, ploska stopala, pretirano pokrčene prste na nogah, stopala, ki so obrnjena pre- tirano navzven ali navznoter. Te spremem- be stopal se kasneje odražajo kot težave v mišljenju, dojemanju in povezovanju v kontekst, včasih tudi kot odsotnost govora. Komercialni svet moderne starše zasipa z vsemi mogočimi pripomočki za sedenje, zibanje, s hojicami itd. Lupinice so varen pripomoček zgolj za transport dojenčka, saj je otrok v lupinici v 'banana' položaju, ki ukrivlja hrbtenico in onemogoča izravnavo trupa. Hkrati je pri tem glava izven osi po- ravnave, s tem je tudi hipofiza izven osi, kar negativno vpliva na sproščanje hormonov sreče. Pravzaprav je ta ukrivljeni položaj enak položaju, ki ga zavzemajo starčki, ko ne zmorejo več poravnave ob vsakodnev- nih aktivnostih. Mi pa dojenčke s fiksira- njem v lupinico silimo v ta položaj … Vsekakor je priporočljivo, da gre pri do- jenčku v prvem letu vse po načrtu samodej- nih refleksov, kot prikazuje shema pravilne- ga razvoja (Slika 1: Critical Developmental Milestones You Won't want Your Child to Miss, 2015). Elektronske naprave Dotakniti se želim še vpliva mobilnih tele- fonov ter računalniškega in drugih ekranov. Vemo, da telefoni sevajo, sevanje pa se v vodi okrepi. Če noseča mamica drži telefon preblizu trebuha, to neugodno vpliva na razvoj otročička, mama pa živi v drugem svetu, nepovezana s seboj in z bitjem, ki prihaja. Impulzi ekranov so preveč intenzivni za otrokove oči in možgane. Zmotno je mišlje- nje, da se bo otrok veliko naučil z ekranov. Otrok se v prvih letih življenja lahko uči iz- ključno izkustveno. Lahko mu več tisočkrat pokažemo filmček, kako se natoči voda iz vrča v kozarec, pa se ob tem ne bo naučil fizikalnih zakonitosti o teži vrča in sili, ki je potrebna za prehod vode iz vrča v kozarec, dokler ne bo nekajkrat poizkusil sam. Dr. Carla Hannaford (2007) v knjigi Smart mo- ves opisuje tudi, da je finomotorična koor- dinacija očesnih mišic, ki omogoča binoku- larni vid, zrela za procese učenja in branja šele v starosti 7–8 let; če oči do te starosti niso zrele za branje, niso zrele niti za upora- bo ekrana. Količina impulzov z ekranov pa možgane tako preplavi, da otrokom, ki so prezgodaj izpostavljeni temu, ne pritegne pozornosti nič drugega kot le ekran. Človek je celostno bitje Dragocen uvid s pomočjo tega znanja je za nas tudi čustveni vidik. Pri sodobnih otro- cih zaznavamo vse več čustvenih izbruhov, opozicionalnega vedenja, pomanjkljivega odzivanja na usmerjanje s strani staršev, učiteljev in vzgojiteljev. Vse to je lahko po- vezano z vplivi sodobne prehrane, izposta- vljenostjo ekranom moderne tehnologije in tudi velikim maminim stresom v prvih mesecih nosečnosti. Današnji starši so odraščali v času, ko je bilo 'moderno', da se je otrokom v vsem ali skoraj v vsem ugodilo. Ko ti razvajeni mladi ljudje postanejo starši, v kritični fazi otro- kovega razvoja niso pripravljeni, da bi svoje potrebe dali na drugo mesto in najprej za- dovoljili potrebe otroka. Po zakonih narave je, da morajo biti v prvem, najnežnejšem obdobju otrokove potrebe pred potreba- mi starša, saj le tako dojenček na telesni ravni zazna, da je sprejet in ljubljen in da je to zanj varno okolje. Ti starši sami niso prejeli jasnih meja, zato se ne zmorejo od- povedati sebi v dobro otroka in mu s tem dati potrebne varnosti. Gre za razumevanje in sledenje naravnim potrebam otroka ter ustvarjanje primernega varnega okolja z ja- snim postavljanjem meja. To je lahko eden od vzrokov, da je vsaka naslednja generacija manj funkcionalna. Seveda so tu izvzeti vsi ljubeči starši, ki se trudijo in sledijo potre- bam otroka. Opaziti in se čim prej odzvati Metoda MNRI, o kateri je bilo več napisa- nega v pretekli številki revije Vzgoja (Krej- či Hrastar, 2019), je ključ za pomoč, kadar opazimo zgoraj omenjene odklone in za- ostanke v razvoju. Za strokovne delavce je zelo pomembno, da omenjene nepravilno- sti v razvoju opazijo čim prej, ne šele takrat, ko se pojavijo vedenjske in učne težave v šoli, saj je odpravljanje težav v zgodnjem obdobju veliko lažje kot v adolescenci ali kasneje. Slika 1: Shema pravilnega razvoja v prvem letu. Literatura • Critical Developmental Milestones You Won't want Your Child to Miss (2015). Dostopno na: https://ilslearningcorner. com/2015-09-critical-developmental-milestones-you-wont- -want-your-child-to-miss/?fbclid=IwAR0mhgoGo0B4DruRx llQr5Bzp2EXC9PsobRqntXc1oN3. • Hannaford, Carla (2007): Pametni pokreti. Zašto ne učimo samo glavom: gimnastika za mozak. Buševec: Ostvarenje. • Krejči Hrastar, Marjeta  (2019):  Metoda MNRI®.  V: Vzgoja (Področja vzgoje), letnik XXI, št. 82, str. 36–37. • Masgutova, Svetlana (2010): Integracija otrokovih dinamičnih in posturalnih refleksov. Za interno uporabo. • Spitzer, Manfred (2017): Digitalna demenca. Celovec: Mohor- jeva. • Spletna stran: www.masgutovamethod.com • Spletna stran: www.masgutovamethode.nl Podrobneje bomo o tem govorili na delavnici Vpliv nosečnosti in poroda ter prvih treh let življenja na otrokov kasnejši razvoj, ki bo 30. 11. 2019 v Ljubljani. www.dkps.si dkps.seminarji@gmail.com