http://www.unipg.it/bacheca/isprs , bodo zbrani in objavljeni v zborniku, ki bo izšel čez mesec ali dva po zaključku strokovnega srečanja. Za morebitne dodatne informacije v zvezi z zbornikom lahko pišete na moj naslov: katja.oven@institut-gf.uni-lj.si . Prispelo za objavo: 1998-03-03 Evrops kon uporabnikov SPLOŠNO Katja Oven Inštitut za geodezijo in fotogrametrjijo FGG, Ljubljana renca racle v letu 1997 V času od 6. do 11. aprila 1997 je potekala na Dunaju Evropska konferenca Orade uporabnikov (EOUG'97). Dogajanje je bilo kar intenzivno, saj so vzporedno potekali štirje dogodki; tri konference in razstava proizvodov. Vzporedno so potekale konferenca uporabnikov (European Orade Users Group ), konferenca razvijalcev s programskimi orodji Orade (Orade Developers), konferenca partnerjev Orade (Orade Aliances). Na spremljajoči razstavi pa so razstavljali strojno in programsko opremo. Strojno opremo so razstavljali pomembnejši proizvajalci strežniške opreme, primerne za večje podatkovne baze, kot npr. IBM, DIGITAL, HP, SG, TANDEM, SUN. Programsko opremo so razstavljali Orade in njegovi partnerji ter druge programske hiše, ki razvijajo proizvode na tehnologiji Orade. Od svetovno znanih proizvajalcev GIS-ov so bili prisotni Maplnfo, Bentley in Integraph, pogrešali pa smo podjetje Esri. Aktivno sva se udeležila konference EOUG, na kateri je bilo predstavljenih prek 250 raznih prispevkov v devetih glavnih področjih programske rešitve: Orade, orodja Orade, razvojna orodja, tehnologija strežnikov, Orade RDB, vlada, omrežno delo, podpora poslovanju in orodja za skupinsko delo. Med množico prispevkov je bilo kar težko izbrati najaktualnejše prispevke, še posebej, ker so se prispevki večkrat časovno prekrivali (vzporednost sekcij), zato sva si razdelila tematike tako, da sva lahko poslušala čim več prispevkov, ki so naju zanimali, to pa je bilo področje in trendi nadaljnjega razvoja, možnost vključevanja prostorskih podatkov v RDE in tehnologija Web. PROSTORSKI PODATKI Z razvojem poslovanja in tehnologije so se povečale zahteve po različnih informacijah, ki lahko vsebujejo tudi sliko, zvok, geolocirane podatke ipd. Danes lahko te podatke shranjujemo tudi v relacijskih bazah podatkov, v katerih smo včasih lahko hranili samo alfanumerične podatke. Sedaj lahko v eni bazi podatkov povezujemo alfanurnerične in multimedijske podatke. Očitno je, da se tudi shranjevanje prostorskih podatkov seli v relacijske ter objektne baze. Pomemben premik pomeni spoznanje, da GIS ni nekaj izjemnega, temveč ga v osnovi sestavljajo Geodetski vestnik 42 ( 1998) 1 le podatki z določenimi značilnostmi, te podatke pa je treba integrirati v obstoječe podatkovne strukture organizacij. Za shranjevanje prostorskih podatkov je ORACLE razvil Spatial Data Option (SDO), ki omogoča shranjevanje, vzdrževanje in uporabo prostorskih podatkov v relacijski bazi podatkov. Zato, da so podatki dostopni v realnem času, so morali razviti ustrezno tehniko shranjevanja in indeksiranja. Podatki so združenini skupaj tako, da odslikavajo realno stanje v prostoru. To pomeni, da so objekti, ki so si blizu v prostoru, tudi zapisani blizu skupaj v bazi. Podatki so združeni v skupine glede na njihovo lego v prostoru v danih razsežnostih. Za dostop do teh podatkov se uporablja dvozaporedni povpraševalni model. V prvem zaporedju se hitro poišče majhno število primernih zapisov glede na filter, v drugem zaporedju pa se uporablja natančen izračun, kjer je končni odgovor na zastavljeno povpraševanje. Ker so tabele s prostorskimi podatki običajno zelo velike, se lahko uporabi delitev tabele na dele. Parametre za dele moramo dati pri definiciji tabele. Ob naraščanju tabele se le-ta avtomatsko deli na dele glede na podane parametre. Delitev zelo velikih tabel je pomembna zaradi hitrega dostopa do podatkov. Morebitno, začasno slabšo funkcionalnost prvih različic SDO so začasno nadomestili klasični ponudniki GIS-ov s svojimi izdelki (npr. Mapinfov SpatialWare za Orade in Esrijev Spatial data engine za Orade), vendar v končni fazi lahko pričakujemo polno funkcionalnost RDBMS-ja in objektnih baz tudi na tem področju. Razvoj shranjevanja podatkov v relacijsko-objektni tehnologiji je intenziven, Orade tesno sodeluje z Integraphom in Bentleyem. Zanimivo vprašanje pa je, kaj se dogaja z odnosi med Oradom in Esrijem, saj sta podjetji lansko leto podpisali dogovor o sodelovanju na tem področju. Na razstavi je bilo prikazane veliko programske opreme, ki je delovala na bazi ORACLE z opcijo SDO. Proizvajalci imajo različen pristop pri izgradnji programske opreme nad bazo SDO. Nekateri za dostop do baze uporabljajo standardni ODBC ali SQL*NET (Intergraph, TIMC Izrael), drugi pa so za dostop do podatkov izdelali lasten vmesni aplikacijski strežnik, ki služi za komunikacijo med bazo in odjemalcem (Mapinfo, ESRI). Najboljši primer dobre uporabe te tehnologije na zadnji različici SDO (7.3.3) je po našem prikazal podjetje Intergraf s izdelkom Geomedia, ustrezne rešitve pa pripravljajo tudi za okolje Web. V pogovoru z zaposlenimi iz Orada direktor oddelka za prostorske informacijske sisteme ni zavrnil možnost dodatnega svetovanja in posredovanja zadnjih informacij o tehnologiji shranjevanja prostorskih podatkov, vprašanjc pa je, ali smo ob tako skromni kadrovski zasedbi, kot jo imamo, sposobni aktivnejšega spremljanja tega, tudi za nas pomembnega informacijskega segmenta. ORACLE8 Druga pomembna novost je bila predstavitev Orade 8, objektne relacijske baze podatkov. Objektna tehnologija predstavlja nov način izdelave aplikacij, ki omogoča hitro in enostavno vzdrževanje. Temu trendu je sledil tudi Orade z razširitvijo relacijske baze v smeri možnosti opredeljevanja objektov v bazi. Za podporo objektom v relacijskih bazah podatkov (tudi podpora prostorskim povpraševanjem) nastaja nov standard ANSI SQL3. Objekt v relacijski bazi predstavlja podatke in Geodetski vestnik 42 (1998) l metode za delo s podatki. Za razliko od tipično objektnih baz podatkov pa objektno-relacijska baza podatkov omogoča uporabo objektov v relacijah. Relacijske tabele in objektni podatki so prisotni v isti bazi podatkov. S tem so rešeni tudi problemi, kot so zaščita podatkov, avtorizacija dostopov, backup in recovery. Orade 8 podpira tudi zelo velike multimedijske tipe podatkov (binary large objects - LOB), ki so lahko veliki do 4 gigabytov. V tej različici Orade so tudi druge novosti. Omogočeno je deljenje tabel in indeksov na dele. S tem je omogočen paralelizem pri povpraševanjih in vzdrževanju teh podatkov, kar močno izboljša hitrost odziva. Dodali so tudi podporo za Java procedure. S tem nudijo možnost podpore svoji filozofiji t.i. Network Computing Architecture. Možno je definirati tabele kot indekse, kar je predvsem uporabno pri raznih šifrantih, ker to pospešuje hitrost dostopa do podatkov. Uradno je proizvodna različica Orade 8 na voljo od junija 1997. INTRANET Na konferenci so veliko govorili o tehnologiji Intranet in aplikacijah. V svetu se ta tehnologija hitro uveljavlja zaradi svoje cenenosti in obvladljivosti. Intranet aplikacije so namreč zelo enostavne za vzdrževanje, ker se programska šifra nahaja na enem strežniku in ne več na velikem številu odjemalcev. Na razstavi je bilo kar nekaj proizvajalcev z orodji za izdelavo tovrstnih aplikacij. Poleg Oradovih izdelkov, ki podpirajo celotno osnovno poslovanje v tehnologiji Intranet, sva si ogledala tudi izdelke neodvisnih proizvajalcev. Najbolj simpatičen nama je bil Netdynamics. Le-ta omogoča povezovanje z različnimi bazami podatkov in oblikovanje aplikacije v jeziku Java. To pomeni, da je aplikacija neodvisna od platforme, na kateri se izvaja. Ima tudi dokaj dobro dodelana načela zaščite dostopa do aplikacije in podatkov. Omenjeni izdelek je bil kot zelo kakovosten omenjen tudi v PCMagazine (10. september 1996). OSTALO Zanimala so naju tudi Oradova orodja. Vtis je, da je Orade veliko naredil tudi na tem področju. Designer in Developer 2000 sta zaokroženi razvojni orodji. Omogočata tako faze modeliranja poslovnih procesov kot generiranje izvedljive kode. Da se programi izvajajo primerno hitro, pa ni dovolj imeti samo hitre računalnike, temveč mora biti optimizirano tudi izvajanje programske kode. Kar nekaj razstavljalcev je demonstriralo programsko opremo za optimizacijo stavkov SQL. Če dela aplikacija na Orade bazi počasi, je možno samo dvoje; ali je računalnik veliko premajhen za določen obseg dela, druga, pogostejša pa je, da stavki SQL niso ustrezno zasnovani oz. delajo drugače, kot bi si želeli. Za odpravo teh pomanjkljivosti je na trgu že veliko programske opreme za spremljanje delovanja stavkov SQL, boljši izdelki pa tudi že ponudijo možne načine za izboljšavo le-teh. Prispelo za objavo: 1997-12-10 Iztok Fojkm; Uroš Mladenovič Geodetska uprava Republike Slovenije, Ljubljana Geodetski vestnik 42 (1998) 1