.jllMIff f	—
»h.ja V«k da. r.xen sobot, srdelj
in pr«snlkov. t~ *
—jgjroeo
, ET0-YEAR XXVIII.	Cen« U.U je KS.00

<undaya and Holid«y».
PROSVETA

GLASIL O SLOVENSKENARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uredniški ln upravniftkl prostori: M67 8. Um »dalo A v«.
Office p t 1'ublualiun: *557 SOOfK niwnd«le Ave.
Telephonr, Kockwell 4904
KnUred m arcond-clM* Mttei Januarjr 1«. IMI, at tka poat-offic« at Cktaavo. llliaoto. unSar th. Act of Coaara« ot Marali ». W7».
CHICAGO, II.L., PETEK, 1. FEBRUARJA (FEB. 1), 19.15.
SubacripUon 16.00 Yr«rly. STE V.—NI'MUK K 23
Accoptance for mailing at speci«! r«te of postage provided for ln oection 1108. Act of Oct. 3. 1017, «uthoris«d on Jun« 14, !»!••
rdita notranja borba v glavnem mestu za kontrolo nad NRA
Velike korporacije odobravajo začasno podaljšanje zakona obnove, ampak o sugestijah organiziranega delavstva nočejo nič slišati. Odbor, ki je nadomestil "diktatorja" Johnsona, se ne more zediniti glede bodočnosti NRA. Pripravlja se nova organizacij^ za kontroliranje NRA. Danes načelujejo tej spaki največji sovražniki delavskih unij
Wa*hington, D. C. — Tu se
širijo govorice o srditi borbi med visokimi uradniki NRA. I)a ublaži napetost, je predsednik Roosevelt nedavno pozval štiri vodilne osebnosti na konferenco v Beli hiši, od katerih ni hotela nobena povedati, kaj «e je govorilo na tem sestanku. Pozneje se je izvedelo, <la je četvorica na konferenci razpravljala s predsednikom o zakonodaji, ki naj bi nadomesti-a zakon gospodarske obnove, ki jioteče 16. junija t. 1.
Ze ve& mesecev je znano, da se sedem članov odbora NRA, katere je imenoval Roosevelt, ko je general Johnson podal resig-nacijo, ne more zediniti glede vprašanj politike in bodočnosti NRA. O tem nesoglasju ni javnost nič vedela, dokler ni slišala izjavi zveznega trgovinskega tajnika Roperja in S. C. Willi-amsa, načelnika odbora NIRA. Slednji je bil eden od četvorice, ki se je udeležila konference v Beli hiši.
Roper je na banketu, na katerega je povabil glavne industrijska magnate, izjavil, da se snuje industrijski svet, kl t)(f P mel kontrolo nad NRA in nad mnogimi drugimi vladnimi funkcijami. Ta svet bo imel direktne zveze z bizni&kimi in industrijskimi korporacijami in njegova priporočila v zakonodajnih zadevah se bodo upoštevala.
Istočasno je VVilliams govoril v New Yorku pred predstavniki državne trgovske zbornice, katere je kot načelnik NRA zagotavljal, <la on nasprotuje podaljšanju zakona gospodarske obnove razen za kratko dobo, toda uključevati ne sme propoei-
MEHIŠKA REVOL-TA FINANCIRANA V ZDR. DRŽAVAH
Mežico City, 31. jan. — Mehiška vlada ima v rokah načrte za krvavo vstajo v Mehiki in vse vodilne osebe, ki so zapletene v to gibanje in se nahajajo na mehiških tleh, bodo v najkrajšem času v zaporu. Glavni voditelji revolte eo v Združenih državah — med temi je tudi An-tonio Villarreal, predsedniški kandidat pri aadnjih volitvah— in ves denar za vstaško gibanje je bil prispevan večinoma od katoliških organizacij v 'Združenih državah. Baje so nabrali $300,000.
Delna zmaga cestnih železničarjev
San Francisco, Cal.—Uslužbenci California Street Railroad Co. so izvojevali delno zmago, ko je družba pristala na začasno zvišanje plače za deset centov na uro in skrajšanje delovnega tedna na pet dni.
f Delavski vodja žigosa ladje-gradniske družbe
Intrige magnatov proti organiziranim delavcem
C1J
nizirano delavstvo.
VVilliams je pel slavo pluto-kratom in jih imenoval rešitelje ameriškega naroda ter žigosal vse tiste, ki zagovarjajo distribucijo bogastva. Te je označil za sanjače in bedake, ki ne razu-mrjo ekonomskih vprašanj.
Organizirano delavstvo vodi o|)o/.icijo proti VVilliamsu, odkar bil imenovaji v odbor NRA. On je predsednik antiu-niisko Reynolds Tobacco Co. in J'* načelnik pravilniškega odbora priporočal minimalno plačo 12 centov na uro za tobačni* delavce. Med njim in ostalimi člani odbora NRA je že pri->lo d<> več prask in po njegovem tfo\oru v New Vorku so se pojavile govorice, da bo kmalu re-Mgniral.

Wa*hington. I). C. — (FP)— John P. Frey, predsednik de-pa rt men ta kovinarskih unij A-meriške delavske federacije, je katere je sugestiralo orga-| na zaslišanju pred senatnim odsekom, ki preiskuje trgovino z orožjem in m uničijo, obtožil tri velike privatne ladjegradniške družbe zarote proti organiziranemu delavstvu. Te se ravnajo po tajnem dogovoru, da se drži delavske mezde na nizki stopnji, na drugi strani pa zahtevajo najvišje cene za gradnjo novih bojnih ladij.
Te tri velike kompanije so Bethlehem Shipbuilding Co., Ne w po rt News Shipbuilding & Dry Dock Co. in New York Shipbuilding Corporation. Vse zagovarjajo politiko nizkih mezd. Par privatnih iadjegrad-niških družb, ki so naklonjene organiziranemu delavstvu,- ne more zaradi mahinacij te trojice dobiti od vlade kontrakta za gradnjo bojnih ladij. Frey je dejal, da ta trojica nastopa e-notno v vseh zadevah pravilnika ladjegradniške industrije, kl se nanašajo na mezdna vprašanja.
Frey je tudiNomenil razgovor, ki ga je imel v juliju 1. 1933 z generalom Johnsonom, takratnim načelnikom NRA, o mahi-nacijah teh družb. Izrekel je domnevo, da imajo te družbe ie v svojih rokah pogodbe za gradnjo novih bojnih ledij, kar se je p<icneje tudi ugotovilo. Zveza ladjegradnišklh magnatov z visokimi uradniki v mornariškem departmentu je omogočila, da so omenjene tri kompanije dobile kontrakt, ponudbe vaeh drugih druAb pa so bile odklonjene. Johnson je takrat rekel Frryju, da ae ne bo vtikal v to stvari,
Zadružna podjetja
izkazujejo uspehe
Supertor, Wis. — Zadružna l-"lj'tia na severozapadu, ki so dan jena v Centralni zadružni
* <-zi, izkazujejo napredek v I zteki« m letu v primeri z letom
ma.
f»rr Far mer* Coop. Trading <JI v Minneaoti je poVečala pro-'" t 7m odstotkov, Cherry mers Coop. Ass'n v Ironu, h . pa za 86 odstotkov. /<*družna zveza v Clotjuetu, inn., p prekosila vse meeečne "»rde prometa v zadnjem de-»ru. \ tem memecu je proda-
v vsoti* />48. Sedaj "^"^"^^Mlsn M iti I mi mr milil lili pre\ruče. prrter
ii vi teta Da ima svoje skrbi in sit-lastnem departmentu".
Sms
med farmarji
i tega Inosti
ps
v
Domače vesti
Podržaj bi rad pHznal krivdo
New York. — V sredo, 30. t. m., je bil Ivan Podržaj prvič zaslišan pred sodiščem in rekel je, da je pripravljen priznati krivdo bigamije, toda pomožni di-striktni pravdnik Harold W. Ha-stings mu je svetoval, naj raje počaka in si dobi odvetnika. Ha-stings je tudi izjavil, da bo nasprotoval kavciji za izpustitev Ptodržaja iz zapora, ker sodišče sumi, da je obtoženec zakrivil "še kaj drugega" poleg bigamije. Dva nova grobova v Milwau-keeju
Milvvaukee. — Zadnji teden je umrl za jetiko John Krevs, star 39 let in doma iz Trebnja na Dolenjskem. V Ameriko je prišel po vojni in tu zapušča osemletnega sina in ločeno ženo. Ker ni spadal k nobenemu društvu in nihče se ni zavzel zanj, se je njegov pogreb zakasnil skoro teden dni. Pokopan je bil iz Er-menčevega pogrebnega zavoda. — Istočasno je umrla v bolnišnici Mary Barborič, stara 66 let in doma od nekod z Dolenjskega. V Ameriki je bila 20 let in tu zapušča moža, v West Allisu pa sestro, omoženo Retzel. Bila je članica društva 16 SOTJ.
Nov grob v Cleveland u
Cleveland. — V bolnišnici je umrl John Avsec, star 68 let in doma iz Prelesja pri fit. Ruper-tu na Dolenjskem. V Ameriki je bil 37 let, v starem kraju pa zapušča ženo, sina in hčer. v Bil je ustanovni član društva št. 129 SNPJ in 15 let predsednik istega.
Smrt rojakinje _
Olendale. N. Y. t- Tu je umrla Josephine Orosch, rojena Za-lar, stara 50 let in doma iz Sel pri St. Jurju pod Kumom. V A-merikl zapušča moža, štiri sinove in hčer, v starem kraju pa mater in tri brate.
Smrtna koaa v starem kraju
Cleveland. — John Laznik je prejel žalostno vest, da je v Dobrovi pri Ljubljani umrl njegov oče Matija Laznik v visoki starosti. — Istočasno je prejel žalostno vest John Orehovec, da je v Gornjem Tuhinju na Gorenjskem umrla njegova tašča Marija Breznik. Tri dni pred njeno smrtjo je pa umrla njena hči Mary Orehovec v Cleveland u.
Beda v Los Angelesu
Los Arigeles, Cal. — Mestna relifna uprava je naznanila, da se je število oseb na relifni listi povečalo za osem odstotkov v de-eernbru v primeri s prejšnjim mesecem.
UNIJE BRANIJO OMREŽENE-CA DELAVCA
Detroit, Mich. — (FP) — Vse delavske unije v tem mestu so priskočile na |>omoč Meyerju VVeinerju, |»ekovskemu delavcu, ki je |*o*tal žrtev omreženja. VVeiner je bil aretiran in pridržan v zaporu na obtožbo, da je umoril Harolda liafko, sina lastnika velike pekarne in sovražnika organiziranega delavstva. Detroitske unije so se zavzele za Weinerja, ker vidijo v njegovi prosekuciji zaroto, katere cilj je zatretj močno unijsko gibanje med židovskimi delavci.
' Oče ustrel je ne ga je šele osmi dan po zločinu pričal, da je We|-ner morilec. Slednji je NI akti-1 ven v poskusu, da se organizira' delavce v llafkovi pekarni in tako je po«tal žrtev omreženjA.'
Kdtvard Harnard in Samuel Keene, prominentna delavska odvetnika, bosta \odila obrambo obtoženca, državni generalni pa t-* osobno vudii. proaekucijo, ko «e prične raz-' prava na sodišču.
HAUPTMANNOVE PRIČE NASTOPAJO PRED SODISCEM
Flemingteii, N. J . 31. jan. — Dve priči sta včeraj pod prisego izjavili, da je bil Hauptmann v Bronxu v noči 1. marca 1932, torej ob času, ko je bil Lindber-ghov otrok ugrabljen. Prva priča je bila Hauptmannova žena Ana, ki je rekla, da je njen mož prišel po njo v restavracijo, v kateri je bila uposlena kot natakarica, nakar sta šla skupaj domov in ostala doma vso noč. Druga priča je bil mizarski delavec Elbert Carlstrom, ki je večkrat obedoval v omenjeni restavraciji in je poznal Haupt-mannovo ženo, katera mu je stregla. Tistega večera ae dobro spominja, kajti 1. marca je njegov rojstni dan. Natakarica, Hauptmannova lena, mu je prinesla večerjo jn dobro je videl moža, ki je sedel 'pri mizi in jo Čakal. Ta mol je bil Hauptmann. v
Ko pa je generalni pravdnik začel izpraševatl Carlstroma, je kmalu zabredel v konfuznosti in nehote priznal, da ni na jasnem, če je bil tisti mož Hauptmann ali kdo drugi. Po sliki v časopisju sodi, da je bil on.
Hauptmannova je izjavila, da je bil njen mož doma pri njej v noči 1. marca 1932 in prav tako v noči 2. aprila 1932, ko je bila Lindberghova odkupnina za o-troka izplačana. Tožilec Wilentz jo je pa opozoril, da je pri policijski preiskavi ssdnjo jesen izpovedala, da se ne spominja več, če je bil Hauptmann v noči 1. marca doma ali ne. Priča je potrdila, da je res to rekla, a kasneje se je spomnila, da je bil doma, kajti 1. marec 1932 je bil torek ln ob torkih je njen mož vedno prihajal po njo v restavracijo In odšla stk skupaj domov.
Sodnik pretepel
pretepača žene
Vincentown, N. J.—Pred sodnikom W. H. Gradyjem, ki je star 50 let, je v sredo stal 30-letni John Senski. Obtožen je bil, da je pretepel svojo ženo in svojega sedemletnega sina je zagnal ob steno. Senski je brez dela in denarja. Krivdo je priznal. Kaj naj sodnik stori z njim? V plačilo globe ga ni hotel obsoditi, kor ni imel s čim plačati ip tudi v zapor ga ni maral poslati. Po kratkem premisleku je skočil proti nJemu in ga začel tepsti po obrazu. Tako je mahal po njem, da je Senski trikrat padel na tla. Ko se je tretjič pobral, je sodnik prenehal. "Ali boš še pretepal ženo In o-t rok a?" ga je vprašal. "Nikdar več'', je odgovoril Senski in odšel domov. Ameriška justica!—
Mark Star postal prosvetni direktor ILCW
New York. — Krojaška unija International l<adies Garment VVorkers je dobila novega prosvetnega direktorja v osebi Marka Starra. ki Je več let poučeval v Brookwoodu. V Ameriko Je prišel iz Anglije, kjer je bil 15 let aktiven v delavskem prosvetnem gibanju. Je avtor več učnih knjig /m delavske šole.
Zadnja leta je za Brookwoo<l vodil predavateljske cikle, ki jih ta delavska šola vzdržuje za organizirano delavstvo v raznih mestih na vzhodu.
Urugvajska revolucija omahuje
Montevideo, Urugvaj, 31. Jan. — Današnje uradne vesti se glase, da je vstaiko gibanje proti diktatorski vladi predsednika Gabriela Terre prestopilo v de-fenzivo. Vodja revolucionarnih čet je Hasilo Murtoz, KO-letni starček, ki je že od mladih let izvežben guerilski bojevnik. A* retaci j« pristasev vstaje se m note tn «pkj*ni	v I r»#gvaju, najmanjši republiki v Južni Ameriki, je velika.
čikaska lista
udarila po del federaciji
Tribune odkrila 'ra-ketirje* v voditeljih ADF, Daily News jo pa omalovažuje
CJilcago. — (FP) — Kako je treba "vzgajati" delavetvo v "a-meriškem duhu", sta zopet pokazala dva največja člkaška kapitalistična lista, Tribune in Daily Nevvs. Na to se sicer vsi kapitalistični listo dobro razumejo, ker poleg dnevnega serviranja "mastnih" novic pitajo svoje čitate-Ije, večinoma delavske mase, tudi s "podučnim" materialom.
Te dni eta oba lista odprla kolone, da poučita čitatelje o Ameriški delavski federaciji. Udarila sta po nji, ker je Green obvestil administracijo, da je avtnim delavcem dovolj avtnega pravilnika in da se lepo zahvaljujejo za take "delavske" odbore kakor je avtni.
Tribunin poročevalec v Wa-shingtonu je dobil nalogo, naj Čitateljem razkrinka vodilne "ra-ketirje" delavske federacije: kako izmozgavajo člane in se rede od njih žuljev. Po njegovem zatrdilu prispeva vsak član federacije 36c mesečnega asesmenta, poleg mora pa še naročiti glaao-io federacije, American Federa-tioniet. Denarja imajo glavni u-radniki ko toče, polne blagajne, od delavcev pa kljub temu zahtevajo težko prlsluženih centov.
To je ton Trlbuninega poročila. In koliko je resnice na njem ? Lahko bi rekli, da je vse skupaj iz trte izvito. Da je tendenčno netočno, je dejstvo. Razen relativno malega Števila članov, kl pripadajo direktno k federaciji skozi federalne unije, znaša me sečni asesment federaciji le en cent od člana, 12 centov na leto. Glasilo prejemajo tudi le člani federalnih unij, za kar je pa naročnina uključena v asesmentu.
Slabo poučen čitatelj dobi po prečltanju teh "informacij" vtis, da je ADF in z njo vred naravno tudi vse unijsko gibanje ena veli ka raketirska mašina.
Urednik Daily News se je pa sam skopal nad federacijo v u-vodniku, ki na eni strani omalovažuje federacijo, češ, da se je pri zadnjih tovarniških volitvah v avtni industriji v Detroitu iz reklo le 5% delavcev za federacijo, 90'^ je izjavilo, ds ne spadajo k nobeni organizaciji in o-stali pa k "notranjim" (kompa nljekim) unijam.
Urednik Je pa pozabil povoda ti. da je avtna unija ADF bojkotirala te volitve. Takoj po na znanilu o razpisu volitev ju |m> zvala delavce, naj se Jih ne udeleže. Večina Je to tudi storila. Vse to je uradnik Daily Ncws skrbno zamolčal. Namesto tega pa pravi, da so te volitve dokax, da avtni delavci ne marajo za nobeno organizacijo, predvsem ne za ADF, ki Je bankrotna.
Na drugi strani pa prav s to federacijo hinavsko plodira. naj Ji vendar odpadejo bruna ir. o čes in naj obrne hrbet "novemu dealu" — ne glede na dejstvo, da njene v»dite|je prav v Istem članku napada, ker-SO si opra roke z avtnim pravilnikom in "delavskim" odb<*rom te indu stri je! Urednik očividno n« \i«li lastne kontradikclje,
Ni še tako dolgo, ko Je kapita I (stično časopisje ne le tolerira lo ADF in pri vaaki priliki žago varjalo njeno konservativno visi stvo. Odkar se je |>« federacija pričela pomikati "na levo" I tudi ne tako daleč — ao Inteiek l tua-ini atrežaji kapitalizma priče ! Ii slutiti, da najbrž ni več daleč | čas. ko ho prišlo todi do (»olltič-n>- reorientanje med ameriškim : organiziranim del«vst\om Najbolj jih (>a to jezi. ker kom*erva tivni Grerni ne marajo nič sli* , Sati o "pr opore m reprezentanci" je tovarnah, ampak	uu
inalstirajo na princip večinske reprezentacije.
GRADBENI DELAVCI NAJBOU PRIZADETI V DEPRESIJI
Wanhington, I>. C, — (FP) — Največjo grupo delavcev, ki prejemajo podporo od federalne vlade, tvorijo gradbeniki. To je pokazala preiskava federalne relif ne administracije, ki jo je vodila v 79 večjih ameriških mestih in je pravkar objavila rezultat te preiskave.
Med 3,645,000 industrijskimi delavci, ki so na relifni listi federalne vlade, je 405,000 stavbenikov — 25 izmed vsakih sto delavcev v tej industriji. Drugo največjo grupo tvorijo ljudje, ki so izgubili delo v trgovinah na debelo in drobno, tretjo pa jeklarski delavci. Število slednjih, ki so odvisni od federalne podpore, je 268,000.
Druge industrije so proporč-no potisnile še več delavcev v mizerijo. Uprava FE2RA sodi na bazi cenzusa iz I. 1980, da je 48 Izmed vsakih sto delavcev, ki se bili uposleni pri gradnji ln popravljanju cest omenjenega leta, na relifni listi. Med rudarji znaša število relifni kov 39 odstotkov, med tobačnimi delavci 29 in med lesnimi 20 odstotkov.
AVTOMOBILSKE POPRA VLJALNICE DOBILE PRAVILNIK
Waahlngton, D. C. — Okrog sto tiaoč popravi j alnlc avtov in tovornih avtomobilov, kl uposlu-jejo nad 860,000 delavcev, so te dni prišle pod območje pravilnika NRA. Ta pravilnik so sestavljali nad eno leto.
Pravilnik določa 44 ur dela v tednu in minimalno plačo 50 centov na uro ter plačo in pol sa nadurno delo. Minimalna tedenska plača ne ame biti manj ko $18 v mestih, ki imajo manj ko 2500 prebivalcev in $15 v mestih, ki štejejo 500,000 in več prebivalcev.
Kongres povečal
kredit vlade
VVashlngton, I). C. — Senat Je v sredo dovolil Kooseveltovl administraciji, da si lahko izpo sodi nadaljnjih enajst milijard dolarjev. V ta namen bo vlada izdala nove lionde, med temi tudi "bondeks" ali "baby bonds" po $25, katere Im> lahko vsakdo kupil, ki ima količkaj prlhran kov. Nižja zbornica Je to reč že sprejela.	^
Vojaška moč sovjetov razodeta na kongresu
Podkomisar je povedal, da redna rdeča ar mada ima zdaj 940,000 mož
Moskva, 81. Jan. — Vojni p<sl> komisar Mihael Tučaeevskij je včeraj poročal sedmemu vseuulj skemu kongresu sovjetov, da je redna rdeča armada porastla v zadnjih štirih letih o<J 000,000 na 940,(KM) mož. 1<etal»ka flota Je povečana 800%, lahki tanki 700%, srednje vrste tanki 790'J , podmornice 435'A , lahke torpc-dovke ;i70'; in strojnice v armadi 700' .,
"Ves svet se pripravlja na vojno proti nam, toda naši sovražniki naj ie poskusi/o prekoračiti naše meje", je rekel |»odkomi*ar. Delegat je so izvedeli, da je sovjetska vlada lani liotrošila i>et milijard papirnatih rubljev za obrambo Sovjetske unije in l«-tošnji izdatki bodo znašali šest in pol milijarde, Trgovinuki komisar Je poročal, I da Združene države še danes <»d-lašajo s trgovino s sovjeti, če i prav Je diplomatska zveza o red sovjeti in Ameriko stara že čez leto dni. Vsrok so neki stari 4oJ* 1 Km L z* katere na sovjeti uiau I odgovorni; sovjeti n«* dolgujejo i Ameriki ničesar.
hitler obnovil stare sanje po veliki nemčiji
Po posaarski zmagi je uniforma dobila nov pomen za Nemce
CESCENTE UNIFORME
Herlin. — (FP) — Po zadnji veliki zmagi v Posaarju so nemški naciji sopet obudili sanje o raztegnitvi nemške hegemonije po vsej srednji K v ropi. Mamel In (idanski koridor sta prva na vrsti, nato se bodo |>a oči Hitlerjeve Nemčije zapičile proti vshodu in jugovzhodu.
Predvojne sanje nemških Jun-kerjev sa "Mittel Kuropo", ki so bile v veliki mori odgovorne za svetovno vujno, Hitlerjev ambiciozni program daleč nadkrilju-Je. Vsaj to je soditi po njegovi zunanji politiki, predvsem pa vzgajanje militarističnega sen-timenta med nomšklm narodom to pokazuje.
Da tipičen Nemec ničesar bolj ne ljubi kakor uniformo, je svetovno znano, Hitlerjev retlm j« • zadnje Čase pofjvsel še nadaljnje korake, ds napravi še večji ro-spekt do nje. Ta korak je v nekakšni kanonizacljj uniforme, ki je postala nedotakljiva po upnikih ln blričlh. Tudi v zastavljalnice ne ame. Pod Hitlerjevim retimom je uniforma postala narodna svetinjs še v večji meri kakor je bila v ksjzerski Nemčl-
Ji.
V tem vtepanju militarističnega duha v nemško prebivalstvo' je pruski diktator Goering na prvem mestu. Svoji "zračni policiji" je nedavno dal novo uniformo. Sam ima uniform za cel štab, okrog sto in vsaka Je drugačna.
Ko je nedavno stal pred kriminalnim stališčem v Magdeburgu neki veteran s tremi vojnimi medaljami, st* Je sodišče dolgo bavllo i vprašanjem, če je pravilno, da se tudi radlkslec pons-ša z uniformo. Nad radlkalls-mom so končno zmagale medalje.
DrugI slučaj, ki pokasuje vte-panje pokornosti In p*sJ" discipline do uniformiranih glav, Je bil slučaj nekega nepridiprava, ki Je v Slesvig-llolsUtlnii ob cesti posekal nekaj dreves, o katerih ni vedel, da so bila zasajena v počast "fueKrerJu" Hitlerju. Dobil je več let z*l>ora.
Kakor Je pred vojno kajzer o-pajal nemški narod z militarizmom, isto dela tudi sedanji nacijskl režim. Namen vaega tega je bil prej In je sedaj Isti: z Is-borno disciplino, kl meji na pasjo, ponižnost v respektu do "visokih" glav, napraviti Iz nemškega ljudstva "kanonfuter", kl bo na ukaz vladajočih pripravljen zo-|iet Iti v človeško klavnico breg ugovarjanja.
RFC bo poslovala še dve leti
Wa*hington, D. C, — Nižja kongresna zbornica je v torek odglasovala, tla se poslovanje federalne koriNiracije za rekon-
*truk< I o flnsiM (PO) |Hsialj-šala /m nadaljnji dve leti. Prvotni zakon te^a posojilnega zavoda Je precej spremenjen. Sprva Je vlads smels dajati |»osoJila le | bankam, železniškim družbam in zavarovalnicam, zdaj pa lahko daje todi tovarnam In rudnikom
L j ud »ha lobija
za tocializacijo narodnega bogastva
Washington, D. C. - Ljudska lobija je p<rzvala H Icktnta. načelnika zveznega depsrtmenta za notranje zadeve, naj aeatavi zakonski načrt za socializacijo premoga, olja, vodne sile In dru-g<-gs narodnega tiogastva, 1/ibi-ja naglaša, ds ni mogoče preprečiti eksploatarije naravnih bogastev, ako m ne aoclaJisira \»sh virov ln za to je potrebno vladno lastništvo vaega naravnega bogastva.
PB0SVET A
prosveta
THK EN LKJ H TEN M ENT
GLASILO IN LASTNINA Sl/OVKNSSE NA HODNE JKONOTS
Glasovi iz naselbin
Ugotovil je tudi to, da so se tihotapci prav previdno in pota*1, po tihotapsko priplazili uo puške, jo odnesli in izpraznili ter skrili
ve, nisem pa gotov. Vem le toliko. da je v bližini tekla precej velika reka. Tam smo bili na-stanjeni. Na drugo stran reke
je avrfuijsKa i epuuiia«, an vsa; i za orugo »rnreKOrveaeu 10, ce se bila je takrat, kajti sedaj men- bi naš vojščak prebudil, da bi v da nI več republika. Na mostu tistem momentu, v svoji zmede-so stale straže, pazile na potni- nosti, ko se bi prebudil iz svoje-ke, ki so se morali izkazati s pot- ga smrčanja, gotovo segel po pu-nimi listi, katere jim je izdal vo- ški in nanje streljal, Prav lahko jaški štab. Ostale straže so bi- se bi tudi zgodilo, da bi vse tile postavljene po gorati pokra- hotapce poetrefil. Bili pa so toli-jini in so pazile na tihotapce, ki ko dobri in pošteni, da so naše-so se radi ukradli čez mejo v Av- ga Janeza samo razorožili, ko je »trijo aii pa v Jugoslavijo. Pre- spal in mu puško pustili, našali »o razno blago in si na ta Tihotapci so navadno dobro način služili denar. Ti so tihota- poučeni o vseh težavah svojega pili z drobnarijami.	poSia in tudi 0 ka2nj atrtžnikaf
Bili so pa še druge vrste tiho- ki ga zedene, če ne vrši svoje tapci, bolj premožni, ki so utiho- dolžnosti. In zakaj bi Janeza iz-tapljali govedo in konje. Straže postavljali takim neprilikam, so imele obilo dela. Tihotapcem ker je bil tam na straši le zato, so bili znani vsi prelazi, vse so- ker je moral biti! Vedeli so, da teske, grabni in skrite stezice, se bo Janez kmalu prebudil in bo In kljub številhim stražam, se našel svojo puško za smreko, da jim je često posrečilo, da so uti- ne bo ostal vojak brez puške, kar hotapili svojo robo in govedo čez bi sicer bila velika sramota za meJ°-	Janeza in gotovo tudi težka ka-
Bilo je pozimi. Moj prijatelj zen. je stal na stražj dve uri, od 10. Janez ni o tem dogodku nikdar do 12. ponoči. Obdajali so ga gor- nikomur pravil; to skrivnost je ski vrhovi in zaraščena pobočja, zaupal le meni. Oba sva se dodo-Sneg je na debelo zapadel, zame- bra nasmejala tej prigodi, in kaj ti so bili od treh do šest čevljev bi se ne? Janez je bil vesele n*-visoki. Stražam je bilo dovoljeno, rave, rad se j« smejal, v spanju da so kurile ogenj in se grele, pa je znal tudi pošteno "drva Moj prijatelj Janez se ni mnogo žagati".
brigal za službo, še manj pa za Ze v tretjem odstavku tega o-tihotapce. Kakor hitro je zamen- pisa sem omenil, da ni bilo Jane-jal svojega tovariša na sraži, žeku mar za uradne stvari; svoje j'e sedel pri ognju in pušil pipo. delo je opravljal le zato, ker je Janezu ae je dozdevalo, da je pa- moral, Naveden dogodljaj pa je »tir, ki pase koze v gorovju. Prav Janeza še bolj utrdil v veri, da nič ni pomislil na službo in odgo- ni dobro biti preuradno z ljud-vornost. Sedeč pri ognju, se je mi, pa tudi če so ti ljudje tiho-udobno zlekn 11, njegove misli so tapci, Posledica tega je bila, da pa uhajale domov, v domačo vas, ni Janez nikogar več aretiral, kjer je pustil svojo ljubico. vsakogar je pustil naprej, če je Janez je. svojo puško "meksi- le mogel. S tem se je hotel pač kajnarco" postavil ob bližnjo oddolžiti tihotapcem, ker so mu smreko, kot da bi morala smreka pustili puško in ga oteli sramo-paziti. Ob prijetnih, mislih o zali te ter kazni. Seveda ni Janez ni-devojki ga je kmalu premagal Mar izvedel, kdo je puško izpraz-apanec in ga zazibal v prijetne nil in prestavil, pa tudi skrbelo sanje. Janez pa je znal tudi smr- ga ni, da bi izvedel. Vesel je bil, čati, tako je smrčal, kot bi dreto da se je tako izteklo. Tihotapci vlekel. Tako je Janez mirno na- Pa so se gotovo večkrat smejali prej smrčal skoro uro in pol. Na- svojemu triku z Janezom, in tu-glo se je zbudil, pogledal okrog di njemu se je dobro zdelo, am-sebe in na smreko, a puške "mek- nikdar več ni dopustil, da bi sikajnarce" pa ni bilo več. Ves v ga na straži premagal spanec, skrbeh in strahu je Janez skakal Mesto v spanju, je potem kar bde od smreke do smreke v nadi, da Pn ognju sanjal o svoji ljubici je morda puško postavil kje dru- v domači vasi. gje.	Iz vojaškega življenja se bi
Vse zaman! Puške ni mogel ni- d»l0 marsikaj povedati, marsi-kjer najti. Pomislil je in v glavi kaj zanimivega in resničnega, pa se mu je porodila nova ideja, da naj zadostuje to. Je morda prišel na stražo brez I	Frank Kroll.
puške. Nak, to pa ni mogoče, je
zarentačil Janez. Pomislil je nai S pogreba in obleka zapor, kamor ga gotovo pošljejo, | New Duhith, Minn. — Kakor
PETEK, i. FBppt^
Važna knjiga
Pr. Anton Melik: "Sloveni iv

Orgmm rf 0O«MMM Vf ffe TOWM
NuUnlu: m Z<Jrut«ri» drl»». litra« Cfckea«*) In Saaate *.te aa hte. II N ia imI lata. II M. m tem l«u; m Chlcasu ta C kar« |7Aa u orlu iHu. M H m l«U; m tno««—t»a HA*.
SutecopOua ritoi for lh« Umt*4 SUtaa <«»«lH Chtessuj •»4 Caaate t* o* p*r >«ar <hi.a*u and Claru #7A« p*t /aar.
(•mil MutUlM |« M i« raar.
Om aglaaov po te^uvocu Kukt>i>itl tepla** I« nanarofatilli IUnk</> aa aa »rate><». lUAufrUI Marara« vMfelna (trUm. |w *a«U, 4r*m». pMml it4 ) aa »rt.»Jo |/uAtl)aUlju U |g>Jut«Ju. te im arllatll ptAtalaa.	|
/UtfflMIm rataa «n igrnant - NaauacHpCa ut tumnunl* caUcM ai<d uaaoJIcited »rticlaa »III n«t U raturuaA Otte* •tanaacrii/U. Mrk aa au<rka, »lara. ^»M, «u., «111 te raturrtad t« eaoArr onljr tlan KampiiiM bjr wlf «ter»w»4 and »t«n.pad
KmIu« t« vaa, kar ima »tik g liaUa« t
PKOMVETA
MIT-M S«. l aanteU A »a , <bUa«a. Illlaala. MKMMKM OF THK KfcbKSATCD FBESS
		
		mi . . .....................
Vladajoča maiina
Zanimivo je (Ogledati, kako deluje mašina vladajoče stranke v Wa*hingtonu.
Wagner-Lewisov zakonski načrt socialnega zavarovanja, ki je v glavnem posnet po Roo-aeveltovih priporočilih, je zdaj v dveh odsekih obeh zbornic. V katerih odsekih? V nižji zbornici se nahaja v poslovnem odseku fdoslovno odsek "za pota in sredstva"), v senatu pa v finančnem odseku. Cemu v dveh različnih odsekih?
Po vsej pravici bi ta načrt spadal v odseka za delo. Tiče se največ zavarovanja delavcev in to zavarovanje, ko bo enkrat sprejeto, bo u-pravljario iz posebnega oddelka v departmentu za delo. Zakaj je torej izključen iz odsekov za delo?
Vladajoča stranka so demokrati. Demokratska stranka kontrolira danaAnji kongres z dve-tretjinsko večino. Se nikdar v zgodovini Združenih držav ni ena politična stranka imela tako trdne kontrole. Demokrati Imajo večino v vseh odsekih obeh kongresnih zbornic.
Formalno, na papirju je tako — v resnici pa nI tako. Vladajoča politična mašina nima vseh demokratov na svoji strani; mod demokrati so frakcije, ki nasprotujejo druga drugI in pobijajo druga drugo.
V zborničnem odseku za delo ima glavno besedo demokrat €onnery, ki je predsednik tega odseka; večina odseka je menda z njim. Ta Connei? pa velja pri burbonsklh demokratih za "boljševika". Skratka, Connery je nasproten Wafnsr-Lewisovemu načrtu brezposelnost-nega zavarovanja in zagovarja Lundeenov načrt.
To je vzrok, da je vladajoča mašina izročila Wagner-Lewisov načrt drugemu odseku, v katerem ima boljše pristaše, po domaČe klmovce. Taka Je razlika med demokrati in demokrati v kongresu!
_ In tako teče vladajoča mašina!
"Nezmotljivi" demagogi!
Omenili smo le "fathra" Coughlina, ki je zadnje- tedne pozabil na požrešne ameriške bankirje, bimetalično (slato-srebrno) valuto In podržavljenje kredita ter se z vso silo zsgnal v kampanjo, da obvaruje Združene države pred "povezanostjo s falotsko Evropo" z vstopom v Ligo narodov skozi "zadnja vrata", ki ao mednarodno razsodišče, Bojeviti župnik iz Detrol-ta ima namreč silno čuječe oko in opazi vsako nialetjkost, vsako navidezno nevarnost, ki preti republiki, pa ne je drage volje udinjal vele-demagogu Hearstu za reklamnega krlčača. "Navidezna nevarnost" Je v tem slučaju krepko |H»dčrtena.
Vstop Združenih držsv v mednarodno razsodišče ne pomeni bivstveno nič. Neka formalnost je, ki treznega človeka prav nič ne razburja. Amerika lahko vstopi in izstopi kadar
hoče—pa ne Ihi nobene škode.
Torlu demagogi, ki neprestano kujejo reklamo in kapital /.ase, m« prezrejo nobene malenkosti, če se da izrabiti. Zlasti burbonalii Hearst je mojster v tej Igri, kadar je treba histerično privleči Washingtona, Jefferaona, Franklina in ostale očete republike, ki so živeli pred sto in Več len, in iieer v fxt pol notna tlruunf-nttn nvrfn oil danuintetin, ter zaklinjati nepremišljeno maso. naj u|»oAteva njihove iajave. To presega vse meje pri pametnih ljudeh, t<»da pri histeri-kih ne zaleže nič.
Tej demagoški farsi ae je pridružil tudi "father" ( oughlln. ki pa je šel m< dalj. Cough-lin je naslovil ppH na Boga. naj re*i Ameriko i* strašne nevarnosti. Predelal je neki psalm v toliko, da je besedo Urael juimmjal x Ameriko —in llearstove cunje so ta falzificirani psalm (tonatisnile t debelimi črkami na prvi strani. To m.ira vleči' — Nikdar Ae nismo čilali večjega idtolstva' Od- je bila kdaj religija slorablje-na do visk« absurdnosti, je bila v tem slučaju.
Katoliški a,HilogeUki pravijo, da netmoClJI-vosi rerkte in njenih predstavnik«^ velja le V nujah dog«m,it» verskih reči; na primer v politiki "h* sme duhovščina svoliodno motiti In streljati ko*|,. Ali rf|fht Kaj pa, kadar dema-g«>>' a la Cougklin privleče Boga in biblijo v j^-litiko in tako dekorlran nastopa kot nezmotljiv apo*t4>l resnice?
Na drugi atrani je nisgr Joa A Hvan, pred--ednjk katoliške univ« r«-- v Washingtiiou, \tu iiijal demagog« Cimghllna in o|M>zarjal javn.^i • da v m |i».«Mavniki katoliške n rkve v Ar ai niao na < fmghliae»< ašeant pa ponarejeni a|t«l na li«»ga?
IMk tat ura je potrebna Ijake v Forest Cityju. Ni treba l.uzerne. Pa.—Ko sem preči- pa pozabiti, da sta še dva druga tal dopis br. A. PečarUft od 13.' dlstrikta na antracitu, namreč dec. 19H4, sem priAel do zaključ- št. 7 in 9. Kolikokrat je Maloney ka, da ni diktatura proletariata | povedal, da gre tja organizirat potrebna le pri nekaterih stva- rudarje in da ga čakajo. Ce pa reh v prehodni dobi ali periodi, ga kdaj vprašat«, zakaj ni tega temveč da je potrebna tud4 prj storil in zakaj ne gre tja, vam
dopisovanju. Moje mnenje je, da morajo možgani diktirati roki in
bo menda dal razne izgovore. Zakaj se grupe, ki so se od-
peresu, ki piše. Ce se to ne zgo- ■ cepile od UMW, boje ena druge? di, se navadno pripeti, da pisa- Zakaj ne delajo za skupno gk-nje nima nobenega f>omena, kar cijo? Saj Imajo vendar eden In ne je zgodilo tudi s Pečaričevlm | i*ti cilj—vsaj tako bi moralo bi-dopisom.	| ti—namreč: izboljšanje rudar-
V	Prosveti z dne 28. nov. 19tt4 »kih razmer, višje mezde, krajši pravi: "Cital sem angleški dopis delovnik in odprava Lewiaove br. Vratariča. Čudno se mi zdi, mašine. Tega ne vršijo zato, ker kako more človek zagovarjati »o breznačelne, ker nimajo skup-nekaj, kar je leta 1928 pobijal." nosti. Kar bi jim moralo biti naj-Takrat je namreč šlo za "Save glavnejše, za to se ne brigajo, the Union Comittee." Dalje pi- Ce se bi opozicija, kar je je iz-še: "Z njim sem se seznanil I. v«n in v UMW, v principu zdru-1928 v naselbini Hanover, ko je žila. bi zlahka napravila precej agitiral za izvolitev Johna Bro- v">ča tla pod l4twi*ovimi peta-phyja." Kaj pa je bilo tisto, kar mi. F. Vratarič, 204. sem leta 1928 zagovarjal in se-|	-
daj pobijam ? Na U) naj odgo- ( Peneai o pozabljenih obljuoah vorijo oni, kl imajo glavo še za Mllwaukee, Wis. - Lonec je kaj drugega ko za klobuk. j ntt počl pruzen v onmi.j kruhtt
V	mojem dopisu sem povedal	ni. Tega se prestrašim; "S čini jasno, kaj in kako. Dobro mi je	nai si glad pofcolai*m?" Zato sem znano, da je Pečarič prepričan	vpraAal mater, če obed bo sku-socialist. On pravi, da nima nič Pa je iU\nu: "Kimam ni«, proti prepričanemu socialistu ne	sinko moj. Vidiš, čakam na ob-komunistu ne klerikalcu. I* to	1,'itm, ftooseve!tove obljiba, ki
mu ne gre v glavo, kako se more človek "tako preleviti." Kdo se je prelevil? VI verjamete, da je mogoče z glasovnicami dobiti kapitalistično deželo za socializem. UMW je nemogoče! VI verjamete, da je Kari Marks najboljši učitelj delavcev. On pravi, da razredno zavedni delavci in voditelji morajo biti na strani mase.
Dalje piše: "Da II Vratarič cika na službo, mi ni znano, vem pa, da je bil izključen zaeno m T. Maloneyjem, sedanjim predsednikom nove unije, iz UMW za
so dobre zu vse zveste rodoljube."
Dalje je tarnala: "Stanarino treba je plačati, a denar se nekje v daljavi klati. Luči so nam ugasnili in zaprli so nam plin." — Zakaj so to storili, mati? — "Zato, ker potrpežljivo čakamo na obljube, Rooseveltove obljube, ki postajajo prave pogube."
Mati je riaprej tožila: "Sestrica je hudo bolanu, a zdravnika je odgnala slana; on ve, da nimamo denarja, pa se nas boji ko nagajivega komarja. Zato mora I sestrica v postelji čakati na
15 let." Da, takrat sem bil pod- obljube, Rooseveltove obljube, predsednik lokala, Maloney pa MO postale «ame gube." predsednik. Ce bi cikal na služ-( 0ni dlin H0 nttK iz »tanovanja bo, bi takrat prišel "notri" z vrgli. Oče in mati sta v skrbeh: Maloneyjem, kajti vsi organiza- "Kje dobiti drugo streho, ko v torjl so bili izvoljeni—po načinu |žopjh je VHe prttZn0f suho!» Za-J. L/ Levvisu. Pa do danes, dve to na mrazu ^ftkamo na 0b|jube, eti od takrat, še ni bilo volitev em in d člani. Pečartč tudi V*vi,
da je konstitucija ali sestava boljša kot stare unije. Ali je res? Poglejte v zgodovino IJMW, pa boste videli razliko med prejšnjo konstitucijo in sedanjo, katero je vodstvo s svojo mašin-sko taktiko zavrglo. Ustavo nove unije so sestavili progresivni elementi v UMW in jo predložili tonvenciji leta 1930, ki pa ni bila sprejeta. Potem se je organizirala nova unija, ki se je zavzela za svojo konstitucijo, ki je pa ne u|>ošteva.
Pisec dalje pravi, "če bi Vratarič delal pri Glenn Aklen Co., kjer se rudarji borijo proti Le-wlsu, potem ne verjamem, da bi pisaril v prid UMW." Ne vem. kaj hoč* s tem Pečarič reči, ker ve, da delam pri Glenn Alden Co. in ve. da ne delam pod imenom Vratarič, ker je to ime pri dotični družbi na črni listi. Vzlic temu sem aktiven med progresivnimi rudarji, ker delam pod Imenom, |hk1 katerim pač delam. Imeli smo par sej za skupno akcijo m««d staro In novo unijo ter proti bossom in družbi. Do skupne akcije še ni prišlo, ker se člani nove unije boje svojih voditeljev,
, Hvalil nisem nikogar, Jtritizi-ral |mi sem in bom. pa bili to pro-greslvcl ali soeialiati ali komunisti. Br. Pečarič u se ni zdelo vredno, da bi pobijal moja kritična navodila n« go prav
Rooseveltove obljube, ki so se spremenile v žalostne izgube.
Stojimo na razpotju: zavetja ni, denarja ni, kam naj krene-mo? Mrzel veter brije, prav dol kože se zarije. Zato oče pomo-druje: "Sit sem že RooseveJto-vih obljub, z njimi naj se ma£e le alti rodoljub!"
.Naprej je oče modroval: "Dela ni, denarja ni ne stano\^ja, srajca je vsa raztrgana od pranja. Pa glad ni in napol nagi potrpežljivo Čakamo na obljube. Roosevelt pa naprej, obljubuje, ker zanj tako rado vse glasuje."
Tedaj sem pomislil: "Saj nismo sami, na tisoče in milijone je nam sličnrih, ki se jasno razlikujemo od petičnih. Pa vsi skupaj ponižno čakamo na obljube, Rooseveltove obljube, ki nam prinašajo le izgube."
Lonec je še vedno prazen in v omari kruha ni; hiA iz zraka ne moremo graditi, za sUnarino pa denarja ni. V trumah mirno čakamo mali, srednji in veliki, kot pravijo, v najbogatejši širni republiki!	Jfmeph lMe.
Poredni tihotapci Sprlng ( anvon. (Uah. — Namenil sem se, tla opišem dogodek, ki se je (sligral pred petnajstimi leti na Koroškem, ko sem bil pri vojakih.
Takrat sem bil v jugoslovanski armadi in naš isldelek je bil pri-odlla i svojem dopisu, deljen obmejni straži na avstrij vi: "Prelevil h«. ,M. * ko- jugoslovanski meji. Zdi si
| nosu se bije, preobrača plašč." mi, da smo se nahajali blizu Dra-In tako dalje.
Vzfk raznim grupam, ki so se i niče pile od UMW, je Ae velika večina rudarjev pri UMW. Po-glejmo rudarje v okolici Pitta-I burgha in v Ohiu. Za kaj se o-1 nI borijo? Za l M\V! Pa oni ar tudi »Mirijo za islstranitev l^ewl-v*g in Njegovih agentov, kateri * Igra. o v roke
l>r« n ogarskim baronom. V«aka odcepitev od UMW prav pri.li* I evviaii, ker to ošibi pozHj sti or» aii k l< tisti k
ko bodo izvedeli, da mu je nekdo je bilo na kratko poročano v Pro-puško ukradel ko je bil na stra- sveti, je pred par tedni v Chica-ži! Kako je Janeza skrbelo, kaj gu umrla sestra moje soproge se bo zgodilo. Groza! Vojak, ka- Mary Baškovč, rojena Tomše, kor je bil Janez, pa dopusti doma iz vasi 2ejno pri Čatežu na spancu, du ga je omamil na stra- Dolenjskem. Udeležila ssp ae •h in dal priliko tihotapcu, da mu njenega pogreba v Chicagu in le puško odnesel!	obenem tudi obiskala sorodnike,
Mučila ga je tudi misel, kako prijatelje in znance v naselbinah se mu bodo tovariši smejali in Chicago, Ogle»by, La Salle in ga dražili, čeA, da kakšen vojak Depue. Mnogi teh so obiskali je, ker na straži zaspi ln pusti, pokojno in tako n$m }e bila da-da mu ukradejo puško. Ha-ha- na prilika, da smo se po dolgih ha! Janez, vojak brez puške! letih spet videli. Vsi so bili prav
Janez pa ni odnehal. Šc na- tako prijazni kot nekdaj, prej, je iskal in skakal od ene Z veseljem so naju sprejeli smreke do druge. Iskal in stikal pri družini Joe Omerza in nama je ik) v sod. In res, nekako tride- postregli. Obiskala ava tudi mo-set metrov od svojega prostora jega bratranca Stanley Gerlovi-je Janez našel svojo puško lepo cha, s katerih se nisva videla že slonečo ob neki smreki. Kar ne- Izza otroškTh let, zato pa je bilo kam prestrašeno je planil k nji svidenje tem prijetneje. Stanley ter jo z obema rokama zagrabil ima prijazno ženo, ki je poljske kot bi se bal, da mu ne uide iz- narodnosti in rojena tu. Bratra-pred oči. Lepo jo je pogladil in nec naju je potem peljal s svojim pregledal ter ugotovil, da je pra- avtom v Oblesby k sestri, omože-zna. Nobenega naboja ni bilo v ni Nemeth. Zopet veselo svide-njej! Janez je ugotovil, da jo je nje! Saj pa se nisva videla že ce-nekdo izpraznil m«! njegovim lih trinajst let. Dalje ava obiska-smrčanji m in prazno puško na- la Dušakove, Senicove in Kodri-slonil ob trideset metrov odda)je- cheve, v Depue pa naše stare no deblo orjaAke smreke. Gotovo prijatelje Grilčeve in Stuparjo-ao to storili tihotapi, čim so za- ve («oproga rojena Spiler) v La pazili, da stražar spi in da počiva Sallu pa Antona Ajsterja in Jo-
(Nadaljevanje in konec.)
Notranje gibanje prebivalstva: nriPn,.n.
rastek, dejanski prirastek, beg s km '* > Ijevanje, gostota.	* kmetov-
Naaelja: priroda in naselja, oblika km*t,w naselj (samotne kmetije, zaseljki; v^^S
oblik, trgi in mesta), kmetsk don L ^ hiša (njeni tipi, gospodarska poslopij Tt in trgi, gradovi.	yi >'
Pokrajinske enote na slovenski zemlji
Kakor je razvidno iz navedenih p«giavii . posvečal pisatelj posebno pozornost S* skim, etnografskim prilikam v Sloveniji v obširnejše so obdelana poglavja: zgodovina n? selitve gospodarstvo, naselja in poveri ice. Knjiga ne bo važna samo za znanstvT ke, učitelje in za vse, ki jih zanima £5 2 Ija, temveč bo pomembna tudi za razgledi, v našem gospodarstvu. Pisatelj je obdelal v* snov sicer znanstveno, vendar je pazil na ta da bo knjiga umljiva za širše občinstvo in l zategadelj uvrstil pred težjimi poglavji lahko umljive uvode.
a moderna geografija ne izide dand». nes brez obilioe risb, slik in kart; tudi "Slo. venija" bo bogato ilustrirana. Raznovrstn« I slike (okrog 140) bodo ilustrirale vsa poglavja. Predvsem pa jt treba omeniti karte, izmed ki. terlh bodo nekatere za naše razmere docela nov pojav v ponazoritvi geografskih dejstev, tako n. pr. karta površinskega lica, kraške površine podnebnih pojavov, posestvenega stanja, kuj! turnih kategorij, zemljišča, naših naselj, o rat voju železnic, o razvoju narodne meje, o gosto, ti, o razporeditvi mest itd. .
Ta knjiga bo potrebna vsem slovenskim in- i teligentom, potrebna bo vsem časnikarjem, vsem redakcijam, potrebna bo vsem sloven-j skim politikom, potrebna vsem gospodarstva nikom, z veseljem in ponosom pa jo bo brali I tudi vsa javnost, ki ji bo knjiga dostopna, ker ne bo pisana v suhem jeziku znanstvenikov, ki ne znajo pisati tako, da lahko berejo spise vsi čitatelji.
Knjiga stane za one, ki se priglu.se vnaprej, 120 Din broširana, vezana v fino platno pa k 134 Din (torej okrog 4 dolarje). Ta cena pa velja le za subskribente, kajti po izidu bo knjiga precej dražja. Naročila za knjigo sprejem« Slovenska Matica, Ljubljana, Kongresni trg
Opozarjamo na knjigo tudi ameriške rojake, zlasti kulturne delavce med njimi, redakcije in urednike, knjižnice kulturnih društev itd. Ce misli kdo kupiti to knjigo, naj se prijavi Slovenski Matici takoj, ker bo potem takoj po izidu knjiga precej dražja. Zgoraj navedene cen« veljajo le za subskribente.	M. K.
Milimetrski valovi
njegova puška ob smreki.
meri-
imr
proti njemu V notranjo-inizacij«. 'Ce pa IVčarlč drugi misli, <l« j# vaak je pri UM\V, U» I S« IV
priataš, ae hudo moti.
Nova unija na antracitu se je organizirala le v I distriktu I MW. In če vzamemo Vea dia-trlkt v | w iS t,e v. vid »mo. da niti lam nima večine. O tem ae lahko vsak prepriča, ako vpraša ro-
hna Grdovicha. Vsi so prijazni z | ljudje.
Vsem imenovanim se najtople-je zahvaljujeva za naklonjenost in požrtvovalnost, posebno pa bratrancu Stanleyju, ki se je to-! liko žrtvoval in naju peljal v precej oddaljeno naselbino, pri čemer je zgubil dnevnico, dovo-lil pa nI. da se bi mu oddolžil. ■ 'Msle prijatelj« in znanee. ki jih vsled prekratkega časa nI-i sva mogla obiskati, prosiva, da« nama oproste. Oglasila sva se, tudi v gl. uradu SNPJ, kjer ao nama razkazah jednot ine urade. I dvorane in tiskamo. Seveda sva »e sestala z gl. uradniki, ki so bili s nama selo prijazni.
Ijofcomotivs Je zapihsla iti sa-
Ob uvedbi radia je bila valovna dolžina prav za prav stransko poglavje, ki je postalo važno šele tedaj, ko se je začela pojavljati postaja za postajo. Velike so bile težave, ko so zadnjič določali posamezne valovne dolžine. Danes smo že tako daleč, da smo si edini vsaj glede treh glavnih skupin: dolgi valovi obsegajo 1000 do 2000 metrov, srednji 200 do 800 m, kratki 10 dO 200 m .-1__"
Za navadnega poslušalca krajši valovi p«£ še ne prihajajo v poštev, a utegnejo že kmalu imeti velik pomen tudi za širšo javnost, 2e danes rabijo v policijski službi, letaUkem prometu, prenosu slik itd. Zato je sam naziv ultrakratkih mikrovalov in podobno malo P**-več nedoločen, tom bolj ker imamo po več nazivov za isto stvar. Zato so praktični Američani postavili predlog, da bi se zedinili tudi v tem pogledu, kakor smo se zedinili za običaju« dolge, srednje in kratke valove. Njih predlof je sledeči:
Do lOm nam Je vse jasno, od tu navzdol o-pustimo presplošne nazive in imenujmo n. pr> "meterske valove" valovne dolžine od 1. do 10 m, "decimeterske valove" dolžine od 10 do 99 cm, "centimeterske valove" dolžine od 1 9.9 cm, "milimetrski valovi" bi bile potem logično dolžini od 1 do 9.9 mm.
Ta predlog bo gotovo prodrl. V Ameriki delajo ta čas že s centimeterskimi valovi (n. p'-zu tovorne vlake na dolgih progah), pričala vati je, da pridejo tudi milimetrski valovi km* lu na vrsto. Potem je razvoju pot do mikromi-li metrske dolžine še vedno odprta . . .
Nekaj za vte
Pozimi naj vsebuje hrana več maščob in m«* natih jedi, ker je potem bogatejša na topM' nih enotah. Poleti pa naj prevladuje spet v* njava in sadje, ki vsebuje več vode.
Pospežltev utripa je opaziti še li do 15 minit po delu.
Za prvo jmmoč v primeru zmrznjenjs Ijajo tn pravila:
Prenesi ponesrečenca v zaprt, mrzel pr»»«t"r' alett ga, eventuelno tako, da mu prereže* lačila;
odrgni mu telo pošteno s snegom ali mrzlM
mi, mokrimi cunjami;
poskusi umetno dihanje; <
ko prične ponesrečenec bolje dihati. g» P**
, ■ I

j	neal v zmerno segret prostor, pokrij gs *
sope I a proti mrzli Mlnneaoti. ki i	'n *» drgni s toplimi cunjami, pri tem mu ds-
■najir je spre^ets s pfecej ledeno |	)aj duhati salmiaka; ------^
— 10 Stopinj pod ničlo! | ko lahko požira, mu daj lahkega vina. P*
fsrl Gerlotirh ia aoproga	zneje črne kave >ili vroče juhe.
■	• -----------------------
roko
>ETEK. 1. FEBRUARJA
PR08VBTA
Jft00tg t j ii tif frf"****.............* -----------rrrrrfii
• •
ji

Iii gosi a vii p 1
do morali vat visoko v planine, 6« hočojo priti do smučanja, drugi spet pa ao bili veseli, da
t m oiio snega m s snegom ffira-
(Izvirna porodila is Jugonlsvijc.)
AFERI JOŽKA BEVCA
j«
afcor so nekaj čaaa listi mol-o aferi zobotehnika Bevca jubljani, Uko zdaj kar tek-ej0 o tem, kdo bo objavil in kdo bo napisal bolje. (Izr H je "Slovenec".) Tudi beo-ski listi in zagrebški so hva-.j Ljubljani za tako senzaci-da lahko pišejo o nji v vseh očih oblikah.
a j novega preiskava zadnjih ni ugotovila, le to, da je e-od Bevčevih tovarišev izvr-krvoskrunstvo s svojo sestro e bil zaradi tega aretiran, onovne preiskave pri Bevče-prijateljih so odkrile mnogo e#a obteževalnega gradiva: so namreč nove zaloge fo-afij, ki kažejo Bevca v ak-različnimi ženskami in pa-ntkami. Vse dosedanje gra-kaže, da je vseh Bevčevih
2. januarja v jetnišnici porinil dleto v prsa. Hudo krvavečega in nezavestnega so prepeljali v bolnišnico, kjer je dva dni nihal med življenjem in smrtjo, 4. januarja pa je podlegel,, Da je obupal, nič čudnega. Nobenega drugega svojca nima na ave-tu kakor brata, ki pa ae nahaja v mariborski kaznilnici. Vsi jetniki skoraj dobe za božič in novo leto če že ne priboljškov, pa vsaj pozdrave od domačih in znancev, le Samec je bil čisto zapuščen. V takem razpoloženju si je vzel življenje.
Nazadovanje tujskega prometa. — Kakor dokazujejo zdaj zbrani podatki, je tujski promet lani v Ljubljani precej nazadoval. Leta 1933 je obiskalo Ljubljano nad 75,000 tujcev, ki ao prebili v Ljubljani nad 280,-000 noči (skupno seveda), leta 1934 pa je bilo tujcev nad 64,-nad sto. Policija pravi, dal 000 in ao plačali v ljubljanskih povzročilo veliko gmotno in' hotelih le 136,000 nočnin. Ljub-alno škodo, če bi javnosti ■ Ijanski hoteli so imeli torej lani otili o vsem zaplenjenem 20,300 tujcev manj kakor leta ivu in imena vseh oseb, ki 1MB« Padec je vsekakor obču-
ni pa ateril
irektno ali indirektno zaple v afero. Zaradi tega bo o-Kradivo znano le policiji in
šču, ne pa javnosti, in tudi rava bo tajna.
unimivo je tudi, kar piše ro" s tem v zvezi. "Jutro" i, da je bil Bevc že pred ne-leti ovaden policiji zaradi kuSenega posilstva. "Prija-Jožka Bevca in prizadete-tlekleta ho tedaj preprosili ijo, naj ustavi poizvedbe, he bo škandalu. In policijska 'ava je tej želji ugodila." laradi novih ovadb zadnjega i pa je policija 26. novembra 'šila hišno preiskavo pri Bev-pa našla tistih fotografij, rih so govorile vse ovad-Pač pa so stražniki našli [>Ko krvavih robcev (z datu-akta na njih), ženskih las, [>go pornografskih knjig in itd. Aretirati ga policija udi tega se ni mogla. Cez tri se je policija spet oglasila njegovem stanovanju ter na-mnogo obremenilnega gra-h. zadostnega za aretacijo, 'otem je preiskava odkrila ne zadeve: kako je pacient-opil « posebnim likerjem in d razpolagal z njimi. V gra-fonskem zabojčku je imel Utiran fotoaparat, v mizici [livanu pa gumb, na paterega pritisnil: avtomatično se je aia magnezija in sprožil fo-rafal. Slika akta je bila uje-ia plošči. In potem je s temi ami izsiljeval iz žrtev denar.
je veliko zbirko takih fo-rafij. Gotovo se je naalajal temi fotografijami, ki tvo-> zdaj kopo dokazov za nje-<> krivdo.
leve je bil drugače znan v i ljubljanski družbi za lah-ivca. Bil je znanec vseh noč-lokalov, kjer je pil on, ao li šampanjec in vsa dekleta n je povabil k sebi, družil se J samimi "uglednimi" oaeba-(kdor nima denarja dovolj,
liodi v|
ten.
V Planini pri Rakeku je umrla Minka Kopitarjeva, trgovka in posestnica, stara 38 let, v ljubljanski bolnišnici vdova po poštnem upravitelju Vilma Ambro-žičeva, v Zasipu pri Bledu upokojeni nadučitelj Fran Jeglič. , Samomor. — V Dravi j ah se je obesil 31 letni zidarski mojster Edvard Cernič. V smrt ga je pognal njegov položaj, v katerega ga je pritirala depresija. Samomorilec je bil sin daleč naokoli znanega stavbnega podjetnika Cerniča ter je vodil že nekaj časa domače podjetje. Toda moral se je zadnja leta zadolžiti, zlasti pri Mestni hranilnici ljubljanski, dolgov ni mogel poravnati, grozila mu je v krati kem dražba, na kateri bi prodali njegovo hi&o in imetje za majhen denar. Vse to in k temu še dejstvo, da ni imel urejenih domačih razmer, da je živel ločeno od svoje žene, ga je pognalo v obup. V svoji hiši si je zataknil zanko iz žice okrog vratu ter se obesil na vodovodno pipo.
Po nesreči prijatelj ustrelil prijatelja. — Na neki pristavi pri Ormožu je prišlo do tragičnega dogodka. K viničar ju Bol-fenku Borku je prišel na obisk njegov svak in prijatelj Ivan Ficko. Ko ae je zvečer Ficko poslavljal, mu je svetoval Borko, naj vzame kakšno orožje s sabo, češ, da so se zadne čase dogodili pogosto napadi v ormoški o-kolici. Borko je poiskal star revolver ter ga dal Ficku. Ker pa je videl, da ne funkcionira, ga je Borko začel razstavljati, da bi ugotovil napako, tedaj pa je nenadoma počilo in krogla je zadela Ficka v prsi. Ficko ae je zrušil na tla in so ga takoj prepeljali v ormoško bolnišnico, a ves trud zdravnikov je bil zaman. Ficko je poškodbi podlegel, rana je bila absolutno smrtna. Borko, ki mu je bil Ficko tako dober prijatelj in sorodnik,
pritoževati pa ao ae pričeli tudi kmetje, češ, brez ornega ne bo dobrega žita. Dne 4. t. m. pa je začelo snežiti. Toliko,, da se je zemlja pobelila, pa je že nehalo snežiti. Danes, 8. januarja, pa je sačelo po hudi nočni burji snežiti in drobno sneži že ves dan. Torej na veaelje mnogih le ne bomo ostali čisto brez snega«
Umrli ao: v ljubljanski bolnišnici Ana Lučovnikova, vdova po želez, uradniku, v Ljubljani 82-letni bivši zlatar Henrik Zadni-kar,, v Petrovčah 85 letni Franc Ježovnik, v Subotici Ljubljančan Jožko Benkovič, ki je služil tamkaj vojaščino, v mariborski bolnišnici je umrla 20 letna u-radnica Anica Mlekuševa in 65-letna vdova Alojzija Korenova, v Studencih pri Mariboru 70-letni uradnik drž. železnic Štefan Huber, v [Ljubljani hišna
Filmski igralci se
pi i|ii a vijajuirerrroj
Ce •e magnatje ne premislijo, stavka nove unije ni izključena
Hollywood. CaL — (FP) — Na velikem shodu so člani Screen Actora Guilda, unije filmskih igralcev, živahnp pritrjevali podpredsedniku Robertu Montgomeryju, ko je rekel, da organizirani igralci ne bodo prej odnehali z bojem, dokler magnatje ne pristanejo na njihove zahteve, med katerimi je tudi priznanje nove unije. Igralci so tudi pozdravili pridruženje njihove unije Ameriški delavski federaciji.
Montgomery je na shodu au-miral pogajanja za sklenitev pogodbe, kar je vršil odbor pe-
tih z enakim številom zastopnikov filmskih družb. Niso pa pri-posestnica Amalija Seber, dalje daleč, ker ao filmski magna-Antonija Breskvar, v Slivnici tje odgovorili z velikim NE na
take lokale!), ki jih! j« vea obupan zaradi nesrečene,
Mi vabil k sebi in jim baje Ii prepuščal opita dekleta ali bih sam vpričo družbe izrab-
I Pogoato je povabil k sebi t> družbo takih "odličnikov" p»|Hta, naga dekleta ao stre-
I" tako dalje, umazanija za k-inijo . . . Vse priča o bol-f • kKualm m nagnjenju Bev-j m, kar pa je nekaterim de-l'»m bilo tudi všeč, saj so mu Ma mnogo denarja in jamčila J J"»go*to z visokimi vsota-| Ifc-vc pa je potreboval mno-
1|denarja, pogosto je bil že v fvnavi, a vselej ho mu U de-' I »omagala. Neko dekle od !«• *lo tako daleč, da je po-
V rih. dvojemu fc-fu 70.000 ► • r jih znoaila počasi Bevcu. /.»radi .izsiljevanja in stra-,r-d tem, dn bo B«.ve raz-nJ*n«-ga akta, ali pa K* tudi
ki je nastala po naključju.
Uatreljen tihotapec. — Pred nekaj dnevi je bil na madžarsko-jugoslovanski meji v Prek-murju ustreljen tihotapec Jože Pal, star komaj 19 let, doma iz Odranec. (Kraj ae imenuje O-dranci, toda zanimivo je, da je Prekmurju ohranjeno še prvotno sklanjanje takih oblik in ne pravijo iz Odrancev, ampak iz O-dranec.) Zvečer j<* prišlo z Ma-j džarskega č«*z mejo mnogo tiho-ta|k-ev, ki so nosili tobak. Bila je gosta tema in tako tihotapci niso videli graničarja in ta ni videl njih. Ko ao prišli tik do njega, ao ga ugledali in se pognali v In g. (iraničar jim je klical: Stoj! — toda tihotapci s«' za klic niso zmenili ter so bežali. Graničar je streljal za njimi U>r ] onega zadel. Na polju je oMežal mrtev Jože Pal iz Lipe pri O-
pri Celju Jožko Kranjc, trgovec, v Ljubljani Fran Veder-njak, dvorni svetnik v pokoju, bivši ravnatelj Pokojninskega zavoda.
Požar v Zahnici pri Kranju.
—	V Žabnici pri Kranju je v noči na 7. januarja izbruhnil ogenj v hiši posestnice Perčičeve. Na gruntu gospodarita mati in hči. Ogenj je bil zelo velik in naglo so odhiteli na kraj požara gasilci iz Stražišča, Zabnice, Bitnja in Kranja. Ogenj se je s hiše preselil tudi na sosedno gospodarsko poslopje, obema zgradbama je pogorelo ostrejše, ik>-gorelo je tudi precej krme, orodja. Živino so k sreči rešili in tudi nekaj strojev. Ogenj so zadušili, a obe zgradbi sta od gašenja in ognja precej poškodovani. Kako je ogenj nastal, ni znano.
Seveda tudi pri papežu. — Kakor vsi državniki, ki pridejo v Rim, je bil seveda tudi francoski zunanji minister sprejet v avdijenco pri papežu. Ta ga je
—	enako kakor mesec dni poprej Gombosa, madžarskega vladnega predsednika — odlikoval z najvišjim vatikanskim odlikovanjem. Potem je imel Laval sestanek s kardinalom Paccelijem in »ta govorila celo uro o |k>-saarskih zadevah. Zvečer je Pac-celi vrnil obisk Lavalu in sj>et ata govorila o političnih zadevah. Pa trdijo klerikalci zmerom, da se cerkev ne vmešava nikoli v politične $a<leve! O pa še kako zelo!
Dobil oaem let robije. —
Marobirsko sodišče je obsodilo 25-letnega |a>seatniškega sina Ant. Rakušo z Ivanjakega vrha in- sicer na osem let robije, ker je ustreli) posestniškega sina Franca Kavčiča. Nekaj sta se tožarila, r>a je prišel 7. oktobra Franc Kavčič k Rakuši, da bi se pobotala in s tem ustavila sodni proce*. Toda Rakuša ae ni vdal. To je Kavčiča tako razjezilo, da mu je očital krvoskrunstvo s sestro, češ, da je njegova sestra rodila njegov^a otroka. To je Rakušo razjarilo, planil je v hišo ter skozi okno ustrelil z lovsko puAko Kavčiča, ki je takoj obležal mrtev. I>obil je za to K let robije.
Utopljenka. — Blizu Sv. Martina pri Vurbergu so našli delavci truplo neke utopljenke. U-gotovljeno je, da gre za 47letno žel<*znlčarjevo ženo Kmo Lamu-tovo iz Brestrnice pri Mariboru, ki je že lani novembra odšla nd doma in se ni več vrnila. Ali je skočila sama v Dravo ali pa gre za nesrečo, bo težko ugotoviti.
vse zahteve igralske unije. Magnatje imajo pogodbo
KONGRESNIK ZA-GROZIL S PREISKA-
VO POLITIKE ATRA
Washington, 1). C. ,— Kongresni k VVilliam P. Connery, načelnik delavskega komiteja nižje kongresne zbornice, je naznanil, da bo predložil resolucijo, naj kongres preišče smernice NRA in njene pravilnike. On pravi, da večina pravilnikov ignorira pravice delavstva.
Dalje je rekel, <la sestavlja zakonski osnutek, ki bo določal e-nako reprezeutacijo delavstva v vseh odborih za izvajanje industrijskih pravilnikov. Osnutek bo predložil kongresu v prihodnjih desetih dneh.
Tudi organizirano delavstvo zahteva preiskavo politike NRA. Nekatere industrije, med lemi tobačna, še sedaj niso dobile pravilnikov, v pravilniških odborih drugih pa imajo glavno besedo industrijski magnatje.
RFC predloiila načrt za zniianje dolga zeleznič
Washington, D. C. — Vladna korporacija za rekonstrukcijo financ je predložila bančnemu ko-
H2111A112
Pnrinnrna ladimin I
r—^r- >«WWU
Inkorp IT.junU« 1 »07 v drUvi lllinoi*
J
svojo kompanijsko unijo Motion miteju nl|je kongresne zbornice Picture Academy of Arts and j ng6pt jn^jg dolga *ek*-Science, ki pa poteče prihodnje- niC( ki HO dobile p^oju* pr| vlad-
ga marca. To unijo feo ustanovi li po stavki leta 1929, ki je bila
ni korporacij! in ae sedaj naha-jujo v stiskah. Načrt določa, da
neuspešna za filmske igralce. Ta kpc ,M,kupi zadolžnice teh žetti kompanijska unija je odgovor- nic po sedanji tržni^ceni in železna, da je v filmskem pravilniku njCe naj bi plačevale obresti le klavzula, ki prepoveduje stavko. na vsote, ki predstavljajo aktu-Iz Montgomeryjevega izvajanja alne izdatke, in reagiranja članov na tem j S. Reed, pravni zastopnik prt-shodu je pa razvidno, da se bo ziuletih železnic, je argumentiral, Guild poslužil tudi stavke, če da je mnogo železnic v konkurzu magnatje ne bodo drugače ho-1 in da jim bodo druge sledile, ako teli pristati na zahteve igralcev.' RFC ne more dati nobene dru-
Te zahteve so:
1.	Odprava aranžma, po katerem morajo biti redni igralci, ki so plačani na dan, če delajo, stalno pripravljeni za službo, dokler ni film gotov. Guild zahteva garancijo minimalnega zaslužka za te igralce in dosta-vitev obvestila 24 ur pred nastopom službe ali pa pravico do prevzetja druge službe.
2.	Osemurni delovnik; v slučaju nujne potrebe bi smel biti delovnik daljši le s privoljenjem unije.
S. Strogo izvajanje 12-urnega počitka med nastopi. •
4.	Vrsto zahtev za protekcijo kontraktnih igralcev in nanašajočih ae na odpust ali dopuat, odpravo sistema, po katerem družbe posojajo igralce brez njihovega privolenja, nastopanje v več ko enem filmu istočasno in alično. .
5.	Priznanje Screen Actors Guilda.
Na vae to ao filmski magnatje odgovorili z ne. Unija bo šla s temi zahtevami v Washingtnn do NRA. Administrator filmskega pravijnlka Sol Rosenblatt skuša poaredovati med obema ak upi nama*, toda do zdaj bret u-apeha.
Mussolini dobil zaveznika v bivšem ameriškem poslaniku
New Vork. — Obdolžltev, da je Richard VVashburn Child, bi v-ši ameriški poslanik v Rimu, o-sebnl agent italijariMkega diktatorja Mussolinija, je prinesel "Columbia Bpectator", glasilo dijakov na univerzi Columbia.
List pravi, da |*oseduje dokumentarno evidenco, da Child propagira Muasoljnijev fašizem v
Združenih državah. Child piš<-članke za Hear s to v o časopiaje,	^ 7 nanie'i.(»rnV da prot i
katerih poveličuje uapehe fašističnega režima v Italiji.
ge pomoči razen posojil, ki gr-madijo dolgove ž«H*7dilc. _
Stavka v delavnicah pi-salnih strojev končana
Chicago. — fttlrlnajsttedenaka stavka v delavnicah in poprav-ljalnicah pisalnih strojev je bila te dni končana. J. J. Uhlman, poslovni reprezentant osmega di-strikta Mednarodne zveze strojnikov, je dejal, da sklenjeni dogovor predvlduje takojšnjo upo-slitev stavkarjev in priznanje unijskih odborov.
Druge provizije dogovora določajo dvatedenske plačane počitnice nti leto, plačo In pol za nadurno delo, delovni teden 41 ur in polno plačo, ako mora delavec pustiti delo zaradi bolezni.
Mezdno vprašanje nI bilo popolnoma rešeno. Nakateri delavci bodo prejeli takojšnje zvišanje mezde od j>et do deset <sl-stotkov, o mezdi drugih pa Im> odločila konferenca med direktorjem pokrajinskega vladnega delavskega odbora ln upravitelji delavnic.
Policija razbila
radikalno 4gnezdo'
Chicago. —- Cikaška policija Je bila te dni zopet zaposlena z udrihanjem po "prekucuhlh". Z VVest Side VVorkers Forumom je prav tako naredila kakor vlgilan-ti v Sati Franciscu lansko poletje.
V soboto večer, 2ti. januarja, je navalila v prostore delavskega kluba (komunističnega) in ga popolnoma demolirala. Ua/.en piane je razbila vae atole, klopi in mize, razmetala aedvlče in pop ter aretirala H3 oseb, češ, da so obratovali zloglasno hišo, v kateri pa ni bilo nobene — postelje. Poleg piane se niso dotaknili tudi peičl, menda radi bojazni pfed ognjem.. i'
Zadevo preiskuje Civil Lih« r
H637-.19 I.an ndale A\e.. Ckicagu. III.	Tel. Itorkaell 4»04
GLAVNI ODBOR S. N. P. J.
UPRAVNIODMKK: VINCKNT CA IN K AR, predsednik ,... SHI67 8: Uwndale Ava., Chicago, III
FRKD A. VIDRR, gl. tajnik........'......2SA7 S. Uwndtle Avt., Chicago. III.
LAWRKNCE (iRADLSllKK, UJ. bol. odd.Mfi? 8. Uwndale Ava., Chioago, III.
JOHN VOUKICH, gl. hlngajnik..........2U67 S. Uwndale Ave., Chicago, III.
FILIP UODINA, uprsvitelj glssila......2flR7R. Uwndale Av#„Chicago, III,
JOHN MOLKK, urednik xgl«M|a.........J«l&7 8. Uwndale Ava., Chicago, III.
ODHORNIKlt
FRANK SOMRAK, prvi podpradsadnik......K. 74th 8t„ Clevaland, O.
JOHN E. LOK AR JR., drugi podRrvdasdnlk.. nua E. lloih Si., Cleveland, O.
(iOHPOI)AR8KI ODSEK:
MATU PETROVIČU, predsadnik............E. J40th St., Cleveland, O.
ANTHONV CVETKOVICJI..............m Seneca Ave., Brooklyn, N. Y.
JOHN OUP....................14U 8. Proipect Ave., Clarandon H lil«, III.
POROTNI OI)8KKi
JOHN UORdEK, predalnik..............414 W. Hay St., Sprlngfleld, III.
ANTON čUILAlt....................................Bos 117. Arn.a, Kanz.
JOHN TRCKIJ.................................. Uos lift7, Strabans, Pa.
FRANK PODBOJ.....................'.............Hoa 01, Parkhill, Pa.
FRANK HAK1UCH..................,10010 Parkgrove Avt., CleVelaml, O.
NADZORNI ODSEK:
FRANK ZA1TZ, prednednlk................U0SU W. SOtli St., Chicago, III.
FREU MALUA1...............................«5 Cantral Park. Peru, III.
JACOB AMHKOZ1CII.......................418 Piero« St., Evalsth, Mlnn.
eOKOa I—a»rM|»«n4ti«r* ■ |U««ImI «4lHirnlkl, ki	v al- «r«4«. m vrli UUUi
VSA eiSMA, ki n MUl«a na imkIi gl. nrtMl»Mlnlli«, naj m niiI*«, na »r«h*<liillln. VSa OSNAaNR paillialra In al«ari. ki a« Utaja st. N»r«»«aa« mlaaka In >wlnala »akta. hbI aa iMiHliala na al. lainOha.
Vaa a»4ava. llkalata aa kalnllka i»..d(.«r», naj m (Mililai« n« kal. lalalltva. Vaa *a4ava v •»••! a klaaaJnUklml |mm|1, nal aa n*AII)«)a na klaaalnUt*«. VSK raiTOŽna Ml»«l. |itt«Uvan|a « al. u»ra»n»w aSkar« nal aa aa*IU*ia Krank SaK«, SraSaa«lnlkii Mrf*arHa«a arfkara.
VSI ratSIVI na al. naralMl a4aak aa nai M*(li«ia na Jakn Uarika, nr*4aa4naa a«»al. noga imU.U«.
VSI IMIHIHI In	a»tal, na«nanlla. »«la»l. naratnlna In aaM« vaa. kar ia « t»a*l
a aU.tlam (aSnnla. naj aa naOlJa na "eaoSVKTU," M»f S. I.a*n4ala Ava., C kl«a«a. III. NOTKi Clsrr»aaas4aww nllli ihr Huiurm- Ofli,- >huu|rf ka a44r»a«*4 aa (allaarai ( ummuiilraiiuna far Ika atisrama praaManl .k«hU k« aMraaaaS la klm, Ali ramlllaliraa at man-v and kaainaaa ranramlni laSaaa and mvmkara alkar Ihan al«k kanaflt akauld ka aZ«lrwMHHl la aa«ralarr'a atflra.
Mallara af alrk kanafll akanM ka a«Mraaaa4 la tka aaalalanl aarra»ar». Vinanclal maMata nnS-r IH« larladlrtlan al ih» ltaaaMrar'a afllra .h..vU ka lakan ns »lih klm.
('•m|ilalnla run,»mina Iha wark af Ika aiacallva haartl akanM ka aMraaaa^ la frank Zalta, rkalrman af Iha llaarS af S«|iar«laara,
I haraaa. ramnlalnla and a|»|M>ala ahauld ba atldraaaaS In iakn Uarlak. aknlrnian. Jndlflal
('amnilltaa.
šu, oziroma bi morula znašati minimalno $37 na tcden.*Ker bi plačevanje take mezde pomenilo drastično zvišanje, niso lastniki nelaitlčnikov hoteli v to priatuti na pogajanjih, odločili ao se pa za arbitražo. V to je pristala tudi unija.
Predsednik unije James B. Hambrick je upravi Graybar Huildings in Nat'1 City Realty Co., ki je stauarlnski agant Morganove Nal'I City Banke, ponlal pisma, v katerih zahteva, naj prenehajo z diskriminacijami napram članom unije. Nat'l Cily Realty kompanija skuŠM furairati delavca v kompanijsko unijo. Nekatere aktivna unioni-sle Je degradirala a premestitvijo z boljših na slabša mesta.
policijl-vloži tožbo /.a (Mlškfalrii-no.
Lastniki nebotičnikov se zbali stavke
Pripravljeni so zvišati plače in dati druge ugodnosti, če tako odloči arbitraža
New Vork. — (FP) — Nad tukajšnjimi nebotičniki je visela nova stavka oskrbninskega delavstva več tednov. Zadnje dni je žu izgledalo, da se bodo largajanja definitivno razbila in da je stavka neizogibna.
Končno so se pa lastniki premislili in Huilding Service Km-ployes International uniji sporočili po svojem ojienšaparskem odvetniku W. G. Merrittu, da so pripravljeni zvišati plače in ugoditi drugim zahtevam, če tako odloči arbitraža. Za tff korak se je izreklo 2500 družb ln posameznikov, ki laslujejo new-yorške nebotičnike.
Radi izkušenj iz lanskega leta delodajalci niso marali riski-rati nove stavke. Ze prva stavka mlade unije je bila tako efektivna, da ao morali po nekaj drieh kapitulirati. Zdaj je bila unija še IhiIJ pripravljena. Na eni strani so Ji obljubile kooperacijo mnoge unije, na drugi strani je pa zrasla v pravega orjaka. V dobrem pol letu sa Je njeno članstvo dvignilo od 20,-000 do 120,000. Vsega oskrbni 11-skega delavstva je v New Yorku okroglo 220,000. Neki uradnik l>oroča, da Je tak naval v organizacijo, da je unija morala najeti šest klerkinj za vpisavanj« novih članov.
Za sedanja mezdna pogajanja so ae voditulji Uirije UIhiimo pripravili. Statistični material je pripravil ekonom Juti l<auck, ki je ('ktipert v mezdnih pogajanjih. Unija zahteva "življensko meiMlo", ki na insllagi cen zna-
Protesti proti pravilni ku čevljarske industrije
Washington, D. 0, — Na xa-Mlišanju o »••viziji pravilnika čev> Ijarske industrija, katero Je bilo odrejeno na pritisk organiziranega delavstva z namenom, da slednje dobi reprezentacijo v odboru za isvajanje pravilnika, so se čule 1 >stre kritike. Reprezen-tantje delavcev so Izjavili, da so bile izurjenim delavcem znižane plače, da so nekateri tovarnarji premestili svoja lasijetja v mala mesta, kjer je minimalna plača postala maksimalna In da se ne enforsira niti obstoječih provizij pravilnika, ker talbor za Izvajanje pravilnika kontMiraJo delodajalci.
Kongrasnlk IV Cotinery, ki se je udeležil zasliševanja, Ja naznanil, da bo kongresu pr<«dlo?ll zakonski osnutek, ki bo ukl.lu.e-val provizijo, da mr»ra imeti delavstvo enakopravno reprerenta-cijo v vseh islboilh xa Icvaian.la ifidustrljiiklh pins |l'»ikov.
do
iz naklonjenosti I drancih, star 10 let, a že star. Za bolno aeksu- zakrknjen tih«»taiiec Na hrbtu
"tntk
^jenje hajbrže ni -novan Ik> zaradi >n ponilstev.
iM*tkg*|
kaz-
izsi-
p<Mkodhi. —[
'» 18 letnem Frsn-^ Rtrtsr prT ZMi-W j* bil zafirt v
rtminici ter ai je
je imel nahrbtnik poln tobaka. Tudi drugi tihotapci so odvrgli mnogo tihotapskega blaga, da ao laže bežali.
Prvi sneg. — Ze smo blizu srr-dt Januarji, pi tmo šele tdmj dobili nekaj snega. Smučarji ao bili že kar ne>evo|jni, češ, da bo-
Roiljanje militaristov
Sprlngfleld, 111, — Glasilo lili-rminko fiarisine garde lllirioia Guardsmati v januurnki številki rožlja proti Ja|M>uaki, Pravi, da je vojna iimiI Ameriko in Japon* nko skoruj neinogiluia. kar je Ija vseli militaristov v obeh de-želah.
D\ll N(>VO \UH IN 7.IVIJKNJI'; SI.AlMriNIM
i.mk ki m .uir4«i >.1.4 «<,i,Mi aH
>44 t.w. 1 «Svn*|a In
i»i »i«apm >li«tk|a
drtaftn »
fmitr.r nvtt
nim,a io*«*
NIII1A n#N» )• luAnlfa, Ufitllu m *m» rt« in |M«i» ..«4h>a ntiiaii H^url /rt «ad>i«S* 1* «t,a»a<»a »a |N»»ada »SS Mad' an 4rt>> Ak- ata »ia« t In u««nall trn 4a| n«	i«t«lii NUOA Toni Ta
ka| an mi	>■.4ai« i»airtl »da* la
Uri/ta*,,«
H III, A H,S> M n»u4aja * omtt W4a,„ah h« e* !**«« a- •• U n i»*aa", m »11 aa« I-I.fc. M ni ji. a nmk
»M. |
^enadie la Mvlšje druži**" as l»Ue deležne prvega keaMa v no«em me-I nem ptmUtplu im bresdnm»ka >enake. no uživati liram* « tem tat rt tAl a, bi najbrž Izginil »meh g njih obrazov.
Akw hi morale trd
Ali ate rfaročrm na jnlk "Proaveto"^ INsipirajU \ ovoj liat t
Bi
MATI
80CIAI.EN ROMAN
wm

PROSVETA
tratila z in*truktiranjem kvačkanja. Številke ao namreč ponorel« za neko novo modo kvač-
—laafcdl—ita.
Bf Tvečir
t "J« j
j ^
Eden izmed orotnikov ae je pripognil škileč mi Vjesovščikova je začel pobirati po tleh razmetane knjige . . .
—	Nikolaj bi lahko molčal! ... — je mati tiho zašepetala Pavlu.
Sin je zmajal z rameni. Malorua je aklonil glavo.
—	Šepetanja ne trpim! Molčite! Kdo med vami člta aveto pismo?
—	Jaz! — je odgovoril Pavel.
—	Aha ... In čigave ao te knjige? . — Moje! — je odgovoril Psvel.
—	Prav! — je dejal častnik nasionivši se na stol: Tlesknil je s prstmi tenkih svojih rok. iztegnil svoje noge pod mizo, popravil ai brke in vprašal Nikolaja:
—	Ali ai ti — Andrej Nahodka?
—	Tsko je! — je odgovoril Nikolaj in atopil za korak naprej. Malorua je iztegnil roko, ga prijel za pleča in potianil nazaj.
—	Zmotil se je! Jaz sem — Andrej! . . .
Častnik je vzdignil roko in zagrozil Vjeaov-
ičiku z mezincem: — Glej! . . .
Braksl je po avojih papirjih.
Z ulice je gledala z brezdušnimi očmi skozi okno avetla mesečna noč. Pred oknom se je nekdo aprehajal in sneg je ikripal pod nogami.
—	Ti, Nahodka, si bil zaatran političnih zločinov ie v preiskavi? — je vprašal čsatnik.
—	V Ros tov u in Saratovu . . . Le da so me Um žandarml — vikali . . .
Čsatnik je pomežiknil z deanim očeaom in pokazavfti drobne zobe dejal:
—	Ali ni znano vam, Nshodka, vam, kateri capini troaijo po tovarni zločinake oklice in knjižice, a?
Malorua ae je zazibal na nogsh in ae nasmehnil, kakor dm bi hotel nekaj povedati, ampak v tem je zadonel razdraženi glsa Nikolaja:
—	Capine vidimo nocoj prvič ...
Nastopila je tihotaL vsi ao za hip obstali.
Brazda na materinem obrazu je pobledela
in deana obrv je šinila kvišku. Ribinu ae je čutno potreais brada; pobegli je oči in a prstmi jo je začel čeaatl.
—	Odvedite ven to zverino — je ukazal častnik.
Dva orožnika sta vzela Nikolaja pod pazduho in ga airovo pahnila v kuhinjo. Tum ae je ustavil, uprl noge ob tla in zakričal:
—	Stojte ... da se oblečem!
Z dvorišča je došel pristav in dejal:
—	Nič ni, vse smo pretaknili t
—	I, aeveda! — je vskiiknil častnik in se zasmejal. — Vedel sem, ds bo tako! Navihan človek . . . Seveda!
Mati je poslušala njegov slaboten, tresoč in rahel glas; atrahoms gledaje v njegov žolti obraz, je čutila, da je U človek njen aovrainik, nespravljiv sovrstnik, pol goapoakega zaničevanja. Tudi prej je opszila malo takih ljudi, a sedaj je akoro pozabila, da žive taki ljudje.
—	Tem torej kale mir! — ai je mlalils.
—	Andrej Oaipovič Nahodka, nezakonski, vi ste aretirani I
—	Zakaj? — Je mirno vprašal Malorua.
—- To vam povem pozneje! — je odgovoril častnik z zlobno vljudnostjo. In nad Vlasovko Je zakričal:
—	Ali ai gramotna?	—7—
—	Ni! — Je odgovoril Pavel.
—	Teb« nisem vprašal! — je atrogo dejal častnik in ponovil: Starka, ali znaš pisati7
Mater je prevzelo sovraštvo do tega človeka; kakor da bi skočila v hladno vodo, ae je tresla po vsem životu, se vzravnala, njena brazda je zardela in obrv ae je pobeaila.
■ — Ne kričite tako! — je začela in zamahnila z roko proti njemu. — Tak mlad človek . . . še ni okusil gorja . . .
—	Pomirite se, mama! — jo je ustavil Pavel.
—	Tukaj, mamica, je treba držati srce za zobmi! — je dejal Malorus.
— Čakaj, Paša! — je vzkliknila mati in skočila k mizi. — Zakaj zapirate ljudi?
—	To vam ni nič mar . . . Molčite! — ae je zadri častnik nad njo in vstal. — Pri vedite aretiranega Vjesovščika!
Primaknil je k obrazu koa papirja in je začel čitati.
V tem ao privedli Nikolaja. ,
Ribin je stopil k Vlaaovi, jo potrkal na pleča in ji potihoma dejal:
—	Ne razvnemaj se, ljuba moja .. ,
—	Kako naj anamem čepico, ko me drže za roke? — je vprašal Nikolaj in prevpil zapisnik čitajočega čaatnika.
Častnik je zagnal papir na mizo.
—	Podpišite. *
Mati je gledala, kako vsi podpisujejo zapisnik, razburjenje se je poleglo, srce ji je upadlo in v oči ao ji stopile jedke aolze onemogle uža-ijenoati. Take aolze je jokala vaeh dvajaet let svojega zakona, ampak poalednja leta je pozabila na njih jedki okus; čaatnik se je ozrl nanjo, zaničljivo namršil obraz in pripomnil:
—	Prezgodaj tulite, milostljiva! Glejte, da vam ne zmanjka solz za pozneje,___
Zopet se je razljutila in dejala:
—	Materi ne manjka aolz. Ce jo imate, vam pove! ,
Častnik je urno vtaknil papirje v novo listnico z bleatečo zaponko.
—	Kakšni ao ljudje — se je obrnil k priatavu
—	sami svojeglave!!
—	ln pa predrzni! — je zamrmral priatav.
—	Naprej! — je komandiral čaatnik.
—	Na avidenje, Andrej, na avidenje, Nikolaj!
—	je toplo in potiho zaklical Pavel in segel svojima tovarišema v roko.
—	Imate prav! Ng svidenje! — se je zasmejal častnik.
Vjesovščikov je molče stisnil s svojimi kratkimi prsti Pavlovo roko in hropel. Vea vrat mu je bil s krvjo zalit in oči so mu aijale od zlobe. Malorus se je amejal, kimal z glavo in govoril materi; ona ga Je prekrižala in dejala; '
—	Bog vidi pravične . ..
Naposled ae je zvalila tolpa ljudi v aivih uniformah in izginila. Poslednji je odšel Ribin; pazljivo je s svojimi temnimi očmi pogledal Pavla in zamišljeno dejal:
—	Torej .,. sbogom!
Zakašljal js v brado in počasi atopil v vežo.
Položivii roke na hrbet se je Pavel počaai aprehajal po izbi — preko knjig in perila, razmetanega |>o tleh, in Je čemerno dejal:
—	Vidiš, kako delajo? ...
Ogledujoč al igbo, ki je bila vsa narobe, je mati otožno zašepetala:
—	Zakaj je bil Nikola tako grob z njim? ...
—	Prestrašen ... je tiho dejal Pavel.
—	S temi ljudmi ni govoriti ... ni govoriti!
—	Prišli so, zagrabili in odvedli ... — je vzdihovala mati in vila roke.
(Dalja »ribataJlf.)
A. P. K. t
St. 225
(Nadaljevanje In konec.)
"Torej Je to apeciflcirana bolezen številk, kaj Helen?"
"Yep."
Tako ao govorile številke. Odsekano Pikro.
Juliji je to ugajalo.
Ob dveh popoldne so bile o-ne, ki ao prihajale na delo ob lioldcvetih. že (ako izmučene, da druga druge niti pogledale niaoN Delo pa je šlo spod rok v enakomernem tempu. Kadar se je zazdelo pre<k!elavkl primemo, je nadomestila to in ono z začasno močjo za eno uro (»očitka. Hiter je imela na taMi v počivalmci vsaka zapisano natančno porazdeljenost svojih ur, toda naval odjemalcev je bil od enajstih do dveh najhujši in zato se je za baro Ate\ ilk ae tikajoče pravilo kaj rado zanemarilo.
To dejstvo je bito prava muka za želodce začetnic.
Julija nI bila izjema Zajtrko-vala je navadno zelo malo in zgodaj. delala pa naglo kot atroj. Brzina je zahte\ala od želode m-motorja več kurjave nego je je bil slednji na\ajen dobavljati doalej In pos)f*diia je liila vro člčnoat, ki je auiila uata in delala omotico v glavi. A Julija je i-mela mofno voljo in dobre živce Srečno je vselej premagnla slaftoaf. ki je mnogoteri drugi začetnici po\ irutilaomedlev ko Nikdar 111 pokazala 1 bokttoo po- i
tezo, da jo davi vročina praznega želodca in mori nora naglica. Vedno je s smehom sprejela Ka-ti, ki jo Je vaak dan nadomestila za uro počitka.
In a šalo.
"Ti ai moj Mesija. Kati . . . odreAenica trpečih."
Ali Kati je delala že par let pri Woolworthu za avetlo-črno baro. Naglica ji je razrvala živce do jecijavosti. In doma je imela brezposelnega moža in dva otroka. Ni ji bilo več do Aal. Pogledala je Julijo s svojimi modrimi, nekoliko otožnimi očmi in se ner-vozno nasmehnila.
"Počakaj, da bo* tu par mesecev. Ne ho se ti ljubilo smejati. In ne taliti."
"Zašla aem tore/ v kraj izgubljenih nasmehov . . . tragično."
Kati se je nasmejala a desno stranjo atojega čednega obraza. Julija se jg rinila med gnečo od* jemalcev proti vratom t napisom: Samo xa uslužbence Stekla je po idopttleah do avtoma* tične ure, vtaknila v zarezo svojo ksrto in pritisnila kljuko.
Dink! je Akrtnila ura tako rezko, da si je Julija podzavedno (tolužila prosto roko čez uho. Sinila je gor po drugih stopnicah v počtvalnico. "Ste\ilka S*, prosim."
Matrona je nejet oljno vstala tal svojega dela in poiskala torbico in južlno dveato|ietindvaJ-■eti. .Potem je godrnjaje is h k pata omaro.
las Himni s trnu dckkii za baro, n.sdai niro točne."
Dvestopetindvajseta je molče odvijala skromno južino ter s sarkastičnim smehljajem na ustnicah gledala matrono.
"No, vi morda mislite, da je to iala zame ... jaz imam tudi avoje delo — |>oglejte!"
Julija se je ozrla na kup cu-krčkov, kričavega papirja in i-grač, katere Je matrona v prostem času urejevala za izložbeno okno.
"Verjamem, neprijetno delo so vam naprtili."
Številke (m stolih ln zofah so se smejale. Tudi matrona se Je smejala.
Južina. četudi skrbno zavita
v povoščen papir, se Je v omari poaušila in 22A ja gledala na skrivljene vložke z očmi človeka, ki ga je lakota minila, ker ni jedel o pravem času. Kljub temu je raztresala sarkazem.
"Drage soštevilke, nekaj novega se je iacimilo v moji lobanji: za naAe moderne linije ae imamo zahvaliti Woolworthu & Co. — Vidite, tale "sendvič" bi bila o svoji točni uri počitka pojedla s slastjo, kar bi formiralo nekaj nepotrebne tolšče. sdaj ga grizem a silo, kar bo dalo komaj dovolj kuriva, da dokončam svoj delovnik ... moji boki se pa le ne bodo iahočili preko začrtane meje."
Vrtala je, poiskala v torbici nikelj, izročila isto zopet matro-ni v oskrbo in stekla k bari po hMfc^._______
Preostali čas počitka je po-
večina izmed njih ni znala. Ju-je učila, v mislih pa filozofi-
Tako. Ženske smo v dobi najmučnejšega evolucijskega stanja: z eno nogo atojimo v dobi domačega ognjišča, z drugo (viaokoopetovano) pa mukoma aledimo strojni dobi, ki je brezobzirna z nami.
Jadrno je minila ura počitka.
Vsak dan. ,
In vsak dan je prinesel s seboj kako novoat in posebnost. Nekega dne ae je upravitelj ica do-mislila pri del iti Julijo za par ur dnevno h kuhinjskim nameščencem, da pripravi razne solate in potrebščine za vložke.
Čemerna miss Crab je šla z njo v pritličje in jo predatavila šefu, še mlademu Američanu angleškega porekla.
"Pokažite ji, kar je potrebno, VValter, mias Chase še ni dobila potrebne moči za izpraznjeno mesto v kuhinji, zato bodo dekleta od bare opravljala to delo, dokler je potrebno."
"To ae <pravi, pošiljali mi boste dol vae po vrati in jaz bom lepo tratil avoj dragoceni čaa z učenjem novink v tem poalu. Lepa reč —* le kdo bo pa opravil moje delo, miaa Crab?"
"Potrpite, Walter, aaj bo trajalo kvečjemu nekaj dni."
"Veh? Ali right."
Mias Crab je odracala nazaj v trgovino, Julija se je polotila dela in v neizrekljivo veaelje in zadovoljstvo šefa je pokazala, da se precej razume na kuhinjsko umetnost, kajti vaaka kuhinja ima svoj poseben red in pravila.
"Sef, kje dobim to, Jtje ono?"
In šef je gledal izpod očal kakor atar maček in kolikor mogoče strpno odgovarjal in pojasnjeval. Okrog enajste ure pa ga je minila potrpežljivoet. Na vseh straneh so brneli zvonci: telefon, hišni telefon, brnilo dvigala, zunanji zvonec. Vse baš ob času, ko je bilo treba poalati pripravljena jedila k bari. Kuhinja je postala v trenutku babilonska zmeda. Razni pomivači in pomagači so kleli po špansko, filipinsko, italijansko, nemško in ameriško vsakikrat, ko je za-brnelo ob ateni dvigalo ali je zapel zvonec hišnega apojnika. Vai vprek so hiteli in noreli. Ti so donašali to, drugi ono. Pri mizi so z veliko naglico Švigali noži semtertja in apod nožev ao leteli fino zrezani zrezki različnega meaa. Vsak košček pa je moral na tehtnico — eno unčo mesa za porcijo dajo pri VVool-worthu, pa nič več.
Julija je strmela in na smeh ji je šlo. Toda bala ae je dolgonogega in hudookega šefa, ki je aukal velik nož tik nje pri mizi. Tudi togotne Irke, ki je jezno in mogočno mahala gor in dol z velikimi lonci v rokah. se je malce bala, in temperamentnih Spancev, ki so kar spotoma brisali, nalagali in oddajali posodo, nalivali mleko in smetano v posebne posodice, narezavali Žem-lje, od naši i umazano posodo v električni pomivalnik in kaj še vae.
— Kakšni ljudje in kakšna zmedena naglica, je pomislila dvestopetindvajsota. Gor za baro govorimo vsaj vsi enako, a tu, tu kriči vsak po svoje ... in vsak ima svoj nož. Čudno, da se ne pokoljejo.
Naglo je pospravila svoje stvari akupaj. Jih naložila na dvigalo in poslala k bari. Vrgla je od sebe velik kuhinjski predpasnik. si zopet nadela svojega majčkenega, belega in se hotela lepo zmuzniti iz VVool-worthovega predpekia. v katerem dotlej še ni bila. Ali komaj je diNtegla stopnice, ko je skoz ves peklenski in glušeči šum pritličja zaječalo in zamijavka-lo kakor oduren glas starega mačka. Radovedna se je otrla in takrat je spustila ves zadržani smeh.
"Hahaha. hahaha!" "Tako. končajte to in potem se lepo vrnite z menoj, imamo Ar |>osla za vas. Grrr . . . sama sitnost je s temi številkami od l»are. Come on
Z dolgimi koraki je premeril Walter kuhinjo <to mize in po-j kazal na kup okroglih žemljic <
"IVtcentne 'sendviče', miss 1
Xakula."__________
Spretno jo napravil vložko.
PETEK, 1. FEBRUARU 1
—e*Ur»t*d Hieturti.
Trije ruaki otroci imajo dosti zabave, ko opazujejo cirkuške klovne.
jo zavil v povoščen papir in grdo pogledal apod očal na 226. Nato ae je z mačjo lagodnostjo postranski okrenil atran in za-mijavkal, da je rezalo ušesa.
Zdaj je bila Julija prepričana, da je zašla med živčne norce. Zavijala je žemljice in začela misliti.
Na tisoče takihle podzemskih lukenj ima ta proalula svetovna metropola ... in v vsaki luknji živčni norci, ljudje, ki jim je naglica strla in razrvala živce ... do jecljanja, do mijavka-nja . ..
Da, številke za baro jecljajo, tu mijavkajo —
Zlagala je "sendviče" na o-kroglo taco, ko je nenadno prišla v kuhinjo upravitelj ica.
"St. 226 še zmirom tu?! Marš gor za baro. Ljudje čakajo gor, da pridejo na vrsto, tu pa »podaj pohajkuje. — Pa ti, Wil-ter, in Teresa, kaj sta neki počela dane« tu spodaj, spala? Vae je bilo pozno dostavljeno. In o-maka nima pravega okusa, juha je opresna, kolači zgledajo ko kruh, pudingi so pretežki — le kako pričakujete, da bomo delali business s tako zmesjo kot nam jo pošiljate gor k bari!"
Majhna miss Chase je zgleda-la kot hudournik, kot petelin, ki se ima zakaditi v nasprotniku, kot sužnjiški priganjač, ki bije z bičem po upognjenem hrbtu. Njene oči so gorele kot zublji sikajočega uhajajočega podzemskega ognja. Njen jezik je izlival lavo superijorno-zaničeval-nih besed.
St. 226 je stala kot ukovana na svojem mestu pri mizi, s taco "sendvičev" v rokah. VValter je slonel ob hladilnici z namrše-nimi obrvmi, Teresa je jezno metala krofe v vročo mast v kotlu, Spanca Hta metala (»oglede na nože, ki so ležali v neredu po široki mizi.
Ko je upraviteljica stresla svojo jezo, je odvihrala, ne da bi ae ozrla na koga. Takoj za njo se je raztegnil ozlovoljen in srdit mrrjav. Teresa je začela brenčati kot zimska muha, Spanca pa sta prijela za nože na mizi in s kretnjami kanala drug drugemu. kako bi rada zarezala vrat upraviteljice. Val drugi ho ae med nevihto poizgubili po pritličju. St. 225 je sledila miss Chase za baro, postavila vložke na podstavek in se pomešala med svojo številčno družbo.
Številke so vedele, da je bila zaposlena v pritličju, pa so mimogrede vpraševale:
"Kako ti ugaja spodaj?"
"Tako kot razumsko zdravemu v norišnici."
Smejale so se in ponavljale mehanično:
"Klobasice in zelje; puran v omaki; švicarski zrezek; bana-nov sladoled; vročo čokolado" itd., brez nehanja osem ur na dan.
Dvestopetindvajseta je poslušala in sarkastično (»omislila:
—(Kako dolgo še do živčne norosti? Do mfjav kanja ... do ji-ol Ijanja . . .
Packala Je maslo na vložke, pritiskala na kljuke, čečkala ve*| like začetnice in številke in čutila določno, da se ji je pojavila | na čelu guba. katere ne bo ugla-dila desetcentna krema iz VVool-worthove verižnice , , . ^MMIiaaaaBaMaBaailBNtaMMHnqp
AII ate le naročili Proavelo alf Mladinski 11*1 svojemu pri jate To je edini dar trajne vrednosti ki gm aa ata! denar lahko pošlje-Ijs ali aorednikti v domovino ' te rojesa v
a g iti rajte za "rr08vet0 !'
naroČite si novo knjigo
The Native's Return
Spisal Laala Adamič
Te knjige ao SAMO v angleškem jeziku.
To knjigo lahko dobite pri nas kot član s poštnino vred za $2.00. Pošljite nam Monej Order ali v gotovini denar ▼ priporočenem pismu. Na naslov: Prosveta, 2657 s. Lawn-dale Ave., Chicago, III. Pišite takoj.
Ime.................................................................. Član it..
Naslov............................................................................
Mesto........................................ Država.........................
>2=
NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO
Po sklepa lš. redne konvencija sa lahko naroči as list Proaveta in pri. Iteje eden, dva, tri, štiri ali pet članov Is ene druiine k eni naročnini. LiS Proaveta atane sa vaa enako, sa člane ali nečlana $6.00 sa eno letno ntrd. I nlno. Ker pa člani ie plačajo pri aseimentu $1.20 sa tadalk. aa jim to pri. iteje k naročnini. Torej aedaj ni vsroka, reči, da je llat predrag ia rliM S. N. P. J. List Proaveta je vaia lastnina in gotovo je v vsaki druiiai nrU«, ki bi rsd čital llat vaak dan. Cena listu Proaveta jc:
Za Zdrui. države In Kanado $6.00
1	tadnik in................ 4.80
2	tednika In...............3.60
3	tednike in............... 2.40
i tednike in............... 1.20
S tednikov in.............. nič
Za Evropo Je...
Za Cicero in Chicago ja..,
1	tednik la.............
2	tednika ia.............
3	tednike in.............
4	tednika ia.............
5	tednikov in............
.........$9.00
..17JI .. IM
.. 6.11 .. IM
.. in
.. is
Izpolnite spodnji kupon, priložite potrebno vaoto denSrja ali Mo»e Order v piemii in ai naročite Proaveto, list, ki je vaia laatniaa.
Pojasnilo:—Vaelej kakor hitro kateri teh članov preneha biti član SNPJ, ali če ae preaeli proč od družine in bo zahteval aam svoj list tednik, bo* morsl tiatl člsn iz dotične druiine, ki je Uko alcupno naročena na dnevaik Proaveto, to takoj naznaniti upravniitvu lista, In obenem doplačati doličao vaoto listu Proaveta. Ako tega ne atore, tedaj mora upravniitvo znižati datum za to vaoto naročniku.
PROSVETA. SNPJ, 2657 80. Lawndale Ave., Chieage, III. Priloženo poiiljam naročnino sa list Prosveto vsoto $.......
.........................................ČL draitva it..
Naslov ...................
Ustavile tednik in ga pripišite k moji naročnini od sledečih članov ao)i družina:
2) ............................................čl. draitva it...........
s> ............•*•..............................ČL druitva it...........
4> ............................................čl. druitva it...........
®> ............................................čl. druitva it...........
................................Država .........................
Nov naročnik........................ Star naročnik.....................
TISKARNA S.N.P.J
SPREJEMA VSA
v tiskarsko obrt spadajoča dela
Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnika knjige, koledarje, letake itd. v alovenskem, hrvatske* slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in druftt
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLANSTTt S.N.PJ., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
Vaa pojaoaila daje vodatvo tlakama Cena smerna, aaijako dalo prva vrsta
Pilita po informacije na naalev:
S. N. P. J. PRINTERY
2SS7-S9 SO. LAWNDALE A VEN VE Telefon Rockweil 4904 CHICAGO, ILL.
Taai sa doba aa ialja tadi vaa oatosaaa pajssails
l....... .....