-^v-r        Vaš prijateljček.
v-^vidon je torej oblekfl eeduo obleko, ki je bila Čisto uova. Med oblačenjeui pa je govoril o »jezušcku, svojein velikem prijatclju, katerega tako zelo. ljubk.
Kant ji; bil v svoji uestrpnosti tako uren, da so prišli do cerkve še  preden je bila  odprta.
Med sv. mašo Gvidon ni pel. V svoji mašiii kujigi je sledi! molitvam lepe maše v Presveti Trojici, ki jo je bil že naprej pripmvil.
končno je vendar prišel zaželeni trenutek. Ljubo tieie poklekue med očeta in mater. za »jim pn stoje njegovi  sorodniki;  stric,  teia  in  d)ag"i Markec.
O, blaženi trenutek, ko se angelček sedmih Iet sreča z Jezuščkom!
MaŠnik vzame v roko hostijo: >Telo Crospoda našcga Jezusa Kristusa naj ohrani tvojo duŠo za Tečno življenje!«
S povešenimi očmi in z rokami oklepajoč svoj zaktad pride sveto dete zopet na svoj prostor«
Jezus prebiva  v srcu svojega Gvidona.       ¦<*'<   i
Gvidon iina svojega Jezusa.                        "^
Zdi se mi, da sliŠim angele prepcvati k*pi slavo-spev:
¦   .   i-              »Na zeniljo je prišlo uebo,
srce je doni Preljubega:             •  • ¦
fi                   ljubeči  že  se najdejo,         . ¦ ¦    .,-i i   i   t
o duša, moli zdaj Boga!*       ,      ,J
\ tem času, dragi moji otroeiči, pa se je zgudilo nekaj  nenavaduega:  le dobro posluŠajte!
Pravkar se je Gvidon pripravil, da povc Je-zusčku vse, kar mu je bilo na srcu, tedaj pa se na-enkrat v ujegovi dusi oglasi zelo razlocno neki glas:
»G vido«ček, kmalu tc boni vzel k sebi, umrl boš zgodaj. i\*e boš postal nioj duhovnik, ker hočein narediti iz tebe   svojega   angela.«
Deček je usupnjen poslušal iiepričakovaue be-sedc, ki so mu prišle v dušo in .jo polnile z vcliko sladkostjo; kajti kadar govori Jezuščck, obcutiino vselej veselje... Vkljub veselju pa se je dobro za-vedal. kaksna žrtev ga Čaka.
^Joj! Xikoli ne postane duhovnik... in zapustiti bo ircba Ijubljeno raamico, očeta. Markca. vse ... in tako zgodaj ... kmalu umreti! Ubogi fantek, umreti je tako hudo!
Vendar pa Gvidon ni prav nič omalioval.
Najlepša beseda, ki jo človek more povedaii Bogu. mu jc privrela iz duŠc, in rekel je Jezuščku:
¦k
Na sievilki 57 v R»e Vital je hil ves dan velik praznik.
Gvidouova mainica je povsod razpostavila lepe bele rože.
Uboga Gvidonova mamica! Še sanjalo se ji ni o teiu, kaj se je zgodilol Videla je, da Gvidon kar žari od  srečc.  zato je bila  iudi sama srcčna.
Ko je pa zvečer Gvklona v postelji za slovo po-ljubila, mu je rekla:                                             ^
-Srček moj, ali si srečen?«                              ^«
»O, da, mamicaU
»Ali si lepo molil ljubega Jezuščka? Česa pa si ga prosil?«
»Ničesar ga nisem prosil, prav nic-esar. Jezus sain je meni govoril. juz pa scm ga poslušal in rau samo preprosto  rekel:  da.t
Mati je bila za hip presenečena. Sklonila se je bliže na<l siučka. tla bi mu morda v oČeh prebrala, česar razumela jii. Otrok je to opazil: kt*r pa ni hotel niČ več povedati, da jh: bi Ijul)a mamica jokala, je zaprl veke in tako skril svoje lepe moclre oči.
Čez nekaj tednov pridc Gvidon k materi in pravi:
»Mamica, raojo obleko od prvcga sv. obhajila bo treba flati kakenm revnemu otroku.*
kako čudne prošnje ima ljubi angel! Cotovo je mislil. du uiora obleko, katero jc nosil ob pogovorn z Jczuščkom, posvctiti dobro delo.
Gvidon je hotel čim proj 1udi <]ru«ič k sv. oblia-jilu.
O tem dogodku nain je njegov župnik pripovc-doval uekaj prav ljubkega, iz česar bostc spozuali, kako globoko vero je imel vaš prijateljček.
/Svetoval sem staršcra, uaj na daii prvega sv. ob-Iinjila  doma  uapravijo  sloTcsuost.
Ciospod in gospa pl. Fougalanska sta storila po mojem iiasvetu. Napraviln sta vsej družini slav-nosiiio kosilo, tudi šampaujca so pili.
Ko pa jc mati ua dan pred drugim sv. obhajilom Gvidonu govorila, kako ga bo Jczus zopet obiskal, jo je prav poiihem vprašal:
»Mainica, ali  na  šampanjec si  kaj  mislila?«
>Na kakšeu šampanjec?;
»Na šampanjec, ki ga bomo pili, kcr bom šel jutri k sv. obhajilu?«
»Ne vem, zakaj naj bi ga pili!«
»Saj smo ga tudi takrat, ko sem šel prviČ k sv. ob-hajilu.«
Mama je Gvidonu razložila, da je bilo takrat Je-( ^uščku na Čast.
»Saj veui. da njemu na čast. Toda Bog, ki ga bora jutri prejel, je prav isti Jezušček, kakor sem ga prejel na dan prvega sv. obhajila. Ne vem, zakaj naj bi  ga  diujri  poi   nianj  proslavljali   ko  prvic,   in   ker
-^^^^^^^^-  107 ^^^^^^^^^
sbio iijerau ua cast pili šampanjec prviČ, ga moramo jutri tucli.v
Gospod kaplan je dodal še tole: >Ta zgodbica in šc tisoč drugih (lokazujejo, s kolikšno resnobo je Gvidon prejemal sv. obhujilo. Nikoli ga ni prejel samo iz navadc. 1'red smrtjo sein ga vprašal: Ali se Šc spominjaš, GvidontVk, kako si nekoč sklenil, da sc hoČeŠ na sv. obhajilo prejšuji dan vselej pripraviti z žttvaini?
;Da. gospod,« mi je odgovoril, »in tega nisem ni-koli opustil.«
Oiročiči moji, a\i bi mogJi tako reči tudi vi? Ali se pripravljate na Jczuščkov prihod z žrtvami? ...Joj! Pokažite mi otroka. ki mi lahko reče: še vselej sein Jezuščku prinesel kako žrtev, preden sein ga prejel v srcc^                              (Nadaljevaoje.)
Nut-iii čiiviij.                              Pot mu z lica lije ...
^^_^^_^_____^-_^. 108 ^-v^^-v^^-^-^_^-s^-