POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI! Celje - skladišče D-Per 70/1976 1119760644 GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE »HMEZAD« ZALEG — LETO XXX. — APRIL 1976 — ŠTEVILKA 4 G» Sprememba v sistemu ugotavljanja dohodka TOZD in zavarovanja plačil med uporabniki družbenih sredstev Razvoj družbeno-ekonomskih odnosov v samoupravnem organiziranju združenega dela, zahteva rešitev vseh negativnih pojavov, ki bi kakorkoli onemogočili vpliv delovnih ljudi pri odločanju o rezultatih svojega dela. Eden od teh problemov je vsekakor tudi splošna nelikvidnost, ki je nemnogokrat zavirala nadaljnje pozitivne procese in vplivala na sam rezultat ustvarjenega dela. Ta rezultat je bil mnogokrat slabši brez krivde delovnih ljudi v TOZD. Na to nelikvidnost je na eni strani vplivala nepokrita potrošnja na vseh področjih porabe, na drugi strani pa je bil sistem obračuna zasnovan na fakturirani realizaciji, ki pa dostikrat ni bila pravočasno poravnana. Nepokrita potrošnja povzroča na tržišču dodatno povpraševanje, ki ustvarja nestabilnost v blagovno denarnih odnosih in povzroča rast cen in s tem povečuje stopnjo inflacije. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Aprila hmeljišča oživijo. Vsi hmeljar ji in sezonci — se trudimo, da bo hmelj čimprej pripravljen za novo rast Konec lanskega leta je bil sprejet zakon o spremembi obračunskega sistema in sistema poravnanja obvez med porabniki družbenih sredstev, ki bo na tem področju urejal medsebojne odnose. Z zakonom o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka v TOZD in zakonom o zagotavljanju plačil med u-porabniki družbenih sredstev se menja obračunski "sistem tako, da novi obračunski sistem temelji predvsem na plačilno sposobnem povpraševanju, celotni dohodek pa se u-gotavlja na osnovi plačane realizacije. To plačilo pa mora biti zavarovano s predpisnimi instrumenti. Osnovna načela novega sistema so naslednja: Zakon ne posega v samo razporejanje dohodka, temyeč opredeljuje kategorijo obračunskega sistema, kar je osnova i ugotovitev celotnega dohodka. Osnovna celica obračunskega sistema je TOZD, v kateri se ugotavlja celotni dohodek, ne glede na to na kakšni ravni organiziranosti združenega dela je ta dohodek dosežen. Celotni dohodek še ugotavlja na podlagi plačane realizacije, v to realizacijo so zajeti vsi plačani zneski, za katera imamo dokazila, da bodo plačani v določenem času, to je, da so ti zneski zavarovani s plačilnimi instrumenti. Sam sistem obračuna, ki bi temeljil na plačani realizaciji, nikakor ne bi zagotovil potrebnega rezultata in bi povzročil vrsto novih problemov. Zato je bilo potrebno najti u-strezno rešitev, ki temelji na skupnem delovanju obračunskega sistema in zavarovanja plačila s ciljem, da se onemogoči oblikovanje nepokrite porabe in odpravijo vzroki nelikvidnosti in inflacije. Zakon o zagotavljanju plačil med uporabniki družbenih sredstev predpisuje obvezno zavarovanje plačil v dolžniško upniških razmerjih med uporabniki družbenih sredstev. Izjemoma to zavezovanje ni potrebno, če je obveznost poravnana pred nastankom dolžniško upniškega razmerja (plačilo vnaprej) ali če je takšna obveznost poravnana v roku' desetih dni pb prejemu blaga. Vzpostavitev dolžniško upniškega razmerja nastane takrat, ko pogodbeni stranki skleneta pogodbo. Eden od elementov pogodbe naj bo tudi dogovor o načinu plačila in način zavarovanja plačila. Zakon določa naslednje vrste zavarovanja plačil med u-porabniki družbenih sredstev: 1. Ček — za takojšnja plačila, 2. Menica z avalom, 3. Nepreklicni dokumentarni akreditiv,. 4. Garancija. Dolžnik'je dolžan v roku desetih dni po nastanku (po sprejemu blaga) dolžniško upniškega razmerja, zagotoviti upniku plačilo z enim od navedenih instrumentov. To zavarovanje plačila pa ni potrebno, če dolžnik upniku poravna dolžni znesek v naprej ali pa v roku desetih dni po nastan-(Nadaljevanje na 2. strani) Sodelavcem in celotni delovni skupnosti Zaradi prevzema mesta direktorja Zvezne direkcije za rezerve živil v Beogradu, me je na mojo prošnjo delavski svet podjetja razrešil z 31. marcem 1976 funkcije glavnega direktorja naše delovne organizacije. Ob tej priložnosti se želim zahvaliti svojim ožjim sodelavcem in vsem članom delovne skupnosti za sodelovanje pri naših skupnih naporih za razvoj in napredek Hmezada, za napredek poslovanja in za razvoj samoupravnih odnosov. Na tem delovnem mestu sem delal dobrih šest let, pred tem pa tudi še dve leti na drugem. To večletno skupno delo je med nami ustvarilo delovne in tovariške vezi, ki so pripomogle, da smo težave v poslovanju uspešno premagovali. Želim delovni skupnosti, da se še uspešneje razvija naprej v dobrobit delavcev in kmetov, katerih življenjski obstoj je vezan z delovno organizacijo HMEZAD. Veljko Križnik Spremembe v sistemu ugotavljanja dohodka (Nadaljevanje s 1. strani) ku dolžniško upniškega razmerja. Ček se uporablja za zavarovanje plačila kratkoročnih terjatev. Ta ček je mogoče takoj vnovčiti, rok za vnovčitev je najkasneje osem dni, če sta kraj izdaje in kraj plačila čeka ista, oz. 10 dni, če sta ta kraja različna. Menica z avalom je instrument zavarovanja plačila, pri katerem je skrajni rok 90 dni od delnega ali celotnega sprejema blaga ali storitve. Ž in-dasiranjem menice je možno plačevanje dolgov pred zapadlosti menice ali pa je možno menico, eskontirati pri banki. Ta menična vsota pa je zmanjšana za procent obresti do zapadlosti menice. Menični -znesek vsebuje glavnico, obresti in stroške. Nepreklicni dokumentarni akreditiv je namenjen za plačilo na podlagi predloženih dokumentov, določenih v pogodbi med upnikom in dolžnikom. Garancija se uporablja za zavarovanje plačil, pri katerih rok dospelosti ne more biti daljši kot 30 dni od dneva, ko je dolžnik sprejel blago ali je .bila opravljena storitev. .. Zaradi navedenega je ne le družbena potreba in obveza, temveč tudi naše interes, interes delavca v.sleherni TOZD, ki dobno posluje, da se vsi navedeni ukrepi dosledno izvajajo. Zato moramo vsi,, vsak na svoj način in v okviru-svojih nalog in odgovornosti tudi zagotoviti dosledno izvajanje sprejetih obveznosti. Mežnar Franc, dipl. oec. Tudi TOZD kmetijstvo Ilirska Bistrica obračunavat OD prek računalnika S 1. januarjem letošnjega: leta. obračunava OD prek računalnika tudi TOZD Kmetijstvo Ilirska Bistrica. Sam prenos ni bil. tako enostaven. Ker ima ta TOZD svoj žiro račun, smo morali vključiti 'to TOZD kot samostojno podjetje. Zanjo moramo posebej obračunavati prispevke iz OD, jih posebej nakazovati, pa tudi za odtegljaje moramo pisati ločene položnice. To je zahtevalo precej več angažiranja delavcev Elektronsko računskega oddelka. Obračun | smo Organizirali tako, da prikazujemo OD TOZD Kmetijstva Ilirska Bistrica vključno z OD ostalih TOZD, kar je pomembno za plansko-anaiitsko službo, za eksterne potrebe pa delamo ločene obračune, ki jih TOZD predlaga SDK ob dvigu OD. T. G. KOLIKO SMO PROIZVEDLI IN KAKO Izdelani so zaključni računi TOZD, zbrani so podatki o doseženi proizvodnji in opravljenih storitvah. Ko ocenjujemo doseženo, je potrebno _pregledati, kako smo uresničili naloge, ki smo si jih postavili s planom. • Glavni cilji, ki smo si jih postavili v letu 1975 so bili: — Povečanje količinskega obsega vsaj za 8 %, kar bo zagotavljalo predvideno povečanje bruto dohodka (družbenega proizvoda). r — Zaposlenost se naj povečuje ža J s tem bo dosežena večja produktivnost dela. — Povečevati je potrebno predvsem osnovno kmetijsko proizvodnjo. — Doseči je potrebno optimalno izkoriščenost kapacitet. ¡g — Doseči, skladno povečanje bruto dohodka in osebnih dohodkov. .— Povečati rentabilnost-vloženih, sredstev v prir mer javi s preteklimi tremi leti. • | — S prihranki na materialnih stroških izboljšati ekonomičnost poslovanja. Čeprav" smo plan sprejemali pozno, vseeno nismo mogli predvideti vseh dejavnikov, ki sb vplivali na dosežene poslovne' rezultate. Pogbji, ki so pomembna vplivali na naše poslovne rezultate" so bito v letu 1975 naslednji:. — neugodni vremenski pogoji; — nesorazmerna rast cen kmetijskih proizvodov in reprodukcijskega materiala,, kar je . vplivalo na kmetijsko proizvodnjo, pa.tudi proizvodnjo,, ki se nanjo navezuje; — naraščanje življenjskih stroškov, kar je bistveno vplivalo na naraščanje osebnih dohodkov; — razmere ha trgu (predvsem splošna slaba likvidnost) so pogojevale naraščanje .angažiranih sredstev; — povečanje obveznosti. 1.0. KOLIČINSKI OBSEG Ocenjujemo,, da so TOZD povečale obseg proizr vodnje v povprečju za 8.%. v primerjavi z letom 1974. Ker .smo število opravljenih ur zaposlenih znižali.za 2%, ugotavljamo.ugodna gibanja v produktivnosti, kar je bil eden najvažnejših ciljev v tem letu. Pogled v eno izmed številnih kmetijskih preskrb 1.1. Kmetijska proizvodnja V proizvodnji mleka na splošno so proizvedene nižje količine,, kot so bile predvidene s planom in sicer za 6 %. Kljub temu pa se količine povečujejo za dobro četrtino v primerjavi z letom 1974. Večje povečanje proizvodnje je bilo doseženo v kooperacijski proizvodnji. Kmetje so se vedno bolj usmerjali v mlečno proizvodnjo kot pitanje. Po splošni stagnaciji; v proizvodnji mleka, pomeni 10 % povečanje precejšen napredek. Plan je skupno dosežen 94 %, pri mladih: pitancih pa le 84%. Pitanje ostaja pomembno le v kmečki reji. Doma proizvedene količine govedi pokrivajo le slabo polovico potreb predelave mesa. Pri pitanju prašičev je opaziti ugoden trend rasti proizvodnje (130 %), vendar pa so količine premajhne, da bi pri oskrbovanju Mesnin predstavljale pomembno mesto. Potrebe so petkrat večje. Od vseh vrst živinorejske proizvodnje je najbolj urejena proizvodnja piščancev (meso)\, tako, da je stopnja rasti že nekaj 'let enaka. Plan je presežen za 6 %, lanska proizvodnja pa za 14 %. V tej dejavnosti so hlevske kapacitete zelo dobro izkoriščene. Pretežen del rastlinske proizvodnje se realizira prek živinorejske proizvodnje, ki pa je bila manjša (doma pridelana krma), saj se je’ precej povečala poraba kupljenih krmil. Neugodne vremenske razmere so zelo vplivale na letino hmelja, neurejena prodajna cena in 5- tem slabi ekonomski; pogoji pa na skupni pridelek. V lanskem letu so se površine pod hmeljem zopet zmanjšale, občutno v Kooperaciji Žaleč. Skupni pridelek je le 2.143 ton, torej za več kot 460 ton manjši od planiranega. Odstopanja od plana so naj večja v Kooperaciji Žalec'— za 292 ton, Kmetijstvu Radlje za 31 ton-,: Kmetijstvu Šmarje za 13 ton in Kmetijstvu Žalec za 123 ton. Hektarski pridelki so zelo nizki. Znatno pod povprečjem zadnjih treh let in sicer: Površine Pridelek hmelja na ha .1975 povprečje 3 let 1974 1975. Kmetij stvoi Žalec 892 889 13,1 13,9 Kooperacija 851 774 11,4 12,0 Kmetijstvo Radlje 62 60 12,0 13;7 ; Kmetijstvo Šmarje 25 ■ 25 6,7 7,9 Takšna' situacija je narekovala podrobno analizo in izdelavo- akcijskega programa za razvoj hmeljarstva. Izvajanje nalog je pogoj, da se bo povečal tudi skupni pridelek .hmelja. Profevbdhja rito izkazuje'zelo ugoden porast (indeks 165, oziroma 145), še ugodnejša pa je ekonomičnost vzreje: Lansko leto ni bilo najrodnej še sadjarsko leto, kar so sicer pričakovali, vendar ne toliko manj;, kot je bilo dejansko. Plan je dosežen le z 78 %, pridelali smo le dve tretjini predlanskih količin sadja in sicer 2.511 ton. Ne glede na to pa je Sadjarstvo' Mirosan precej nad slovenskim povprečjem, saj večina drugih sadjarjev ni obvarovala nasadov pred intenzivnimi bolezenskimi okužbami, ki so močno zmanjševale pridelek. Proizvodnja sadnih sadik je večja od lani kar za 60 °/é, večja od plana za 34 % in je znašala 194 tisoč sadik. Vrtnarska dejavnost vedno bolj pridobiva prevladujoči značaj trgovske dejavnosti. Proizvodnja zelenjadarstva je' bila manjša zaradi močne toče v mesecu juliju, ostala dejavnost izražena z obsegom prometa pa je večja za 20 %. 1.2. Predelava kmetijskih proizvodov V predelavi mesa (sveže in v predelani obliki) so dosežena planska predvidevanja. Odkupljeno je bilo 10 tisoč .ton žive živine (izplen 6.200 ton); Mesa pa se je dokupilo 4.054 ton; Drugje je bilo potrebno v letu 1975 nakupiti znatno več mesa kot v letu 1974 (indeks 136), kar; kaže velike možnosti za domače pitanje živine. Predelava mesa v izdelke se je v lanskem letu povzpela že na 3.700 ton in je za 10 %. .večja kot v letu 1974, celotna proizvodnja Mesnin pa je za 10—12 % večja kot v 1974. letu ter enaka planirani (101 %). Izvoz se tudi v lanskem letu ni povečal zaradi nespremenjenih posegov na tem področju in slabe kvalitete živali. - V Kmetijstvu Ilirska Bistrica planirane proizvodnje oziroma predelave mesa zdaleč niso dosegli “(indeks 60 %) je pa tudi manjša' kot v 1974. letu (70%). Proizvodnja Mlekarne je bila v lanskem letu malenkost pod planirano. Odkup mleka ni dosegel planiranih 20 milijonov litrov, sicer pa je za 8 %. večji kot v letu 1974. V strukturi proizvodnje posameznih izdelkov niso dosežene planirane količine, precej več, kot so predvideli s planom, pa so prodali nepredelanega mleka, kar kaže; da tržišče stagnira. Z izjemo jogurta in -smetane so prodane količine izdelkov mlekarne -na ravni leta 1974. Predelava mleka v Ilirski Bistrici je bila dosežena v planiranih količinah (6 milijonov litrov) in le za 8 % večja od leta 1974. SMO POSLOVALI V LETU 1975 Prodaj.a in odprema hmelja je rezultat situacije v proizvodnji. Ob enakih zalogah (presek 1. L), so bile odpremljene količine manjše od planiranih za 14 % prav toliko manj kot v primerjavi z 1974. letom. Zimsko nesezonsko življenje po naših menzah, je mimo. Zopet so na štedilnikih največji lonci in skodele, saj je treba nasititi številne delavce po hmeljiščih Hladilnica sadja ima ob izkoriščenih kapacitetah sicer enak promet,, letne količine pa variirajo s prenešeno zalogo. V letu 1975 je bila prodaja večja za 39 %, seveda pa je odkup manjši (3 %) zaradi slabše letine. Hladilnica dela s polno zmogljivostjo. Plan proizvodnje krmil ni bil dosežen. Proizvodnja 18.640 ton je le 93 % planirane. Zaradi velikega deleža krmil za piščance, kjer proizvodnja narašča, ta odstotek ni nižji kot bi sicer lahko bil (neugodni pogoji pitanja, večji pridelek domače koruze). 1.3. Druge dejavnosti Gostinstvo je povečalo obseg poslovanja za 5 % od planiranega in doseglo že prek 1,65 milijona obrokov, to je 10 % povečanje v primerjavi' z1 letom 1974. Tudi prodaja trgovskega blaga je večja. Strojna povečuje obseg proizvodnje hekaj let nazaj, vendar pa pomeni k 1975 delno stagnacijo^ saj planska predvidevanja niso dosežena; Vzrok je v nerazčiščenem programu kovinarske dejavnosti. Gradbeništvo- povečuje obseg dejavnosti skladno z razpoložljivimi delavci. Na povečan obseg .¡pa je prav tako vplivala-gradbena mehanizacija, ki je bila nabavljena v letu 1975, Plan efektivnih ur je presežen za 21 % in je ,34 % večji kot leto prej. Pomanjkanje kvalificiranih delavcev je vzrok, da se obseg proizvodnje ne povečuje hitreje,-saj so možnosti predvsem v stanovanjski izgradnji. Trgovska dejavnost v Notranji trgovini se povečuje v primerjavi z letom 1974, plan prometa pa ni dosežen. Absolutni znesek razlike v: ceni se veča; vendar pa relativno pada- (v- %). - Tabela 1 prikazuje doseženo .proizvodnjo v letu 1975 v primerjavi s preteklim letom in planom. KOLIČINSKI OBSEG PROIZVODNJE V LETU 1975 TABELA 1 Vrsta proizvodnje:- j M A' Plan Proizvedeno Indeks Plan E B 1975 1974 1975,. 75/P 75/74 ' 1976 1., Proizvodnja: hmelja ton 2.604 2.333 2.143 82 92 2.554 ‘ 2. Proizvodnja mleka 000 1 ' 18.799 13.806 17.619 94 128 20.038 3. Pitana goveda skupaj . . ton : 5.078 4.265 4.766 94 112 t 5.130 — od'tega mladi pitanci . ton . 3.689 2.850 3.100 84 .109. 3.712 4. Pitani prašiči ton 862 484 619 72 128 855 5^ Pitani piščanci ton l 2.884 2.698 3.066 , 106 % 114 1 3.395 ■ 6. Ribe.. ', fon 30 ■ 26 43 143 165 3 36 T. Sadile sadike . 000 kom. - 145 121 1S>4 - 134 160 120 8. Jabolka ton 3.224 3.718 2.511 78 68 3.861 9. Klanje in predelava mesa skupaj (MESNINE) ton 10.675 9.336 10.260 96 110 11.082 10. Klanje in predelava mesa K (Kmetijstvo ilirska Bistrica) ton 1.280 960 655 51 68 745 11. Predelava mleka (Mlekarna) 000 1 20.000 18.062 19.565 98 108 21.575 12. Odprema hmelja (ob enaki zalogi X. 1.000 ton ton 3.352 2419 2.889 86 \ 85 2.959 13. Odkup sadja-v hladilnico ton 4.000 4.636 4.318 108 93 4.000 14. Proizvodnja močnih krmil ton 20.000 17.126 18.639 93 109 20.000 15. Gostinska dejavnost — število obrokov 000 kom. 1.576 1.506 1.650. 105 110 1.656 16. Strojna dejavnost ef. ur. 188.865 151.930 158.360 84 104 180.400 17... Gradbeništvo ef. ur. 116.151 158.475 212.932 121 134 187.620 18. Trgovska dejavnost (Notranja trgovina) merjeno z razliko . v ceni 000 din 19.870 . 15.828 21.094 133 1Q7 — 2.0. VREDNOSTNI REZULTATI POSLOVANJA Doseženi vrednostni rezultati niso izpolnili planskih predvidevanj. Čeprav smo sprejeli plan pozno, ni bilo možno predvideti vseh dejavnikov, ki so izoblikovali dosežene rezultate. 2.1. Celotni dohodek Z doseežno proizvodnjo in storitvami so TOZD dosegle 1,802.666 tisoč din celotnega dohodka, kar pomeni v primerjavi z letom 1974 24 % povečanje in 6 % manj kot smo planirali. Kmetijske TOZD (Kmetijstvo Žalec, Kmetijstvo Šmarje, Kmetijstvo Radlje, Sadjarstvo Mirosan, Vrtnarstvo, Kooperacija, Kmetijstvo Ilirska Bistrica), zaostajajo za planiranim celotnim dohodkom za 4 %; - ostale (Hmezad, Strojna, Gradbeništvo, Gostinstvo, Združena hladilnica in Notranja trgovina) za 21%, TQZD predelave (Mesnine, Mlekarna, Mešalnica krmil) pa so skupno presegle plan celotnega dohodka'za 8 %. Vzrok neizvršitve plana je predvsem: — manjša kmetijska proizvodnja od planirane (hmelj, sadje, živina); — manjša proizvodnja kmetijske .mehanizacije m močnih krmil; '; , — manjši obseg prometa trgovskega blaga. Celotni dohodek je za Hmezad kot celoto razdeljen, kot kaže naslednji pregled: (Nadaljevanje na 4. strani) Izguba dohodka zaradi absentizma Celotni obseg odsotnosti z dela —absentizma— moramo deliti v dve osnovni skupini:. a) absentizem, ki izvira iz. pravic delavca iz medsebojnega, razmerja. delaycey in drugih veljavnih predpisov, zaradi česar na obseg absentizma ne moremo bistveno vplivati; b) absentizem, ki je posledi-fca-raznih drugih vzrokov zlasti, obolenj ter poškodb in vrste drugih pridobitev bolj. socialnega poudarka, kot so nega- bolnega- svojca, porodi, plačani in. neplačani; izredni dopusti,; neopravičeni izostanki, čakanja med potekom- tehnološkega,. produkcijskega procesa,. opravljanje, javnih in družbenih funkcij, državljanskih obyeznosti, itd. . Po podatkih analize. za ah-; sentizem za leto 1975, je bil delavec v naši organizaciji, v celem letu na delu, le okrog 197 delovnih dni, medtem, ko je .bil odsoten kar 68 delovnih dni,in, to: -. — 11 delovnih dni odpade letno na absentizem, ki je rezultat- pravic delavcev-iz medsebojnega- razmerja (izredni dopusti,- drugi- -priznani dopusti; sestankovanje, -itd.);- — 5- delovnih dni zaradi, čakanja in zastoja v procesu proizvodnje; neopravičenih izostankov,1 itd; - — 21 deloimih dni zaradi-ho-lezni;- rpoškodb, nega bolnega svojca, poroda-,, itd; — 31 delovnih - dni -‘zaradi rednih’-dopustov in praznikov, -ki jih pa ne obravnavamo-kot izgubo delovnega časa in s tem tudi ne izgubo dohodka. L Analize o škodljivem vplivu ■ absentizma zaradi obolenj; in poškodb,:-bomo -objavili pri— hodnjič,- ;; Za službo, varstva pri delu. Janko. Zupgnek ■ Preberite tudi to »HRUP - najhuje prekinja premišljevanje in ga lahko povsem prepreči«,- je zapisal Schopenhauer v svoji patologiji’ dela; in patolog-Audier je nekoč rekel, da je »sredi HRUPA premišljevanje nemogoče, molitev otežkočena, dolgotrajno biti sredi hrupa pa je muka,« Dr. Beliš pa trdi in dokazuje, da je HRUP poklicna. nevarnost. in. javna nadloga- IZOBRAŽEVANJE VSA SKRB DELAVCEM, KOOPERANTOM IN Štipendistom Po programu izobraževanja v letu 1975, ki je bil sestavljen na osnovi potreb in zahtev delovnih mest v TOZD, se je izobraževalo ob delu 362 delavcev, 1140 kmetov kooperantov in študiralo 75 štipendistov. V podjetju smo organizirali tečaje in seminarje za izobraževanje ob delu in pridobitev interne kvalifikacije za izvršilne delavce. Za interno kvalifikacijo traktorista je opravilo zaključni izpit 24 delavcev, za IKV mlekarje 15 delavcev. Seminarjev iz področja varstva pri delu za delavce kategorije VI, V2, Sl in S2 se je udeležilo 61 delavcev, od katerih je uspešno opravilo izpit v tem letu 41 delavcev ter 39 delavce^, ki so opravili izpit za interno kvalifikacijo. Traktorski izpit 'je opravilo 5 delavcev. Skupno je bilo v podjetju organizirano 5 tečajev, ki jih je uspešno zaključilo 124 delavcev. V izobraževalnih centrih in zavodih so opravili izpit za buldožerista 3 delavci, za žer-javista 3 delavci, za kurjače visokotlačnih kotlov 2 delavca, za viličarja 1 delavec, za voznike motornih vozil 3 delavci, tečaj in izpit prve pomoči 8-delavcev ter izpit higienskega minimuma 34 delavcev. Dopolnilno so se izobraževali ob delu vodilni, vodstveni in strokovni delavci na naslednjih področjih: organizacijsko področje 8 delavcev, samoupravno področje 15 delavcev, pravno področje 12 delavcev, ekonomsko področje 12 delavcev, finančno področje .26 delivcev, kadrovsko področje 5 delavcev, specialna strokovna področja (hmeljarji, živinorejci, tehnologi, itd.) 58 delavcev. Strokovnih ekskurzij se je udeležilo 21 delavcev. Politično šolo I. stopnje je opravilo 27 delavčev. Skupno se je izven podjetja izobraževalo ob delu 238 delavcev. Status izrednega študenta ima 59 delavcev podjetja, od tega na visokih šolah 14 delavcev (8 na III. stopnji), na višjih šolah 21 in na srednjih ter poklicnih šolah 24 delavcev. V tem letu so študij zaključili na višjih šolah 3 delavci in na srednjih šolah 3 delavci. Uvajanje pripravnikov so izvajali mentorji po določenih programih za pripravnike. V začetku leta je bilo 22 pripravnikov, od katerih so uspešno opravili izpit pred strokovno komisijo podjetja 4 pripravniki z visoko, 2 z višjo in 12 s srednjo šolo ter bili razporejeni na ustrezna delovna mesta. Med letom smo sprejeli štipendiste, ki so uspešno zaključili šolanje in imamo ob koncu leta 23 pripravnikov, od tega 5 z visoko, 6 z višjo in 12 s srednjo šolo. (Nadaljevanje na 5. strani) KOLIKO SMO PROIZVEDLI IN KAKO (Nadaljevanje s 3. strani). Tabela 1 ~ v 1000 din Doseženo Indeks Elementi delitve -----------------■---- ■. — -■ ■>.: 1974 1975 plan R74 Celotni dohodek 1,456.212 1,802.666 94 124 Stroški materiala in storitev 594.412 746.144 103 125 Nabavna vrednost trgovskega blaga 626.172 760.827 82 122 Amortizacija minimalna 25.141 29.050 111 116 Amortizacija pospešena 9.473 13.237 111 140 Izredni izdatki 16.731 20.179 — 121 DOHODEK SKUPAJ 184.280 233.229 100 126 Pogodbene obveznosti 27.374 38.039 111 139 Zakonske obveznosti 19.408 19.914 91 103 Vkalkulirani OD — redno delo 105.112 134.633 101 128 Vkalkulirani prejemki — pogodbeno delo 10.709 11.475 97 107 Ostali osebni prejemki 2.007 ' 2.930 97 146 OSTANEK DOHODKA 25.163 26.236 90 104 IZGUBA 5.406 ■ —■ — za OD po poslovnem uspehu 4.554 5.953 131 — v rezervni sklad 3.751 4.152 -J 111 — za sklad skupne porabe 4.917 5.001 | — 102 — za družbene potrebe po družbenih dogovorih 2.257 6.076 | 269 — v poslovni sklad 9.684 5.055 — . 52 Opomba: V podatkih za leto 1974 je zaradi primerljivosti upoštevano tudi Kmetijstvo Ilirska Bistrica. CELOTNI DOHODEK PO TOZD Tabela 2 Z. Organizacijska Celotni dohodek š. enota R-75 Ip Ir 1. Kmetijstvo Žaiec f 100.968 96 120 2. Kmetijstvo Šmarje 120.003 87 112 3. Kmetijstvo Ilirska Bistrica 108.850 98 156 4. Kmetijstvo Radije 15.842 98 133 5. Sadjarstvo Mirosan 11.710 126 95 6. Vrtnarstvo 17.083 105 129 7. Kooperacija 212.552 99 118. 8. Mesnine 404.055 . 112 122 9. Mlekarna 145.510 104 138 10. Mešalnica krmil 73.964 98 126 11. Hmezad 226.872 .70 91 12. Strojna 42.514 93 118 13. Gradbeništvo 27.738 132 227 14. Gostinstvo 22.475' 101 115 15. Združena hladilnica 23.370 117 168 16. Notranja trgovina 226.379 80 170 17. Strokovne službe 22.781 108 120 SKUPAJ KH 1,802.666 94 124 Ip = doseženo 1975 : planirano 1975 X 100 Ir = doseženo 1975 : doseženo 1974 X 100 v > 4 r» I |!1 T\ |p§f§ «1 m *■- Delavci iz hmeljišč ne morejo do oddaljenih menz na kosilo, zato še marsikje malicajo in obedujejo kar na robu njive 2.3. Osebni dohodki V letu 1975 smo povečali skupne OD za 26 % in namenili za OD iz dohodka 152,073 tisoč din. Tako povišanje OD ni v skladu s porastom, bruto dohodka (le za 24 %), zato prekoračujemo OD po merilih resolucije Za 5 “/o. Čeprav smo s porastom osebnih dohodkov presegli porast bruto dohodka, pa je povečanje OD na redno zaposlenega delavca 26 % in znaša neto 3.256 din mesečno, kar je pod povprečjem gospodarstva SRS (3.413 din). Povišanje OD na zaposlenega je enako stopnji porasta življenjskih stroškov ,tako, da ostajamo v povprečju na ravni realnih OD iz leta 1974. Dogovorjene osebne dohodke po merilih sporazuma o razporejanju dohodka kmetijstva in gradbeništva, katerih podpisnice so TOZD, dosegamo s 93 »/o. v 1.000 din OPIS 1974 1975 Ind. Vkalkulirani OD — redno delo 105.112 134.633 128 Vkalkulirani OD — pogodbeno delo 10.709 11.475 107 OD po poslovne muspehu 4.464 5.966 133 Skupaj za OD redno in pogodbeno delo 120.285 152.073 126 Število zaposlenih iz ur — redno delo 2.341 2.397 102 Število zaposlenih iz ur — pogodbeno delo 544 453 83 Skupaj število zaposlenih iz ur 2.885 2.850 98 2.4. KAZALNIKI USPEŠNOSTI POSLOVANJA Produktivnost izražena s količino proizvodov in storitev na uro vloženega dela je eden. bistvenih kazalnikov, kateremu smo v naših ciljih dali še poseben poudarek. Že v prvem poglavju ugotavljamo, da je narasla. Večjo proizvodnjo smo dosegli s skupno 2 % manj urami kot leto prej. Ko pa dalje ugotavljamo razmerje med bruto dohodkom (družbenim proizvodom) in OD kot vrednostnim izrazom produktivnosti, pa vidimo, da je v upadanju. To je odraz nesorazmerne delitve, kot je navedena v prejšnji točki in je pogojena s porastom življenjskih stroškov. Ekonomičnost kot razmerje med celotnim dohodkom in porabljenimi sredstvi ostaja na ravni leta 1974. Rentabilnost, merjena z učinkom povprečno angažiranih poslovnih sredstev; kolikšen odstotek predstavljajo sredstva za poslovni sklad, rezervni sklad in pospešeno amortizacijo, nam kaže zaskrbljujoče nazadovanje. Naša angažirana osnovna in obratna sredstva so se obrestovala v letu 1972 5,9 %, v letu 1973 3,7 % in v letu 1975 2,6%. Pri tem so TOZD po dejavnostih dosegle odstotek: Dejavnost 1974 1975 Kmetijska dejavnost 1,8% 1,6 % Predelava (Mesnine, Mlekarna, Mešalnica krmil) 6,9 % 6,0 % Ostala dejavnost 7,4 % . 2,4% Skupaj- Hmezad 3,7 % 2,6 % Iz navedenih kazalnikov sledi, da smo dosegli višjo proizvodnjo na uro vloženega dela, višje nominalne rezultate, vendar pa smo za dosego tega vložili bistveno več sredstev, kar je delno odraz razmer na trgu naših proizvodov. Zaradi naraščanja življenjskih stroškov, smo povečevali OD bolj kot rezultate poslovanja. Naše obveznosti so še posebej v letu 1975 narasle, tako, da lahko končno ugotovimo, da doseženi vrednostni rezultati niso zadovoljivi, posebej pa se moramo zamisliti nad nizko stopnjo rentabilnosti. Tabela 3 prikazuje kazalnike uspešnosti poslo-: vanja po TOZD v zadnjih nekaj letih. Tabela 3 KAZALNIKI USPEŠNOSTI POSLOVANJA 1975 Zap. Organizacijska št. enota Ost. doh. + PAM. v 1000. Produktivnost Ekonomičnost Rentabilnost DP/OD skupaj OD/porabljena sredstva PS+RS+PAM/0 angažiranih sred. .1973 1974 1975 1972 1973 1974 1975 1972 1973 1974 1975 19721973 1974 1975 1. Kmet. Žalec 4.241 2.338 589 1,84 1,63 1,67 1,67 1,95 2,13 2,02 1,95 5,0 1,9 0,5 0,2 2. Kmet. Šmarje 2.664 525 1.164 1,67 1,81 1,73 1,76 1,13 2,11 1,12 1,13 1,2 4,1 0,6 1,2 3. Kmetijstvo Ilir. Bistrica 1.853 1,56 1,14 3,2 4. Kmet. Radije 5 -1.241 97 1,35 1,33 1,39 1,68 1,49 1,50 1,53 1,57 ■ — — 0,4 5. Sadjarstvo Mirosan 2.045 3.129 3.051 2,86 3,04 3,49 3,07 1,67 1,95 1,80 1,91 27,4 38,5 48,4 36,6 6. Vrtnarstvo 1.221 1.299 1.756 1,48 1,48 1,49 1,47 1,59 1,59 1,76 1,74 32,7 17,6 12,0 16,8 7. Kooperacija 5.575 2.801 3.554 2,47 2,48 2,26 2,21 1,08 1,09 1,08 1,08 4,5 5,6 1,7 1,7 8. Mesnine 6.343 3.018 8.677 1,72 1,66 1,63 1,65 1,10 1,10 1,10 1,11 7,4 7,3 2,8 4,7 9. Mlekarna' 3.372 3.597 5.454 1,86 1,99 1,99 2,05 1,12 1,11 1,10 1,11 11,1 15,1 11,0 10,3 10. Mešalnica krmil 2.944 3.527 1.906 4,04 4,17 4,09 3,00 1,07 1,09 1,10 1,06 47,3 36,4 22,3 4,8 11. Hmezad 1.192 2.948 745 2,10 2,02 2,36 1,98 1,03 1,04« 1,03 1,04 3,3 2,5 4,9 0,2 12. Strojna 2.866 3.648 3.495 1,66 1,81 2,00 1,93 1,56 1,42 1,39 1,47 5,1 14,7 13,4 7,1 13. Gradbeništvo -503 330 1.129 — 0,97 1,30 1,42 — 1,38 1,59 1,43. . ■ —. .3,7 4,6 14. Gostinstvo . 1.026 1.545 2.128 1,38 1,40 1,57 1,59 1,59 1,34 1,42 1,42 3,1 6,8 8,9 12,6 15. Združ. hladilnica 265 1.626 1.799 5,76 2,77 3,98 4,52 1,20 1,07 1,29 1,18 10,6 1,3 7,3 5,0 16. Notranja trgovina 2.527 3.760 1.858 — — 2,60 2,05 — 1,05 1,08 1,04 — 6,7 8,1 1,3 17. Strokovne službe 941 547 328 2,06 9,30 1,12 1,17 3,53 22,6 7,8 2,7 — SKUPAJ KH 26.742 33.395 39.582 1,92 1,82 , 1,88 1,81 1,16 1,16 1,15 1,15 6,0 5,9 3,7 2,6 GM in JC. V šolskem letu 1974-75 smo štipendirali 75 štipendistov: na visokih šolah 14, na višjih 10, na srednjih 45 in na poklicnih 6 štipendistov. V podjetju (se je med letom zaposlilo 19 štipendistov. V šolskem letu 1975-76 imamo 72 štipendistov: na visokih šolah 13, na višjih 13, na srednjih 44 in na poklicnih 2 štipendista. Učenci v gospodarstvu se usposabljajo v TOZD Mesnine, Gostinstvo, Strojna in Kmetijstvo Šmarje — Skupno je bilo 114 učencev. Izobraževanje kooperantov je organizirano za kmete, ki trajno sodelujejo s podjetjem TOZD Kooperacija Žalec in TOZD Kmetijstvo Šmarje. Organiziran je bil traktorski tečaj, ki ga je opravilo 42 kmetov — ter 26 seminarjev in predavanj, ki se jih je udeležilo 1140 kmetov. Šolo za kmetovalce v Šentjurju obiskuje 40 otrok kooperantov. Za celotno izobraževanje so bili pripravljeni ustrezni učni programi in učni material ter porabljeno 931.545 din iz sredstev izločenih za izobraževanje, medtem ko je bilo po samoupravnem sporazumu o štipendiranju učencev in študentov nakazano občinam, kjer so TOZD 550.639,00 din. Za izobraževanje kooperantov je bilo porabljeno 43.050 din. Skupno je bilo v namen izobraževanja iz sredstev podjetja porabljeno 1,525.234 din. inž. Marija Wagner delotftUHQtt[ixaA^ah organov Minila je dveletna mandatna doba organov samoupravljanja, ki so bili izvoljeni v začetku leta 1974, ko se je delovna organizacija HMEZAD reorganizirala v skladu z u-stavnimi določili. Ustanovljenih je bilo 16 TOZD in delovna skupnost Skupnih služb. , Na ravni delovne organizacije so bili trije neposredno izvoljeni organi: delavski svet, ki je štel 32 članov, skupni odbor za medsebojna razmerja, iki je štel 17 članov in komisija za zaščito delovnih dolžnosti, ki je štela 3 člane in 3 namestnike. Komisija za zaščito delovnih dolžnosti kot skupni organ je v letu 1974 prenehala z delom, ker so njene pristojnosti prevzele komisije za zaščito delovnih dolžnosti, izvoljene v TOZD ali odbori za medsebojna razmerja. Delavski svet delovne organizacije je na prvi seji izvolil svoje stalne kolektivne izvršilne organe: 1) odbor interne banke, 2) upravni odbor-hranilnice in posoj iLnice, 3) odbor za splošni ljudski odpor, 4) nadzorni odbor. Skupni odbor za medsebojna razmerja je imenoval stalne in začasne strokovne komisije na naslednja področja: 1) komisija za sistemizacijo in oceno delovnih mest in politiko nagrajevanja, 2) komisija za skupne kadrovske zadeve, 3) komisija za družbeni standard, 4) komisija za varstvo pri delu, 5) komisija za odlikovanja, 6) začasna strokovna komisija za pripravo predloga osnutka samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih. Vsi navedeni samoupravni organi so v pretekli dveletni mandatni dobi dokaj aktivno delovali. Sprejem nove ustave SFRJ in SRS je prinesel vsebinske novosti v delu samoupravnih organov. Prehod na delegatski sistem samoupravljanja pa narekuje popolnoma drugo odgovornost pri odločanju v posameznih zadevah. Z reorganizacijo podjetja na TOZD ih prilagaj anj em določilom nove ustave je pristojnost odločanje o tako imenovanih neodtujljivih pravicah delavcev v TOZD in njihovih izvoljenih samoupravnih organih. Samoupravni organi delovne organizacije odločajo o skupnih zadevah, za katere so se TOZD v samoupravnem sporazumu o združitvi dogovorili, da jih bodo skupno re- ševale in o njih odločali skupni organi. Delavski svet delovne organizacije je imel v pretekli dveletni mandatni dobi 15 rednih sej. Razen dveh, so bile vse izven rednega delovnega časa. Udeležba je bila vedno zadovoljiva. Nikoli ni bil problem sklepčnosti. Razpravljal: in odločal je v okviru pristojnosti, ki so mu poverjene po samoupravnem sporazumu o združitvi in drugih skupnih samoupravnih splošnih aktih. Na teh sejah je. _sprejel .296 sklepov in priporočil. Pretežna večina sklepov je bila realizirana. Delo kolektivnih izvršilnih organov pri delavskem« svetu ocenjujemo tudi zadovoljivo. — Odbor interne banke je štel 17 članov. Imel je 9 sej, na katerih je obravnaval in odločal o zadevah iz njegove pristojnosti. Predvsem pa v naslednjih zadevah: obravnaval je zaključni račun interne ban-(Nadaljevanje na 6. strani) Clavni direktor dipl. ing. Veljko Križnik odhaja na novo dolžnost Delavski svet je na zadnji seji dne 5. 3. 1076 na osebno prošnjo in na predlog Izvršnega sveta skupščine SR Slovenije ! odločil, da se tov. Veljko Križnik s 31. marcem t. 1. razreši dolžnosti glavnega direktorja, ker ga je IZ vezni izvršni svet imenoval za direktorja Zvezne direkcije za rezerve živil v Beogradu. S tem mu je zaupano zelo odgovorno delo in dano tudi priznanje za njegovo dosedanje uspešno opravljanje zaupanih mu nalog. Tov. Veljko Križnik je bil v HMEZADU zaposlen od 1967 do 1969 kot direktor razvojnega sektorja in do razrešitve glavni direktor. Pod njegovim vodstvom se je Kombinat Hmezad reorganiziral v specializirane enote in integriral v celoto. Takšna organizacija je bila tudi podlaga za reorganizacijo podjetja v letu 1973 v skladu z ustavnimi določili na temeljne organizacije združenega dela. Ves ta čas je bil kot predstavnik delovne organizacije angažiran v raznih asocijacijah izven podjetja in imel pomembne funkcije: predsednik kmetijske razvojne skupnosti Slovenije, predsednik grupacije za hmelj pri Zvezni gospodarski zbornici, član komiteja ¡za družbeno planiranje in član ekonomskega sveta Izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, član sveta za kmetijsko in živilsko industrijo pri Zvezni gospodarski zbornici, član izvršnega odbora združenja TOZD kmetijstva in živilske industrije pri 'GiZ Slovenije, član u. o. STOFO Beograd, član zbora Ljubljanske banke in Jugoslovanske privredne banke iz Beograda. Delovna organizacija HMEZAD je pod njegovim vodstvom klub težavam v zadnjih letih — enkrat v kmetijski proizvodnji, drugič v živilski predelovalni industriji — vedno uspešno poslovala. V tem času se je k podjetju pripojilo več samostojnih delovnih organizacij: Kmetijski kombinat Šmarje pri Jelšah, Semenarski obrat Radlje ob Dravi, Gradbeno obrtno podjetje Usluge Polzela, Kmetijska zadruga 4. julij Ilirska Bistrica in v sestavi delovne organizacije HMEZAD kot TOZD uspešno poslujejo. HMEZAD kot celota pa je sklenila samoupravni sporazum o združitvi v SOZD »DOBRINA« Celje in »AGROS« Žalec. Z odhodom tov. Veljka Križnika izgubimo izredno delovnega sodelavca, neumornega kreatorja za izboljšanje poslovanja in odločnega zagovornika napredka kmetijske proizvodnje in živilske industrije. Z njegovim odhodom smo se težko spoprijaznili, ker vemo, da bo njegove organizacijske sposobnosti, njegov nepristranski in neosebni pristop in njegove človeške lastnosti težko nadomestiti. Vemo, da tudi njegova odločitev m bila lahka, vendar so pri tem prevladali širši družbeni interesi. Sodelavci mu izrekamo zahvalo in vse priznanje za njegovo delo. Želimo mu na novem delovnem mestu obilo uspeha in zadovoljstva pri delu in da se tudi na novem delovnem mestu zavzema za razreševanje problemov kmetijske politike in živilske industrije. Sodelavci (Nadaljevanje s 5. strani) ke za leti 1973 in 1974, najetje kratkoročnih kreditov. Na vsaki seji 'sd 'bali določeni limiti obratnih sredstev za TOZD delovne organizacije. Obravnavani so bili tudi investicijski krediti za TOZD. Odbor je vseskozi spremlja!! likvidnostno situacijo delovne organizacije in Sprejemal tudi ukrepe ' v zvezi z le-to: — Upravni odbor Hranilnice in posojilnice je štel 29 članov. Imel je 7 sej,'na katerih je obravnaval in odločal o problematiki varčevanja, širjenju in pridobivanju novih varčevalcev in drugih zadevah iz njegove pristojnosti. Obravnavah in potrdil je zaključni račun HiP za^ leto 1973 in 1974/ finančni načrt prihodkov in izdatkov v letu 1975, kreditiranja v zasebno! kmetijstvo za HiP kot celoto. Upravni odbor HiP je določal 'tudi režim kreditiranja zlasti za preusmeritve kmetij jv sodelovanju z LB Podružnica Celje in Kmetijsko razvojno skupnostjo Slovenije. Odobreni so bili krediti za preusmeritve kmetij na področju TOZD Kooperacija Žalec, TOZD Kmetijstvo Ilirska Bistrica in TOZD Kmetijstvo Šmarje, nadalje za strojne, skupnosti za obiranje hmelja, za obnovo ribezovih nasadov/ vinogradov,, za nabavo razne kmetijske mehanizacije in za razne novogradnje kmetijskih objektov. Upravni odbor HiP je redno spremljal stanje hranilnih vlog po izpostavah in si na različne načine prizadeval za čim boljše poslovanje izpostav. Ob vsakem trimesečju je bilo obravnavano poročilo o .poslovanju. — Odbor za splošni ljudski odpor je v pretekli dveletni mandatni dobi bil povečan od 9 na 17 članov. Imel je 7 sej, na katerih je obravnaval in 'odločal o zadevah iz svoje pristojnosti. Predvsem pa o nalogah ' delovne organizacije na področju organizacije pripravljenosti in stanja vojnega načrta delovne organizacije in TOZD, organizacije civilne zaščite, uskladitev načrtov in dopolnitev enot civilne zaščite. — Nadzorni odbor je štel 9 članov. Imel je 6 sej, na katerih je obravnaval osnutek pravilnika o samoupravni • delavski kontroli, o načinu delovanja samoupravne, delavske kontrole ih obravnaval več konkretnih primerov nepravilnosti in predlagal ukrepe. Skupni odbor za medsebojna razmerja je imel 16 rednih sej. Razpravljal in odločal je v okviru pristojnosti, ki so mu •poverjene po samoupravnem sporazumu o združitvi, po samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in drugih skupnih samoupravnih splošnih aktih. Sprejel je 259 sklepov. Skupni odbor ža medsebojna razmerja je razpravljal in odločal o združenih sredstvih za izobraževanje) rekreacijo, za stanovanjsko izgradnjo in o načrtih za uporabo teh sredstev, 6 skupni kadrovski politiki, o sistemizaciji delovnih mest, o enotni metodologiji vrednotenja delovnih mest, o izvajanju skupnih osnov in meril za delitev osebnih dohodkov, o enotnih načelih, osnovah in merilih za uveljavljanje pravic delavcev na podlagi vzajemnosti in minulega dela, o upravljanju, graditvi in dodeljevanju družbenih stanovanj, o kreditiranju delavcev za gradnjo: in nakup stanovanj, o upravljanju, graditvi in uporabi počitniških domov in skupnih objektov za rekreacijo in družbeni standard; analiziral poročila službe varstva pri delu in predlagal ustrezne ukrepe. Večina sklepov je! bila izvršena. Stalne komisije, ,ki jih je skupni odbor za. medsebojna razmerja imenoval, so svoje naloge v okviru pristojnosti zavzeto reševale. — :Komisij a za: sistemizacij o in oceno , delovnih mest in politiko, nagrajevanje je v dveletni mandatni dobi imela 123 sej. Obravnavala in pripravljala je predloge za dokončno odločanje skupnega odbora 'Za medsebojna razmerja v naslednjih zadevah: 1) sistemizacija in ocena delovnih mest, spremembe in dopolnitve; 2) izvršila ovrednotenje in rangirdnje delovnih mest glede na zahtevnost posameznega DM v skladu-s sprejeto metodologijo; 3) analizirala pogoje posa- meznih DM, predlagala spremembe ocenitve in ovrednotenje; ' ; 4) obravnavala in predlagala Ukrepe za stimulativno nagrajevanje; 5) obravnavala predloge, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov iz področja razporejanja dohodka in delitve osebnih dohodkov in jih predlagala v sprejem itd, — Komisija za skupne kadrovske zadeve je v dveletni mandatni dobi imela 15 sej. Obravnavala in pripravljala je predloge sklepov za naslednje zadeve: 1) program izobraževanja, 2) podelitev štipendij in status izrednega študenta, 3) o programih pripravnikov, njihovem nagrajevanju in razporejanju, 4) razporejanje delavcev med TOZD v primeru izrednih potreb in drugo skupno problematiko v medsebojnih razmerjih. — Komisija' za družbeni standard je v dveletni mandatni dobi imela 19 sej. Obravnavala j e predloge Sklepo v za naslednje zadeve: 1) stanovanjska problematika delovne organizacije, predlagala program uporabe združenih sredstev za stanovanja; 2) sestavljala predlog rang liste prosilcev za stanovanje; 3) sestavljala predlog za dodelitev kredita zasebnim graditeljem; 4) predlagala je režim gospodarjenja in koriščenja objektov družbenega standarda; 5) obravnavala in predlagala predlog določil samoupravnega -sporazuma o medsebojnih razmerjih, ki ureja poprej navedene- zadeve; (Nadaljevanje na 7. strani) 6) obravnavala še več drugih zadev s področja družbenega standarda. — Komisija za varstvo pri delu je na treh sejah v dveletni mandatni dobi obravnavala problematiko varstva pri delu, vzroke delovnih nezgod, osnutek internega pravilnika 0 varstvu pri delu, ki so ga delavci na zborih obravnavali, delavski svet dolovrie organizacije pa ga je kot skupen splošni akt sprejel. Težišče delà varstva pri delu je v TOZD, zato skupna komisija na ravni delovne organizacije po mnenju strokovne službe, ni potrebna. — Komisija za odlikovanja je bila imenovana z namenom, da organizira sistematično predlaganje različnih delavcev za odlikovanje in da na podlagi predlogov iz TOZD daje utemeljitve pristojni komisiji pri občinski skupščini. Na 15 sejah je podala predlog za podelitev delovnih odlikovanj za 58 delavcev delovne organizacije. — Začasna strokovna komisija za pripravo predloga samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih je na 1 AKTIVA BILANCE 4 sejah opravila svoje delo s tem, da je pripravila predlog samoupravnega sporazuma, ki so ga delavci v TOZD na svojih zborih sprejeli. Izvoljeni samoupravni organi delovne organizacije — delavski svet, skupni odbor za medsebojna razmerja in nadzorni odbor ■— so imeli 5. marca 1976 zadnje seje v prostorih TOZD GOSTINSTVO v samopostrežni restavraciji v Celju. Delavski svet je obravnaval iri sklepal o naslednjih zadevah: 1) sprejel je poročilo o izvršitvi sklepov predhodne seje in potrdil zapisnik; 2) obširno je obravnaval poročilo o zaključnem računu delovne organizacije HMEZAD kot zbir bilanc vseh TOZD in o premoženjskem stanju podjetja kot celote, njegovih virih, gibanju OS, plasmajih poslovnih sredstev, kupcih in dobaviteljih, odnosih s kooperanti, posojilih, odpisih, terjatev, stanju kreditov, investicij, realizaciji plana sklada skupne porabe, stanovanjski izgradnji in drugih pokazateljev gospodarjenja. Po razpravi je delavski svet soglasno potrdil zaključni ra- čun za leto 1975 z naslednjimi bilančnimi postavkami: 3) Obravnaval je več predlogov samoupravnih sporazumov, in to: 1) predlog samoupravnega sporazuma o delitvi OD pristojna komisija še ni pripravila končnega besedila na podlagi pripomb iz javne razprave, zato delavski svet sprejme naslednj i sklep: Pooblasti se komisija za sistemizacijo in oceno delovnih mest, da na osnovi pripomb in predlogov iz javne razprave izdela predlog besedila samoupravnega sporazuma o delitvi OD in ga predlaga vsem TOZD, da ga na zborih delavcev sprejmejo. Delavski svet podjetja bo na podlagi sklepov zborov delavcev po TOZD ugotovil skupno voljo vseh delavcev in razglasil veljavnost. 2) spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka in der litvi OD kmetijske dejavnosti SR Slovenije so na predlog skupne komisije obravnavali in sprejeli delavci vseh TOZD, zato je delavski svet sprejel naslednji sklep: V skladu z 52. členom samoupravnega sporazuma o zdru- žitvi in sklepih zborov TOZD, delavski svet podjetja ugotavlja, da je večina delavcev vseh TOZD sprejela spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke kmetijske dejavnosti SR Slovenije v besedilu, kot ga je pripravila skupna komisija. 3) Kmetijska razvojna skupnost— njen zbor delegatov — je predlagal vsem članom spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združevanju v Kmetijsko razvojno skupnost Slovenije'. V skladu s 15. in 52. členom samoupravnega 'sporazuma o združitvi in na podlagi sklepov delavskih svetov TOZD, sprejme delavski svet .naslednji sklep: Sprejmejo se spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združitvi v Kmetijsko razvojno skupnost Slovenije, v besedilu, kakor ga je določil zbor delegatov na 3, seji dne-24. 12. 1975. Za podpis sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma pooblaščamo tov, Vlada Plaskana, pomočnika glavnega direktorja. 1) osnovna sredstva 2) plasmaji iz poslovnih Sf sredstev 3) obratna sredstva 4) poslovna sredstva izven funkcij 5) rezervna sredstva 6) sredstva skupne porabe 532,256.429,41 185,390.182,78 836,515.403,81 6,786.858,76 14,691.436,81 22,603.082,55 skupaj aktiva 1,598,243.394,12 II. PASIVA BILANCE 1) dolgoročni viri poslovnih - sredstev 761,239.407,98 2) srednjeročni viri poslovnih sredstev 84,443.337,90 3) kratkoročni viri poslovnih sredstev 694,985.061,44 4) viri sredstev rezerv 27,485.288,52 5) viri sredstev skupne porabe 30,090.298,28 skupaj pasiva 1,598,243:394,12 III. FORMIRANJE IN DELITEV DOHODKA PO ZR ZA LETO 1975: 1) celotni dohodek 1,802,666.363,22 2) porabljena sredstva 1,569,436.994,81 3) dohodek 233,229.368,41 delitev dohodka: 4) za pokritje pog. obveznosti 38,039.152,16 5) za pokritje zak. obveznosti 19,914.070,71 6) za pokritje vkalkul. real. OD 134,633.641,75 7) za OD iz delitve dohodka 5,952.734,71 8) za osebne prejemke iz kazni za gospodarske prestopke 14,405.344,70 9) za rezervni sklad 4,151.970,97 10) poslovni sklad — posojilo za nerazvita področja 1,314.443,55 11) poslovni sklad — 10,5 % za skupne rezerve GO 1,048.867,45 12) poslovni sklad — del za odplačilo sanacijskih kreditov 339.385,90 13) poslovni sklad za druge namene 2,353.314,50 14) za sklad skupne porabe 5,000.787,44 15) za potrebe družbenih služb 4,508.246,49 16) za druge namene (po družb, dogovoru 3 %, 3,7 % in 9 %>) 1,567.408,08 Skupaj 233,229.368,41 Pomladi potujejo prodajalci suhe robe po dolini od vasi do vasi in ponujajo vse do vil, grabelj, kosišč in toporišč, bar gre tudi najbolj v denar 4) Kmetijsko poslovno združenje predlaga, da se to združenje v celoti pripoji Kmetijski razvojni skupnosti SR Slovenije. V zvezi s tem predlaga, da sprejme delavski svet naslednji sklep: Delbvnav organizacija HMEZAD Žalec soglaša na podlagi sklepov delavskih svetov TOZD, da se kmetijsko poslovno združenje pripoji h Kmetijski razvojni skupnosti Slovenije v Ljubljani, Titova 19. Pripojitev se izvrši po stanju na dan 31. decembra 1975. Sklep o soglasju velja za naslednje TOZD, podpisnice samoupravnega sporazuma o (Nadaljevanje na 8. strani) Prijavite se za letovanje v sezoni 1976 Obveščamo vse člane našega OZD, kooperante in upokojence, da se lahko prijavijo za letovanje v. naših in najetih počitniških domovih. V letošnji sezoni bomo lahko letovali v: 1. CRIKVENICI 2. BIOGRADU na moru 3. BARBATU (RAB) 4. PAGU 5. GOLTEH nad Mozirjem Letovanja se bodo pričela 20. 6. v 10-dnevnih izmenah. Skupni odbor za medsebojna razmerja je na svoji seji dne 5. 3. 1976 določil tudi cene za dnevne penzione in sicer: - 1. Za člane delovne skupnosti podjetja, kooperante, upokojence podjetja in njihove ožje družinske člane (zakonec, otroci in starši, če jih vzdržuje in nimajo svojih dohodkov) 2. Za ožje družinske člane, če imajo lastne dohodke 3. Za otroke od 2 — 7 let 4. Za otroke od 2 let, brez ležišča Poč. domovi dnevno 90.00 din 100.00 din 70.00 din 30.00 din Prijave za letovanja dobite pri referentih za kadrovske in splošne zadeve v vaši TOZD ali DE. Izpolnjene prijavnice pošljite kadrovskemu oddelku podjetja najpozneje do 10. 4. 1976. Po tem roku prispele prijavnice bomo upoštevali le, če bodo še proste kapacitete. Ko izpolnjujete prijavnico prosimo, da navedete eventuelno dva možna datuma razporeditve in mogoče tudi kraja letovanja, ker bomo na ta način lahko bolj zanesljivo Upoštevali vaše želje; Vsem tistim, ki bodo letovali v Biogradu sporočamo tudi to novico, da bo letos notranjost hišic obnovljena, nabavili pa bodo tudi nove posteljne vložke in blazine, kar bo dosedanje stanje precej izboljšalo. Vsem tistim, ki ste se prijavili za letovanje v Poreču (hotel Turist), sporočamo, da do aranžmajev ni prišlo, zaradi nezadostnih prijav preko cele sezone. Kadrovski oddelek (Nadaljevanje s >7. strani) združitvi v Kmetijsko razvojno. skupnost Slovenije: Kž, KR, KŠ, KIB, KO, HM, ME, SM, VR, ML. 5) Akcijski program razvoja hmeljarstva v SR Sloveniji je pripravila Poslovna skupnost za hmelj in ga predlaga v OZD, ki se bavijo s proizvodnjo hmelja, da ga sprejmejo. Po krajši razpravi sprejme delavski svet naslednji, sklep: 1. Sprejme se predloženi akcijski program razvoja hmeljarstva v SR Sloveniji. 2. Vse TOZD v podjetju, ki se bavijo s pridelovanjem hmelja, se priporoča, da sprejmejo predlagani akcijski program in sprejmejo ukrepe za izvajanje. 3. Imenuje se komisija za izvedbo akcijskega programa, ki jo sestavljajo: 1. Anton Jureš, 2. Jože Brežnik,: 3. Ludvik Semprimožnik, - 4. Tone Pugelj, 5. Alojz Hauzer, 6. Ludvik Kodrič, 7. Zvone Pelikan, 8. Vinko Kolenc. Naloga komisije je, da v s delovni organizaciji HMEZAD skrbi, koordinira, usmerja in nadzira izvajanje akcijskega programa in predlaga dodatne ukrepe za dosego ciljev, postavljenih v programu. 6) Delavski svet je obravnaval poročilo o svojem delu v dveletni mandatni dobi. Poročilo je delavski svet odobril. 7) Delavskemu svetu je bila posredovana odpoved Veljka Križnika, glavnega direktorja, s predlogom za sporazumno prenehanje lastnosti- delavca s, 31. 3. 1976, ker je bil imenovan za direktorja Zvezne direkcije za živila. Po krajši razpravi je delavski svet sprejel naslednji sklep: Tov. Veljka Križnik, dipl. ing. agr., se razreši dolžnosti glavnega direktorja in mu sporazumno preneha lastnost delavca dne 31. 3. 1976, ker je. imenovan za direktorja Zvezne direkcije za rezerve živil v Beogradu. V skladu s 67. členom temeljnega zakona o medsebojnih razmerjih (Ur. list SFRJ št. 22/73) ima po preteku mandatne dobe pravico, ponovno pridobiti lastnost delavca v tej delovni organizaciji in. v skladu s 169. členom samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih biti razporejen na delovno mesto, ki ustreza. njegovi, strokovni izobrazbi in drugim delovnim sposobnostim. Imenovana je bila 9-članska razpisna komisija in 3-61anska komisija za primopredajo po- Ker do 31. marca 1976 ne more biti izvršen razpisni postopek in imenovan novi glavni direktor, je delavski svet imenoval tov. Vlada Plaskana, pomočnika glavnega direktorja za splošne zadeve za vršilca dolžnosti glavnega direktorja do časa, ko bo imenovan glavni direktor po rednem postopku. 8) V skupščino samoupravne komunalne, skupnosti je delavski svet imenoval delegata tov. Janeza Sajevca na DM geometra. V koordinacijski odbor za družbeno izobraževanje je delavski svet. imenoval Filipa Lesjaka, sekretarja TOZD HMEZAD EXPORT-IMPORT, Žalec: Skupni odbor za medsebojna razmerja, je obravnaval in sklepal, o naslednjih zadevah: 1) Sprejel je poročilo o izvršitvi sklepov zadnje seje in potrdil zapisnik. 2) Obravnaval je obračun in poročilo o uporabi sredstev skupnega sklada skupne porabe. Poročilo in obračun sklada skupne porabe je skupni odbor sprejel in potrdil. Obravnaval in sprejel je tudi načrt sredstev skupnega sklada skupne porabe za leto 1976 po posameznih .postavkah, ki predvideva 1,906.850 din .stroškov in prav toliko dohodkov. Določil je tudi maksimalni znesek, ki se lahko porabi za regresirano prehrano, osnove za porabo sredstev za izobraževanje in najvišje zneske, ki jih TOZD lahko planirajo za svoj sklad skupne porabe. 3) Obravnaval in sprejel je poročilo, o poslovanju počitniških domov v pretekli sezoni in ocenil, da je bilo v redu, zato je sklenil, da se upravnik in osebje iz ostanka dohodka nagradi v višini 60 % enomesečnega osebnega. dohodka. Sklenil jo tudi da se, tudi v : letošnjem letu združi del sred-, štev za regres^ (100 din) za plačilo najemnin dodatnih ležišč in za dodatno pomoč socialno, šibkim za letovanje in zdravljenje v zdraviliščih na podlagi kriterijev,, ki jih predlaga konferenca GOS. Predlog sindikata je posebej objavljen. Odbor je tudi: sprejel režim letovanja, ki ga je predlagala komisija za družbeni standard. Predlog režima letovanja je posebej: objavljen. 4) Sprejel je predlog sprememb in dopolnitev sistemizacije. 5) Obravnaval| je Več predlogov komisije za družbeni standard iz Stanovanjskih razmerij. 6) V skladu s samoupravnim Sporazumom o razporejanju dohodka in delitvi OD panoge kmetijska dejavnost SR Sloveni j e je odbor določil višino. OD za pripravnike in sprejel naslednji sklep:. V skladu z določili samoupravnega sporazuma TOZD kmetijske dejavnosti SRS o osnovah in merilih ža razpore-j an j e dohodka H pravilnika o delitvi osebnih: dohodkov (106: in 107. seje delavskega : sveta podjetja), znašajo akontacije. OD pripravnikov v HMEZADU v odstotkih na povprečni mesečni OD na zaposlenega v letu 1975 v SRS-po stopnjah šolske izobrazbe::. : — pripravnik z visoko izobrazbo 105 % . — pripravnik z višjo izobrazbo 90% — pripravnik s srednjo izobrazbo 70% Tako izračunani zneski prer računani v obračunsko osnovo so naslednji: — pripravnik z visoko izobrazbo 2,46 ali 3.697,00 din — pripravnik z višjo izobrazbo 2,10 ali 3.169,00 din — pripravnik s srednjo izobrazbo 1,64 ali 2.465,00 din Pri izračunu je upoštevana bruto -vrednost obračunske osnove 11,80. Pripravniku se lahko -tako določen OD poviša v skladu s pravilniko moz. sporazumom o delitvi OD. Akontacije se obračunavajo na osnovi tako določenih obračunskih osnov od 16. 2. 1976 dalje. ■ 7) Za predavatelje je odbor določil višino honorarja, in sicer: (Nadaljevanje na 9. strani) slov: Novosti iz TOZD TRANSPORT: Končno smo dobili že. dolgo pričakovane avtomobile Jelč. En iavtovlačilee so poslali' vagonsko, po ostale štiri" pa so šli delavci -Tiraiisporta na Poljsko v mesto Jelč blizu’Wrdclava!: Imeli so malo smole, ker je bilo ravno tistiričas,, ko so se vračali iz Poljske, slabo vreme: s snegom. Delavci v transportu so sedaj; .odgovorni, da. bodo ti tovornjaki čimbolj zaposleni in da bodo te nove avtomobile uporabljali vestni šoferji. PROPAGANDA: Tu 'so se začele priprave ■ na sejme, aranžer Franc Govek je zajadral v zakon. Zato mu želimo vsi, ki ga poznamo obilo sreče in zadovoljstva-na- novi življenjski -poti. PREDSTAVNIŠTVO ZAGREB: Komercialni u-t-rip je v tem času podoben vremenu; tu. se. v. glavnem pripravljajo na sezono, sklenili so pa dokaj ugodno pogodbo z Agrariacoop. Gre za obojestranske posle. Resneje so začeh obdelovati tržišče po vprašanju prodaje in nabave mesa: NOVI SAD: Posli na tem območju potekajo zadovoljivo. Nekoliko več težav imamo s tem, - da komercialisti slabo preverjajo solventnost kupcev. Z novim zakonom o zagptovitvi plačil bo treba z vso resnostjo, iskati le take kupce, ki bodo svoje obveznosti plačevali sproti. Pri obračunu po DE za leto 1975 je ta enota sicer ustvarila pozitiven rezultat, a, žal, veliko pod planom. SKOPJE: Na predstavništvu v Skopju, smo mislili razširiti področje odkupa ter v ta namen zaposliti še enega človeka. Odločili, smo se, da bomo spričo subjektivnih težav to malo odložili. V mislih imam namreč slabo likvidnost makedonskega gospodarstva, kar nas v končni fazi zelo prizadene. Če bo zakon o zagotovitvi plačil, ki stopi v veljavo s 1. aprilom, prišel stvari do dna, bomo -svoj plan razširitve izpolnili tako/, kot smo si zamislili. Posli na tem področju tečejo zadovoljivo, nekaj problemov je s prodajo jabolk. Kar pa se -tiče prodaje, žlindre, -ni večjih težav. KMETIJSKA MEHANIZACIJA: Prodaja kmetijske mehanizacije trenutno dobro teče. Pred kratkim je bila sklenjena večja pogodba o prodaji mehanizacije tudi s SOZD Pomurka-ABC. Tu gre v bistvu za precej velik obojestranski -posel. Nekaj ljudi, ki delajo na tem področju, si je ogledalo tudi sejem kmetijske mehanizacije v Veroni. Z izselitvijo računovodstva TOZD Gradbeni- Štvo’ smo dobili tiove- poslovne prostore in smo se - iz utesnjenih prostorov razširili, kar nam omogoča boljše iin solidnejše. poslovanje; - Nekaj, težavimamo: -s skladiščem, saj se'TOZD Hmežad export-import ne drži dogovorov, ki- so bili ' potrjeni ob prevzemu mehanizacije od TOZD Ex- - port-import;. •=5. DE KOMERCIALA: V Žalcu so v polnem teku priprave za odkup polžev in gozdnih sadežev. Letos mislimo- odkup precej razširiti, saj smo v ta namen ;^fevKeH"-5Maojišc£ in nekaj Ijtidi v Velki Nedelji. Trenutno sklepamo pogodbe z odkupovale! širom Jugoslavije: Delavski svet je-dne' 17. 3. "zavzel stališče, da se naša dejavnost -o vprašanju odkupa •razširi še na to skladišče v Veliki Nedelji. Da bomo lahko odkupili: planirane količine teh proizvodov, bomo morali nabavati nekaj investicijskih sredstev, prav tako si bomo pa morali tudi zagotoviti obratni kapital za odkup. Dela okrog tržnice v Žalcu so zaradi pomladanskega snega malo zastala. Po vprašanju organizacije pa se še naprej intenzivno dela. V teku so tudi priprave za večje -investicije. V petek, 19. marca, smo poklicali vse komercialiste na seminar,, na katerem smo obravnavali stališča do novega zakona o zagotovitvi plačil.: Tega seminarja so se vabljeni udeležili v polnem številu. Imeli so tudi precej, konkretnih vprašanj. Na tem področju ne bo treba hiteti, saj se ho treba ozirati na druge in šele potem zavzeti svoja stališča.:. Računovodstvo zaključuje bilanco, napravilo je pa tudi detajlnji obračun za posamezne-delovne enoter V skladišču v Vrbju še mrzlično pripravljamo na sezono za oskrbo hmeljarstva z repro in investicijskim. materialom. Investicijski material za; gradnjo novih žičnic bomo dajali le na podlagi predračuna, pogodbe ter prejetega predplačila, kot zahteva zakon o investicijah. . Konsignacijsko skladišče zaščitnih sredstev se počasi polni. Ljudje, ki bodo delali s temi sredstvi, so opravili tudi tečaj o zaščiti ter bodo v kratkem opravili potrebne zdravniške preglede. Promet -z gradbenim materialom je zaradi snega malo zaostal, kaže pa, da se bo stvar v aprilu popravila. J. Rojnifc VRSTA PREDAVANJ Predavateljska ura (s priprava) Stara cena Nova cena + 20 % 1 Prvenstvo kombinata v veleslalomu na Golteh L Tečaji za .pridobitev IKV s 'testi im izpiti za izvršilna DM — med delovnim časom — izven delovnega časa 2. Seminarji, predavanja za dopolnilno usposabljanje strokovnih delavcev a) splošne teme (za skupine' DM) — med delovnim časom — izven delovnega časa. b) specialne teme (enkratne)i — med delovnim časom — izven delovnega časa 3. Tečaji, seminarji, predavanja za kooperante — med delovnim časom — izven delovnega časa — traktorski tečaji Tujim predavateljem se pomudi višina honorarjev pod -točko 2 b, sicer pa se plača po predloženih računih.. 8) Na predlog komisije za skupne kadrovske zadeve je odbor sklenil, da se: status izr rednega študenta dodeM: — Jožetu Lipniku in Miletu Begoviču iz TOZD MESNINE za šolanje na živilski tehniški šoli v Mariboru — poslovodski oddelek; — Cirilu Juteršku iz TOZD MESNINE za šolanje na šoli za prodajalce pri ŠCBP Celje; — Francu Ravljenu iz TOZD NOTRANJA TRGOVINA za šolanje na srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani, kateremu se povrnejo tudi dosedanji stroški šolanja v znesku 3.968,80 din. Štipendist Danilo Horvat, ki je bil učenec I. letnika tehniške kmetijske šole v Mariboru je moral prekiniti šolanje zaradi bolezni, za kar je predložil zdravniško spričevalo. SKLEP: Danilu Horvatu se opfosti vračanje štipendije, v znesku 2.200 dih, ker je prekinil šolanje zaradi bolezni. Štipendist Aljoša Ivančič je predložil na' osnovi sklepa SOMR z dne 20. 1. 1976 potrdilo o OD, ki je 4.200,00 din mesečno in odločbo občine Celje — oddelek za gospodarstvo in družbene službe občine Celje o osebni invalidnini v znesku 1.071,00 din.' SKLEP: Aljoša Ivančič mora začeti vračati štipepdije v mesečnem znesku najmanj 600,00 din ■ takoj, sicer sledi, sodna, izterjava. Končni rok vračanja j;e podaljšan do 30. 6. 1980. Štipendija se podeli naslednjim: 1. Na predlog TOZD KOOPERACIJA Žalec, ki plača iz sklada skupne porabe TOZD štipendije za otroke kooperantov, naj se odobri štipendija na Kmetijski šoli v Svečini AngeJi Kovač iz ZE Celje. SKLEP: Angeli Kovač, hčerki kooperanta iz ZE Celje, se podéli štipendija za šolanje na kmetijski šoli v Svečini. Štipendija se izplača od 1. 10. 1975 dalje na mesece šolanja. 30,00 35,00 45,00 55,00 35,00 45,00 50,00 60,00 55,00 65,00 70,00 85,00 35,00 45,00 50,00 60,00 50,00 50,00 Nadzorni' odbor' je na zadnj seji, dne-5. 3.1976' ocenil opravljeno' delo v pretekli dveletni mandatni ‘dobi itr pripravil predlog programa dela za naslednje obdobje za novoizvoljeni- odbor samoupravne delavske kontrole. Kljub mnogim pomanjkljivostim o obveščanju po TOZD gledte tega prvenstva v veleslalomu, se nas je Vseeno zbralo na Golteh prek 30' smučarjev — tekmovalcev. Skrajni čas bi že bil, da tor se' posamezni vodilni po TOZD zavedali, da je rekreacija zelo potrebna,. saj vpliva na zdravje in delovno sposobnost. Prav tako se delavci iz različnih TOZD med’ seboj spoznavamo, kar prav tako- pozitivno vpliva, če bi se odgovorni malo angažirali, ne bi smel biti problem, da bi bilo na takem tekmovanju vsaj 100' ljudi. Dan pred nami so imeli podobno’ tekmovanje delavci MerxaV Na startu se jih je zbralo skoraj trikrat toliko kot nas. Morali bi bolj izkoristiti ugodnosti pri nakupu smučarskih kart,, ki jih imajo zaposleni in tudi neposredni kooperanti- če upoštevamo dej- stvo, da nas je zaposlenih že skoraj 2.500 in če vzamemo v obzir še 4.500 neposrednih kooperantov, potem bi morala biti udeležba na podobnih tekmovanjih nekajkrat večja. Ravno pri smučanju lahko pride do izraza masovnost. Pri drugih športih kot npr. kegljanje,, tenis itd. je pa to le za nekaj izbranih ljudi» Namreč zelo težko je dobiti mesto na našem ¡kegljišču, da o- prostoru za igranje tenisa niti ne govorim. Samo tekmovanje je potekalo brezhibno. Za dokaj tekočo in poledenelo progo so poskrbeli tečajniki žalske TTS z voditeljem tov.. Vebrom na čelu. Tekmovalci smo se spoprijeli z dokaj zahtevno ledeno progo. Že v začetku starta smo se dogovorili', da bomo vozili dva teka pač tako, kot je v tem športu običajno. (Nadaljevanje na 10. strani) Sekretar Franc Savinek Tretji A g ros ki na Veliki V organizaciji Agrotehnike ter pod pokroviteljstvom časopisnega podjetja Kmečki glas, je bilo 12. marca na Veliki Planini tekmovanje kmetijcev v smučanju pod nazivom »Agroski«.. Tretji. Agroski je lepo uspel, saj je bilo na njem že prek 180 aktivnih tekmovalk in tekmovalcev. K dobri organizaciji je pripomoglo tudi izredno lepo sončno vreme, pa tudi snežne razmere so bile skoraj idealne. Za organizacijo tega tekmovanja se je Agrotehnika že dalj časa pripravljala. Tehnično izpeljavo je zaupala smučarskemu klubu Snežinka iz Ljubljane. Skoraj teden dni pred tekmovanjem je izdala poseben bilten, ki je izšel v Kmečkem glasu. Organizator prvega in drugega Agroskija IOOS Hmezada. Žalec je imel na vsebino biltena nekaj tehtnih , in upravičenih pripomb. V tem .biltenu ni nikjer omenjeno, kdo je sploh avtor Agroskija, prav tako ni niti besede o tem, da je Kombinat Hmezad organiziral že oba predhodna Agroskija. Hmezad Žalec je imel nekaj pripomb tudi na same propozicije tekmovanja. Agrotehnika je samovoljno priredila propozicije, ki so ¡bife sprejete 4. aprila 1975 na Golteh na drugem Agroskiju. Kljub temu pa se je pokazalo, da je njihov predlog celo boljši, saj se tekmovalci spoprijemajo s sotekmovalci :v starostnih skupinah, ki so si bliže kot po starih pravilih. Na ta način so boji bolj izenačeni in zanimivi. Reprezentanca, ki je zastopala barve Hmezada, je bila kljub večjim zapetljajem še kar številna, saj se nas je na štartu javilo 18 tekmovalk in tekmovalcev. Škoda je le, da smo pri ženskih zastopnicah imeli le eno predstavnico. Če bi v ženski konkurenci imeli tudi ekipo (vsaj 3 .tekmovalke), bi se verjetno lahko ekipno potegovali za naj višje mesto. Kljub nekompletni ekipi smo vseeno zasedli drugo mesto. Vsi tekmovalci smo bili razdeljeni v štiri razrede, in sicer: 1. ženske vseh starosti, 2. moški nad 45 let, 3. moški od 33—45 let, 4. moški do 33 let. Rezultati, ki smo jih dosegli, bi bili lahko še boljši in zanimivejši, če bi smučarski klub Snežinka napravil za tako število tekmovalcev saj dve progi. Oškodovani so bili namreč tekmovalci z visokimi štartnimi številkami, saj so vozili v dosti. slabših razmerah kot njihovi predhodniki. REZULTATI: Ekipno (upoštevane so vse štiri kategorije tekmovalcev): 1. Agrotehnika I 338 točk 2. Hmezad I 238 točk 3. Agrotehnika II 208 točk Agrotehnika je prejela tudi najvišje priznanje, to je prehodni pokal za najštevilnejšo ekipo, saj so prijavili prek 40 tekmovalcev. Naši zastopniki so dosegli naslednje rezultate po posameznih kategorijah, in sicer: Pri ženskah je Oračeva zasedla 10. mesto s časom 42,51. Za to kategorijo je treba pripomniti, da je v elegantni in hitri vožnji zmagala Žalčanka Virantova, ki je zastopala Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo. Pri članih nad 45 let je bil najuspešnejši tekmovalec Hmezada Vlado Birsa, saj je s časom 34,52 sek. zasedel odlično tretje mesto, osmi je bil Tone Korenjak, s časom 42,38’sek. ter 12. Ciril Pšaker z 52,39 sek. Po vožnji sodeč je zasedel precej visoko mesto Stane Marovt, a žal je izpustil zadnja vratca. Pri članih od 33 do 45 let je zasedel četrto mesto Jože Rojnik, s časom 40>40 sek. Deveti je bil Milan Žolnir, z 42,98,... šestindvajseto mesto je zasedel Franc Janc z 52,15 in 30. mesto Phane žužej s časom 57,81 sek. Pri mlajših članih do 33 let je odlično prismučal na cilj tov. Matjaž Gmajner ter s časom 34,42 zasedel, drugo mesto. Naši ostali tekmovalci, ki so tekmovali za to kategorijo, pa so se uvrstili takole: 36. Janež Rojnik, 38. Jurij Novak, 39. Branko Bukovnik, 45. Slavko Košenina, 54. Vojko Hajnšek ter 63. Miro Cmer. Pripomniti je treba, da bo organizator 4. Agroskija v naslednjem letu Gruda iz Ljubljane. Verjetno bo kraj tekmovanja na znanem smučišču na Krvavcu. J. Rojnik Kratek razgovor Prav lahko je potrkal in vstopil v uredništvo simpatičen in zgovoren Martin Kolar iz Zgornjih Selc pri Ponikvi. »Prišel sem povedat, da nameravam opustiti hmelj, pa ne po lastni krivdi. Veste, odkar vozijo mimo hmeljišča diesel lokomotive, se je začelo. Na progi Celje —Maribor je zelo gost promet, skoraj vsakih 10 minut pelje po en vlak. Lepo nad pol hektarja veliko hmeljišče mi leži ob tej progi tako, da skoraj stalni vetrovi nosijo mastne saje. prav na hmelj. O, ko bi ga videli, vse je bilo črno.« »Kako je s pridelkom?« sem se pozanimal. »Naj povem, da je bilo 1974. leta na omenjeni njivi 19.000'S din'dobička. Lani pa smo na njej nabrali le 300 kg tretjerazrednega hmelja in imeli nad 450.000 S din izgube. Težko mi je opustiti hmelj zaradi žene, je Savinjčanka in hmelj ji je prirasel k srcu.« »Boste žičnico prodali?« »Da. Kooperacija šentjurskega kombinata mi je po ogledu hmeljišča izdala dovoljenje za izkrčitev. Seveda moram vrniti vse še neporavnane obveznosti do konca letošnjega leta.« »Se boste zaradi sadik zglasili na Inštitutu za hmeljarstvo? Kaj boste sadili potem na tisto njivo?« »Hmeljne sadike bom ponudil v prodajo. Na njivo pa bom sadil koruzo, skratka krmne rastline.« »Imate dosti živine?« »V hlevu stoji trenutno 17 krav in pitancev. Če bi napravili zbiralnico mleka bliže, bi se raje vrgel na vzrejo krav.« JAVNA LICITACIJA TOZD Kmetijstvo Žalec razpisuje licitacijo: 1. rabljene kmetijske opreme 2. tovornega avtomobila TAM 2000 Licitacija bo 17. 4. 1976 ob 8. uri v Latkovi vasi na gospodarskem dvorišču, ob 11. Uri v Šempetru na gospodarskem dvorišču, 24. 4. 1976 ob 8. uri na Zalogu na gospodarskem dvorišču in ob 11. uri v Šmarjeti na gospodarskem dvorišču. Dražitelji so dolžni pred pričetkom dražbe položiti varščino v znesku 10 % od izklicne cene. Kupec je dolžan celotno kupnino poravnati takoj. Kupec je dolžan plačati poleg kupnine tudi prometni davek. ~^PREG OVORi Če sončen je april in suh, bo maj za lepo vreme gluh. O Juriju še slepe mlade vrane, kmetje bodo volje razigrane. Če penica poje, preden trta brsti, se kmet dobre letine veseli! Kupite rožce gospa, v njih je zdravje! — A, zato je moj dedec tako zdrav, ko je vedno v rožcah. Pomlad Tomaž: Ali v veš kako rezgeta zdrav konj? Polona: Ihaha. Tomaž; Kako pa rezgeta prehlajen? Polona: Kiha-ha. »Pa mehanizacija?« ¡¡¡gg j »Zadnja leta smo si opomogli. Poleg zetorja s priključki imamo še obračalnik in nakladalno prikolico. Veliko lažje je že gospodariti. Težimo vedno za boljšim, zato imamo v načrtu silos pa še kaj.« »Sedaj ne boste več hmeljar?« »Ne. Prav zaradi tega nam bo malce nerodno, ker ne bomo dobivali’ več Hmeljarja. Smo se navadili nanj. Moram iti,- sem se kar zaklepetal. Pa brez zamere! Srečno!« S »Na svidenje!« PREDLOG O višini regresa za letni dopust, regresiranje dopusta družinam socialno šibkih delavcev in določitev regresa za zdravljenje naših delavcev, ki ga je na seji dne 3. 3. 1976 sprejela konferenca OOS Hmezad in ga predlagala skupnemu odboru za medsebojna razmerja v potrditev. TOZD se predlaga, da iz delitve dohodka 1975 izločijo v sklad skupne porabe po din 1.200 na redno zaposlenega delavca (vključno učence poklicnih šol in učence z učno pogodbo) za regresiranje letnih dopustov v letu 1976. Pri delitvi naj sprejme vsak delavec v gotovini din 1.100 razliko din 100 pa odvedejo TOZD v solidarnostni sklad delovne organizacije. Ta razlika se nameni kot dodatna pomoč družinam socialno šibkih delavcev in zdravljenja potrebnim delavcem, ki koristijo dopust v naših ali drugih počitniških domovih odnosno zdraviliščih in za plačilo najemnin ležišč. Do regresa za letovanje družinskih članov so u-pravičeni člani kolektiva delovne organizacije Hmezad, ki so imeli v letu 1975 naslednji osebni dohodek na družinskega člana: do din 1200 OD na člana družine 100% do din 1440 OD na člana družine 75 % do din 1680 OD na člana družine ' , 50% do din 1920 OD na člana družine 25 % Poleg navedenih kriterijev je potrebno upoštevati še naslednje; prizadevnost delavca, neizoštajanje z dela, pripravljenost delati v podaljšanem delovnem času v delovnih konicah in da ima delavec najmanj 5 let delovne dobe v delovni organizaciji. Otroci naših delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za regresiranje dopustov, so upravičeni tudi do regresa v počitniških kolonijah pod istimi pogoji in sicer za izmeno 14 dni. Regres za letovanje se izplača na ceno penziona. Pod navedenimi pogoji so do regresa upravičeni nezaposlen zakonec in nezaposleni otroci. Kot osebni dohodek za obračun regresa se upošteva osebni dohodek iz delovnega razmerja, otroški dodatek, štipendija, dohodek od kmetijskega zemljišča, razni honorarji in eventuelni drugi dohodki. Osnova za upravičenost in obračun regresa je osebni dohodek dosežen v letu 1975. Višina regresa na ceno oskrbnega dne v zdravilišču je pogojena,z višino OD na člana družine, do- seženega v letu 1975 iri,rsicef :> do din 1500 OD na člana družine 100:% do din 1800 OD na člana družine , 75 % do din 2100 OD na člana družine 50 % do din 2400 OD na člana družine 25 % Osnovne organizacije sindikata morajo vsak primer individualno obravnavati in predlagati ža zdravljenje v klimatskih zdraviliščih starejše in prizadevne člane kolektiva, ki imajo najmanj 10 let delovne dobe v delovni organizaciji. Poleg tega morajo upoštevati še druge socialne kriterije kandidata,; ■ - - - . ~ Dolžnost OOS je, da takoj stopijo v stik s člani kolektiva, ki'izpolnjujejo navedene pogoje in želijo letovati. Na osnovi prijave izdelajo OOS skupno z vodstvom TOZD predlog za regres in istega skupno z ostalimi prijavami za letovanje pošljejo kadrovski službi delovne organizacije. Predloge za zdravljenje v klimatskih zdraviliščih je možno pošiljati preko celega leta, vendar je sprejem pogojen na proste kapacitete v zdravilišču. Glasilo Hmeljar izdaja delavski svet podjetja »Hmezad« Žalec. Širši družbeni organ glasila sestavljajo: predsednik Drago Žlender, člani: Štefka Lesar, Ivan Vodlan, Jože Hojnik in Ivan Rehar. Ureja uredniški odbor: predsednik Anton Gubenšek, dipl. inž., in člani: Janez Luževič, dipl. inž., Bogdan Pugelj, dipl. inž., Vinko Strašek, pravnik; in Miljeva Kač, dipl. inž., - urednica strokovne priloge za hmeljarstvo. — Glavni in odgovorni urednik Vili inž. Vybihal.Uredništvo je v podjetju »Hmezad« v Žalcu, Ulica žalskega tabora 1. — Glasilo izhaja enkrat mesečno v 5.000 izvodih. — Letna naročnina 36 din. — Tisk in klišeji AERO, TOZD grafika Celje. Prvenstvo kombinata v veleslalomu na Golteh (Nadaljevanje z 9. strani) Prvo progo je prevozilo le nekaj več kot 50 % tekmovalcev, kar je običajen osip na ledenih progah. Tekmovalci smo bili razvrščeni v tri kategorije in sicer ženske, moški do 35 let in moški nad 35 let. V ženski konkurenci EVA ORAČ ni imela konkurence, vseeno pa je progo obakrat prevozila uspešno in se . je z dobrim časom uvrstila med boljše tekmovalce nasploh. Izredno drzno vožnjo je prikazal tekmovalec iz TOZD Export-import tov. MATJAŽ GMAJ-NER. Veliko posluha za organizacijo tega tekmovanja so imeli v TOZD Notranja trgovina, saj je nastopilo iz tega TOZD 7 tekmovalcev, iz TOZD Mlekarna 5 tekmovalcev in iz TOZD Strojna 4 tekmovalci itd. Preseneča nas, da je bilo zelo malo tekmovalcev iz TOZD Kooperacija. Rezultati: ŽENSKE: 1. Eva Orač 89,70 STAREJŠI ČLANI: 1. Jože Rojnik 80,20 2. Milan Žolnir 83,00 3. Franc žužej 90,20 4. Milan Kač 105,70 5. Milan Lončarevič 110,00 6. Edi Omladič 112,90 7. Ciril Pšaker 115,90 8. Križan 146,50 MLAJŠI ČLANI: 1. Matjaž Gmajher 62,80 2. Marjan Ribič 68,20 3. Slavko Košenina 77,30 4. Ivan Žurej 81,20 5. Martin Dernač 84,00 6: Jože Jurak 87,00 7. Franc Hribovšek 94,80 8. Jože Kolar 118,00 Pomen ukoreninjencev za obnovo VERONEK Milan, ing. agr. UDK 633.819:631.831 - Primernost mladih hmeljnih nasadov za izvajanje nekaterih agrotehničnih ukrepov je, glede na uporabljen sadilni material, različna. Na splošno prvoletniki ne prenesejo takšne agrotehnike kot jo izvajamo v starejših nasadih. Vendar je bistvena razlika' glede občutljivosti in primernosti , ptvoletnikov za določene agro-tenične ukrepe (strojno okopavanje in rez, osi-panje, uporaba herbicidov ter strojno obiranje), med mladimi nasadi, ki so saj eni z’različno močnim Sadilnim materialom. Mladi nasadi sa-jeni s sadikami, katerih oblika in velikost zelo varira, so običajno zelo neizenačeni in imajo velik odstotek praznih mest. Rastline v njih so šibke, slabo razvite in slabo prenašajo strojno obdelavo. Ko govorimo o sadikah, moramo pripomniti, da se je kvaliteta sadik glede regeneracijske Primerjava stanja rastlin, vzgojenih iz sadik Število'trt na rastlino' relativno sadike ukoreninjeno sile z oziroma na strojno obiranje močno spremenila. Strojna, obdelava poškoduje' najprej šibke;;rastline, šibki nasadi pa nekaterih, agrotehničnih ukrepov kot so strojna'rez, zgodnje, osipanje, strojno obiranje, raba herbicindov niti ne dovoljujejo. Zato je za oskrbo potrebno veliko ročnega dela, ki še bolj onemogoča redno oskrbo in draži proizvodnjo. Doba pomanjkljive oskrbe pa se zaradi slabega uspeha‘.dosajanja in velike: neizenačenosti cesto raztegne na 3 leta. Poskusi z uporabo različnega sadilnega materiali; ki je bil po velikosti in moči različen, so pokazali, da je glede izenačenosti nasada in formiranja oziroma odraščanja rastlin, izvajanja agrotehničnih ukrepov in količine pridelka najhitreje oblikovan nasad, če ga sadimo s kvalitetnimi ukoreninjenci. : Povprečen premer trt rastline v mm iz sadike ' iz ukoreninjenča mm relal. . mm relativ. 1. leto' 3 trte 47 127 2. leto 6 trt 67 85 Rastline, vzgojene iz sadik, so dale v prvem letu, ko napeljujemo na'sadilno mesto- eno vodilo in tri trte, komaj slabo polovico potrebnega števila trt, izraženo-relativno 47, pri Ukofeni- 7,4 35 20,3 100 26,4 72 36,8 100 drugem letu; 67, pri ukoreninjencih pa 85 ali povprečno; nekaj več kot eno trto na rastlino v korist ukoreninjencev. Iz vsote premerov trt ene rastline sklepamo ločil, da bo ugodnosti in spoznanja tudi aktivno izkoristil. Hmeljni nasadi, zasajeni s kvalitetnimi ukoreninjenci mu nudijo poleg občutno večjega pridelka v prvih letih, ko se nasad zasajen s .sadikami šele dokončno formira, že velike pridelka, polnorodnost in cenejšo proizvodnjo, saj so v teh. nasadih dopustna vsa strojna dela in herbicidi, med drugim tudi zgod: nje osipanje, ki nadomesti ročno okopavanje, za pozno osipanje pa vemo, da bolj škoduje kot koristi. Nasadi, zasajeni s kvalitetnimi ukoreninjene:! ob pravilni agrotehniki obdržijo solidno1. izenačenost običajno do konca trajanja nasada. Ni jih potrebno v večji meri dosajati,-saj so praktično brez praznih mest. Večkrat je bilo že ugotovljeno, da bi lahko raba ukorehinj encev, kot osnova sadilnega materiala k skupni teži pridelka v Sloveniji veliko doprinesla. Zadnji čas je, da prenehamo-obnavljati hmeljišča s prešibkim sadilnim materialom in setvijo vmesnih posevkov med prvolet-nike, zaradi katerih je hmelj v novem nasadu še bolj zapostavljen. Nujno je razmejiti proizvodnjo hmelja na hmeljnih površinah od drugih posevkov. Če ni mogoče obnove hmeljišč predvideti na gospodarstvu za eno leto naprej zaradi objektivnih ovir kot npr. prepozno zagotovilo kreditov in podobnega, kar običajno odloča o napravi novih nasadov in pravočasno pridelati ukoreninjencev, sadimo v žičnice namesto neukoreninjenih sadik raje fižol, da izkoristimo oporo, sadike pa v tem času ukore-' ninimo. V naslednjem letu posadimo na ugodno Slab sadilen material — šibek prvoletnik malo ali nič pridelka njencih pa 127 in je. bilo potrebno odstraniti višek poganjkov: V drugem letu, ko postavljamo dve vodili na sadilno mesto oziroma obremenimo rastlino s šestimi trtami, pri rastlinah, vzgojenih iz sadik še ni bilo doseženo optimaU' no število trt, nekaj tudi Zaradi d o saj enih šibkih rastlin,: ki stopnjujejo neizehačenošt. ^Relativno izraženo je bilo doseženo pri sadikah v j ih MkMlM mm l A 1 1 m jpj 1 m B 8.1 8"* ll i • ■ H ; ■■■ ?A ■'■•■■it.' Lepo oskrbovano ukorenišče hmelja je izraz načrtne in solidne obnove ki zagotavlja velike pridelke rastišče, ki ga zapusti fižol; ukoreninjence (toda brez vmesnih podsevkov) in od tega časa dalje aktivno . hmeljarimo in gospodarno ■'pridelujemo hmelj. Solidna obnova nasada je porok za večje pridelke in osnova za uspešno poenostavljanje oskrbe hmeljnih nasadov in cenene proizvodnje. o formiranosti rastline in iz.podatka lahko tudi razberemo, da rastline, vzgojene iz sadike še v drugem letu močno zaostajajo za onimi iz uko-reninjericev, ki so z vsoto premerov povprečno 37,8 mm na 5 trt y mejah polnorbdnih rastlin starih nasadov in dajejo tudi take pridelke, Upotaba ukoreninjencev namesto sadik je za pridelovalce;; hmelja- zelo ugodna, če sc jo od- SADILNI MATERIAL Dragica KRALJ, mgr. agr. UDK 633.819:631.531 Pri obnovi hmeljišč je izrednega pomena, da imamo zdrav, sortno čist in kvaliteten sadilni material. Sadimo sadike, potaknjence, ki jih narežemo v priznanem matičnem nasadu iz enoletnega lesa, ali pa jih ukoreninimo in sadimo na stalno mesto ukoreninjence. Za sadilni material so predpisane norme, po katerih se ravnamo, ko določamo kvaliteto. Sadika mora biti odrezana iz dela trte, ki ima dobro razvit enoletni les. Zgoraj mora biti odrezana poševno, spodaj pa ravno. Imeti mora dobro razvita najmanj dva venca očes. Predpisana dolžina je 7,0—20,0 cm, a premer 1,0—2,0 cm, odvisno od sorte in proizvodnega rajona. Ukoreninjenem mora biti popolnoma zdrav, r nepoškodovan z dobro razvitim koreninskim sistemom, s 3—4 glavnimi koreninami, dolgimi nad 15 cm in več-tanjšimi koreninicami. Enoletni les mora biti obrezan na reznik in imeti dva venca očes. Pridelovanje in promet S hmeljnim sadilnim materialom je uravnan s pogoji, ki jih predpisuje zakon z dne 6. dec. 1974, Ur. list SRS št. 36-423/74. Organizacija združenega dela, ki se odloči za pridelovanje sadilnega materiala, mora biti v ta namen registrirana pri Republiškem sekretariatu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za registracijo mora dokazati, da ima ustrezne agroekološke ppgoje za pridelovanje sadik, da ima ustrezen izhodiščni razmnoževalni material, zagotovljenega strokovnjaka za pridelovanje in zagotovljeno strokovno kontrolo nad pridelovanjem. Organizacija združenega dela, je dolžna prijaviti na občinsko skupščino matična hmeljišča, iz katerih želi naslednje leto spomladi nabirati sadilni material, sočasno mora obvestiti tudi strokovno kontrolo. Občinska skupščina pooblasti zdravstveno službo, da pregleda te nasade na zdravstveno stanje. Strokovna kontrola ugotovi skupno z odgovornim strokovnjakom za pridelovanje sadilnega materiala poreklo izhodiščnega materiala, avtentičnost in čistost sorte, stanje-in splošen videz vegetativnega razvoja rastlin ter agrotehnične ukrepe. Na osnovi ugotovitev izda strokovna kontrola organizaciji združenega dela potrdilo o sortni čistosti.- s katerim se ta izkaže, da so matični hmeljni nasadi vzdrževani po predpisani tehnologiji in so brez" tujih primesi. Ob prodaji odgovorni strokovnjak za pridelovanje sam pakira sadilni material, ga plombira in deklarira. Odgovoren je za podatke v deklaraciji o poreklu in sorti čistosti. Sadike nabira samo na zdravih in močnih korenikah. Pakira jih v vreče, ki jih opremi s plombo in etiketo, na kateri je vpisana količina sadilnega materiala, kdo ga je proizvedel, sorta hmelja in datum ter yeljavost deklaracije. Dolžan je voditi evidenco o pridelovanju in prodaji pridelanih sadik. i Način pridobivanja (odbiranja) iz matičnih nasadov je.tudi predpisan z zakonom o pridelovanju in prometu s sadilnim materialom. Če je organizacija združenega dela registrirana za pridelovanje sadika se lahko odloči tudi za odbiranje novih matičnih nasadov. V ta namen pa mora imeti primernega strokovnjaka za selekcijo z ustreznim znanjem iz varstva rastlin. Zagotovljeno .mora imeti strokovno kontrolo nad odbiranjem matičnih hmeljnih rastlin, ki jo opravlja pboblaščeng organizacija. Za odbiro hmeljnih.rastlin je primeren nasad, ki je star dve leti in ne sme biti starejši od osem let. Pri odbiranju in potrjevanju matičnih hmeljnih rastlin, oziroma matičnih hmeljišč se uporablja negativna množična selekcija. Odgovorni selekcionist pri organizaciji združenega dela je dolžan izvesti negativno selekcijo. Strokovna kontrola pooblaščene organizacije ugotavlja po opravljeni selekciji "izenačenost hmeljišča, zdravstveno stanje, sortno čistost iii odstotek pozitivnih rastlin. če hmeljišče po dveh letih odbire izpolnjuje predpisane pogoje, daje zdravstveno primerno, da odstotek^ pozitivnih rastlin ni nižji kot 90 % in če tujih7 sort ter drugih primesi ni več kot 0,1 %, prizna strokovna kontrola pooblaščene organizacije hmeljišče kot matično za dobo do 10 let trajanja nasada, ter izda potrdilo o priznanju matičnega hmeljišča. Selekcionist organizacije združenega dela je dolžan .voditi, matično knjigo, ki mora predstavljati jptek odbiranja z zaključnimi ocenami, ki jih vpišeta odgovorni osebi — selekcionist po-, oblaščene organizacije in selekcionist, .ki. ima hmeljne rastline v odbiranju. Ocene zadnjega leta potrjevanja vpiše v register, odgovorna oseba za pridelovanje sadik. Ko ,je .hmeljni nasad potrjen kot matični, lahko organizacija združenega dela prideluje sadilni SBSppfra teig ¡nasadu. Delo strokovnega sveta za hmeljarstvo pri kmetijski razvojni skupnosti Slovenije Dr. Tone Wagner Strokovni svet za hmeljarstvo pri Kmetijski razvojni skupnosti Slovenije, je bil imenovan poleti leta 1974. Po dobrem letu dela je prav, da spregovorimo nekaj o njegovem delu. Program strokovnega sveta za-, hmeljarstvo je podoben kot strokovni sveti drugih -kmetijskih panog. Spremljal in pripravljal naj bi raz-, vojni program hmeljarstva, določal enotne oziroma minimalne tehnične, tehnološke in ekonomske rešitve za projektiranje in izvedbo novih proizvodnih objektov in opreme. Določal naj bi minimalne zahteve za kooperacijske Ma% sade v strnjenih kompleksih in za skupne objekte v kooperacijski proizvodnji. Usmerjal naj bi raziskovalne programe v reševanju proizvodnih problemov in pospeševal hitrejše uvajanje tujih in domačih raziskovalnih dognanj v-proizvodne procese. Posebno pa. naj strokovni svet spremlja raziskovalno delo, daje soglasje, k raziskovalnim programom in usklajuje financiranje raziskovalnih nalog iz različnih virov. Predvsem na tem področju je bila potrebna aktivnost strokovnih svetov nekaterih panog, medtem ko je strokovni svet za hmeljarstvo lahko te probleme obravnaval v okviru rednega dela in- je povezoval proizvajalce in raziskovalno organizacijo. Strokovni svet za hmeljarstvo je prevzel funkcijo verlfikatorjév in pobudnikov raziskovalnih nalog. Tako delo je bilo. zasnovano že v programu raziskovalnega, dela, za leto 1975 in je ista praksa obveljala tudi v letu 1976. Raziskovalni predlogi so se obravnavali najprej na strokovnem svetu razvojne skupnosti, kasneje pa so bili pretreseni tudi na panelu, ki ga je organizirala raziskovalna skupnost. Tako izvira program raziskovalnega dela v hmeljarstvu iz pobud proizvodnje in raziskovalne naloge šo neposredno vezane na problematiko proizvodnje. Na osnovi sklepa o prednostnih razvojnih usmeritvah v kmetijstvu je bila proizvodnja hmelja uvrščena v drugo prednostno skupino v okviru dolgoročnega programa razvoja kmetijstva v SRS za obdobje 1974-80. Osnovna merila za to razporeditev kmetijskih panog šo bila založenost-trga z najpomembnejšimi kmetijskimi proizvodi, zagotovitev boljšega izkoriščanja naravnih možnosti kmetijskega prostora in možnosti, ki jih ima proizvod v dolgoročni usmeritvi mednarodne menjave. ¡ Strokovni svet za hmeljarstvo je v letu 1975 obravnaval program dela in naloge strokovnega sveta in pripravil razpravo o predlogih raziskovalnih nalog iz področja hmeljarstva. Pri tem je smatral za potrebno, da obravnava tehnološke in tehnične rešitve za napredek proizvodnje in problematiko proizvodje v povezavi z raziskovalno dejavnostjo. Analiziral je primernost, raz--vojnega programa panoge in njeno usklajenost s. srednjeročnim družbenim načrtom 1976-80. Strokovni svet je smatral, da je pobudnik in organizator za izdelavo minimalno tehnično tehnoloških rešitev. Strokovni svet je pripravil v svoj program izdelavo tehnoloških in tehničnih ošnov za nova hmeljišča v družbenem in kooperacijskem sektorju in revizijo programa razvoja hmeljarstva v srednjeročnem načrtu. Smatral je, da je potrebno čim hitreje slediti tehnološki, napredek v hmeljarski proizvodnji in povezati problematiko proizvodnje z raziskovalno dejavnostjo, tako da se to v praksi tudi občuti. Problematiko raziskovalnega dela in aktualnost le tega je potrebno oživiti in v kolikor še obstajajo problemi, jih je potrebno reševati povezano z raziskovalno skupnostjo in poslovno skupnostjo za hmeljarstvo. Osnovna nalogi strokovnega sveta.naj bi bila priprava ozirom,a organiziranje minimalnih tehničnih in tehnoloških rešitev za nove nasade. Strokovni svet naj bi bil le pobudnik le-teh,. medtem ko naj bi jih pripravili strokovnjaki inštituta za hmeljarstvo. Konec leta '1975 je strokovni svet obravnaval predloge raziskovalnih nalog s področja hmeljarstva za leto 1976. Smatral je, da so vse te naloge potrebne, izvaja jih Inštitut • za hmeljarstvo, in rešuje problematika hmeljarske proizvodnje v Sloveniji. Po drugi strani pa se vključujejo v sodobno raziskovalno proble-, matiko in omogočajo inštitutu, da se afirmira kot raziskovalna institucija doma in v svetu. Iz teh nalog se vidi, da je določena raziskovalna • problematika, črpana iz problemov prakse, po drugi strani pa zagotavlja, da raziskovalci doma in v svetu rešujejo priznane raziskovalne probleme. Predlogi raziskovalnih tem so naslednji: 1. Žlahtnjenje hmeija 2. Avtohtoni hmelj v Jugoslaviji in njegova uporabnost za vzgojo novih sort 3. Vpliv ekoloških dejavnikov, sorte in gostote setve na pridelek in kakovost pivovarskega ječmena 4. Strojne skupnosti za pridelovanje hmelja 5. Uporaba simulacijske tehnike pri programiranju v hmeljarstvu 6. Vpliv različnih agrotehničnih ukrepov na fizikalne lastnosti v hmeljarskih nasadih 7. Biologija hmeljne • listne uši v Savinjski dolini 8. Biologija peronospore na hmelju 9. Ovelost hmelja (Verticilium sp.) ' 10. Vpliv različnih hmeljnih sort na razvoj hmeljne pršice 11. Usmerjeno tretiranje hmeljišč s pesticidi 12. Izomerizacija hmeija 13. Koriščenje hmeljskih odpadkov za krmo. Te raziskovalne predloge je potrdil strokovni odbor za hmeljarstvo skupaj z izvršilnim odborom poslovne skupnosti za hmeljarstvo Slovenije, ki je zagotovil s strani poslovne skupnosti za hmeljarstvo tudi 40 % finančno udeležbo. V zvezi z razpravo o raziskovalnih delih je svet izrazil mnenje, da bi bilo treba določiti večji delež za raziskave na področju hmeljarstva, o čemer se naj da ustrezen predlog Raziskovalni skupnosti Slovenije. Tehnološke in tehnične osnove za napravo novih hmeljišč so zajele glavne kriterije, ki so pomembni za pridelek in trajanje hmeljišča. To so: izbira tal, talni tipi, ukrepi za izboljšanje pogojno primernih tal, žična opora, sadilni material, sajenje, agrotehnika in zaščita prvolet-nika. Borba proti plevelom pri napravi novih hmeljišč predno zasnujemo nasad, je tudi zajela v normativih. Te osnove bodo v kratkem objavljene. Ponovno je bil analiziran raziskovalni program za hmeljarstvo za leto 1976 .in,pripravljen tudi za panelno razpravo. Člani Sveta so smatrali, da je program sodoben in aktualen in da vsebuje problematiko proizvodnje, za to ga podpirajo. Svet je smatral, da je potrebno za-osrtiti zahteve za zibiro tal Za nove nasade in izdelati priporočila za sanacijo manj rodnih hmeljišč. Na seji v januarju je strokovni svet obravnaval srednjeročni program, predlog teh- noloških in tehničnih osnov in program strokovnega dela sveta. Program dela strokovnega sveta za leto 1976 je naslednji 1. Priprava tehnološko tehničnih osnov za ureditev hmelj skih nasadov v družbenem in kooperacijskem sektorju. 2. Obravnava predloga razvoja hmeljarstva (ureditev nasadov) v letih 1976—1980. 3. Obravnava raziskovalnih nalog s področja hmeljarstva v letu -1976 in priprava predlogov za raziskave v letu 1977. Na zadnji seji v februarju je strokovni svet za hmeljarstvo potrdil predlog raziskovalnih nalog, dopolnil in dokončno izdelal tehnološko tehnične normative Za nova hmeljišča in predloge oziroma okvirne kalkulacije za investicije novih hmeljišč. Obravnaval je tudi akcijski program hmeljarstva in ga v celoti sprejel,. V bodoče se bo delo strokovnega sveta za hmeljarstvo odvijalo po zastavljenem programu. Predvsem bo obsegalo poleg spremljanja površin in investicijskih vlaganj tehnološko tehnične rešitve in uvajanje novih ukrepov v prakso. Nekateri ukrepi so nujni Za dvig hmeljarske proizvodnje, za dvig pridelka in podaljšanje življenjske dobe nasada. Med njimi so kot sajenje z ukoreninjenci, skrb za plodnost tal, zaščita rastline in drugi, ki jih danes naše hmeljarstvo zaradi objektivnih ali subjektivnih ovir še ne izvaja. Prav haloga strokovnega sveta je, da jih skuša čim hitreje uvesti v prakso in seveda čim manj boleče, s tem da skrbi tudi za kader in rešitve tehnologije. IZKORISTIMO UGODNOSTI POŠEVNE NAPELJAVE VODIL VERONEK Milan, ing. agr. UDK 633.819:631.54 Od leta 1960 do leta 1965 je bilo izvedenih več poizkusov s poševno napeljavo hmelja. Ugotovljeni so bili pozitivni rezultati. Nagib vodil povečuje količino, izboljšuje ; kakovost pridelka, pri oskrbi nasadov pa se kažejo še nekatere ugodnosti. Pri navpični napeljavi vodila zaradi podajanja žične mreže niso več napeta in usmerjena v vrsti. Zato se rastline povešajo v medvrstni prostor in šo ovira za strojno delo. Storilnost strojev je manjša,: pogoste pa so poškodbe rastlin. V praksi se je poševna napeljava opore že izvajala. S pojavom glaclkih nosilnih'žic iz žične vrvi 7 X 1 so na takšnih žičnicah zaradi drsenja in gomilanja rastlin v povesih nosilne žicju morali poševno napeljavd opustiti. V koših na vrhu hmelj hi dozorel in ga,tudi ni bilo mogoče zaščititi. Poševna napeljava iz tehničnih razlogov torej vsepovsod ni- mogoča in jo lahko izvajamo' le na tistih žičnicah, kjer-smo prepričani, da vodila po nosilnih žicah ne bodo drsela. Za preprečevanje drsenja, torej ne sme biti nosilna žica gladka, vodilo — vrvica’¿a mora biti čvrsto zategnjena. ,V kolikor' se uporabljajo kaveljčki se morajo le ti trdno prilegati na nosilno žico. Če so izpolnjeni ti pogoji, lahko vodila napeljujemo poševno na'vseh žičnicah pri raznih načinih napeljave. V poizkusih s poševno napeljavo vodil je bilo ugotovljeno, da je poševna napeljava najugodnejša, če so vodila nagnjena pod kotom 72—78° ali zamaknjena za 130—195 cm od navpičnice, to je Za 1 do 1,5 sadilno mesto pri razdalji sajenja 130 cm. Pri tolikšnem'zamiku imajo rastliné pravilnejšo in enakomernejšo razporeditev panog in več obrodijo. Varstvo pred boleznimi in škodljivci je uspešnejše. V manj ugodnih rastnih pogojih opora ni predolga (podaljšanje za 15—30 cm) in rastline" vseeno dosežejo vrh žičnice, pri bujnih sortah pa s poševno napéljavo delno zado"stimo Zahtevi po višjih žičnicah. Pri »V« sistemu napeljave, to je pr-i postavljanju dveh Opor k sadilnemu mestu, izvajamo poševno napeljavo opore tako, ‘da ehd'vodilo zamikamo po vrsti naprej, drugo pa v nasprotno smer (široki »V«), to je po vrsti nazaj. Ko se z naraščanjem teže rastlin začne žična mreža; žičnice podajati,.’se rastline vedno bolj nagibajo v medvrstni prostor in kljub poševni napeljavi'ovirajo'obdfelavo in oskrbo. V tehi času je potrebno ne glede na nagib vodil, trte med seboj povezati na križiščih, oziroma na višini približno 1,5 m od tal. Vezava opor med seboj je nujna. Vodila so pri »V« sistemu napeljave nagnjena v medvrsto in prehod preveč zožijo. Zaradi tega se pogosto pojavljajo zahteve po razširitvi medvrstnih razdalj v hmeljiščih. Takšna rešitev, bi bila’-seveda najenostavnejša, če s tem ne bi po nepotrebnem zmanjševali števila rastlin na enoto površine in tako biološkega potenciala nasada. V praksi se je celo pokazalo, da s priključki delamo poškodbe tudi v nasadih pri 2,8 m razdalji, kjer je dovolj prostora. Hmeljarji se v naprednih hmeljarskih deželah raje poslužujejo kljub dragi delovni sili (ZDA, ZRN) koščka vrvice, da opore zvežejo. Ne glede na to, ali napeljujejo vodila poševno ali ne, vežejo pri »V« ali piramidalnem sistemu napeljave opore skupaj, ker jim to olajša strojno obdelavo in oskrbo hmeljišč. Pri nas verjetno nimamo tehtnejših razlogov, da prednosti poševne napeljave in povezovanja opor ne bi izkoristili in izvajali. TEHNOLOGIJA ZATRAVLJENEGA HMELJA Milan VERONEK, ing. agr. Tehnologija zatravljenega hmeljišča se razlikuje od oskrbe hmeljišč š klasično obdelavo z ozirom na oskrbo travnate površine. Temelji na oskrbi hmeljske rastline in oskrbi trav v hmeljišču. Za oskrbo travnate površine v hmeljišču je potrebna posebna oprema, o setvi trav v hmeljišču pa odločajo ugodnosti, ‘Ki jih s tem pridobimo. Zatravljena’’hmeljišča so primerna Za gospodarstva, ki-nimajo hlevskega gnoja oziroma imajo gnojevko. Travna ruša izboljšuje fizikalne in mehanske lastnosti tal brez dodajanja organskih gnojil. Na slabih rastiščih še pod travno rušo izboljša vodno zračni režim.tal, poleg tega pa tla postanejo’s, pomočjo spleta korenin trav odpornejša na stiskanje, kar ob neugodnih vremenskih prilikah v hmeljarstvu posebno cenimo, posebno pri izvajanju škropljenja in strojnega obiranja hmelja. Poleg tega predstavljajo tla’pod travno rušo običajno- zdra- -vo rastišče, saj so trave slab gostitelj za nevarne glivične bolezni hmelja. Z zatravljenjem hmeljišč je bilo v Sloveniji opravljenih več poskusov, ki so zasledovali vliv travne ruše na hmelj oziroma pridelek hmelja, niso pa bili usmerjeni v izpopolnjevanje tehnoloških postopkov, ker se trave v proizvodnji niso razširile. V poizkusih, kakor-tudi v proizvodnih nasadih šo bili doseženi uspehi želo različni. Ugotovilo se je, da je pridelek hmelja v veliki meri odvisen od oskrbe travne ruše. V zatravljenih nasadih so bili do-nosi.-različni, kar je bila največkrat posledičh ; raznolike oskrbe, ki se je omejevala na bolj ali manj pogosto košnjo trav. Na splošno je bilo' ugotovljeno, da je združba hmeljske rastline trav možna in Uspešna, in da tehnologija pridelovanja hmelja v zatravljenih nasadih odpira široke možnosti za poenostavljanje pridelovanja oziroma'oskrbe zatravljenih hmeljišč, kar je predmet nadaljnjega razvoja. V zatravljenih hmeljiščih oskrbujemo dve kulturi, hmelj'in travno rušo. Oskrba hmelja je enaka ali podobna oskrbi ,v nasadih s klasično obdelavo ih še potrebna izpopolnjevanja, oskrba travne ruše; pa-je enaka ali podobna kot na travnatih površinah za intenzivno izkoriščanje, le da: pri tem namesto pogoste košnje ali paše pogosteje mulčimo. Oskrba hmeija in travne ruše poteka ločeno in izmenično, vendar skladno. Pri tem se oskrba trav podreja in prilagaja oskrbi in stanju hmelja. Spomladi začnemo z oskrbo travne ruše že, ko še hmelj miruje. Prvo opravilo je navskriž-no branahje površine. S poravnane površine naj bodo odstranjeni še morebitni ostanki hmeljevine j oziroma vodil in vsega, kar bi lahko motilo mulčenje trave, ki sledi. -Travo v hmeljišču pogosto mulčimo. čim pogostejša so iriul-čenja, tem manjša je konkurenčnost' ruše hmelju, in tem ugodnejši je učinek take na hmeljske rastline. Trava v hmeljišču bi ne smela prerasti višine 10—15 cm. Spomladi je najpomembnejše vsklajevanje mulčenja z rastjo hmelja. Pri tem je pomembno, da je mulčenje o-pravljerio po vzniku hmelja, preden se začnejo poganjki, zaradi večje dolžine, povešati v medvrstni prostor na žatravljene površine. Travna ruša mora biti v času napeljave hmelja tako nizka, da mulčenja v tem času ni potrebno izvajati, da s tem ne bi poškodovali poganjkov, kar pa moremo zagotoviti z mulčenjem pred napeljavo. Odvisno od sorte in časa rezi opravimo prvo mulčenje po potrebi že pred rezjo UDK 633.819:631.54 hmelja. Izvedemo ga lahko na široko čez vso površino. Rez hmelja-opravimo časovno v istem obdobju kot na obdelanih površinah, odvisno od sorte .vendar pd se je na poskusih s savinjskim goldingom pokazalo, da nekoliko zgodnejša rez zatravljenih hmeljišč ni škodljiva. Način rezi v zatravljenih hmeljiščih se pri uporabi strojnega obreZovalnika razlikuje od rezi v obdelanih hmeljiščih le v toliko, da je rez površinska in omejena na odstranjevanje nadzemnega dela trt oziroma enoletnega lesa brez odstranjevanja zemlje. Za rez v zatravljenih hmeljiščih mota’ biti obreZovalnik vedno brezhibno nabrušen in oster. Izjema'je prva rez v -zatra vij enem hmeljišču, ko stroj obrezuje plitko pod površino in odstranjuje tudi nekaj zemlje. Pri rezi zatravljenih hmeljišč posebno pri prvi obstoja nevarnost, da steče rez preveč v živo in pregloboko, kar ima hude posledice za pridelek v daljšem'-obdobju. Pregloboka rez zatravljenih ndsaddv'jevpogost pojav, ker so ko-, renine oziroma-štori hmelja običajno Zelo blizu površine in'prekriti-le z minimalno plastjo zemlje in ker je stanje bistveno različno kot v klasično obdelanih in osutih hmeljiščih. Ročno rez v zatravljenih nasadih izvajamo kot običajno in na podoben način kot na obdelanih. Pri prvi rezi štor narahlo odkopljemo (pozneje to ni več potrebno) obrežemo in omejimo razrast roparskih poganjkov. Čas rezi je mogoče nekoliko korigirati, oziroma ga dopolniti pri izbiri poganjkov, na tej osnovi pa se STRANA 23 — Priloga tudi odpirajo možnosti opuščanja rezi v za-travljenih nasadih. Pri ročni rezi hmelja in morebitni obdelavi (ročni ali strojni) nezatravlje-nega prostora vrste je potrebna previdnost, da ne poškodujemo koreninske mreže hmelja, ki se v zatravljenih nasadih dvigne in razrašča bližje površine. Dosajanje zatravljenih hmeljišč opravimo v času, ko so prazna mesta vidna, pred rezjo, ali v času vznikanja poganjkov. Napeljava opore in izbira poganjkov se nekoliko razlikujeta od tega opravila v obdelanih hmeljiščih. V zatravljenih hmeljiščih je treba napeljavati oporo poševno. Ker hmelja ne osipamo in trte običajno niso fiksirane v zemlji, obstoja pri navpični napeljavi opore večja nevarnost lomljenja trt na mestu, :kjer le te izraščajo iz štora. Pri navpični napeljavi se trte majejo okoli navpične osi že v slabem vetru, pri poševni napeljavi pa je nihanje manjše ali ga ni, s tem pa tudi manjša nevarnost loma. . V zatravljenih nasadih se pri izbiri poganjkov največkrat odločamo za poganjke srednje ali višje rasti, ki rastejo iz sredine sadilnega mesta. Pri tem odklanjamo poganjke, ki rastejo iz temena štora, ker se le-ti radi pozneje na tem mestu odlomijo. Gnojenje zatravljenih hmeljišč začenjamo že zgodaj spomladi. PK gnojila trosimo v zatra-vljena hmeljišča na široko in že pred spomladanskim brananjem. 'Namesto enostavnih PK gnojil lahko uporabljamo tudi sestavljena-NPK gnojila. Primernejša so tista z nižjim odstotkom dušika. Po trošenju PK ali NPK gnojil, zaradi znanega kopičenja PK na površini, travnata hmeljišča prebranamo, da spravimo gnojilo nekoliko globlje v zemljo. S PK gnojimo, na osnovi analize Zemlje, vendar je- priporočljivo,, da je hmeljišče že pred zatravitvijo s fosforjem in kalijem odlično založeno. Količine dušika povečamo za 100—200 kg čistega dušika na ha. Obroki naj bodo razporejeni enakomerno zaradi preprečevanja, pojava dušikovih depresij, ki negativno vplivajo na pridelek. Trave so v mesecu maju in juniju velik porabnih dušika. Depresije, ki se na hmelju izražajo v svetlejši barvi listja in storžkov, se v zatravljenih nasadih pojavijo navadno v juliju in avgustu, ko hmelj najintenzivneje prirašča na teži. Dognojevanje z dušikom je potrebno opraviti pred mulčenjem. Pri uporabi gnojevke v zatravljenih hmeljiščih se je ravnati po. vsebnosti dušika v gnojevki in z njo dodane količine tega elementa pri dognojevanju upoštevati. Namakanje zatravljenih hmeljišč v sušnih obdobjih se zelo pozitivno odraža na hmelju, poleg tega pa travna ruša omogoča izdatnejše količine padavin, saj ščiti tla pred uničujočim delovanjem grobih vodnih kapljic, ki sicer zelo kvarijo, strukturo -zemlje ;v obdelanih hmeljiščih;: Pri varstvu hmelja v zatravljenih hmeljiščih je spomladi obvezno opraviti preventivna škropljenja . proti peronospori, spremljati pa tudi pojav škodljivcev, sicer pa varstvo v zatravljenih hmeljiščih ni zahtevnejše. Cas in globina rezi - regulatorja količine in kakovosti pridelka slovenskih hmeljnih sort VERONEK Milan, ing. agr. ' UDK 633.819:631.54 Rez hmelja je regulator rasti in rodnosti-hmeljnih rastlin, cesto pa tudi kvalitete pridelanega hmelja. Ko pri rezi hmelja bolj ali manj odstranjujemo enoletni les, ki raste iz korenike, določamo začetek vegetacije in vplivamo na razvoj nadzemnih delov hmeljne rastline, od katerega v veliki meri zavisi količina in kakovost pridelka. Za pridelovalca je rez hmelja tisto opravilo, ki mora biti opravljeno strokovno pravilno in v točno določenem času. Z ozirom na ranost za sorto savinjski golding opredeljujemo rez hmelja od 20. 3. do 5. 4. za zgodnjo, od 6. do 20. aprila za normalno in po 20. aprilu za pozno. Rez pred 20. marcem se smatra za zelo zgodnjo. Po načinu pa označu-, jemo: rez na glavo za ostro, rez na čep za blago in rez na reznik visoko. Prav tako kot čas ima tudi ostrina oziroma višina rezi vpliv na rast in rodnost rastlin. Časovno različno izvedena rez vpliva na posamezne sorte različno: Za savinjski golding se najbolje obnese srednja rez med 6. in 20. aprilom in daje najzanesljivejše pridelke. Zgodaj obrezane rastline imajo običajno redek cvetni prilikah pa tudi zgodaj oziroma pozno obrezana; hmeljišča normalno in več obrodijo kot pa tista, obrezana v sicer optimalnem času. Slovenske sorte, atlas, ahil, apolon in aurora se na čas rezi nekoliko drugače obnašajo kot savinjski golding. Na osnovi do sedaj opravljenih preizkusov in opazovanj, upoštevajoč na spremenljive vremenske razmere v več letih, ni mogoče podati zanesljivejših zaključkov. Pokazalo se je, da je potrebno nove sorte vsako posebej obravnavati. Primerjava pridelkov zgodnje š pozno rezjo pri A-sortah (pozna rez = 100) Sorta rezi (pozna rez = 100) Relativni pridelek zgodnje Atlas. 1972 1973 1974 Us 146 1975 112 Ahil — - ■> — .107 101 Apolon 124 104 129 108 Aurora | 142 150 124 143 rez. Pri sorti apolon je v štirih letih zgodnje rezi dvakrat bistveno povečala pridelek, v dveh letih pa ne kaže te tendence. Sorta aurora je v. štirih preizkusnih letih zaporedoma dala bistveno večje pridelke, če smo rastline zgodaj obrezali. . Na osnovi rezultatov in opazovanj v proizvodnih nasadih za sedaj lahko ugotavljamo le, da zgodnja rez najbolj prija aurori, manj atlasu in apolonu, in najmanj ahilu. V poizkusih zelo zgodnje rezi nismo obravnavali. Iz prakse je znano, da ima prezgodnja ali prepozna rez pri A-sortah podobne negativne učinke na količino in kakovost pridelka, kot pri savinjskem gol-dingu. Za precizno opredelitev optimalnega časa rezi pri A-sortah so potrebni še nadaljnji preizkusi. Ostrina,' oziroma način rezi lahko prav tako kot-čds rezi povzroča spremenjeno rast in razvoj rastlin ter kolebanje pridelkov. Višina ali ostriiia rezi koreniko hmelja pač bolj ali manj oslabi. Preostra rez ima! podoben učinek kot pozna, vendar bolj oslabi koreniko oziroma rastlino in ima lahko dolgotrajnejše posledice Za kvalitetno ročno ali strojno rez morajo biti rezila ostra Z rezjo ne smemo prehitevati. Opraviti jo moramo v določenem času. Pravočasna rez levo, prezgodnja rez desno. nastavek in velike grobe storžke, ki so ponavadi preraščeni z zelenim listjem. Dajejo nizek pridelek, slabe kakovosti. Pozno obrezane rastline nastavijo običajno gosto socvetje,' ki se večinoma ne razvije popolnoma, storžki ostanejo drobni in lahki. Toda v'izjemnih vremenskih STRAN 24 — Priloga V poizkusih z rezjo od leta 1972 do 1975 sta bili sorti atlas in ahil obravnavani samo dve leti. Sorti apolon in aurora pa štiri leta. Iz podatkov je razbrati vpliv zgodnje rezi na količino pridelka, oziroma tendenco, ki jo kažejo posamezne sorte v odnosu na pozno rez. Zgodnja rez je pri atlasu v letu 1974 dala bistveno večji pridelek. V letu 1975 pa. je nakazana le tendenca povišanja. Sorta ahil v dveh letih preizkusa ni pozitivno reagirala na zgodnjo ne samo . zaradi zmanjšanja obsega korenike, ampak tudi zaradi nadaljnjega odmiranja rastlinskega tkiva na koreniki. Previsoka rez kljub temu, -da visoko obrezane'rastline kažejo znake podobne zgodaj obrezanim,, sicer ne uničujejo/ štorov neposredno, vendar pa’veča moč-nost okužbe s pergnosporo in ostanek po peronospori prizadetega enoletnega lesa na samem štoru. Posebej je treba opozoriti na škodljivost preostre rezi v nasadih Z novimi sortami, ki sp. bili zasajeni s kratkimi sadikami z enim vencem očes. Pri teh obstaja nevarnost takoimenova-nega »obglavljanje« štorov, kar ima za posledico večje število praznih mest. Kaj rado se dogaja, da preostro obrezujemo s stroji v nasadih, ki so predhodno fino odkopani s strojnim odkopalnikom. Množina zemlje, ki pokriva vrsto je majhna in obrezovalnik hitreje prekorači'dovoljeno globino rezi, ker je odpor zemlje premajhen. Zato bi bilo pri oskrbi hmelja priporočljivo spremeniti način ošipanja, s katerim formiramo greben in množino zemlje nad vrsto rastlin. Pri sedanjem načinu ošipanja nastajajo v hmeljnih nasadih visoki grebeni, zaradi česar je pred rezjo nujno odoravati s strojnim odkopalnikom, da nasad sploh lahko obrezujemo. Pri drugačnem načinu ošipanja, ki ga izvajamo bolj zgodaj in po potrebi tudi dvakrat formiramo nizke a bolj široke grebene'. Z jesenskim odoravanjem' odstranimo toliko zemlje od grebena, da lahko strojno obrezujemo hmeljišče brez ponovnega oziroma predhodnega odoravanja hmelja. Preostanek grebena je nizek, a vendar tolikšen, da ne dopušča stroju, da bi prekoračil določenu globino rezi ;in omogoča zaradi zadostnega odpora zemlje soraz- merno natančno regulacijo globine. V takem primeru običajno prekomerna globina rezi niti ni mogoča zaradi omejene zmogljivosti obrezo-valnika. Na cenejšo in pravilno strojno rez moramo torej misliti že v času ošipanja hmelja, ki bi ne smelo gomilati 'zemljo v, vrsti za prekrivanje visokih plevelov v vrstah, ampak zgodaj in pravočasno ter v določenem času izveden agrotehničen ukrep, ki naj bi skupaj z ostalimi ukrepi izboljšal rastne pogoje in omogočil uspešnejše izvajanje agrotehničnih ukrepov, ki mu sledijo, brez škodljivih posledic za rastline. Varstvo hmelja pred pleveli, boleznimi in škodlivci v zatravijenih hmeljiščih KAČ Miljeva, dipl. ing. agr. Prednosti zatravljenih hmeljišč s strani varstva proti boleznim.in škodljivcem so številne: •— Zatravljeni medvrstni prostor omogoča škropljenje proti boleznim in škodljivcem v vsakem času, celo v rahlem dežjir tudi e težjimi škropilnicami. Tako lahko proti boleznim in škodljivcem tretiramo v najbolj ustreznem roku. — Dobra struktura tal pod travo zavira razvoj bolezenskih talnih mikroorganizmov. Pojav talnih bolezni je y dobrih strukturnih tleh manjši kot v -hmeljiščih, kjer je struktura tal “uničena. — Preobilno gnojenje, zlasti z dušičnimi gnojili, ne pride v zatravljenih hmeljiščih tako do izraz'a kot v obdelanih, ker višek dušika trava spreminja v organsko materij o. Razvoj škodljivcev, zlasti pa bolezni je na pregnojènem hmelju večji in hitrejši, kot na skladno gnojenih rastlinah. — Ker uporabljamo herbicide samo na ozkem pasu v vrsti, je poraba na vso površino ustrezno manjša in je zato manjša nevarnost, da bi se pri dalj rezistentnih. herbicidih kopičili v zemlji ostanki. Nepravilno zatravljena hmeljišča pa lahko tudi pospešujejo razvoj bolezni in škodljivcev, so torej, lahko, nevarna za zdravstveno stanje hmelja, in- sicer: : — če zatravljeni pas ni pravočasno in dovolj'pogosto. košen. Visoka trava zadržuje zračno vlago, kar pospešuje razvoj bolezni. Preveč razvito travišče jemlje hmelju veliko hranil in ga fiziološko Oslabi in napravi občutljivejšega za bolezni. — če v vrsti niso uničeni pleveli, ki ustvarjajo pogoje za razvoj bolezni ali na katerih se tudi lahko razvijejo bolezni ali škodljivci, Zatravljena hmeljišča v vrsti lahko strojno obdelamo le pomladi, pred rezjo. Zato je uničevanje plevelov v vrsti: preko leta predvsem Stvar herbicidov. Ko se odločamo, katere herbicide bomo uporabili in. kdaj bomo škropili, dobro premislimo vse okoliščine: starost nasada, vrsto -tal, vremenske okoliščine.' Preglejmo kateri pleveli so najbolj razširjeni in kateri so gojeni rastlini najbolj nevarni, da bomo s čim manjšimi odmerki in s čim redkejšimi ; tretirânji obdržali. zemljo v vrsti čisto, aii zapleveljeno le z ne nevarnimi pleveli in da ne bomo poškodovali hmelja. V prvoletnem hmeljnem nasadu lahko uporabljamo:. — simazin največ v odmerku 2 kg/ha treti-rane površine . — reglon ali gramoxon, ko je- hmelj dosegel 4 m višine S simazinom lahko poškropimo hmeljišče, takoj za tem ko smo ga zasadili. Zelo previdno in natančno moramo/izračunati odmerek,; kajti če bi uporabili več kot 1 kg aktivne substance na hektar (2 kg pripravka), bi lahko poškodovali hmelj. Če v nasadu z medvrstno razdaljo 280 cm tretiramo 70 cm širok-pas v vrsti, smo s herbicidom poškropili; le četrtino nasada in ne smemo porabiti za škropljenje vrst v mladem nasadu , več kot 1/2 kg simazina na hektar. V zatravljenih nasadih moramo zelo paziti, da tretiramo res samo vrste, da ne bi poškodovali travnate ruše. Če uporabljamo v enoletnem nasadu reglon ali gramoxon je najbolje, da škropimo vrste z nahrbtno. škropilnico, s katero lahko najbolj pazimo, da hmeljevih rastlin preveč ne omočimo. Poraba vode je pri nahrbtnih CP 3 škropilnicah minimalna, (cca 250 1/haAretirane površine). Če škropimo samo v vrsti, torej četrtino nasada, bomo porabili 80—90 1 vode in bomo poceni in hitro tudi ž nahrbtno, škropilnico poškropili hmelj proti plevelom. . V starih hmeljnih zatravljenih nasadih uporabljamo lahko Več -vrst herbicidov, najbolj priporočljivi so naslednji herbicidi ali, kom--biriacije: — simazin ali gesaprim, jeseni ali pozimi v velikem odmerku 8—10 kg/ha predvsem proti pirnici — simazin ali gesaprim 4—8 kg/ha in de-herban 2 1 v letnem roku ' — amitrol 10—15 kg/ha z dvakratnim tre-t-iranjem. junija in julija . Veliki odmerki simazina ali gesaprima v zim-. skem ali jesenskem času pridejo v poštev, le če moramo 'v nasadu uničiti pirnico. Nemara še /boljša od te kombinacije- je kombinacija ši-mazina ali gesaprima z gramoxonom. To kombinacij o uporabljamo takrat, ko je hmelj že naj -manj 4 m visok in hkrati z njo uničujemo tudi stranske poganjke. Pri tej kombinaciji lahko zmanjšamo , odmerek simazina. ali gesaprima na 6—8 kg. ha pa bomo dobro uničili tudi nekatere večletne plevele. Ostali dve kombinaciji uporabljamo v hmeljnih nasadih tako: Ko smo hmelj. napeljali na oporo in je dosegel približno 1 m višine po- UDK 633.819:632,934 škropimo odvečne talne poganjke z žvepleno-kislim amoniakom in s tem tudi preprečimo razvoj semenskih plevelov, ki srno jih zadeli v prvih razvojnih stadijih. Ko je hmelj dosegel višino 3—4 m škropimo s pombinacijo: simazin ali gesaprim in deherban. S tem uničimo odvečne talne poganjke, hkrati pa tudi semenske in širokolistne plevele z globokimi koreninami. Učinek simazima ali gesaprima je odvisen od odmerka. Če imamo namen 'uničiti le semenske plevele škropimo s 3—4 kg simazina ali gesaprima na hektar, če pa hočemo uničiti tudi pirnico zvečamo odmerek na 6—8 ali celo 10 kg/ha (na zelo težkih zemljah). To tretiranje nam očisti prostor v vrsti do jeseni. Če imamo v nasadu regačico. ali pesjak svetujemo, da namesto simazina ali gesaprima in deherbana uporabimo amitrol v dozi 10 kg/ha in sicer tako, da tretiramo junija s pol odmer-/ ka v juliju pa še z ostalimi 5 kg amitrola. Za zboljšano delovanje proti odvišhim talnim poganjkom in širokolistnim perenim plevelom dodamo deherban., Navedena kombinacija nam bo temeljito očistila prostor v vrsti od plevela, paziti pa moramo, da pade škropivo res samo ' v pasu, ki ga želimo zadržati čistega, sicer bomb uničili travno-rušo V medvrstnem prostoru/ Škropljenje proti bolezni in škodljivcem je V zatravlj enem nasadu, enako kot v obdelanem. Edino voluharju moramo posvetiti več pozornosti. Ker hmeljišča več he obdelujemo se v njem prav rad -naseli voluhar. V obdelanih hmeljiščih nam voluhar uničuje sadeže ali poganjke navadno le v mejnih vrstah, ker je navadno naseljen na sosednjem travniku in pride v hmeljišče samo »na pašo«. Škoda zaradi voluharja v zaträvljenem hmeljišču pa ni omejena samo ria mejne vrste, zato moramo dosledno uničevati/voluharje V hmeljišču in v sosednjih. travnikih ali deteljiščih. Voluharja lahko uničujemo z vabami (faciron — mamac, grains-quick) ali fosforvodikoviini tabletami ali patroni (polytanol, ärex patfone), ki jih dajemo v »žive« rove in zapremo z rušo. Na večjih površinah pa poškropimo/travno rušo v hmeljišču in okoli nasada s 4 kg tio-dana ali 7 kg toksafena. na hektar. Škropljenje je učinkovito samo v času od polovice oktobra do polovice novembra. Če smo ta čas zamudili pridejo v poštev samo pasti, vabe in tablete, oziroma patroni. HERBICIDI V HMELJIŠČIH KAČ Miljeva, dipl. ing. agr., Ker hmeljišča navadno zelo gnojimo, imajo pleveli, ki se hitro razvijajo in lahko visoko zrastejo, velike možnosti ža maksimalen razvoj. Pogdsto še čudimo bohotni rasti lobode, redkvice, ščira, kopriv, osata, ščavja ipd. Prav: bohotno se cesto v jeseni po hmeljnem obiranju razvije rogovilček vendar ga, posebno če se razvije šele po obiranju, ne štejemo med nevarne plevele:. Hmelj se, je namreč že:;umaknil iz borbe za vodo in hrano, prva slana pa do pred obdelovanjem hmeljišč uničila., pleveJSin vrnila hranilne Snovi zemlji. Rogovilček po .Obiranju nam torej ne dela, prevelike skrbi/ ker se v tem času ne bojimo konkurence in nam v tem času ne ovira in draži obdelovanja-hmelja. Prav tako nam niso nevarna kurja črevca in mrtva kopriva, ki se; razbohote zgodaj spomladi. Hmeljišča so res zelena, toda tako šibki pleveli .niso konkurenti, niti resna ovira obdelovalnim strojem./ Vse drugače pa gledamo na njivsko redkvico, gorjušico, lobodo, ščir, koprivo, osat, ščo-vje, pirnico, pesjak, in na poletne trave. To so nevarni odjemalci hranil7in vode in močno razviti velika ovira za; obdelavo. Pravočasno'in sprotno., uničevanje,, bujnih plevelov,. zlasti,, z UDK 633.819:632.954 močnimi in trajnimi koreninami, je' pogoj za ceneno obdelavo in velike pridelke. V hmeljiščih že več kot 10 iet uporabljamo herbicide predvsem v družbenem, sektorju. Uporaba herbicidov pa je spremenila pleVelni séstav v nasadih. Pirnico v hmeljiščih, kjer uporabljamo triàzine, skoraj ni več. Namesto nje So še razmnožili: na-lažjih tleh pesjak, na težjih tléh pa ponekod regačiča. Več kot prej ETSAN 25 — Priloga imamo marsikje slaka, kopriv, ščavja. Široko-listne semenske plevele so v veliki meri, predvsem na lažjih tleh zamenjale poletne trave: muhvič, srakonja. Zaradi teh sprememb v flo-rističnem sestavu v. hmeljiščih in zaradi možnosti . uporabe hormonskih herbicidov kot de- D o tikal ni (kontaktni) herbicidi Dotikalni herbicidi so navadno jedke snovi, ki uničijo želene dele rastline. Učinek dotikal-nih herbicidov na rastline se navadno hitro po- pravke: aretit, gebutox; mineralna olja; piri-dile, reglon, gramoxon in še nekatere druge organske sintetične herbicide; betanal, actril, faneron. V hmeljiščih uporabljamo naslednje dotikal-ne herbicide: žveplenokisli amoniak, cianamid, Drobnocvetni rogovilček — pogost jesenski plevel Njivska škrbinka — razširjen plevel v Plešec navadni —'ni nevaren plevel v hmelju ■hmeljiščih sikantov smo primorani spremeniti vsaj roke tretiranja s herbicidi, marsikje pa bo treba izbrati tudi druga sredstva. Herbicidi, ki jih uporabljamo v hmeljiščih Na kratko bomo opisali glavne herbicide, ki pridejo v poštev za uničevanje plevelov v hmeljiščih. Orisali bomo ne le Sredstva proti kaže, običajno-že v-nekaj urah, posuše pa se pleveli v nekaj dneh. Dotikalni herbicidi uničijo samo semenske plevele, če smo jih temeljito zmočili, trajnice pa se obrastejo. Največ uspeha z dgtikalnimi herbicidi imamo, če škropimo semenske plevele v prvih razvojnih stadijih, ko imajo razvite največ po štirih, prave liste. Le reglon in gramoxon, ki delujeta do Navadna loboda se na gnojnih tleh močno razbohoti Njivska redkev, ljubi gnojena tla aretit, reglon, gramoxon, faneron in v eno-letnikih s peso'kot podsevkom, betanal. Od mnogih mineralnih gnojil uporabljamo kot desikante za uničevanje odvečnih . 'talnih, poganjkov le žveplenokisli amoniak in cianamid. Apneni: dušik, ki je bil včasih cenjen herbicid Za žita in druge posevke preden so vzklili, se v hmeljiščih ne uporablja zaradi fitotoksičnosti. Njivska gorjušica —pogosti plevel v hmeljiščih plevelom, ampak tudi desikante, s katerimi uničujemo odvišne talne poganjke in herbicide,-ki uporabljamo za uničevanje nepriznanih rastlin v matičnih nasadih. STRAN 26 — Priloga neke mere tudi sistemično do korenine, uničita tudi bolj ' razvite rastline. S kontaktnimi herbicidi moramo listje dobro zmočiti, če ne je poškodovana površina premajhna in. rastlina se obraste. Med dotikalne herbicide štejemo nekatera mineralna gnojila: apneni dušik, kainit, žveplenokisli amoniak, in cianamid; rumene pri- Cyanamid Cianamidovo raztopino (8%) precej uporabljajo v Nemčiji za uničevanje' odvečnih talnih poganjkov in hkrati proti semenskim plevelom. Škropijo v. času’ ko je hmelj 2 m visok s ca 800 1 vode/ha. V toplem in suhem vremenu kaže cianamid boljše delovanje. Po tretiranju s cianamidom ne sme najmanj 3 ure deževati in najboljše,uspehe dosežemo, če je temperatura višja od 15° C. Cianamid moramo hraniti v aluminijastih, poletilenskih ali steklenih posodah, skladiščiti pa na hladnem. , Pri nas se cianamid za uničevanje odvišnih talnih poganjkov v hmeljiščih ni uveljavil: : — ker je precej drag, — ker ga moramo uvažati, raztopine in tako hkrati gnojimo hmelj za 160 kg žveplenokislega amoniaka. Po škropljenju hmeljišč ne obdelujemo nekaj dni. Žveplenokisli amoniak je koroziven.' Zato uporabljamo za škropljenje z njim stare škropilnice ali take, ki so posebej prirejene za škropljenje s korozivnimi sredstvi. Takoj po uporabi, moramo škropilnico temeljito oprati in zadnji vodi dodamo žlico olja za ispiranje. ■■ -, ■ JtV - mmm mm ■IIP ¡1111 . 1 1111 ü ‘j « I Bill H ' i j ll ■ ¡■¡s Srhkodlakavi ščir — nevaren plevel toplejših predelov Sivozeleni muhvič: pogosta semenska poletna trava v hmelju • — ker ga ne moremo skladiščiti za dalj kot 6 mesecev, — ker je jedek za kožo in dihalne organe, .— ker je koroziven. Žveplenokisli amoniak se pri nas precej uporablja za uničevanje odvišnih talnih poganjkov. Žveplenokisli amoniak si je hitro utrl pot v hmeljišče zaradi naslednjih prednosti: — kot desikant je poceni, ker hkrati .z njim tudi gnojimo — uporabljamo ga lahko takoj, čim je hmelj dosegel 80 cm višine Srakonja krvava — poletna semenska trava Pirnica plazeča včasih zelo razširjen in nevaren plevel v hmelju - Žveplenokisli amoniak Uporabljamo raztopino 20—30 kg soli ha 100 1 vode. Včasih se žv. kisli amoniak težko topi in si moramo pomagati z mešanjem in toplo vodo. Z žveplenokislim amoniakom lahko škropimo hmelj, čim je dosegel višino 80—100 cm in sicer najuspešnejše v toplem in suhem vremenu. Za hektar hmeljišča porabimo ca. 8001 Ne smemo pa pozabiti na njegovo koroziv-nost in včasih težko topljivost, ki delo z njim precej otežkoča. Des-I-Cate Je kontakten herbicid na osnovi endosulfana. V Nemčiji se precej uporablja za uničevanje odvečnih talnih poganjkov v hmeljiščih. Tudi v naših poizkusih se je dobro obnesel. Ima nekoliko močnejše delovanje proti poganjkom kot žveplenokisli amoniak, zlasti proti močnejšim. Poganjki sicer ostanejo po škropljenju zeleni, vršički pa se posuše. Proti plevelom ne kaže preveč dobrega delovanja. Delo z njim je lažje kot z žveplenokislim amoniakom ker ni potrebno zamudno mešanje. Uporabljamo ga v 1,5% koncentraciji s približno 800 1 vode na hektar. Navadna kostreba — semenska poletna trava Pri nas ga ne uporabljamo, ker: — ga moramo uvažati — škropljenje z njim je drago Faneron Je kontaktni herbicid na osnovi bromfeno- Prstasti pesjak: večletna trdovratna plevelna trava ksima. Za uničevanje odvečnih talnih poganjkov v hmeljiščih ga uporabljajo v 0,5% koncentraciji s ca. 8001 vode na hektar. Kot desikant za hmeljišča je priznan v Nemčiji, ker STRAN 27 Priloga ga večkrat uporabljajo skupaj z žveplenokislim amoniakom. Pri nas je registriran za uničevanje širokolistnih plevelov v žitih in sicer v odmerku 3—-4 kg/ha. Uničuje tudi kamilico in ivanj-ščico. - Aretit 1 Od rumenih pripravkov uporabljamo v hmeljiščih kot desikant aretit na osnovi dinošeba- Velika kopriva trajen ih trdovraten plevel v nasadih cetata v obliki močljivega praška. Navadno ga dodajamo k žveplenokislem amoniaku v 0,5—1 % koncentraciji. Aretit pa je zelo uporaben herbicid tudi v posevkih zato nekaj več o njem. Njivski slak večletni plevel ki se bolj in bolj širi ‘ Aretit uporabljamo za uničevanje semenskih širokolistnih plevelov predvsem v žitih in deteljah, lahko pa tudi v grahu, fižolu in jagodah. Z aretitom uničujemo tudi predenico v lucerni STRAN 28 — Priloga in rdeči detelji. Uničuje tudi tiste semenske plevele, ki so za hormonske pripravke odporni (rosnica, zlatica, mrtva kopriva, kurja črevca, smolenc idr,). Z aretitom najučinkoviteje uničujemo plevele, ko imajo razvite največ 2—4 liste. V žitih ga uporabljamo lahko že jeseni, ko imajo žita razvita 3 liste, pa do začetka razraščanja, to je bicidno delovanje povečamo, če dodamo škropivu 3(1—50 kg uree, in tako posevek tudi hkrati pognojimo. Aretit ima kratko delovanje, 3—4 dni za tre-tiranji lahko v žito sejemo podsevek (korenje, deteljo). Aretit je zelo dober herbicid proti smolericu in mrtvi koprivi, ki sta pri nas v žitih cesto zelo nevarna plevela. nekako do začetka aprila. Ko se je žito že bolj razvilo; so pleveli že preveč razrasli in varuje jih žitno listje, aretit ni učinkovit. Lucerno škropimo z aretitom. ko je visoka 5—6 cm, jagode pozimi od novembra do janu- Aretit je primeren tudi za strna žita, ker ga lahko uporabljamo v mladem posevku, preden se je plevel močno razvil. Z rumenimi pripravki pa ne uničimo večletnih plevelov kot so osat, ščavje in podobno. Top.olistna kislica nadležen plevel v travnikih in nasadih Navadna regačica želo nevaren plevel na vlažnih tleh arja, grah, fižol in grahonco ko so visoke 6—8 cm. . Aretit je gojenim -rastlinam nevaren, če' Z njim škropimo po dolgotrajnem dežju, ko je izpran vosek iz listov, ali pa v hudi suši, ..ko so rastline oslabljene. Z aretitom ne škropimo takoj po obdelavi, ker ranjeni posevek lahko poškodujemo. Z aretitom moramo dobro omočiti plevele, da bo tretiranje uspešno,'Njegovo her- Kar se tiče strupenosti sodi aretit me.d zelo nevarne pripravke. LD5o je 30—60 mg/kg. Posebno nevarni so rumeni pripravki zato, ker se iz telesa ne izločajo. Pri rokovanju, z aretitom se moramo točno držati navodil, ki veljajo za strupena sredstva. Aretit je strupen tudi za čebele, ribe in divjad. (Nadaljevanje) Njivski osat zelo razširjen večletni plevel Njivska zlatica: pogost večletni plevel PREDLOG Na osnovi zakona o samoupravnem'sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za delitev dohodka in sredstev za osebne dohodke, v skladu z določili samoupravnega sporazuma o združitvi v HMEZAD in na osnovi sklepov zborov delovnih skupnosti temeljnih organizacij združenega dela in Skupnih služb, sklenejo temeljne organizacije združenega dela in delovna skupnost Skupnih služb v delovni organizaciji HMEZAD SAMOUPRAVNI SPORAZUM o delitvi osebnih dohodkov I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem samoupravnim sporazumom določajo delavci vseh temeljnih organizacij združenega dela (v nadaljnjem besedilu: TOZD) in delovna skupnost Skupnih služb v, delovni organizaciji HMEZAD — osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke, — izplačila, ki se ' nadomeščajo iz dohodka, — prejemke ih izdatke» ki štejejo med poslovne stroške, prejemke iž sklada skupne porabe. Pri tem Upoštevajo določila samoupravnega sporazuma dejavnosti, ki ga podpiše delovna organizacija ali TOZD, območnih družbenih dogovorov in določila samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka v delovni organizaciji HMEZAD. 2. člen TOZD in delovna skupnost Skupnih služb (v nadaljnjem besedilu udeleženci sporazuma) soglašajo, da bodo pri delitvi sredstev za osebne dohodke upoštevali ustavno načelo» po katerem gre vsakemu delavcu iz dohodka TOZD osebni dohodek v skladu z načelom delitve po delu, v skladu z rastjo produktivnosti njegovega in celotnega družbenega dela ter z načelom solidarnosti delavcev v združenem delu. 3. člen Osnove In merila za delitev sredstev za osebne dohodke tega sporazuma morajo vsakemu delavcu zagotoviti njegov delež v teh sredstvih v odvisnosti od njegovega prispevka ha osnovi živega in minulega dela ter v skladu ž načelom solidarnosti v združenem delu. II. OSNOVE IN MERILA ZA DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE 4. člen Osebni dohodek delavca sestavlja: -7- akontacija osebnega dohodka, — Osebni dohodek po poslovnem uspehu, — nagrade za uspehe pri delu. 5. člen Med letom prejemajo delavci akontacijo osebnih dohodkov, ki pomenijo vkaikulirane osebhb dohodke. Končni obračun razpoložljivih Sredstev za osebne dohodke iz dohodka pa se izdela na osnovi določil samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka po zaključnem računu. Presežek razpoložljivih sredstev za osebne dohodke nad vkalkuliranimi osebnimi dohodki se deli ha sredstva za: — nagrade, — osebne dohodke delavcev po poslovnem uspehu TOZD oz. delovne organizacije. Sredstva za nagrade se oblikujejo v višini 0,8% od vkalkuliranih osebnih dohodkov udeleženca. Od tega se znesek v višini 0,5 % vkalkuliranih osebnih dohodkov na-' meni za nagrade udeleženca, 0,3 % pa TOZD združuje za nagrade na ravni delovne organizacije. 1.0 Akontacija osebnih dohodkov 6. člen Akontacija osebnega dohodka, ki se šteje za vkalkulirani osebni dohodek, sestavlja: 1.1.0 Osebni dohodek za efektivno delo: r- osebni dohodek po obračunski postavki in opravljenih delovnih urah, — osebni dohodek po delovnem učinku, izraženim s fizičnimi ali vrednostnimi osnovami, — dodatki k obračunski postavki. 1.2.0 Nadomestila osebnega dohodka za čas plačane odsotnosti z dela 1.1.0 Osebni dohodek za efektivno delo 1.1.1 Osebni dohodek po obračunski postavki 7. člen Obračunska postavka na uro se določi delavcu tako, da se njegova obračunska osnova pomnoži z vrednostjo obračunske osnove. Obračunska osnova delavca se določi na osnovi analitične ocene delovnega mesta po ¿1. 8 in 9 tega sporazuma in popravkov določenih v 10., 11. in 12. čl. tega sporazuma. Metodologija analitične ocene delovnih mest — rang lista delovnih mest je sestavni del tega sporazuma. Metodologijo o vrednotenju delovnih mest sprejmejo delavci na zborih delovnih skupnosti na predlog skupnega odbora za medsebojna razmerja. 8. člen Ocenitev delovnih mest po metodi analitične ocene izvrši posebna strokovna komisija. Oceno delovnih mest potrdi skupni odbor za medsebojna razmerja v obliki rang liste delovnih mest. Rang lista delovnih mest obsega: šifro TOZD in delovnega mesta, naziv delovnega mesta, kategorijo, stopnjo posameznih zahtev in oceno delovnega mesta. 9. člen Obračunska osnova delavca se določi na osnovi ocene delovnega mesta, ki ga zaseda. Obračunska osnova glavnega direktorja se določi v skladu z merili ustreznih samoupravnih sporazumov in družbenih dogovo-, rov. 10. člen Če delavec ne izpolnjuje zahtev zahtevane izobrazbe in delovnih izkušenj, ki jih določa delovno mesto, se temu delavcu obračunska osnova za neizpolnjene zahteve zniža. Znižanje števila točk zaradi neizpolnjevanja zahtevane izobrazbe se delno kompenzira z delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delovnem mestu. Tabela odbitkov za nezadostno izobrazbo in delovne izkušnje je priloga tega sporazuma. 11. člen Tako določena obračunska osnova se lahko poveča delavcu, ki trajno dosega nadpovprečne rezultate pri delu, zlasti na delovnih mestih, kjer ni mogoče neposredno meriti delovnega učinka in kakovosti dela. Obračunska osnova Se lahko poveča tudi delaycu, ki kaže nadpovprečno vestnost, prizadevnost, samostojnost in iniciativnost pri delu. Povečanje obračunske osnove za vse kvalifikacijske strukture znaša do 10%. Če delavec ni dovolj uspešen pri delu ali ne opravlja vseh nalog iz opisa delovnega mesta, se mu lahko obračunska osnova zniža do 10 %. Povečanje in znižanje obračunske osnove v mejah drugega odstavka tega člena je izjemoma možno tudi, če sta obseg ali intenzivnost dela na istih delovnih mestih različna od normalne in tega pri oceni delovnega mesta ni bilo mogoče upoštevati. 12. člen Delavec, ki dela (1) v težih delovnih razmerah, (2) izredno fizično naporno, (3) ob neugodnem razporedu delovnega časa, (4) vodilni in strokovni delavec, katerega delovno mesto terja angažiranost tudi izven delovnega časa in tega ni mogoče ustrezno ovrednotiti pri določitvi obračunske osnove, lahko dobi poseben dodatek, ki ne more presegati 15% obračunske osnove. 13.. člen Zvišanje ali znižanje obračunske osnove po 11. in 12. členu se sprejme na osnovi pismene obrazložitve poslovodnega organa TOZD oziroma delovne organizacije. Upravičenost dodatkov se ponovno preveri vsako leto. Z novim letom preneha veljavnost teh dodatkov. Če pa delavec ne izpolnjuje pogoja, za katerega je dodatek dobil, se le-ta lahko ukine z naslednjim obračunskim mesecem. 14. člen Obračunsko osnovo po tem sporazumu določajo: 1) delavski svet delovne organizacije glavnemu direktorju, 2) skupni odbor za medsebojna razmerja pomočnikom glavnega direktorja, direktorju FRS in sekretarju delovne organizacije, 3) odbor za medsebojna razmerja udeleženca za vse druge delavce udeležence, oz. delavski svet udeleženca v skladu z njihovim statutom po predhodni uskladitvi na.skupnem odboru za medsebojna razmerja za kategorije V-l, V-2 in S-l. 15. člen Skupni odbor za medsebojna razmerja lahko na predlog poslovodnega organa delovne organizacije poveča oceno posameznega delovnega mesta ali poklicev oz. kategorij delovnih mest v rang listi do .10%. . Tako povečanje lahko določi, kadar je nujno zaradi pomanjkanja delavcev, da se obračunske osnove teh poklicev ali kategorij uskladijo z osebnimi dohodki delavcev enakih poklicev v drugih organizacijah združenega dela. IG. člen Pripravniku se določi obračunska osnova skladno z določili družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki urejajo to področje. Obračunsko osnovo za pripravnike po stopnjah šolske izobrazbe določijo udeleženci skupno. Če pripravnik uspešno opravlja posle in se uvaja v delo, mu lahko po preteku 6 mesecev pripravniške dobe na predlog mentorja in poslovodnega organa odbor za medsebojna razmerja udeleženca določi povečanje obračunske postavke, toda največ 20%. * 17. člen Spremembo obračunske osnove, ki nastopi zaradi pridobljene šolske izobrazbe, izvrši pristojni odbor na pismeno in dokumentirano zahtevo delavca in se uveljavi z naslednjim obračunskim mesecom po določitvi odbora. Spremembe obračunske osnove, ki so vezane na dopolnitev delovne dobe, se uveljavljajo z naslednjim obračunskim mesecem po tistem, v katerem je delavec dosegel pogoj za spremembo. Te spremembe določi pristojni odbor za medsebojna razmerja na predlog kadrovske službe udeleženca. Če kadrovska služba tega ni storila, lahko delavec vloži 'pismeno zahtevo. 18. člen Ocenitev na novo sistemiziranih delovnih mest in spremembo ocen potrdi skupni odbor za medsebojna razmerja na predlog strokovne komisije. Spremembo ocene delovnega mesta predlaga poslovodni organ udeleženca, če sta se obseg in vsebina dela na določenem delovnem mestu bistveno spremenila. Predlog mora vsebovati nov opis delovnega mesta. 19. člen Zgornjo mejo vrednosti obračunske osnove določi delavski svet delovne organizacije za vse udeležence. Delavski svet TOZD pa določa v tem okviru vrednost obračunske o-snove, upoštevajoč realno pričakovani dohodek in njegovo delitev na osebne dohod- ke po sporazumu o razporejanju dohodka. Če dohodek TOZD ne bi dopuščal vrednosti obračunske osnove v višini, ki jo je določil delavski svet delovne organizacije, jo mora delavski svet TOZD ustrezno znižati. Če delavski svet TOZD ne bi upošteval tega določila, lahko ukrepa ustrezno delavski svet delovne organizacije, proti odgovornim vodstvenim delavcem pa sproži disciplinski postopek. Vrednost obračunske osnove v delovni skupnosti Skupnih služb delovne organizacije je praviloma ponderirano povprečje vrednosti obračunskih osnov TOZD, za katere delovna skupnost opravlja posle. Soglasje k tako določeni vrednosti obračunske osnove daje delavski svet delovne organizacije. 20. člen Osebni dohodek delavca po obračunski postavki se izračuna na osnovi opravljenih delovnih ur tako, da se obračunska postavka delavca množi s številom opravljenih delovnih ur. 1.1.2 Osebni dohodek po delovnem učinku 21. člen Za dela oz. delovna mesta, kjer je možno ugotavljati delovni učinek delavca neposredno, se osebni dohodek delavca ugotovi po fizičnem oz. finančnem učinku. 22. člen Fizični učinek se meri na podlagi delovnih norm v doseženih norma urah. Osnova za izračun fizičnega učinka je norma, določena s pravilnikom o normah. Osebni dohodek po učinku se izračuna tako, da se dosežene norma ure pomnožijo z obračunsko postavko delavca. Osebni dohodek po delovnem učinku se obračunava sproti vsak mesec. 23. člen Delavski svet udeleženca sprejme pravilnik o delovnih normah, ki ga izdela ustrezna strokovna služba. Norme se določijo praviloma kot tehnične norme na osnovi predpisanega tehnološkega postopka in študija dela in časa. Poleg norme je treba v pravilniku določiti tudi normalno kvaliteto opravljenega dela. Pravilnik o normah določa delovna mesta oz. dela, kjer se učinek meri, norme za posamezna dela, osnove in postopek za ugotavljanje delovnega učinka, način preverjanja delovnih norm in mejo, pri kateri je potrebno preveriti realnost postavljenih norm. V pravilniku o normah morajo biti navedena tudi pooblastila, kateri vodstveni in strokovni delavci lahko okvirno normo prilagodijo konkretnim delovnim razmeram. Delovna norma se spremeni, kadar se spremenijo tehnološki in drugi pogoji, na osnovi katerih je bila postavljena^ 24. člen Delavci v prodajni in nabavni službi ter storitvah se nagrajujejo po doseženem delovnem učinku, ki se izrazi s finančnimi osnovami, kjer ga ni mogoče izraziti s količinskimi osnovami. Osnove za izračun osebnega dohodka po finančnem učinku so: 1) vrednostni ohseg poslovanja (promet), 2) ustvarjeno pokritje, zmanjšano za fiksne stroške enote, za katero se ugotavlja finančni učinek. Te osnove se lahko uporabljajo vsaka samostojno ali pa kombinirano. Osnove in merila za nagrajevanje neposrednih delavcev iz tega člena so sestavni del pravilnika o normah. 25. člen Delavci, katerim ni možno meriti rezultate njihovega dela neposredno, vendar pa se lahko merila in osnove zanje postavijo vnaprej, se lahko nagrajujejo po delovnem učinku, izraženem s fizičnimi ali finančnimi osnovami. Možne osnove za izračun učinka teh delavcev so: povečan obseg poslovanja, znižanje vseh proizvodnih stroškov, znižanje fiksnih stroškov, večje doseženo pokritje organizacijske enote, manjša poraba materiala za enoto izdelka ali storitve, boljša kakovost izdelka ali storitve, večji izplen, večji izkoristek strojev in drugih proizvodnih sredstev, zmanjšanje kala, manjši stroški popravil in vzdrževanja in druge. Osnove in merila morajo biti izdelane tar ko, da učinek raste hitreje kot osebni dohodek po tem učinku. Osnova za izračun osebnega dohodka delavca iz prvega odstavka tega člena mora biti postavljena tako, da delavec lahko nanjo vpliva. 26. člen Osnove in merila za nagrajevanje po delovnem učinku na osnovi fizičnih in finančnih meril za posamezno DM določi del. svet udeleženca in so sestavni del gospodarskega načrta in veljajo za eno leto. Praviloma je osnova presežek nad planirano količino, zneskom ali normalno kakovostjo. Če se med letom bistveno spremenijo osnove zaradi pogojev, na katere ni bilo možno vplivati, jih je potrebno prilagoditi. 27. člen Osebni dohodek, obračunan na osnovi fi- Podjetniški predpisi — stran 4 žičnih in finančnih meril, še obračunava mesečno, trimesečno ali letno glede na, značaj osnove. To določi delavski svet udeleženca ko sprejema osnove in merila za posamezna delovna mesta. Pravilnik o nagrajevanju po 25. členu sprejme delavski svet udeleženca. Osebni dohodek po delovnem učipku lahko znaša za posameznega delavca največ dve mesečni obračunski postavki v tekočem letu. 28. člen Če osebni dohodek po 22., 24. in 25. členu ne moremo ugotavljati individualno, ga ugotavljamo skupinsko ali za ožjo organizacijsko enoto. V tem primeru se med posamezne delavce razdeli tako ugotovljeni skupni učinek na podlagi časa prebitega na delu, za katerega se obračunava učinek in obračunske postavke posameznega delavca. 29. člen Kadar se osnova za ugotavljanje finančnega učinka postavlja za skupino ali. ožjo organizacijsko enoto, lahko udeleženci določijo, da pri tem posamezni strokovni in vodstveni delavci sodelujejo v delitvi vsote sredstev za osebne dohodke na osnovi tako ugotovljenega finančnega učinka s svojo povečano osnovo, vendar ne več kot 50% upoštevajoč kategorizacijo delovnih mest. 1.1.3 Dodatki k obračunski postavki 30. člen Za dodatna znanja, dela in pogoje, ki niso zajeti v obračunski osnovi, pripada delavcu, poseben dodatek: --- za dodatna in specialna znanja, — za dodatno delo —- nadomestovanje, , |< za stalno pripravljenost, — za starejše delavce,, ki delajo po normi, — za stalnost v podjetju, — za delovno dobo. 31. člen Za dodatna in specialna znanja pripada delavcu ustrezen dodatek ' v odstotkih od obračunske osnove, če se to znanje na delovnem mestu uporablja, ali Če je s sistemizacijo zahtevano (zažeijenoj: a) za znanje tujega jezika: — popolno znanje 4 % ¿J aktivno znanje 2,5 % — pasivno znanje 1 %' b) za dodatno šolsko znanje iz stroke: — magister znanosti in specialist 5% — doktor znanosti 10% c) za specialna znanja — za izpit iz zunanjetrgovinskega poslovanja, 1 % —: za izpit iz deviznega poslovanja 1 % — za pravosodni izpit 3,5% — za znanje enega programskega jezika 1 % — za ostale strokovne izpite 1% 32. člen Delavec, ki na svojem delovnem mestu poleg opisa delovnega mesta opravlja v rednem delovnem času še dodatno delo, za delovno mesto, ki začasno ni zasedeno* pripada za tako delo dodatek. Ta dodatek ne more presegati 20% obračunske osnove upravičenca. . Dodatek določi odbor za medsebojna razmerja udeleženca na predlog poslovodnega organa. 33. člen Delavcu pripada dodatek, če je dolžan biti tudi izven rednega delovnega časa pripravljen, da na poziv nastopi delo. Ta dodatek ne more presegati 20 % obračunske osnove. Določi ga odbor za medsebojna razmerja udeleženca. 34. člen Delavcu, ki je star nad 50 let in dela fizično, osebni dohodek pa se mu obračunava individualno po fizičnem učinku in ne dosega norme, pripada dodatek glede na njegovo starost: ■ — za moške nad 50 do 55 let in za ženske nad 45 do 50 let 8% mesečne obračunske osnove, — za moške nad 55 let in ženske nad 50 let 15 %1 obračunske osnove. Za delovne ure, ko delavec ne dela po normi, mu ta dodatek ne pripada. 35. člen Delavcu, ki je v obračunskem mesecu še bil ves mesec zaposlen v delovni organizaciji* pripada glede na> delovno dobo, ki jo je neprekinjeno prebil v delovni organizaciji, oz. njenih pravnih prednikih, naslednji dodatek za stalnost: Delovna doba % od obra- v del. organizaciji čunske osnove od 0 do 3 let }. — od 3 do 5 let 2 od 5 do 10 let 4 nad 10 let 5 Dodatek na stalnost se izplačuje vsem de- lavcem, ki imajo predviden delovni staž v 'delovni organizaciji mesečno, skupno z izplačilom rednih osebnih dohodkov. 36. člen Delavcu pripada dodatek za minulo delo. Dokler niso izdelana druga merila, se vrednosti minulo delo po skupni delovni dobi. Ta dodatek znaša: Skupna delovna doba % od obrač. osnove od 1 do 5 let od 5 do 10 let i od 10 do 15 let 2 od 15 do 20 let 3 od 20 do 25 let 5 od 25 do 30 let 7 nad 30 let 9 Dodatek na skupno delovno dobo se izplačuje vsem delavcem, ki imajo predviden delovni staž mesečno skupno z izplačilom rednih osebnih dohodkov. 37. člen Dodatki iz 31. člena se ne upoštevajo pri obračunu osebnega dohodka po učinku. Dodatki iz člena 32, 33 se izračunajo na osnovi ur efektivnega dela in nadomestil. Dodatki iz člena 35 in 36 se obračunavajo v fiksnem znesku za normalni čas po razporedu delovnega časa. Za ure boleznin, pozivov vojaških in drugih organov in za neplačane izostanke, delavcu ne pripadata dodatka iz 35. in 36. člena. 38. člen , Za posebne pogoje dela pripadajo delavcu naslednji dodatki k obračunski postavki: ■:— za delo v podaljšanem delovnem času, — ža nočno delo, — za delo na dan nedelje in državnega praznika, za (jei0 v deljenem delovnem času. 39. člen Dodatek za podaljšano delo pripada delavcu, ko dela po nalogu vodstvenega delavca, razen v primerih, ki ga določa zakon. 40. člen Za nočno delo se šteje delo v času med 22. in 5. uro naslednjega dne oz. 6. uro, če se to ujema z nočno delovno izmeno 41. člen Dodatki iz člena 38 pridapaj o delavcu za vsako uro, ko dela po pogojih, ki so osnova za prejemanje teh dodatkov. Višino dodatkov iz člena 38 določijo udeleženci skupno. 1.2.0 Nadomestila osebnega dohodka 42. člen Nadomestilo osebnega dohodka za plačano odsotnost z dela pripada delavcu, kadar ima to pravico po splošnih predpisih in splošnih aktih delovne organizacije: — za letni dopust, — za državne praznike, — zaradi začasne nezmožnosti za delo ali zdravljenje, —■ za izredni dopust do 7 dni, — za strokovno izobraževanje ali izpopolnjevanje, — za vojaške vaje, predvojaško vzgojo, udeležbo v civilni zaščiti ali opravljanju javnih funkcij, zaradi pozivov vojaških in drugih organov, — za zastoje med delom in zastoje zaradi sezonskega značaja proizvodnje, — za čas prebit v priporu ali preiskovalnem zaporu, •— za čas odstranitve iz TOZD in delovne organizacije, — za iskanje zajposlitve v odpovednem roku, — v primeru odklonitve na nevarnem delovnem mestu. Nadomestilo osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela po tem členu se obračuna če splošni predpisi ali ta pravilnik, ne določajo drugače. 43. člen Nadomestilo osebnega dohodka zaradi začasne nezmožnosti za delo ali zdravljenje po nalogu pristojnega zdravnika za prvih 30 dni izostanka z dela znaša 90 % osnove, določene s splošnimi predpisi. Nadomestilo v višini 100 % osnove pripada delavcu za izostanek: — za nesrečo pri delu, — borcem NOB, ki majo priznan čas dela v NOB v dvojnem trajanju najmanj od 1. januarja 1945 do 15. maja 1945. Nadomestilo osebnega dohodka iz prejšnjih odstavkov ne more biti manjše, kot znaša najnižji osebni dohodek, določen s samoupravnim sporazumom dejavnosti ali družbenim dogovorom za območje in ne višji od obračunske postavke, ki bi jo delavec dosegal, če bi delal. Osnova za izračun nadomestila po prvih dveh odstavkih tega člena se valorizira skladno s porastom življenjskih stroškov na enak način, kot se valorizira osnova za izračun nadomestila za čas bolezni nad 30 dni. 44. člen Delavec uveljavlja pravico do nadomestila iz 43. člena po pogojih: 1) da je v svojem izostanku z dela, iz razlogov, navedenih v prejšnjem členu, najpozneje v 1 dnevu obvestil svojega neposredno nadrejenega vodstvenega delavca, 2) da je ob ponovnem nastopu dela predložil bolniški list, v katerem je opravičenost izostanka z dela potrdil pristojni zdravnik. 45. člen Za čas prisostvovanja na sejah samoupravnih organih in sestankih delovnih skupnosti med delovnim časom pripada delavcu, ki je član samoupravnega organa oz. te delovne skupnosti ali funkcionar družbenopolitičnih organizacij v delovni organizaciji, nadomestilo osebnega dohodka v višini polne obračunske postavke. 46. člen Nadomestilo osebnega dohodka za opravljanje javnih funkcij, za vojaške vaje, za predvojaško vzgojo, za udeležbo v civilni zaščiti ali zaradi pozivov vojaških in drugih organov, pripada delavcu nadomestilo v vi- Podjetniški predpisi — stran 6 šini obračunske postavke, če se izplača na račun organa, ki je delavca poklical. 47. člen Nadomestilo osebnega dohodka v 100 % višini obračunske postavke pripada delavcu le za čas krajšega zastoja pri delu, ki je nastal brez njegove krivde. V primerih višje sile (zastoj traja več kot en dan), ko ni bila možna prerazporeditev delovnega časa ali delavca na drugo delovno mesto, pripada delavcu nadomestilo, ki ni nižje od 70% in ne višje od 80% obračunske postavke. Udeleženec s sklepom delavskega sveta, eili sporazuma določi višino tega nadomestila. Če delavec odkloni drugo delo, izgubi pravico do nadomestila. 48. člen Delavcu udeleženca, ki različno razporeja svoj čas po mesecih pripada v mesecih, ko je število razporejenih delovnih ur nižje od 150 ur, nadomestilo v višini 70% urne obračunske postavke za razliko med številom opravljenih ur, po mesečnem razporedu pa do 150 ur. Nadomestilo dobi le delavec (1), ki je izpolnil svojo obvezo delovnih ur v preteklem obračunskem obdobju, (2) ki se je odzval v podaljšanem delovnem času, kadar je bilo potrebno, (3) ki ni odklonil začasne premestitve v drugo organizacijsko enoto, kadar na njegovem delovnem mestu ni bilo dela. 49. člen Nadomestilo za letni dopust se obračunava v višini obračunske postavke in dodatkov, ki pripadajo delavcu za čas letnega dopusta. 50. člen V primerih, ko so zaradi uvedbe nove tehnologije in modernizacije proizvodnje ukinejo delovna mesta in se delavci prekvalificirajo, pripada delavcu za čas ko je na prekvalifikaciji, osebni dohodek v skladu s sporazumom dejavnosti, ki ga podpiše delovna organizacija ali TOZD. 2.0 Osebni dohodek po poslovnem uspehu TOZD ali delovne organizacije 2.1 Osebni dohodek delavca po poslovnem uspehu 51. člen Sredstva za osebne dohodke delavca po poslovnem uspehu se v celoti razdelijo med vse delavce, ki so bili v rednem delovnem razmerju v letu, za katerega se je ugotovil poslovni uspeh. 52. člen Delavcem v delovni skupnosti skupnih služb delovne organizacije pripadajo sredstva za osebne dohodke po poslovnem uspehu po določilih samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka v višini povprečne delitve nad vkalkuliranimi osebnimi dohodki v TOZD v okviru delovne organizacije. 53. -člen Sredstva delavcev za osebne dohodke po poslovnem uspehu se delijo med delavce, ki so bili v letu, za katerega še ugotavlja poslovni uspeh, v rednem delovnem razmerju. Osnova za udeležbo delavca v teh sredstvih je povprečna obračunska postavka z dodatki in število opravljenih ur, zmanjšanih za čas bolezni. V osnovi se upoštevajo dodatki iz člena 31. 54. člen Če je v sestavu TOZD več delovnih ali poslovnih enot, za katere se posebej ugotavlja poslovni uspeh, se po ugotovitvi razpoložljivih osebnih dohodkov za TOZD in izločitvi sredstev za delavce skupnih služb TOZD, ostala sredstva za osebne dohodke razdelijo med tiste TOZD, ki so ga ustvarile sorazmerno doseženemu poslovnemu uspehu. Skupne službe TOZD so udeležene pri sredstvih sorazmerno povprečnemu deležu v vseh enotah v sestavu TOZD. 55. člen Delavski svet TOZD lahko sklene, da se presežek sredstev nad vkalkuliranimi osebnimi dohodki deloma ali v celoti razdeli po proizvodnih enotah v sestavu te delovne enote sorazmerno temu, kolikor je posamezna poslovna enota dosegla boljši poslovni uspeh, kot je bil določen z gospodarskim načrtom. 2.2. Nagrade 56. člen Nagrade se dajejo delavcu za take delovne in poslovne dosežke, ki jih ni mogoče ustrezno ovrednotiti po določitvi obračunske osnove, ali kjer ni mogoče vnaprej dolpčiti osnov in meril in so posledica povsem individualnega in izjemnega delovnega prispevka delavca. Na ta način se zlasti nagrajujejo strokovni in vodstveni delavci, če s svojimi predlogi in odločitvami bistveno vplivajo na uspeh poslovanja TOZD ali delovne organizacije. Delavski svet udeleženca odobri nagrado delavcu na predlog poslovodnega organa. 57. člen Iz sredstev za nagrade udeleženca se izplačujejo nagrade:' — za izredno učinkovitost pri delu, — po pravilniku o izumih tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih. Iz sredstev za nagrade delovne organizacije se izplačujejo nagrade za: — posebne strokovne, organizacijske, poslovne in vodstvene dosežke, — povečan poslovni uspeh TOZD oz. delovne organizacije. Delavski svet delovne organizacije sprejme pravilnik o nagrajevanju iz združenih sredstev za nagrade. Dokler se ta ne izdela, velja sklep delavskega sveta podjetja. Delavci, ki so nagrajeni po tem pravilniku (sklepu), ne morejo biti predlagani za nagrade iz sredstev udeležencev; razen za izume in tehnične izboljšave. 59. člen v izjemnih primerih odobri iz sredstev za nagrade na ravni delovne organizacije izplačilo nagrad, ki se normalno izplačujejo iz sredstev za nagrade udeležencev delavcem, kadar zaradi zunanjih pogojev TOZD ne dosega zadostnega dohodka in ne oblikuje svojih sredstev za nagrade. III. IZPLAČILA, KI SE NADOMEŠČAJO IZ DOHODKA 60. člen Za dela in naloge, ki jih določa samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih, se lahko sklene pogodba o delu z delavcem, ki je v rednem delovnem razmerju ali z drugo osebo. V pogodbi se določi tudi znesek za plačilo dela, bodisi kot urna postavka, ali kot plačilo opravljenega dela. Pri določanju zneska za plačilo opravljenega dela se praviloma upoštevajo obračunske postavke delavcev v rednem delovnem razmerju na podobnih delovnih mestih oz. na podobnih delih. Ob sprejemanju periodičnih obračunov in zaključnega računa so udeleženci dolžni obravnavati posamezna izplačila in presojati upravičenost izplačil po pogodbah o delu. Udeleženec sporazuma mora o višini in namenu izplačila po tem členu obvestiti TOZD ali drugo organizacijo, v kateri je delavec, ki je izplačilo prejel, zaposlen. - 61. člen Nagrade učencev v gospodarstvu določa odbor za medsebojna razmerja udeleženca; in sicer višino oz. razpon nagrad, pri čemer upošteva letnik, ki ga učenec obiskuje, dosežen učni uspeh in vrsto dela oz. poklica, za katerega se učenec pripravlja. Višino nagrade dijakom in študentom za določajo Udeleženci skupno v skladu z določili samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, ki urejajo to področje. Te nagrade ne izključujejo izplačil štipendij za šolanje. V primerih, ko je učenec v gospodarstvu, dijak ali študent posebno prizadeven ali uspešen pri opravljanju prakse, se nagrade po navedenih kriterijih, lahko povečajo za največ 20% na predlog nadrejenega vodstvenega delavca. Povečanje odobri odbor za medsebojna razmerja udeležencev. Podjetniški predpisi — stran 7 62. člen Če učenec ali praktikant opravlja delo, ki se plača po učinku, mu pripada nagrada po učinku v višini, kot se obračunava ostalim delavcem, ki opravljajo enako delo. IV. PREJEMKI IN IZDATKI, KI SE Štejejo med poslovne stroške 1. Avtorski honorar 63. člen Avtorjem strokovnih del trajnega pomena, izdelanih za potrebe delovne organizacije (samoupravni akti, priročniki, metodologije itd.) ter člankov, objavljenih v glasilu delovne organizacije in drugih publikacij, pripada avtorski honorar. Višino avtorskega honorarja določi komisija skladno s sklepom delavskega sveta delovne organizacije o določitvi tega honorarja. Višino avtorskega honorarja za prispevke v glasilu delovne organizacije določi komisija skladno s pravilnikom o obveščanju na predlog urednika. 2. Povračilo stroškov za službena potovanja 64. člen Delavcu na službenem potovanju pripada dnevnica in povračilo prevoznih in drugih stroškov v zvezi z opravljenimi službenimi potovanji. 65. člen Dnevnica ža službeno potovanje pripada delavcu 'za Službeno potovanje oz. službeni opravek izven kraja zaposlitve v trajanju nad 8 ur ib če je oddaljenost večja kot 10 kilometrov. Če delavec istega dne v okviru istega potovanja opravlja delo v več krajih, se tudi šteje kot službeno potovanje, če je katerikoli kraj na relaciji potovanja oddaljen več kot 10 km od kraja zaposlitve. 66. člen Cela dnevnica pripada delavcu za službena potovanja na vsakih' 24 ur in za ostanek časa, ki- je daljši od 12 ur, kakor tudi če traja potovanje več kot 12 ur, a manj kot 24 ur. Polovična dnevnica pripada delavcU, ki je na službenem potovanju nad 8 in do 12 ur, a če je potovanje daljše kot en dan, zaostanek časa nad 6 do 12 ur. Znižana dnevnica pripada delavcu, če je potovanje trajalo manj kot 8 ur, toda več kot 6 ur in je delavec nastopil službeno potovanje 2 uri pred pričetkom ali pa ga končal 2 uri po preteku svojega rednega delovnega časa. Višino cele, polovične in znižane dnevnice določi odbor za medsebojna razmerja udeleženca. Podjetniški predpisi — stran 8 67. člen Če ima delo izven kraja zaposlitve značaj rednega terenskega dela, delavcu ne pripada dnevnica, temveč terenski dodatek. Pripada mu pa tudi povračilo prevoznih stroškov. 68. člen Če delavec med službenim potovanjem prenočuje, se mu na podlagi predloženega računa povrnejo stroški prenočitve, toda največ do zneska, ki ga določijo udeleženci skupno. Delavcu, ki mora prenočiti na službenem potovanju in teh stroškov ne opravičuje z računom, se prizna prenočnina, kot jo določijo udeleženci skupno. 69. člen Dnevnice za službena potovanja v inozemstvo se za posamezne države obračunavajo v višini, kot jo določa veljavna uredba o izdatkih za službeno potovanje v tujino, ki se priznavajo republiškim upravnim organom med materialne stroške. 70. člen Dnevnice iz 69. člena prve skupine pripadajo delavcem na delovnih mestih razvrščenih v kategorije V-l, V-2 in S-l, dnevnice druge skupine pa ostalim delavcem. V primerih, ko to zahtevajo poslovni interesi in ugled delovne organizacije, da delavec stanuje v boljšem hotelu, lahko glavni direktor odobri, da se delavcu stroški prenočnine posebej plačajo po predloženem računu v breme materialnih stroškov. To velja zlasti, kadar delavec delovne organizacije vodi poslovne razgovore z inozemskimi poslovnimi partnerji in v primerih, ko delavec zastopa delovno organizacijo V mednarodnih organizacijah oz. združenjih. V takih primerih se predpisana dnevnica zniža za 30% 71. člen Dnevnice zp službena potovanja v inozemstvo se obračunavajo enajp kot v državi, le da se za Začetek in konec potovanja računa čas prestopa jugoslovanske meje. 72. člen Če so za izvršitev službenega potovanja bili potrebni tudi drugi stroški (reprezentanca, telefon, taksi ipd.), se priznajo lahko le na podlagi predloženih dokumentov. 73. člen Vrsto prevoznega sredstva, ki ga delavec sme uporabljati za službeno potovanje, od-, redi pristojni delavec na potnem nalogu. 74. člen Delavcu, ki po nalogu pristojnega vodstvenega delavca uporablja svoje prevozne sredstvo (avto, motorno kolo, moped) za pre- voz v službene namene, pripada povračilo (kilometrina) do višine zneska, ki jo določijo udeleženci skupno. Za uporalbo lastnega prevoznega sredstva za prevoz v inozemstvu se lahko delavcu povrnejo stroški goriva v tuji valuti po predloženih računih, vendar se ta znesek odšteje od izplačane kilometrine v dinarski protivrednosti. Kilometrina se ne more izplačati v pavšalu. 75. člen Prevozni stroški z javnimi prevoznimi sredstvi se povrnejo delavcu na podlagi predloženih vozovnic; sicer se priznajo stroški prevoza z vlakom drugega reda ali avtobusom. Povračilo za uporabo lastnega vozila v službene namene se izplača za pretekli mesec na podlagi predloženih potnih nalogov, ki jih potrdi pristojni odredbodajalec. 76. člen Za vsako službeno potovanje se izda potni nalog na predpisanem obrazcu. Delavec ima pravico do akontacije na potne stroške. V tem primeru je dolžan v roku 5 dni po zaključenem službenem potovanju predložiti obračun stroškov s potrebnimi dokazili. Poročilo o opravljenem službenem potovanju mora biti pismeno, če je potoval v inozemstvo. 77. člen Naloge za službeno potovanje in za uporabo lastnega prevoznega sredstva za službene namene za potovanje v državi, izdajajo vodilni delavci, ki jih določa statut, a za vodilne delavce delovne organizacije glavni direktor, za glavnega direktorja pa predsednik delavskega sveta delovne organizacije; Za direktorje TOZD pa predsednik delavskega sveta TOZD. Naloge za uporabo lastnega prevoznega sredstva za potovanje v inozemstvo jzdaja za vse delavce glavni direktor, za glavnega direktorja pa predsednik delavskega sveta delovne organizacije. Upravičenost potnih stroškov in obračun ugotavljajo in potrjujejo isti delavci, ki so izdali nalog za potovanje. 3. Povračilo za delo na terenu 78. člen Kot delo na terenu se šteje delo na delovišču, ki je nad 10 km oddaljeno od sedeža delovne enote. Pogoje pridobitve in izplačevanja povračila za delo na terenu določi delavski svet vsakega udeleženca, upoštevajoč samoupravne sporazume in družbene dogovore, ki urejajo to področje. 4. Povračilo stroškov za prevoz na delo Delavec ima pravico do povračila stroškov Za prevoz na delo do višine cene javnega prevoznega sredstva. Udeleženci določijo s sklepom odbora za medsebojna razmerja kolikšen del stroškov se delavcu povrne. Delavec lahko uporabi lastno prevozno sredstvo za prihod na delo zaradi večje oddaljenosti njegovega bivališča od delovnega mesta in če ne more uporabiti javnih prevoznih sredstev; bodisi ker javnih prevoznih sredstev na tej relaciji ni, ali ker v času, ko mora biti na delovnem mestu, javna prevozna sredstva ne vozijo. O upravičenosti delavca do uporabe lastnega prevoznega sredstva za prevoz na delovno mesto odloča odbor za medsebojna razmerja udeleženca, ki določi tudi znesek povračila. 5. Povračilo stroškov za ločeno življenje 88. člen Povračilo stroškov za ločeno življenje se plačuje delavcu, ki živi ločeno od družine in nima zagotovljenega stanovanja za družino v kraju zaposlitve in se zaradi oddaljenosti ne more vsakodnevno voziti na Jelo in če je bilo tako dogovorjeno ob sklenitvi delovnega razmerja. Nadomestilo za ločeno življenje se ne prizna oz. se preneha izplačevati, ko nastopijo naslednji Vzroki: . —’če dobi delavec zase in za svojo družino vseljivo stanovanje, — če delavec izjavi, da ne namerava preseliti družine v kraj njegove zaposlitve, — če delavec odkloni ponujeno vseljivo stanovanje, ki ustreza krajevnim pogojem in razmeram za naselitev družine, — če je na rednem ali izrednem dopustu ali v bolniškem staležu ter se zdravi pri družini ali zdravstveni ustanovi. 81. člen O povračilu za ločeno življenje odloča odbor za medsebojna razmerja udeleženca na pismeno zahtevo delavca. 6. Povračilo stroškov selitve 82. člen Delavec ima pravico do povračila stroškov selitve: . — če je tako s sporazumom o sklenitvi delovnega razmerja dogovorjeno, — če je bil premeščen na delo v drug kraj, kjer je dobil drugo stanovanje. Kot stroški selitve se priznajo stroški na podlagi predloženih dokazil: — stroški prevoza pohištva ali druge opreme po železnici ali kamionski storitvi, — prevozne karte za javna prevozna sredstva za delavca in ožje družinske člane, ki jih vzdržuje. 7. Povračilo stroškov za uporabo lastnega telefona 83. člen Delavski svet udeleženca določi, kateri delavec lahko uporablja lastni telefon za službene namene. Poslovodni organ udeleženca odobri delavcu izplačilo dejanskih stroškov, obračunanih po uradni tarifi, za opravljene službene telefonske pogovore-. Delavec mora predložiti pismeni obračun z navedbo časa in trajanja pogovora s kom in o čem se je pogovarjal ter stroške pogovora. 8. Regresiranje prehrane 84. člen Delavcu pripada regres za prehrano med delom. Za čas dopustov, bolniškega staleža in službenega potovanja se delavcu ne izplača regres. Višino regresa določijo udeleženci skupno. 9. Mentorski honorar 85. člen Delavec, ki uvaja pripravnika v delo, dobi honorar, ki znaša 10 % povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu. Honorar se izplačuje mesečno. Če delavec uvaja dva pripravnika, mu pripada za. drugega 30% honorarja iz 1. odstavka tega člena. 10. Nadomestilo za delo v organih upravljanja 86. člen Kmetom kooperantom pripada za delo v organih upravljanja delovne organizacije sejnina. Višino sejnine določijo udeleženci skupno. V. PREJEMKI IZ SKLADA SKUPNE PORABE 1. Regres za letni dopust 87. člen Delavcu, ki ima po samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih pravico do dopusta, pripada regres za letni dopust. Pri dolčanju višine regresa za posameznega delavca lahko udeleženci upoštevajo socialni položaj in zdravstveno stanje delavca. V regres za letni dopust je všteto tudi regresiranje oskrbnega dne v počitniškem domu. 88. člen Višino regresa za dopust določijo udeleženci skupno v skladu s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, ki urejajo to področje. Podjetniški predpisi — stran 10 2. Odpravnine 89. člen Odpravnina pripada delavcu ob odhodu v redni ali invalidski pokoj. Znaša dva povprečna mesečna dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu. Enak znesek gre ob smrti delavca najožjim članom družine. 3. Nagrade ob delovnih jubilejih 90. člen Delavec, ki je zaposlen neprekinjeno v delovni organizaciji HMEZAD ali njenih pravnih prednikih, pripada nagrada ob naslednjih delovnih jubilejih v mejah naslednjih neto zneskih: — za 10 let do 60% povprečnega mesečnega osebnega dohodka v SRS v preteklem letu, MfMpn 20 let do 90% mesečnega osebnega dohodka v SRS v preteklem letu, j:trg<;za 30 let do 120 % mesečnega osebnega dohodka v SRS v preteklem letu. Obliko nagrade v okviru navedenih vrednosti določijo udeleženci skupno za vsako leto; - Ob začetku uporabe določil o nagradah za delovne jubileje se lahko upošteva tudi delavca, ki je že prekoračil enega od navedenih jubilejev. V takem primeru se izplača nagrada samo za en delovni jubilej. Vil OBRAČUN IN IZPLAČILO OSEBNIH DOHODKOV IN POVRAČIL 91. člen Na osnovi sklepa pristojnega organa izda kadrovska služba udeleženca delavcu pismeno odločbo o njegovi obračunski osnovi in dodatkih na to osnovo. ¿2. člen Na določitev obračunske osnove se delavec lahko pritoži v roku 15 dni po sprejemu odločbe na pristojni organ.. Pristojni organ obravnava pritožbo potem, ko dobi mnenja OOS. 93. člen Izplačilo akontacij osebnega dohodka se izvrši vsak mesec zadnji delovni dan v mesecu. Osebni dohodki po fizičnem in finančnem učinku se izplačujejo v skladu s pravilnikom, ki določa osnove in - merila za to nagrajevanje. 94. člen Če se delavcu osebni dohodek obračunava po finančnem učinku, ki se obračunava mesečno, dobi akontacijo po obračunski postavki za pretekli mesec in obračun osebnega dohodka po finančnem učinku za mesec pred tem. Razliko med sprejeto akontacijo in tem obračunom se upošteva pri izplačilu akontacije za naslednji mesec. Če se osebni dohodek po finančnem učinku obračunava 3-mesečno, se razlika med sprejetimi akontacijami v tem času in obračunom učinka upošteva pri prvem izplačilu akontacije. 95. člen Delavec, ki obračunava osebni dohodek (dodatke, učinke oz. udeležbo delavcev v sredstvih za osebne dohodke po poslovnem uspehu), mora na zahtevo delavca le-temu pojasniti in pokazati osnove in merila, po katerih je bil obračun izvršen. 96. člen Delavec prejme pri izplačilu akontacije pismeni obračun, iz katerega je razviden osebni dohodek po času oz. učinku, dodatki, nadomestila, povračila in prispevki iz osebnega dohodka. 97. člen. Izplačilo osebnega dohodka, ki ga delavec po pozivni ne dvigne v 6 mesecih, zapade v korist rezervnega sklada udeleženca. 98. člen Za pravilnost obračuna in izplačil osebnega dohodka, nadomestil in povračil po predpisih, samoupravnih aktih in sklepih samoupravnih organov, odgovarjajo računovodje oz. njim podrejen delavec, ki neposredno opravlja posle iz tega področja. 99. člen Vse osnove in merila, odločbe, naloge in druge odločitve za izplačilo osebnih dohodkov, nadomestil in povračil morajo biti pismena, oprta na ustrezna določila predpisov in splošnih aktov delovne organizacije, podpirana od pristojnih vodstvenih delavcev. Za točnost podatkov, po katerih se izračunajo osebni dohodki, nadomestila in povračila, odgovarja vodstveni delavec, ki je pooblaščen, da podpiše dokument. 109. člen Delavcu, ki je pridobil lastnost delavca, ali je premeščen na drugo delovno mesto, se sme izjemno izplačati akontacija osebnega dohodka brez sprejetega sklepa pristojnega organa o določitvi obračunske osnove in drugih osnov za obračun akontacije iz osebnega dohodka. Začasna akontacija osebnega dohodka se sme izplačati le za en mesec in to na podlagi pismene odločbe poslovodnega organa udeleženca. Pri določanju višine začasne akontacije se upošteva .vrednost delovnega mesta določenega v rang listi delovnih mest delovne organizacije. 101. člen Osebni dohodek delavca se obračuna v TOZD oz. delovni skupnosti Skupnih služb, v kateri je razporejen na sistemizirano delovno mesto. Če je bil delavec med letom zaposlen v več TOZD, se mu osebni dohodek obračuna v vsaki od teh glede na trajne zaposlitve in opravljeno delo. Če je delavec opravljal delo v drugi TOZD in ga TOZD, v kateri je zaposlen obračuna drugi kot storitev, se mu osebni dohodek za to delo obračuna v matični TOZD. Enako velja za delavca v delovni skupnosti Skupnih služb. 102. člen Ugovor ali vprašanje na obračun osebnih dohodkov lahko delavec vroči v 15 dneh po izplačilu. Pojasnilo o tem mora dati pristojna služba. Če delavec s pojasnilom ni zadovoljen, lahko vloži pritožbo na odbor za medsebojna razmerja udeleženca. Odbor mora o pritožbi odločiti v 30 dneh. Ta odločitev je dokončna. Pritožbe vodilnih delavcev udeležencev oz. delovne organizacije rešuje delavski svet udeleženca oz. delavski Svet delovne organizacije. VII. KONČNE DOLOČBE 103. člen Kjer ta sporazum določa skupno odločanje udeležencev, odločajo delegati v skupnem odboru za medsebojna razmerja, in to: — enotne zneske za izdatke iz sklade skupne porabe, — enotne zneske za izdatke, ki se štejejo za poslovne stroške, — dodatke k obračunski postavki. 104. člen Samoupravni sporazum je sklenjen, če ga je sprejela večina delavcev vseh udeležencev v enakem besedilu in ga podpišejo pooblaščeni predstavniki. Ta sporazum stbpi v veljavo 8 dni po podpisu in se uporablja od prvega dne v naslednjem obračunskem mesecu, razen določb 36. in 90. člena, ki stopi v veljavo po posebnem sklepu delavskega sveta delovne organizacije na osnovi predhodnih analiz o možnosti izplačevanja dodatkov, vsebovanih v teh členih. 105. člen Zadeve, ki jih po določilih tega sporazuma urejajo udeleženci s svojimi sporazumi in zadeve, ki jih ta sporazum ne ureja in niso predmet skupnega urejanja glede na posebnosti posameznega udeleženca, uredijo udeleženci v svojih samoupravnih sporazumih o delitvi osebnih dohodkov, ki morajo biti Podjetniški predpisi — stran 11 v skladu, z. dogovorjenimi načeli, vsebovanimi v skupnih samoupravnih sporazumih delovne organizacije. 106. člen Tolmačenje določil tega sporazuma daje skupni, odbor za medsebojna razmerja. 107. člen - . . . Z. dnem veljavnosti tega sporazuma preneha veljati pravilnik o delitvi osebnih dohodkov (prečiščeno besedilo z dne 29. 6. in 29. 8. 1974). Žalec, marca 1976 - W ----¡111 ■ .e% 1 i- 1 • Biti ■ v-* .4 .v--- mm 1'1 !I,ISl. 4 11OM 1 -t \ r i . * C%. «HHlHiM «pr ■ ‘ . ** 7>r r n I m m..... JSL, ' 1 JPrt-' *■*!» ' »Ir • Zelo vsestransko in Uspešno zimsko obdobje izobraževanja se izteka. Delavci so si nabrali znanja in moči za novo sezono in dosego še lepših delovnih rezultatov. TOZD Kooperacija Žalec je združila koristno s prijetnim. Po vzoru številnih kmetijskih organizacij iz Hrvatske in Srbije, ki pošiljajo svoje delavce na 10-dheVni brezplačni aktivni zimski oddih v obmorska letovišča, je tudi ona priredila V Poreču 3-dnev-ni seminar. Udeležili so se ga prav vsi traktoristi. O potrebi in uspešnosti takšne oblike rekreacije in izobraževanja pričajo njih nasmejani obrazi na fotografiji. PRILOGA HMELJARJA ZA TOZD MESNINE CELJE Novi odnosi v proizvodnji in Pri Gospodarski zbornici Slovenije je že pred leti bila ustanovljena Živinorejska poslovna skupnost, v kateri so zastopani proizvajalci živine in predelovalci mesa z namenom, da skupno organizirajo proizvodnjo živine, sporazumno oblikujejo odkupne cene živine in prodajne cene mesa. S takim načinom organizirane proizvodnje, odkupa in prodaje so ob normalnih razmerah na živinskem trgu dosegli tudi enake možnosti gospodarjenja. Z navedenim načinom gospodarjenja in oblikovanja cen so slovenski živinorejci in klavniška industrija uvedli tudi določen red na trgu in določeno delitev dela. Ustavna določila pa narekujejo doslednejšo delitev dela, oziroma združevanja sredstev in dela, zato je bilo potrebno na tem področju dosledneje opredeliti delitev dela in gospodarjenja. Osnutek novega temeljnega samoupravnega sporazuma Živinorejske poslovne skupnosti za Slovenijo, o katerem že razpravljajo, predvideva, da se bo dohodek ugotavljal skupno za živinorejce in klavnice. Po tem osnutku živinorejcem ne bo vseeno, kam bo klavnica prodala meso in po kakšni ceni. če bo ob neugodnih razmerah na trgu ta cena nekoliko nižja, bodo živinorejci dobili manj, če pa bodo cene ugodnejše (grosistična prodaja ali izvoz), bo živinorejec prejel ustrezno več. Delitev skupnega dohodka bo taka, da bo v enakem razmerju kot živinorejci tudi klavnica dobila manj. Stroške klanja in ostale storitve si klavnice ne bodo mogle zaračunavati v nespremenjenem znesku kot servisno storitev, ki naj bi jo plačali živinorejci, temveč bodo ob ugod- nejših ali slabših razmerah oboji i-meli enako korist in enako tvega- :' nje. . j Dohodkovni odnosi se bodo po u-stavnih načelih morali uveljaviti pri vseh kmetijskih in tudi nekmetijskih dejavnostih. Osnove za ureditev dohodkovnih odnosov med živinorejci in predelovalci so podane v osnutku Temeljnega samoupravnega sporazuma, ki ga bodo podpisali pri poslovni skupnosti. Nakazano je tudi, katere podrobnosti bo treba upoštevati pri sestavljanju posebnih samoupravnih sporazumov med klavnico in živinorejci. Treba bo ugotoviti in določiti dejanske stroške živinorejcev pri pitanju živine in klavnic pri klanju. Ugotoviti Stroške krme in reprodukcijskega materiala, uskladiti osebne dohodke ob upoštevanju njihovih kvalifikacij in sposobnosti za delo. Dohodek ob ugotovljenih pro- Volilni odbor DE Proizvodnja: Gubenšek Stefan, Kolar Alberta in Zupanc Jožica 1976, APRIL št. 4 prodaji mesa izvodnih stroških živinorejcev in mesarjev, ustvarjen ob prodaji mesa, se bo razdelil po določenem odstotku. Osnutek novega Temeljnega samoupravnega sporazuma tudi predvideva, da bi sporazum za kmete podpisale njihove kmetijske organizacije, to so zadruge in obrati za kooperacijo, one pa bodo sklenile z njimi pogodbe o pitanju. Ne bo se smelo zgoditi, da živinorejci, ki bodo pitali organizirano, ne bi mogli prodati dopitane živine, ali da klavnice, s katerimi bo sklenjen sporazum, ne bi dobile živine zagotovljene s pogodbo. Predvideno je tudi, da ni nujno, da bi vsa določila samoupravnih sporazumov pri posameznih večjih klavnicah morala biti enaka za vso Slovenijo. Do izraza naj bi prišla sposobnost klavnic in živinorejcev poslovati z manjšimi stroški. Nelojalna konkurenca pa bo preprečena tako, da bo enoten sporazum določene klavnice veljal za vse živinorejce, od katerih bo klavnica dobivala živino in ne bo mogla nuditi oddaljenim večjih ugodnosti, kot so nekatere klavnice delale doslej. Odnosi z mesnicami in trgovino, kateri prodajajo sveže meso, se bodo urejali tako, da se bo dogovarjalo za grosistične in maloprodajne cene, oziroma za višino stroškov prodaje. Posebno se bodo urejali tudi odnosi s proizvajalci mesnih izdelkov in konzerv. To je pa posebna proizvodnja, o kateri živinorejci ne morejo odločati. Osnutek samoupravnega sporazuma prav tako na podoben način u-reja prodajo mleka, sadja in drugih kmetijskih pridelkov, katerih proizvodnjo in prodajo usmerja devet poslovnih skupnosti, povezanih v združenje TOZD kmetijska in živilska industrija Slovenije. Pekošak Viktor V PRILOGI TE ŠTEVILKE MESNINE, - DANES OBJAVLJAMO STATUT TOZD MESNINE CELJE. Kratek pregled dela samoupravnih organov v TOZD Poleg neposrednih oblik u-pravljanja se uresničuje samoupravljanje v TOZD po naslednjih organih: 1. Delavski svet 2. Odbor za medsebojna razmerja 3. Odbor samoupravne delavske kontrole 4. Sveti DE 5. Komisija za zaščito delovnih dolžnosti Delavski svet TOZD sestavlja 15 delegatov, od katerih je 5 žensk in 10 moških. Iz direktne proizvodnje je 8 delegatov, dočim je iz indirektne proizvodnje 7 delegatov. Od skupnega števila delegatov imata 2 delegata VISI, 6 delegatov SSI, 5 delegatov KV in 1 delegat PK. Delavski svet se je v letu 1975 sestal 6-krat. Izmed pristojnosti, ki mu jih je poverila delovna skupnost, je razpravljal in sklepal predvsem o: — poslovni politiki v TOZD — letnem gospodarskem načrtu — zaključnem računu za leto 1974 — periodičnih obračunih — inventurnem elaboratu o popisu drobnega inventarja v uporabi in o prenosu nekaterih OS na drobni inventar — nabavi osnovnih sredstev — rebalansu investicijskega programa — poteku akcije za dobro gospodarjenje in ukrepih — poročilih odbora samoupravne delavske kontrole — sistemizacije delovnih mest in smernicah kadrovske politike v TOZD — pritožbah delavcev zoper odločbe komisije za zaščito delovnih dolžnosti in — verificiral sprejem DD in SS, sprejetih na zboru delavcev. * Odbor za MR je na 27 sejah v glavnem odločal o naslednjih zadevah: — o pridobitvi in prenehanju lastnosti delavca v združenem delu — o razporeditvi delavcev na DM — o višini obračunskih o-snov delavcem — o izpolnjevanju zahtev delavca v poskusni dobi. — predlagal vrstni red prosilcev stanovanj in za delitev kreditov za gradnjo stanovanj. * Odbor samoupravne delavske kontrole se je v letu 1975 sestal 3-krat. (Nadaljevanje na 3. strani) STRAN 2 Poročilo o delu delegacije TOZD Mesnine za leto 1975 Naša delegacija se je v letu 1975 sestala 9-krat, prav tolikokrat pa tudi konferenca delegacij. Do meseca maja je delegacija prejemala ciklostirano gradivo, nato pa je začel izhajati delegatov Poročevalec. Sprejemamo tudi Poročevalca skupščine SR Slovenije, v katerem je podano gradivo skupščine SFR Jugoslavije. lo olajšal delo, ker prenaša informa- Poročevalec je nam delegatom ze-cije, predloge osnutkov zakonov, pregled sej zborov skupščine občine ali republiške, pregled sprejetih odlokov ali zakonov in drugo. Poročevalec nas temeljito obvešča in bi si v bodoče težko zamislili zadostno informiranje delegatov brez tako zbranega gradiva. Smelo lahko računamo, da Poročevalca vsak delegat z zanimanjem pregleda, kar pri prejšnjem, nepraktičnem prejemanju gradiva in informiranja na navadnem papirju ni dalo delegatom pravega interesa za sodelovanje. Lahko trdimo, da se je od Poročevalca naprej delegacija TOZD mnogo bolje pripravljala. Delegati pridejo na sejo že z zbranimi stališči iz svojih delovnih skupin. Seje so zato mnogo krajše. Za informiranje porabimo vedno manj razlaganj o sprejetih odlokih in zakonih. Na naših sejih TOZD smo v dobi, za katero poročamo, potrjevali stališča predlogov občinske skupščine Celje. Predlagana stališča smo dobro pregledali in osvojili podane predloge. Na prvih sejah smo se mudili o osnutku srednjeročnega programa občine Celje v letih 1976—1980. Ta program ni obravnavala samo delegacija TOZD ampak tudi DS, ZK in nazadnje še na zboru kolektiva. Lahko trdim, da je o srednjeročnem programu občine Celje razpravljal sleherni član našega kolektiva. Tudi osnutek resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije smo obravnavali v naši TOZD. Trdim, da je tekla razprava podobno dobro kot o programu občine. Naša TOZD je v svoj program vključila ustanovitev obratne ambulante. Ta ambulanta je bila ustanovljena v januarju 1976 in že normalno dela. Verjetno bi bilo še prezgodaj komentirati o rezultatih. Med ostalim je naša TOZD Mesnine obravnavala tudi gospodarski načrt o razvoju oziroma razširitvi eks-pedita za sveže meso, povečanje hladilnic in zgraditev nove zmrzovalni-ce. Takole so volile članice in... Razširitev ekspedita svežega mesa in povečanje hladilnice bo potekala v letih 1976—1977 v sedanji stavbi klavnice. Novo zmrzovalnico, ki ima lokacijo poleg sadne hladilnice, pa bomo pričeli graditi že v spomladanskih mesecih letos. Tako se tudi TOZD Mesnine vključuje v splošna prizadevanja občinske skupščine Celje za njen boljši napredek in razvoj. Naša delegacija pa, četudi počasi, a vztrajno osvaja principe delegatskega sistema. Vodja delegacije KRAJNC PAVLA KAKO POTEKA NABAVA Z dobavitelji je zaključeno,' da nam v letu 1976 izdobavijo ca. 14.500 glav mladih govedi in 3.750 glav starejše govedi ter 24.000 prašičev. Ta količina klavnih živali pa bi za leto 1976 zadoščala, če bi dobava enakomerno tekla in da bi dobavitelji realizirali svoje Polovica dobav prašičjih polovic je zaključenih za daljši rok, ostalo pa dobavljajo po dogovoru. Dobavo prašičjega mesa brez slanine pa v glavnem nihče ne nudi, ker je povsod problem prodaje prekomernih količin masti. V sedanjem obsegu nabave je tudi nabava potrošnega materiala in nekaterih osnovnih sredstev. Te posle zaključujemo tako, da poiščemo naj- obveze. bolj primernega dobavitelja, predvsem pa pazimo, da ne ustvarjamo nepotrebnih zalog, mora pa biti po-trošni material tekoče na razpolago. Ko bomo nabavili dostavni avto-kombi, bo dobava pomožnega materiala v celoti funkcionirala tako, kot je zamišljeno — racionalno in hitro. Povrnimo se k nabavi osnovne surovine. (Nadaljevanje na 3. strani) (Nadaljevanje z 2. strani) Živinorejska kriza v letu 1974 in 1975, ki je nastala zaradi zapore prodaje mesa na italijanski trg, je pri reji goved povzročila dvoje. Prvo, da je družbeni sektor znatno zmanjšal rejo mladih goved za klanje, zasebni kmetje pa pitajo počasneje in manj kakovostno, ker se dokupova-nje večjih količin drage močne krme ekonomsko pri tej ceni ne izplača. Pri dobavi mladih goved ne bo v letu 1976 nič kaj rožnatega. Pričaku- ... člani naše delovne skupnosti jemo lahko, da bo realizirana z 80 odstotki. Ostalo pa bo potrebno nadomestiti z nabavo večje količine starejših govedi in to delno na sejmih izven našega območja. Teletine bo primanjkovalo. Če hočemo imeti dovolj dobrih pitancev, je treba dobra teleta privezati, ne pa zaklati. Smo v obratnem tržnem položaju kot v letu 1974, 1975, tedaj je bilo vsega preveč, sedaj pa zaradi večjih potreb vsega premalo. Ocenjujemo, da naše nabavno področje, predvsem govedi ni slabo, saj je 80% dobava pri takšnih količinah tudi velik rejcev uspeh. Pri nabavi prašičev in prašičjih polovic pa je problem, da so velikokrat premaščeni. Nabava je tako u-smerjena, da se v bodoče pogodbeno veže le z dobavitelji, ki bodo i-meli organizirano proizvodnjo odgovarjajočih kakovosti. Nadaljnja predvidevanja razširitve proizvodnje in prodaje Mesnin so velika. Nabavna služba bo morala odigrati resno in odgovorno nalogo. Nujna bo dolgoročna pogodbena ali sporazumska vezanost z dobavitelji na dobrih poslovnih odnosih. Za osnovno proizvodnjo, to je kmetijstvo, bomo morali imeti vse več posluha, če bomo hoteli, da bomo zasigurani za potrebno osnovno surovino. V ta namen je že z nekaterimi stalnimi dobavitelji na našem področju dogovorjen in podpisan samoupravni sporazum o poslovni povezavi z dobavitelji. Namen tega je doseči večjo proizvodnjo, kontinuirano in kakovostno odgovarjajočo. Medsebojne odnose pa moramo z dobavitelji urediti v duhu samoupravnega sistema. Grabnar Ludvik Inventurni popisi, zaloge, manjki, viški Te pojme slišimo skoraj ha vsaki seji samoupravnih organov in o njih razpravljamo ter odločamo, čeprav dostikrat ne vemo, kako važna postavka so za naše poslovanje. Da dajemo temu tako pomembnost je svoj-stvenost naše dejavnosti, kjer predstavljajo stroški surovine več kot 80 % vseh stroškov. V naši TOZD imamo imenovano kot izvršilni organ DS posebno komisijo za popis zalog in razčiščevanje manjkov ali viškov. Popise zalog opravljajo mesečno posamezni skladiščniki, trimesečno, polletno in letno pa posebne komisije, ki so določene z odločbo direktorja. Zaloge morajo biti popisane po končanem delu zadnji delovni dan v mesecu, tako so izključeni razni vmesni premiki. Vsako vrsto blaga je treba stehtati in vpisati količine na popisni list, pri blagu, kjer se vodi tudi kosovna evidenca, je treba ugotoviti tudi število kosov. Na inventurni list je treba vpisati točno šifro za določeno vrsto blaga. Natančno vpisovanje šifer je pomembno zaradi mehanografske obdelave materialne evidence. Vsak delavec, ki mu je zaupana ta dolžnost, mora opraviti popis zalog, ki mu je dolo- čen z odločbo. Opustitev popisa je groba kršitev delovne dolžnosti. Vse količine po vrstah blaga, ki so ugotovljene pri inventurnem popisu, i-menujemo zaloga. Razliki med prodanimi količinami povečanimi za zaloge in proizvedenimi ali nabavljenimi količinami pravimo skladiščni — količinski kalo o-ziroma višek. Ta količinski kalo oziroma višek se ovrednoti in ugotovi finančni kalo oziroma višek, ki je ena važnih postavk v naši bilanci. Poleg skladiščnega kala ugotavljamo tudi proizvodni kalo, ki predstavlja razliko med nabavljeno surovino in proizvodi oddanimi v skladišče. Količino pridobljenih proizvodov v odnosu na porabljeno surovino imenujemo iz-plen. Zaradi utesnjenosti v naših hladilnicah je zelo težko razmejiti proizvodni in skladiščni kalo. To je tudi ovira za postavitev kakršnegakoli normativa za skladiščni kalo, ki bi bil zelo potreben za doslednejše poslovanje. Na primer: nabavljene zmrznjene svinjske polovice prevzame skladišče. Tu se odtalijo in predajo v lu-(Nadaljevanje na 4. strani) Kratek pregled dela samoupravnih organov v TOZD (Nadaljevanje z 2. strani) Na teh sejah je v glavnem spremljal izvajanje sklepov samoupravnih organov, obravnaval in sklepal o pritožbi strojnikov zaradi prenizke o-cenitve, razpravljal o rezultatih poslovanja in kritično ocenil nadurno delo. * Delo svetov delovnih enot ni bilo zadovoljivo, saj se oba organa nista v celoti zavedala samoupravnih pravic, ki so jim jih poverili delavci TOZD v statutu. Svet delovne enote Proizvodnja je ostal le pri konstituiranju, dočim je svet delovne enote Prodaja imel dve seji. Razpravljal in sklepal je o viških in manjkih v trimesečju, sprejel predlog novega sistema nagrajevanja po učinku v maloprodaji, obravnaval polletno poslovanje maloprodaje ter razpravljal o predlogu komisije za dobro gospodarjenje v TOZD. * Komisija za zaščito delovnih dolžnosti- je v letu 1975 obravnavala predloge za uvedbo disciplinskih postopkov zoper 60 delavcev. Disciplinski postopek je zaključila za 44 primerov, dočim 16 kršiteljem u-krepi še niso bili izrečeni. Delovne kršitve so se v naj-večji meri nanašale: na krajo premoženja (18), vinjenost (10), malomarno opravljanje dela (8), prikrivanje kršitev delovnih dolžnosti (7), odklanjanje izvršitve dela (5), ponarejanje uradnih listin (3), samovoljna zapustitev dela (2), zloraba uradnega položaja (2), povzročitev materialne škode (2), neopravičeno izostajanje z dela (2), in nevljudno obnaša-šanje do sodelavcev (1). Za storjene kršitve so bili izrečeni naslednji ukrepi: — izključitev iz delovne skupnosti 1 primer — izključitev iz delovne skupnosti — pogojno 9 primerov — začasna premestitev na drugo DM 1 primer — javni opomin 11 primerov . t— opomin 17 primerov., Skupno izrečenih ukrepov 39. V 5 primerih so bili kršitelji oproščeni zaradi manjših kršitev. Zaradi tatvine močnih krmil v depoju je na zahtevo TOZD Postaja milice Celje vložila kazensko ovadbo zoper 2 delavca in postopek še traja. Zupan Štefka STRAN 3 Očistimo našo okolico V živilski industriji je pogoj, da je čistoča in higiena na najvišjem nivoju. Ni dovolj, da imamo nove delovne prostore, delovne stroje, orodje in drugo, vse te stvari je treba dnevno čistiti in vzdrževati v čistem in higienskem stanju. Delovni prostori, klavna hala, črevarna, skladišče odpadkov (tudi imenovani nečisti del) morajo biti pod posebnim nadzorstvom v pogledu čistoče do morebitnih Okužb. Klavna hala mora biti dnevno temeljito očiščena, razkužena, kakor tudi vsi stroji, orodje in naprave. Zelo važen faktor je hlajenje in skladiščenje mesa, hladilnice morajo biti dnevno očiščene ter blago sortirano po vrstah. Priprava mesa za široko potrošnjo, priprava mesa za vse vrste mesnih izdelkov, solilniča, oddelek za trajne klobase in predelava zahtevajo naj večjo čistočo in higieno. Vsi ti oddelki morajo med obratovalnim časom, posebno pa po končanem delu, biti temeljito očiščeni in to vse kar spada v delokrog proizvodnje. Delovne obleke se dnevno zamenjujejo, za to skrbi naša pralnica in likalnica. Določeni so posebni delavci za čiščenje hodnikov, kletnih prostorov, garderob, sanitarij, oken, vrat in tako dalje. Vse to imamo in tudi delamo, mogoče včasih manj dosledno, vendar moramo skrbeti in stremeti za tem, da do o-kužb ne pride, ker kot smo že navedli, da v takšnem obratu, kot je naš, mora čistoča in higiena biti na prvem mestu. Istočasno ugotavljam, da tudi v naši tovarni obstajajo skriti koti, kjer metla ni doma. Ce pogledamo neurejeni prostor lesene embalaže za mast, razmetane pločevinaste sode, ki nimajo svojega določenega prostora, dalje imamo veliko uporabnega in neuporabnega železa, cevi in drugo. Tudi okolica avtoparka je neke vrste skladišče odpadnega materiala. Ravno tako prostor okoli hleva kliče po večji urejenosti. Vse to in še marsikaj bi morali urediti za večjo čistočo in boljše počutje v zadovoljstvo .nas vseh. Pomanjkljivosti niso takšnega značaja, da jih s skupnimi močmi ne bi odpravili. Morda s kolektivno akcijo, da nam v bodoče ne bi bilo nerodno pokazati našo tovarno tudi odzu-naj. Vinko Jagodič STRAN 4 (Nadaljevanje s 3. strani) ščenje v razsekovalnico II. Pri od-taljevanju so iste svinjske polovice izgubile na teži do 10 %, kar se manifestira kot skladiščni kalo, v resnici pa je proizvodni kalo. Cisti skladiščni kalo pa je na primer, kadar nastane razlika med proizvedeno in prodano količino pri svinjskih polovicah obdelanih za tržišče (francoski ali milanski rez), pakiranem mesu in klobasnih izdelkih. Meso, drobovina in mesni izdelki vsebujejo znatne količine vode. Med hlajenjem pod vplivom ventilacije ta voda stalno izpareva in meso zaradi tega izgublja na teži. Izvrednoten skladiščni kalo znaša za leto 1975 5,004.676,85 din. Te izgube pa lahko zmanjšamo, če skrajšamo čas skladiščenja blaga. Naš tehnološki postopek je tak, da prvih 24 ur po zakolu meso ohlajamo, naslednji dan ga krojimo in tretji dan gre v prodajo. V tem primeru je meso prekomerno izpostavljeno izpare- vanju 24 ur in bi znašal skladiščni kalo ca. 0,2 do 0,4 odstotka. Za vsakih naslednjih 24 ur skladiščenja se bo ta kalo večal v enakem odnosu. Z dobrim lansiranjem nabavne, proizvodne in prodajne službe je možno znatno vplivati na hitrejše o-bračanje blaga v hladilnicah in s tem na znižanje kala. Vsak član kolektiva lahko prispeva znaten delež k temu stabilizacijskemu ukrepu, z vestnim delom na svojem delovnem mestu. F. LEMUT ZAHVALA PREDELAVI! Ob našem prazniku 8. marcu, dnevu žena se iskreno zahvaljujem vsem fantom v predelavi za izkazano pozornost. Zelo sem bila presenečena, o-benem pa srečna skromnega in od srca danega darila. Še enkrat hvala! NOVI DELEGATI V NASI TOZD Prvega marca 1976 so bile izvedene volitve v samoupravne organe delovne organizacije in TOZD. V posamezne organe upravljanja smo izvolili naslednje delegate: A) DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE 1. Lemut Franc 2. Goršek Andrej 3. Pekošak Viktor 4. Požun Jožica 5. Bojovič Ljiljana B) SKUPNI ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA DELOVNE ORGANIZACIJE 1. Goličnik Ivan C) ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE DELOVNE ORGANIZACIJE I. Pušnik Mirko I. DELAVSKI SVET TOZD 1. Delakorda Edi 2. Stolec Janko 3. Cvikl Marija 4. Senica Ludvik 5. Jurak Ivan 6. Doberšek Ivan 7. Jed Ivan 8. Jagodič Vinko 9. Juteršek Ciril 10. Kučan Sonja II. Koželj Bariča 12. Cadej Vlado 13. Maroh Jože 14. Cerovšek Janko 15. Turnšek Martin II. ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA TOZD 1. Fluks Jože 2. Goličnik Ivan 3. Soderžnik Marjan 4. Dronjak Nenad 5. Komerički Jože 6. Lukane Marija 7. Rojnik Ivanka III. SVET DELOVNE ENOTE PROIZVODNJA 1. Kroflič Karl 2. Gorečan Marija 3. Pišek Terezija 4. Reberšak Anton 5. Savski Ferdo 6. Sveteljšek Konrad 7. Dimnik Majda 8. Furman Anton 9. Svečak Stjepan IV. SVET DELOVNE ENOTE PRODAJA NA VELIKO IN IZVOZ 1. Benedejčič Andrej 2. Planko Marjan 3. Jagodič Vinko 4. Nikolič Brigita 5. Pečnak Franc 6. Potočnik Stanko 7. Travner Ivo 8. Sitar Vinko 9. Lilek Trauta V. SVET DELOVNE ENOTE MALOPRODAJA 1. Hren Alojz 2. Tomažič Ivan 3. Svečak Ivan 4. Gorenšek Silva 5. Lipnik Jože 6. Podvršnik Jožica 7. Štraus Jože 8. Trobiš Milica 9. Vrbek Ivan VI. ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE TOZD 1. Pušnik Mirko 2. Begovič Mile 3. Hren Alojz 4. Kotnik Maja 5. Oblak Pavla VII. KOMISIJA ZA ZAŠČITO DELOVNIH DOLŽNOSTI TOZD 1. Grabnar Ludvik 2. Turnšek Franc 3. Krajnc Pavla 4. Širca Sonja 5. Podvornik Marija STROKOVNA SLUŽBA V skladu s 46. členom Zakona o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register (Ur. list SFRJ, št. 22/73) in 39. členom Samoupravnega sporazuma o združitvi v DO Hmezad ter na podlagi javnih razprav, ki so bile v času od 23. 2. do 9. 3, 1976 sprejmejo delavci TOZD Mesnine na zboru delovne skupnosti dne 10. 3. 1976 STATUT temeljne organizacije združenega dela MESNINE I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Temeljna organizacija združenega dela Mesnine, (v nadaljnjem besedilu TOZD) je temeljna samoupravna organizacija združenega dela v sestavu DO HMEZAD. V TOZD delovni ljudje svobodno združujejo svoje delo z družbenimi sredstvi za zadovoljevanje lastnih in. družbenih potreb, za stalno večanje materialne podlagi TOZD z uresničevanjem skupnih ciljev, ki so določeni v samo-, upravnem sporazumu o združitvi v DO in SOZD DOBRINA. 2 2. člen S tem statutom določaj o.delavci organizacijo poslovanja, organizacijo samoupravljanja in organe upravljanja v TOZD kot tudi način .njihovega oblikovanja, področja dela in odločanja. - — Določajo poslovodne organe in vodilne delavce TOZD. — Način in sistem obveščanja delavcev v TOZD. — Načela planiranja kot tudi delitev dohodka fin osebnih dohodkov. ' — Nekatera bistvena načelna vprašanja iz medsebojnih razmerij v združenem delu in varstva pri delu. • — Odločajo, o organizaciji družbene samozaščite in o statusu družbenopolitičnih organizacij v TOZD. — Urejajo delegatska razmerja iii druga vprašanja v skladu z zakonskimi predpisi. 3. člen . Ime: TOZD MESNINE Sedež: Celje, Cesta v Trnovlje 17. V poslovanju v okviru DO nastopa TOZD z lastnim imenom. V poslovanju z 'drugimi TOZD izven DO nastopa TOZD pod imenom HME-. ZAD — TOZD MESNINE z označbo: brez odgovornosti. 4. člen TOZD je bila ustanovljena s sklepom delovne skupnosti na zborih po ožjih organizacijskih enotah in sklepom delavskega sveta, M je verificiral soglasno voljo delavcev TOZD dne 22. 1. 1973 in je vpisana v sodni register organizacij Združenega dela pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Celju pod vložno št. 42107. 5. člen TOZD ima svojo štampiljko, ki je pravokotne oblike in vsebuje: na levi strani znak DO, desno .,pa naziv DO in polno ime TOZD. Ožje organizacijske enote TOZD imajo lahko svojo štampiljko,, s tern da je pod imenom TOZD dodano še ime organizacijske enote in ¡njen sedež. 6. člen Oblikovanje zaščitnega znaka DO in njegova poraba za TOZD je urejena v statutu DO. Delavski svet DO s svojimi sklepi določa uporabo zaščitnega znaka kot blagovne znamke za posamezne proizvode TOZD., 7. fiLen- Predmet poslovanja TOZD je: — Nakup in prodaja vseh vrst velike živine, prašičev, drobnice, perutnine in divjačine bot surovine za lastno proizvodnjo in za druge naročnike; . /— vzreja velike živine, prašičev, drob-; niče in perutnine ter predelava mesa in mesnih izdelkov in opravljanje lclav-ndških uslug; — nakup in prodaja vseh vrst mesa in mesnih izdelkov ter stranskih proizvodov na drobno in debelo; |g^j> opravljanje storitev s tovornimi vozili in hladilniki za lastne potrebe in druge, naročnike; '¿¡Si- trgovanje z blagom naslednjih trgovskih strok: a) mleko, mlečnj izdelki, kruh in pecivo, b) vse vrste delikatesnih proizvodov, c) ribe, sladkovodne in morske ter njig hovi izdelki, č) vse vrste konzerv (mesne, zelenjav-' ne, ribje), d) alkoholne in brezalkoholne „pijače v originalnem pakiranju, e) konzervirana povrtnina, sadje in njihovi izdelki, f) proizvodi sladkorja in fcakaa, g) in z blagom, kot je vpisano v pred-metu poslovanja mesnic, ki poslujejo , v okviru TOZD. 8. ' člen TOZD je pravna oseba v okviru pravic in dolžnosti določenih z Ustavo, zakoni in samoupravnim; sporazumom o združevanju. Pravico nastopati v /pravnem prometu s tretjimi osebami izven DO v imenu in za račun TOZD ima tudi DO kot celota. in' druge TOZD v skladu z določili samoupravnega sporazuma o združitvi., 9. člen Za svoje obveznosti in za obveznosti DO orgovarja TOZD z vsemi svojimi Sredstvi. Za obveznost drugih TOZD v sestavu DO pa je odgovorna skladno s sklenjenim samoupravnim sporazumom o združitvi. 10. člen TOZD zastopa in zanjo podpisuje direktor, v njegovi odsotnosti pa njegov pomočnik. Vse listine finančnega značaja sopod-pdsuje računovodja. Direktor lahko s posebnim pismenim pooblastilom prenese svoja pooblastila na druge osebe, v katerem določi obseg in vsebino pooblastila. ' Kadar je z: zakonom določeno, da po^ samezne listine -podpisujeta po dva predstavnika TOZD, jih na predlog direktorja določi DS TOZD. . . 11. člen. Pogodbe, -ki TOZD dolgoročno obvezujejo, pogodbe o poslovno tehničnem sodelovanju in skupnih vlaganjih ter pogodbi z zavarovalnicami sklene TOZD, ko h takšni pogodbi da soglasje organ DO, ki je določen v statutu DO. 12. člen Samoupravne sporazume in družbene dogovore, ki jih sprejme zbor delovne skupnosti, za TOZD podpisujeta predsednik delavskega sveta in direktor, če zbor delavcev ni določil kakšnega drugega podpisnika, I 13. člen Statusne spremembe TOZD, kot so: ustanovitev nove TOZD, izločitev, spojitev, pripojitev in druge, se opravijo v skladu z zakonom, samoupravnim sporazumom o združitvi in neposrednim odločanjem delavcev. 14. člen Organizacija TOZD je pogojena z organizacijo proizvodno-tehnološkega procesa, blagovnega prometa in nalog,' ki izhajajo iz sprejetih gospodarskih in socialnih ciljev, katerim so prilagojene tudi evidenčne in druge službe. Ožja organizacijska enota se oblikuje za tak del TOZD, ki opravlja zaključen zaokrožen del delovnega ali poslovnega procesa, ki je enotno organiziran, ima svoje lastno, strokovno vodstvo, katerega naloge se dajo programirati in obračunavati, ki omogoča samoupravljanje delavcev in' uresničitev delitve dohodka po delu. 15. člen V TOZD so naslednje organizacijske enote: 1. delavna enota Proizvodnja 2. delovna enota Prodiaja na veliko in izvoz 3. delovna enota’ Maloprodaja 4. samostojna poslovna enota Nabava 5. samostojna poslovna enota Avto-pank 6. delovna skupnost Skupne službe 16. člen Delovna enota ima naslednje samoupravne pravice: 1. Sprejema predlog svojega letnega gospodarskega načrta ih sprejema ukrepe za njegovo izpolnitev. 2. Ugotavlja svoj poslovni uspeh in skladno s samoupravnim sporazumom o delitvi dohodka in osebnih dohodkov deli del dohodka, ki ji pripada. 3. Voli člane sveta delovne enote, delegate delavskega sveta TOZD in delegate v .druge samoupravne organe TOZD in DO. 4. Odloča o zadevah, ki jo zanje pooblasti delavski svet TOZD iz svoje pristojnosti Delovna enota stopa neposredno v poslovna razmerja na trgu v imenu in za račun TOZD. 17. člen Samostojna poslovna enota ima naslednje samoupravne pravice: 1. Ugotavlja. svoj poslovni uspeh in skladno z obsegom stroškov poslovanja in določili samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov deli del dohodka, ki ji pripada. 2. Sprejema predlog svojega letnega gospodarskega načrta in ukrepe za njegovo izpolnitev. 3. Voli delegate v DS TOZD in delegate v druge samoupravne organe TOZD in DO. 4. Svoje samoupravljalske pravice zadovoljuje neposredno na delovnem zboru kolektiva. sOPE torej nima svojega samoupravnega organa. Zbor delavcev sPE vodi javno izvoljeni predsednik, ki ima smiselno enake pravice in dolžnosti kot v DE predsednik sveta DE, njegov mandat traja dve leti. 18. člen Delovna skupnost Skupne službe TOZD je organizacijska enota, ki tudi voli delegate v organe TOZD in DO. Sprejema predlog predračuna stroškov, potrebnih za delo skupnih služb. Na zboru delovne skupnosti delavci, izvršujejo svoje, neodtujljive pravice in odločajo o zadevah, ki so po tem statutu določene, da o njih razpravljajo -in odločajo delavci na zboru. 19. člen Delovne enote imajo v svojem sestavu poslovne in proizvodne enote (v nadialj-nem besedilu PE). Za PE se načrtuje proizvodnja ali poslovanje in ugotavlja njena uspešnost. 20. člen PE se glede na značaj proizvodnje in poslovanja delijo na obračunske enote, tj. delovne skupine, oddelke, delovišča, prodajalne oziroma mesnice: Obračunska enota obsega delovna mesta, ki predstavljajo del delovnega procesa, za katerega je smotrno ugotavljati obseg in stroške poslovanja ter - na te osnove vezati delitev osebnega dohodka. Obračunske enote določa DS TOZD z letnim gospodarskim načrtom. 21. člen Za vodenje predpisanih evidenc TOZD, kadrovskih postopkov, koordinacije dela in poslovanja med funkcijami ter za zadovoljevanje nekaterih skupnih potreb kot celote so v delovni skupnosti skupne službe organizirani naslednji oddelki: 1. splošno-kadrovski, 2. računovodstvo, 3. družbena prehrana in 4. pralnica'perila. Naloge in smotri posameznih oddelkov se podrobneje določajo s pravilnikom o notranji, organizaciji TOZD, naloge posameznih DM pa s sporazumom o sistemizaciji. 22. člen Delovno enoto vodi upravnik, ki je njen organizator in koordinator. Proizvodno im poslovno enoto ozarama obračunske enote vodijo vodje PE enote oziroma vodja OE. Delo delovne skupnosti skupne službe koordinira in usmerja direktor TOZD. 23. člen Naloge upravnikov DE in vodij PE so: — vodijo proces dela in poslovanja skladno z gospodarskim načrtom, sklepi sveta DE oziroma zbora delavcev PE ter navodilih direktorja TOZD; — izdajajo operativne naloge za izvrševanje gospodarskega načrta; — izvršujejo sklepe svetov DE in sklepe zborov delovne skupnosti;. — izdajajo odločbe in druge posamične akte na podlagi sklepov organov upravljanja; — predlagajo svetu DE, zborom sPE in direktorju TOZD ukrepe za izvajanje poslovne politike, razvojnega programa in letnega gospodarskega načrta; — redno obveščajo svet delovne enote, zbore sPE in direktorja TOZD o poslovanju; — skrbijo in odgovarjajo, da so vsi člani delovne skupnosti TOZD obveščeni o sklepih samoupravnih organov TOZD in DO, o materialnem in finančnem stanju in izpolnjevanju delovnih načrtov; — imajo pravico predlagati odboru za medsebojna razmerja delavcev TOZD določenega kandidata za pridobitev lastnosti delavca in njegovo napredovanje za vsako delovno mesto v njihovi organizacijski enoti; — imajo pravico in dolžnost sprožiti postopek zaradi kršitve delovnih dolžnosti in postopek za ugotovitev škode zoper vsakega delavca v organizacijski enoti, kakor tudi podati mnenje o kvaliteti dela; — odločajo o uporabi sredstev in so odredbodajalci za stroške poslovanj a organizacijskih enot v okviru gospodarskega načrta in v skladu s splošnimi akti in navodili ter pooblastili direktorja TOZD; — odrejajo naloge in pristojnosti vodjem ožjih organizacijskih enot; — so odgovorni v organizacijskih enotah za organizacijo dela in uresničevanje določil splošnih aktov ter določil s področja varstva pri delu in čuvanje družbena imovine; — pooblaščajo lahko sodelavce za posle in naloge iz svojega delovnega področja; — sporazumno z direktorjem TOZD določajo delavce delovnih enot, ki jih nadomeščajo v času njihove odsotnosti; — opravljajo druge posle, ki so zanje pooblaščeni in zadolženi po splošnih aktih, sklepih samoupravnih organov ter nalogih direktorja TOZD. 24. člen Obveznosti in pravice upravljanja izvršujejo delavci TOZD neposredno: 1. na zborih delavcev, 2. po samoupravnih delovnih skupinah, 3. z referendumom, 4. na volitvah, . .. 5. po voljenih delegatih v organih upravljanja. 25. člen Delavec pridobi pravico in dolžnost upravljati TOZD z dnem, ko pridobi lastnost delavca v delovni skupnosti in nastopi delo.; Za člane delovne skupnosti se štejejo delavci, ki so s polnim ali s skrajšanim delovnim časom v delovnem razmerju za nedoločen in za določen čas. 26. člen Delavec ima .pravico, da sodeluje v postopku oblikovanja in sprejemanja samoupravnih odločitev s tem, da: — daje pobude za obravnavan je in odločanje o vseh vprašanjih,..'tor zadevajo njegov družbeno-ekonomski in samoupravni položaj; — sodeluje pri organiziranju delovnega procesa, vrednotenju njegovega déla in urejanju r—: Sodelovanje pri inventurah, |— reševanje reklamacij v maloprodaji, . »»- vodenje evidence o zdravstvenih izkaznicah zaposlenih. 8. Za. vodjo PE Nabava je lahko imenovan, kdor izpolnjuje naslednje pogoje: . — da je državljan SFRJ in da izpolnjuje splošne pogoj d določene z zakonom, družbenim . dogovorom in samoupravnim sporazumom, — da je moralno neoporečen in družbeno politično aktiven, — da ima VSI ali VISI šolsko izobrazbo, smer živinorejska, komerdjjalna, ekonomska ali organizacijska, — da ima 4 leta delovnih izkušenj na vodstvenih DM. Vodja PE nabave ima naslednje pristojnosti in odgovornosti.:. stalno proučevanje nabavnega tržišča, — spremljanje tržnih gibanj, — vsklajevanje nabavnih pogojev s sklenjenimi . družbenimi sporazumi, — proučevanje potencialnih dobaviteljev, — ugotavljanje prostorske razporeditve dobaviteljev, . — proučevanje nabavnih'cen, , v' .¡-i proučevanje plačilnih pogojev, — evidentiranje informacij o dobavi-' teljih, —.izbiranje dobaviteljev, — formiranje evidenc o dobaviteljih, —izdelava nabavnih cenikov klavne živine in mesa po vrstah živali, — ko-ntaktaranje s partnerji, — določanje minimalnih in maksimalnih zalog, — planiranje nabave živine in mesa, .t-i- izdelovanje operativnih planov nabave, živine in mesa, — spremljanje stroškov nabavnega poslovanja, — 'formiranje stalnih planskih cen za osnovni in pomožni nabavljeni reproima-terial, — ugotavljanje optimalnih količin za naročanje materiala (pri minimalnih stroških nabave in vskladiščenju), reševanje reklamacij. 9. Za vodjo PE Avtopark ja- lahko imenovan, kdor izpolnjuje naslednje pogoje: —- da je državljan SFRJ in da 'izpolnjuje splošne pogoje, določene.: z zakonom, družbenim dogovorom in SS, — da je moralno neoporečen in družbenopolitično aktiven, . f|Sg!||da ima VISI ali SSI šolsko izobrazbo, prometne ali strojne smeri, — da ima 4 leta delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih. Vodja avtoparka ima 'tele naloge in pristojnosti: — organiziranje in vodenje zunanje transportne dejavnosti, . — 'koordiniranje poslov med nabavo in prodajo glede prevozov, — izdajanje potnih nalogov za tovorna vozila in kontrola nad njimi, ;. — po potrebi izdajanje prednalogov za potne stroške, . — kontrol iran je opravljanih voženj šoferjev po potnih nalogih in tahometru ter na podlagi tega priznavanje delovnih ur in dnevnic, — razporejanje šoferjev na posamezna voizila zaradi odsotnosti z dela,' ivje- preverjanje računov pred vsako potrditvijo in sopodpisovanije pred likvidacijo, — uveljavljanje event. reklamacij ob popravilih vozil, — razporejanje voženj in skrb za is-pravnost .avtomobilov, . —'kontroliranje dela v mehanični delavnici in preverjanje, če so popravila servisnih delavcev izven obrata opravljena v smislu dogovora- ter pregled zaračunavanja uslug, — izdelovanje planskih kalkulacij in sklepanje dogovorov o izkoriščanju avtoparka v TOZD. 10. Za glavnega tehnologa je lahko imenovan, kdor izpolnjuje naslednje pogoje: 4 v—da je državi j anin SFRJ in da izpolnjuje splošne, pogoje, določene z zakonom, - djhižbehim. dogovorom. in samoupravnim sporazumom, -f-. da je moralno neoporečen in družbeno politično aktiven, — da ima VSI šolsko izobrazbo, živinorejske tehnološke ali veterinarske smeri, zaželjen magisterij, — da ima 6 let delovnih izkušenj na strokovnih delovnih mestih. Glavni tehnolog ima našlenje naloge in pristojnosti: — spremljanje znanstvenih in tehničnih dosežkov in ugotavljanje možnosti ter koristnosti njihove praktične uporabe v naši TOZD, — proučevanje - koristnosti uvedenih tehnoloških' postopkov s stališča racionalnosti, — vzpostavljanje in vzdrževanje zvez z institucijami, ki se ukvarjajo z napredkom poslovanja, ■— proučevanje usklajenosti proizvodnih zmogljivosti glede na spremembe proizvodno tehnološkega programa, — proučevanje možnosti za izboljšanje delovnih pogojev s ciljem, da se poveča storilnost in varnost pri delu, — organizacija raznih raziskav za napredek celotnega poslovanja, —■ izdelovanje in predpisovanj e tehnoloških postopkoiv, — izračunavanje in postavljanje normativov izkoristkov posameznih faz dela in različne obdelave mesa, — sodelovanje pri programiranju letnih proizvodnih planov, izdelovanje srednjeročnih in dolgoročnih perspektivnih programov razvoja naše TOZD oz. mesne industrije na celjskem območju ter razvoja prodajne .mreže in evenfc vlaganja v surovinsko področje, — proučevanje karakterističnih dejavnikov za poslovne rezultate in kvantifikacija njihovih vplivov, — ustvarjanje novih proizvodov oz. rekonstrukcija obstoječih, — proučevanje učinkov novih proizvodov v prodaji, — kontrola izvajanja predpisane tehnologije in delovnih metod, — koordinacija z ostalimi org. enotami v zvezi z napredkom poslovanja, — organizacija komisije za ugotavljanje kvalitete izdelkov. Kolegij TOZD 78. člen Posvetovalni organ direktorja je kolegij, ki ga sestavljajo vodilni delavci TOZD in vodje družbenopolitičnih organizacij. Kolegij opravlja naslednje naloge: —. vsklajuje poslovanje TOZD, — pripravlja in izvršuje sklepe delavskega sveta TOZD in svetov DE, piMi pripravlja in daje poročila zboru delovne skupnosti in izvršuje sprejete sklepe, — pripravlja strokovna obvestila — poročila za odločanje organov upravljanja, — redno obvešča delovno skupnost o gospodarskem položaju celotne TOZD ali posameznega njenega dela ter predlaga ukrepe, — predlaga predloge programov, načrtov proizvodnje (dolgoročnih in kratkoročnih), investicijske načrte, predloge za skupno vlaganje, katere dokončno sprejmejo organi upravljanja oz. zbor delovne skupnosti, —. pripravlja predloge delovni skupnosti in organom upravljanja za izboljšanje sistema, delitve dohodka in osebnih dohodkov, predloge ukrepov za izboljšanje poslovanja, — predlaga program sanacije in sa-nac. ukrepov, če nastopijo izjemne težave za realizacijo sprejetega plana in se-zato pričakuje negativni uspeh poslo-- Vanja, — opravlja še druge naloge, določene s splošnimi akti in sklepi organov upravljanja. 79. člen Direktor in vodilni delavci so odgovorni za svoje delo- v skladu z določbami tega statuta in samoupravnega sporazuma o MR delavcev delovnemu kolektivu TOZD. Odgovornost in sposobnost teh delavcev se presoja vsako leto ob sprejemanju zaključnega računa. Odgovornost temelji tudi na opisu delovnih dolžnosti in drugih splošnih aktih in sklepih organov glede na smotre in cilje, ki jih delavski svet postavi posebej ob sprejemanju letnega plana ali ob zasedbi DM za posamezne člane ali za kolegij kot celoto. ■ 80. člen Delavski svet je za svoje delo odgovoren delovni skupnosti. Vodilni delavci in individualni poslovodni organ so za svoje delo odgovorni delavskemu svetu in delovni skupnosti TOZD. - Odbori, komisije in drugi kolektivni organi so za svoje delo odgovom|ydelovni skupnosti oz. samoupravnim organom, od katerih so bili izvoljeni ali imenovani. Posamezni delavec je za svoje delo odgovoren delovni skupnosti TOZD in njenim samoupravnim organom. 81. člen Samoupravni in drugi kolektivni organi so odgovorni, da v mejah svojih pravic in dolžnosti: . — sprejemajo sklepe po vestni in temeljiti presioji vseh okoliščin, ki so- pomembne za sklepe, da upoštevajo mnenje članov delovne skupnosti in da so sprejeti sklepi v skladu z zakonom, statutom in drugimi splošnimi akti, — enako vestno in temeljito izvršujejo sklepe, — zagotovijo nadzorstvo nad izvrševanjem sklepov. 82. člen Člani kolektivnih organov so dolžni zlasti: — seznaniti se z gradivom, ki je pomembno za sprejemanje sklepov, —1 seznaniti se z mnenji članov delovne skupnosti, ki jih je izvolila in o tem poročati na seji organa, IPg! sodelovati na seji pri presoji vseh okoliščin, ki so pomembne za sprejemanje sklepov, — spoštovati disciplino na seji, . — redno in vestno izpolnjevati naloge, ki jih je določil organ, katerega člani so. 83. člen Člani oz. delegati organov upravljanja in drugih ‘kolektivnih organov so osebno in materialno odgovorni za odločitve, ki so jih kljub opozorilu pristojnega strokovnega organa sprejeli izven okvira svojih pooblastil. 84. člen Delavci so odgovorni za pravilno, pravočasno; in smotrno 'izvajanje ciljev TOZD, !DO in SOZD ter konkretnih nalog, ki izhajajo iz splošnega akta o sistemizaciji delovnih mast oziroma njihovih opisov. Delavci, ki ne-izpolnjujejo nalog v smislu prejšnjega odstavka, zlasti pa: 1. ne dosegajo normalnih delovnih uspehov, f: 2. ne izvršujejo pravilno in pravočasno sklepov samoupravnih organov ali nalog, ki jih dobijo od predstavnikov,. 3. ne izpolnjujejo nalog, predvidenih v aktu opisu DM SS o sistemizaciji, 4. so lahko razporejeni na drugo delovno mesto po postopku, predpisanem v sporazumu o MR v združenem delu. 85. člen Delavci na vodilnih in vodstvenih DM so osebno odgovorni za predloge,-ki jih dajejo organom upravljanja in jih morajo podpisati. Predlog, ki ga oblikuje več delavcev, podpišejo tako, da je razvidno, kdo je skupino; vodil, v njej sodeloval in pri katerem delu. Pri teh delavcih se uporabljajo enake sankcije premestitve s tem, da se dodatno oceni še: 1. odgovornost za pripravo predlogov poslovnih odločitev za organe upravljanja, 2. pomanjkljivosti v programiranju in planiranju razvoja, 3. nedosledno izpolnjevanje sklepov samoupravnih organov, že posebej pa kršitve samoupravnih pravic. 86. člen Delavec ni odgovoren za nezadovoljive uspehe, kadar mu zanje ni mogoče pripisati .nestrokovnosti ali krivde, a zlasti ne, kadar niso-bili doseženi uspehi zaradi zunanjih faktorjev, ki jih. ni mogel predvideti. Delavec, ki ne izpolnjuje pogojev DM po 80. in 81. , članu, se- razporedi lina drugo- delovno mesto, če ponujenega delovnega mesta ne sprejme, mu medsebojno .raizmerje preneha po preteku odpovednega, roka. 87. člen Direktor in vodilni delavci TOZD so osebno odgovorni za svoje odločitve in za izvršitev sklepov delavskega sveta ih zbora delavcev, kot tudi za pravočasno in popolno -.obveščanje'' organov upravljanja in delavcev. Za svoje, predloge, ha podlagi ‘katerih sb -bile sprejete odločitve, so materialno odgovorne če nastane škoda, z izvrševanjem odločitev, sprejetih na podlagi prikrivanja' dejstev ali zavestno neresničnega obveščanja organov Upravljanja in delavcev. ; Stopnja njihove odgovornosti je odvisna od njihovega vpliva na sprejem odločitev, . 88. člen Celotni neposredno izvoljeni organ se odpokliče: — kadar ne izvršuje odločitev zbora delavcev ali referenduma, — če ne-poroča, o svojem delu in poslovanju TOZD in v ta namen ne sklicuje zborov delavcev, ^Kk -če ne obravnava na prvi seji predlogov zborov delavcev’, skupine delavcev ali sindikalne organizacije, — če sprejema sklepe, ki so' v nasprotju s politiko NO in TOZD ali vztraja pri nezakonitih sklepih, — če grobo krši samoupravne pravice DO, TOZD ali posameznih delavcev. 89. člen ‘ Delavski svet lahko razreši Vse organe, M jih sam izvo-li ali imenuje. 90. člen Posamezne delegate -neposredno.,, izvotljenega organa lahko odpokliče na predlog organa delovna skupnost, ki ga je delegirala: — če se ne udeležuje sej organa, — če ne vrši pravilno vloge delegata, ki. so rnu- jo delavci z izvolitvijo zaupali, — če je storil kaznivo dejanje v zvezi s svojim delom, — na lastno utemeljeno-zahtevo. 91. člen IJirektor TOZD je lahko razrešen pred potekom časa, za katerega je bil voljen, če: -S s svojim delom huje' prekrši delovno dolžnost ali večkrat prekrši predpise, ki se nanašajo na delo podjetja in. TOZD, — neutemeljeno ne izvršuje Sklepov organov upravljanja ali ravna očitno v nasprotju1 Z njimi, — s svojim- nevestnim in nepravilnim delom prizadene DO, TOZD ali družbeni skupnosti večjo; škodo-, ali je-zaradi njegovega dela postalo izvrševanje obveznosti otežfcočano, — so bili; njegovi predlogi organom upravljanj a neučinkoviti, neustrezni ali škodljivi, — na lastno zahtevo.' 92. člen' V postopku za razrešitev direktorja se smiselno uporabljajo, določbe, ki veljajo za njegovo, izvolitev. Če delavski svet meni, da- so. podani razlogi za razrešitev direktorja, navede v sklepu osnovne razloge ter imenuje 5-čl-ansko strokovno komisijo, sestavljeno iz strokovnjakov pravne, .ekonomske in tehnične stroke, ki naj prouči razloge in predloži dokumentacijo. V tej komisiji so lahko tudi zunanji strokovnjaki. Na. podlagi poročila komisije delavski svet odloči s tajnim glasovanjem'o razrešitvi -direktorja z večino glasov vseh članov. 93. člen Delavec, ki ne ' izpolnjuje delovnih dolžnosti, ki so določene z ustavo, zakonom, samoupravnim sporazumom o združevanju TOZD v podjetje, statutom in drugimi akti, je odgovoren za kršitev delovnih dolžnosti. . Kršitev delovnih dolžnosti in ukrepe 94. člen zanje določa samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih v združenem ' Delavec je odgovoren za škodo-, ki jo delu. povroči delovni skupnosti. VI. OBVEŠČANJE ČLANOV DELOVNE SKUPNOSTI 95. člen Člani delovne skupnosti TOZD imajo pravico biti obveščeni o svojem delu, o poslovanju in upravljanju, zlasti pa o materialnem in finančnem stanju, o izpolnjevanju delovnih načrtov ter o delil samoupravnih organov. Člani delovne skupnosti so' pri tem dolžni' varovati poslovno skrivnost. Hkrati so tudi dolžni obveščati sodelavce in vse pristojne organe o vseh vprašanjih gospodarjenja in poslovanja, tako da s svojimi predlogi pomagajo zagotavljati poslovni uspeh. TOZD in DO. 96. člen Člani delovne skupnosti, in organi lahko v ustmeni ali pismeni obliki zahtevajo informacije, pojasnila in podatke o zadevah, ki jih zanimajo, bodisi od samoupravnih organov ali strok, služb, bodisi od neposrednih vodij. Samoupravni organi s'o dolžni poučiti člane delovne skupnosti, zlasti o poslovanju TOZD in DO ter posameznih organ. enot. Strokovne službe morajo neposredno1 odgovarjati na tista vprašanja, ki zadevajo'njihovo delo in položaj. 97. člen Za Obveščanje delovne skupnosti so odgovorni vsak za svoje področje dela: delavski svet in drugi samoupravni organi, direktor in vodilni delavci. 98. člen Informiranje članov delovne skupnosti in samoupravnih organov mora biti organizirana tako, da se zagotovi pravočasnost, objektivnost, celovitost in razumljivost informacij. 99. člen Za obveščanje članov delovne skupnosti še uporabljajo naslednji načini" oz. sredstva: — seje organov upravljanja, — zbori delavcev, — zbori delovnih skupin, — zapisniki sej in zborov, — objave ha oglasnih deskah, diagrami itd. -7- okrožnice in obvestila, ž&r informator »-Mesnine danes« in druge oblike. 100. člen Kdorkoli seznanja delovni kolektiv, samoupravne organe ali strokovne službe oz. organizatorje ah vodje teh služb, mora biti pri -tem objektiven. Vsako izkrivljanje informacij z namenom kakorkoli škoditi poslovnim uspehom ali zavajati delovno skupnost pri upravljanju, se šteje za hujšo kršitev delovne dolžnosti. Podrobnosti o informiranju delavcev urejuje poseben pravilnik.' 101. člen Kaj se šteje v TOZD za poslovno skrivnost, določa poseben pravilnik. Določbe o - poslovni skrivnosti. se načelno nanašajo le na posredovanje posameznih podatkov zunaj TOZD, ne pa znotraj nje. Član. kolektiva je dolžan varovati poslovno skrivnost tudi po prenehanju medsebojnega razmerja s to TOZD. V pravilniku p čuvanju poslovne 'skrivnosti pa so naštete še druge določbe iz tega področja. VII. NAČRTOVANJE 102. ELen Načrtovanje je osnovni samoupravni instrument, s katerim se uresničuje poslovna politika TOZD in zadovoljuje osebna potreba delavca samoupravi j alca. V TOZD se sestavljajo naslednji načrti: . a) program razvoja, ki se sestavlja praviloma za 5-letno obdobje, b) program razvoja in sanacija varstva pri delu, c) letni gospodarski načrti, č) operativni načrti za krajša poslovna obdobja. Osnove za načrtovanje, so veljavni družbeni dogovori in resolucije o druž-beno-ekonomski politiki, normativi družb. pol. ¿skupnosti, gospodarski instrumenti, splošne in interne uzance ter programi DO in SO. Metodologijo načrtovanja, usklajeva-njajtin oblikovanja predlogov načrtov določa strokovna služba DO. 103. člen Program razvoja izdela TOZD na podlagi analize dosedanjega razvoja analize trga in tržnih pogojev, možnosti nabave surovin in drugih elementov sprejete dolgoročne usmeritve TOZD. Razvojni prograim se izdela po enotni' metodologiji, ki jo' sprejme delavski svet DO. 104. člen Letni '.gospodarski načrt TOZD zajema: 1. načrt nabave — količinski 2. načrt proizvodnje — količinski 3: načrt prodaje — količinski, ločeno za domači trg in izvoz 4. načrt maloprodaje 5. vrednostni načrt 6. načrt investicij iin investicijskega vzdrževanja 7. predračun avtoparka in skupnosti skupnih služb 8. finančni načrt 9. načrt pospeševanja varstva pri delu 10. načrt delovne sile, kadrov in izobraževanja 11. delovni program skupnih služb. Gospodarski načrt se izdela po enotni metodologiji, ki jo sprejme samoupravni organ DO. 105. člen Predloge programov in načrtov izdela pristojna strokovna služba TOZD jih s sklepom določi oz. določi končno besedilo predloga pa jih zbor delavcev TOZD. Predlogi, programov to načrtov TOZD in DO morajo biti v obravnavi najmanj .15 dnj pred njihovim sprejetjem.' 106. člen Programi to .načrti TOZD so sestavni del programov to načrtov DO in SOZD ter se sprejemajo v skladu z določili sporazuma o združevanju v podjetje to določilih statuta DO. 107. člen Po potrditvi letnega gospodarskega načrta sestavi TOZD mesečne ali krajše operativne plane za njegovo izvršitev. 108. člen Izvrševanje letnega gospodarskega načrta spremljajo strokovne službe v TOZD to DO. Računovodska služba TOZD ta analitska služba DO .to;- SOZD dajeta občasna poročila o izvrševanju letnega gospodarskega načrta za org. enote. TOZD in DO ter SOZD. Ta poročila daje ob obravnavi ta sprejemanju vsakokratnega trimesečnega obračuna. 109. člen Če se spremenijo osnove, na katerih je bil izdelan načrt to to ne vpliva na poslovni uspeh, se letni gospodarski načrt spremeni in izpolni po postopku, ki je predpisan za njegov sprejem. Predlog mora vsebovati podrobno analizo vzrokov, ki narekujejo spremembe in'temeljito obrazložitev. O spremembah in dopolnitvah ne odloča delavski svet' TOZD. 110. člen Za Trajno opravljanje svoje dejavnosti pridobiva TOZD potrebna sredstva: . — z izločanjem dela dohodka v sklade TOZD, - — z'najemanjem bančnih kreditov in drugimi kreditnimi posli, — s pridobivanjem sredstev domačih in tujih vlagateljev, — z drugimi dohodki. 111. člen Sredstva, ki jih TOZD pridobi s svojim poslovanjem, s krediti ali iz drugih zakonitih virov, mora delovna skupnost upravljati s skrbnostjo dobrega gospodarja in jih smotrno uporabljati, da se doseže čimvečji učinek za TOZD in DO. 112. člen Sredstva TOZD so: — osnovna sredstva sglp- obratna sredstva — rezervna sredstva — sredstva skupne porabe. 113. člen TOZD samostojno deli dohodek v skladu z zakonom, samoupravnim sporazumom o združevanju v podjetje in drugimi splošnimi akti TOZD in DO. 114. člen TOZD razporedi dohodek v sklade s samoupravnim sporazumom o združevanju, p «pokritju zakonskih, pogodbenih in drtugih obveznosti ter osebnih dohodkov delavcey v sklade TOZD Skladi TOZD so: — poslovni sklad, — rezervni sklad, — sklad skupne porabe. 115. člen Zaradi uresničevanja skupnih ciljev TOZD, ki so v sestavu DO, združuje TOZD na podlagi 'samoupravnega sporazuma o združevanju in letnega gospodarskega načrta del sredstev skladov za: — obratna sredstva, — obvezni rezervni sklad, - — sanacije oziroma pokrivanje izgub, — izobraževanje, ' — nakup, izgradnjo in vzdrževanje skupnih rekreacijskih objektov, ^.l-^Cza propagando in raziskavo pri pospeševanju varstva pri delu, M je skupnega pomena. . Ostanek sredstev skladov porabi TOZD v skladu z njihovim namenom, 116. člen, Sredstva rezervnega sklada se uporabljajo: 1. za nadomeščanje vrednosti osnovnih in obratnih sredstev v primerih, ki so določeni s splošnimi predpisi, 2. za izplačilo OD, če na žiro računu ni dovolj razpoložljivih sredstev, 3; za vlaganje v poslovni sklad in sklad skupne porabe, 4. za ■ financiranje poslov s področja narodne obrambe, če jih ni mogoče financirati iz drugih sredstev. O uporabi sredstev iz rezervnega sklada odloča delavski 'Svet TOZD. 117. člen Sredstva skupne porabe so stvari.'in denarna sredstva, namenjena za : llfejj samostojne ali skupne naložbe z drugimi TOZD, delovnimi in družbenimi organizacijami v sredstva skupne porabe kot so: stanovanjske zgradbe, otroški vrtci, delavske restavracije in drugi objekti družbenega standarda, — tekoče in investicijsko vzdrževanje teh sredstev, — zavarovanje sredstev skupne porabe in druge stroške s tem v zvezi, —, nakup stanovanj, — dajanje posojil delavcem, ki gradijo lastne' stanovanjske hiše ali stanovanja, — neobvezne zdravstvene preglede delavcev, v—■- pomoč obolelim delavcem (npr. izboljšanje prehrane) na priporočilo zdravstvene službe, ^^Spogrebne stroške delavcev, ki so izgubili življenje na delu ali v zvezi z delom, — stroške šolanja otrok umrlih delavcev^ fiffifc-darila otrokom delavcev, otroškim vrtcem, šolam ob ustreznih praznovanjih, S||l|lSpodpare.' tistim, ki so jih. prizadele elementarne nesreče, -■H- 'dotacije krajevnim skupnostim in družbenopolitičnim organizacijam, — izobraževanje delavčev TOZD, —- podpore socialno šibkim delavcem, kulturno-prosvetne prireditve in rekreacijo delavcev -in članov raznih družbenih organizacij in društev,. — za Skupne izlete, oglede; , ekskurzije članov delovne skupnosti. O uporabi sredstev skupne porabe odloča delavski svet TOZD. 118. člen Sredstva, ki jih TOZD v škladu z merili o delitvi dohodka ne uporabi, jih razporedi kot razpoložljiva sredstva za namen, določen s samoupravnim sporazumom o združevanju v DO. 119. člen TOZD lahko v skladu s S-S o združevanju združuje svoja sredstva z 'drugimi organizacijami združenega dela. 120. člen Delavci TOZD delijo osebni dohodek po osnovah in merilih, hi jih določa SS o razporejanju dohodka in delitvi osebnega dohodka. Merila za delitev' OD morajo biti skladna tuidi s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom 6 delitvi dohodka in osebnih dohodkov, za panogo, v SRS, ki smo jih podpisali. - IX. MEDSEBOJNA RAZMERJA V ZDRUŽENEM DELU 1.Pravice in dolžnosti iz medsebojnih razmerij v združenem delu 121. člen Pravice in dolžnosti iz medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu ureja poseben samoupravni sporazumi o medsebojnih razmerjih- delavcev v združenem delu. 122: člen Medsebojna razmerja delavcev v združenem delu temeljijo na-načelu solidarnosti. . Načelo solidarnosti uresničujejo TOZD zlasti pri: . — delitve- OD, tudi tistim delavcem 'TOZD, ki iz upravičenih razlogov ne ustvarjajo dovolj sredstev, ^^Szagotavljanju enakih pogojev družbenega standarda vseh delavcev v TOZD, — uresničevanju pravic iz minulega dela delavcev TOZD, i)?;;e- določanje večjega osebnega dohodka starejšim delavcem, če ne morejo več dosegati norme, ^^^prekvalifikacijah in strokovnem izpopolnjevanju delavcev. 2. Socialna varnost in minulo delo 123. člen , Minulopleloi uveljavljajo delavci v delovni skupnosti zlasti s sistemom razporejanja dohodka, in delitve osebnih dohodkov, kar je predmet posebnega samoupravnega sporazuma. 124, člen Iz minulega dela imajo delavci pravico in dolžnost do stalnega izobraževanja; s čemer se zagotavlja usposobljenost delavcev za delo ob tehničnem in splošnem družbenem napredku. - Izobraževanje mora biti ob enakih pogojih dostopno vsem delavcem. S samoupravnim sporazumom o- MR se ureja sistem izobraževanja, pri čemer se določijo oblike internega izobraževanja, izobraževanja v zunanjih ustanovah, štipendiranje, pravice delavcev za čas, ko se izobražujejo, pridobivanje internih kvalifikacij in preizkušanje znanja. 125. člen Delavci združujejo namenska sredstva in sredstva skupne porabe, da bi zagotovili pogoje za gradnjo oziroma nakup stanovanj ter kreditiranje ena tem področju. Delavci imajoi pod enakimi pogoji enako pravico db stanovanja oz. do dodelitve ustreznega posojila. • Določila v zvezi s stanovanjsko. problematiko urejuje samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih v združenem delu. 126. člen Delavski svet posebej, določa finančna in druga sredstva v skladu s SS panoge SRS za rekreacijo delavcev. V ta namen lahko tudi združuje sredstva z drugimi organizacijami združenega dela ali ustreznimi društvi. 127. člen Pri delitvi dohodka se del sredstev izloči po načelih vzajemnosti in solidarnosti za pomoč organizacij om združenega dela, ki zaidejo v izjemne ekonomske težave, in -to za sanacijo in za zaposlovanje ter prekvalifikacijo in za uveljavljanje drugih pravic delavcev, kadar Bi zaradi tehnoloških 'in drugih razlogov prenehala potreba za njihovim delom, bodisi v lastni DO, bodisi v drugih organizacijah združenega dela. 128. člen Organi upravljanja so dolžni posvetiti posebno pozornost delovnim in vojaškim invalidom, udeležencem NOB in otrokom delavcev, ki so izgubili življenje na delu ali v zveži z delom za TOZD. Pri podeljevanju štipendij imajo ob enako' izpolnjenih drugih, pogojih prednost otroci članov delovne skupnosti. 3. .Varstvo pri delu 129. člen Varstvo pri delu obsega ukrepe in izvajanje varstvenih predpisov in sredstev za varnejše delovne razmere, ki naj se zagotavljajo si .sodobnimi tehničnimi, tehnološkimi, organizacijskimi, zdravstvenimi, socialnimi In drugimi ukrepi. 130. člen Za doseganje zahtev varstva delavcev pri delu so pristojni delavci tehnoloških, organizacijskih in splošnih kadrovskih služb, dolžni teamsko sodelovati s službo varstva pri delu pri TOZD in DO. 131. člen Splošno o varstvu ureja še samoupravni sporazum, o medsebojnih razmerjih v združenem delu. Posebne zahteve varstva pri delu za dejavnost TOZD, pa nadrobneje ureja pravilnik varstva pri delu, metodologija o uvajanju novih delavcev v delo ter drugi predpisi in samoupravni' sklepi iz področja tvarine varstva,' 4. Ljudska obramba 132. člen TOZD ima svoj 9-članski odbor za ljudsko obrambo, ki ga na predlog družbenopolitičnih organizacij imenuje DS. 133. člen Odbor ima nalogo pripraviti načrte pripravljenosti, načrte.za prehod na vojno proizvodnjo in izdelati načrte za vojf* no proizvodnjo', postaviti za vojno proizvodnjo primemo sistemizacijo in skupaj z vojnim odsekom odrediti zasedbo, delovnih mest, skladno s fluktuacijo delavcev -dopolnjevati sezname in občasno prevar j ati pripravi j enost. 134. člen Obramba domovine je neodtujljiva pravica in naijvišja dolžnost vsakega člana delovne skupnosti. ' 135. člen Temeljne pravice in dolžnosti delavcev v zveži z ljudsko obrambo urejajo zakoniti predpisi, ta statut, nadrobno pa poseben pravilnik. 436. člen TOZD vsklajuje svoje naloge in prizadevanja s tega področja z OZD, oto sodelovanju s pristojnimi organi družbet-nopoMtičnih teritorialnih skupnosti in sklepi odbora za ljudsko obrambo DO. 5. Civilna zaščita 137. člen TOZD ima organiziran- 5-članski štab civilne zaščite, ki ga sestavljajo poleg predsednika štaba še vodje posameznih ■ekip. Civilno zaščito organizira TOZD za obrambo proti elementarnim nezgodam in drugemu uničevanju premoženja in obvarovanju ljudi. 138. člen ' Podrobnejša • določila 0' delu, dolžnostih, .materialni' oskrbi in urjenju ekip in posameznih članov civilne zaščite odreja načrt civilne zaščite TOZD in vsakoletni načrt izobraževanj a. 139. člen Štab civilne zaščite je zlasti dolžan popolnjevati sistemizacijo v ekipah civilne zaščite, skrbeti za čimboljšo opremljenost in izurjenost članstva." ■ 6. Družbena samozaščita 140. člen Za izvajanje nalog v TOZD na področju družbene samozaščite imenuje delavski svet komisijo, za družbeno samozaščito. Komisija šteje 3—5 članov. Mandatna, doba je 2.leti. Komisija ima predvsem naslednje naloge: ‘— da obravnava sistem zavarovanja sredstev (premoženja) TOZD (čuvaji, vratarji, hišniki) itd., — zaznava in obravnava vse pojave nezadovoljitve, . materialnega okoriščanja, sovražne dejavnosti proti družbenopolitični ureditvi in samoupravljanju in kratenje samoupravnih pravic, — kontrolira izvajanje samoupravnih splošnih-: aktov, ki urejajo, poslovno skrivnost, postopek s tujci, zavarovanje premoženja in .obveščanje. Za člane te komisije so lahko imenovani politično in moralno neoporečni delavci. 141. člen Družbena samozaščita pravic delavcev, sistema samoupravljanja in družbene lastnine se izvaja v-TOZD s sistemom ukrepov in aktivnosti, ki jih za člane delovne skupnosti ureja pravilnik o zavarovanju, pravilnik o poslovni skrivnosti in drugi samoupravni akti, vse s ciljem, da bi preprečili: —.ogrožanje ustavne'ureditve, teritorialno nedotakljivost, neodvisnost in obrambno sposobnost države,. — -izpodkopavanje oblasti delavskega razreda in kršenje njihovih pravic samoupravljanja, — ogrožanje ekonomske osnove naše družbe to je družbeno in zasebno premoženje, — razbijanje bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, — kratenje samoupravnih pravic, ter svoboščin delavcev, socialistične morale in drugih priznanih vrednosti naše družbe: 142. člen Za preprečitev družbeno negativnih vplivov in dejanj'so vodilni in vodstveni delavci v TOZD odgovorni, poleg poslovnega uspeha, tudi za zadovoljivo politično stanje in tovariško vzdušje. Ob pojavil nezadovoljstva, vznemirljivih, sovražnih in drugih alarmantnih vesti, so dolžni dati pobudo za razpravo in ukrepanje na pristojnem organu upravljanja. 143. člen .Samoupravni organi, ko zaznajo oziroma, ko jim odgovorni delavci poročajo :o negativnih pojavih iz prejšnjega člena, marajo obravnavati" in ugotoviti njihov izvor ter izreči politično ceno in kritiko ter določiti ukrepe za preprečitev negativnih vplivov. 144. člen Na delavna mesta poslovodnih, vodilnih An. vodstvenih delavcev, ki so v splošnem aktu določeni za stike s tujci, se bodo imenovalo, le osebe, ki so moralno politično neoporečne, da niso bile kaznovane za kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo, zoper človečnost in mednarodno. pravo, zoper „oborožene osebe, zoper uradno d-olžnost in kazniva dejanja zoper'družbeno in zasebno premoženje. . 145. ' člen . S; posebnimi, splošnimi aitoia se posebej določajo ukrepi za zaščito poslovne in državne skrivnosti, potovanje v inozemstvo in stiki s tujci, način zavarovanja premoženja, o obveščanju in o organiziranju, uresničevanju in. delu samoupravne delavske kontrole. 146. člen Vsak delavec v TOZD, ki meni, da je bila kršena njegova pravica iz združenega dela, ima pravico, da zahteva zaščito svojih samoupravnih pravic. Svojo pravico uveljavlja v skladu z določili samoupravnega sporazuma , o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem; delu. X. DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE 147. člen Družbenopolitične organizacije: 'sindikat, zveza komunistov In zveza mladine dedujejo v podjetju samostojno, skladno s svojimi delovnimi programi, s svojimi ptavili in statuti. >.¿148. Člen TOZD omogoča in podpira delovanje političnih organizacij skladna z njihovimi statuti in praVi'li tako, da se njihova funkcija' uresničuje v sistemu samoupravljanja v delovni organizaciji, zlasti v naslednjem: , . 1. da .skupno s .pristojnimi samoupravnimi organi ali samostojno sklicuje sestanke delovne skupnosti ali svojega članstva, da razpravljajo o vprašanjih, ki zadevajo koristi posameznikov ali delovne skupnosti," 2. da dajejo- svoje predloge ob sprejemanju ali za spreminjanje samoupravnih’sporazumov, statuta in drugih splošnih aktov, o katerih morajo razpravljati samoupravni organi, . 3. da predlagajo kanidiidajte za volitve članov samoupravnih organov v TOZD jri v DO, 4. da pred odločitvijo na samoupravnih organih obravnavajo vse tiste programe, ki zadevajo neposredno interese članov delovne skupnosti TOZD, 5. da predlagajo in zahtevajo- izvedbo referenduma o vprašanjih, ki jih določa statut, 6. da zahtevajo odpoklic posameznih člano-v ali kolektivnih samoupravnih organov v TOZD ali v DO. 149. člen -Samoupravni organi obveščajo vodstva družbenopohti-čnih organizacij o sejah organo-v ter jim s pošiljanjem materialov omogočajo- sodelovanje a izvrševanju sklepov, dolžni pa. so- pismeno odgovarjati na njihove predloge in vprašanja.;.,;, 150. člen TOZD omogoča delovanje družbenopolitičnih organizacij s tem, da: 1. zagotavlja ustrezne prostore za: sestanke, 2. zagotavlja materialna, sredstva za dodatno aktivnost, - .3. dopuščajo sklic; sestankov družbenopolitičnih organizacij med rednim delovnim časom, p čemer odloča na predlog vodstva DP O direktor TOZD in nosi odgovornost za morebitne posledice, če zavrne sklic sestanka. Direktor TOZD je dolžan, da o takem dogovoru o-bvesti vodilne delavce. . 4. predsedniku ÓOS, sekretarju'OOZK, predsednikom OOZSMS priznajo nado- mastilo OD za normalne organizacijske potrebe,, ko zaradi opravljanja svoje funkcije zapustijo svoje delovno mesto, seveda po predhodni odobritvi pristojnega vodstvenega delavca, 5. omogočajo članom delovne skupnosti, ki so izvoljeni delegati v organih na ravni občine, republike ali zveze, da se lahko udeležujejo uradno sklicanih sej. 151. člen Sestanki med. delovnim časom ne smejo povzročati zaostankov pri izvajanju proizvodnih in 'poslovnih nalog. ’ 152. člen Če ' član delovne skupnosti potuje po nalogih družbenopolitični h organizaci j kot njihov predstavnik, Se mu stroški potovanja povrnejo v breme TOZD. 153. člen , Z letnim programom za izobraževanje zagotavlja TOZD sredstva za družbenopolitično izobraževanje svojih članov in članov samoupravnih organov TOZD. 154. člen Sindikalna organizacija DO ščiti in zastopa svoje člane v delovnih sporih. XI. DELEGATSKA RAZMERJA 155. člen Člani delovne skupnosti TOZD sodelujejo po'izvoljenih delegatih v zboru združenega dela, družbenopolitičnih skupnosti in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti zato, da usklajuje-jo"svoje in splošne družbene interese in tako uveljavljajo neodtujljivo pravico do samoupravljanja. 156. člen Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela skupščine občine Celje izvolijo člani delovne skiupnošti posebno delegacijo.. Število delegatov se določi ob volitvah v skladu z odlokom občinske skupščine. ‘ 157. člen Za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnostih, ki enakopravno Sodelujejo s pristojnimi zbori družbenopohtianih skupnosti, izvolijo člani delovne Skupnosti splošno delegacijo. Splošna delegacija šteje 10—20 članov. 158. člen Za člana delegacije je lahko izvoljen vsak član delovne Skupnosti, razen delavci na delovnem mestu individualnega poslovodnega organa. 159. člen Delavci vodijo člane svoje delegacije neposredn o in s taj nim'glasovanjem.. Za člana delegacije je izvoljen delegat, ki dobi večino glasov vseh članov delovne skupnosti. Če je na kandidatni listi več kandida-. tov, kot je treba izvoliti članov delegacije-^ sp 'izvoljeni tisti kandidati, ki so dobili več glasov. 160. člen Mandat članov delegacije traja štiri leta. Nihče ne more biti izvoljen za elana delegacije v-eč kot dvakrat zaporedoma. Kandidiranje za člana delegacije se izvede po določilih, zakona o- izvolitvi delegacij in kandidiranju' kandidatov družbenopolitične skupnosti in volilnem pravilniku SZDL - in zveze sindikatov. =. 161. Člen . Splošna delegacija delegira delegate v skupščine naslednjih samoupravnih interesnih skupnosti: 1. samoupravna interesna skupnost za vzgojo in izobraževanje, 2. samoupravna interesna skupnost za Zdravstvo' 3. samuopravna interesna skupnost za kulturo, ■ 4. samoupravna raziskovalna skupnost, - 5. samoupravna interesna skupnost otroškega varstva, 6. samoupravna interesna skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, - 7. samoupravna interesna skupnost zaposlovanja, 8. samoupravna interesna skupnost socialnega skrbstva, 9. samoupravna interesna skupnost za telesno kulturo. 162. člen Izvoljene delegacije se po izvolitvi, konstituirajo ter izvolijo vodjo delegacije in njegovega namestnika' Vodja delegacije sprejema gradivo in sklicuje seje, podpisuj e pooblastila delegatom, M jih pošilja na seje skupščine posamezne samoupravne interesne skupnosti,. skrbi da je delegacija stalno povezana z organi upravljanja in s člani TOZD, ki so jo izvolili. 163. člen Člani delegacije morajo biti stalno povezani z delovnimi ljudmi TOZD, ki so jih delegirali. Delegacija mora predložiti vsa pomembnejša vprašanja v obravnavo delavskemu svetu TOZD, preden so obravnavana na skupščini SIS. DS zavzame stališče k takšnim vprašanjem in seznani o tem delegacijo. V primeru, če pride med delegacijo in delavskim svetom do nesoglasja glede pomembnejšega vprašanja, uskladijo stališča na skupnem sestanku družbenopolitične organizacije TOZD (odbor sindikata in OOZK). 164. člen Člani delegacije so se dolžni redno udeleževati sej delegacije, se seznanjati z gradivom, sprejeti stališča in udeleževati se zborov skupščin, za katere so določeni na seji delegacije. O svojem delu mora delegacija redno poročati na seji DS, občasno pa na zboru delavcev. 165. člen Posamezni člani delegacije ali celotna delegacija je lahko odpoklicana, če se redno pred vsako sejo zbora posamezne skupščine SIS, na katero mora poslati delegata, ne sestane ali ne sprejme svojega stališča, o tem ne informira DS TOZD ali na zboru delavcev, ali če ne upošteva sprejetih stališč na seji delegacij oz. sporazumno sprejetih stališč z delavskim svetom TOZD. - Odpoklic se vrši po postopku, ki velja za izvolitev. 166. člen Za delegiranje delegatov v SIS na področju gospodarstva in drugih raznih gospodarskih združenj (železniški in luški promet, vodna skupnost, cestni promet, gospodarska zbornica, kmetijsko združenje, SIS za stanovanje, elektro gospodarstvo, nafto m plin, komunalno gospodarstvo itd.), v katere se TOZD vključuje na podlagi sklenjenih SS, izvaja nalogo delegacije DS TOZD. Po sklenitvi SS. o Vključitvi v SIS ali članstvu v raznih združenjih DS imenuje stalnega delegata, ldhko pa za posamezne seje sproti imenuje drugega delegata. Za način dela delegatov in za njihovo odgovornost veljajo analogno določila, kot za člane splošnih delegacij. XII. POSTOPEK ZA SPREJEM SAMOUPRAVNIH AKTOV 167. člen . in ga s pripombami posredujejo delav- Osnutek statuta in drugih splošnih ak- skemu svetu, tov izdela strokovna služba DO ali v so- delovanju s predstavniki TOZD. c-*-en Osnutek statuta in drugih splošnih Predlog statuta in drugih splošnih aktov obravnavajo najprej organi DPO aktov določi DS tako, da upošteva pri- pombe organov DPO, vnese svoje morebitne pripombe in ga kot svoj predlog predloži delavni skupnosti v javno razpravo. 169. člen Predlog statuta in samoupravne 'spo-razume sprejme zbor delavcev po 15-dnevni javni razpravi in ga vrne DS v razglasitev. Druge splošne akte sprejme DS TOZD po predhodni javni razpravi, ki traja najmanj 15 dni,- 170. člen Statut ali drugi splošni akti stopijo v veljavo na dan razglasitve, to je tedaj, ko DS po opravljeni javni obravnavi in Sklepanju na zborih kolektiva ugotovi, XIII. PREHODNE IN 173. člen Obvezno razlago statuta daje delavski svet TOZD. 174. člen • Ta statut stopi v veljavo na dan, ko da ¡se je zanj izreklo nad polovico delavcev TOZD. 171. člen .Predlog SS o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu določi DS TOZD potem, ko' so ga obravnavali organi DPO in člani delovne skupnosti.' SS o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu je sklenjen, ko ga podpišeta 2/3 vseh delavcev v TOZD. 172. člen Za spremembe in dopolnitve statuta, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov TOZD velja enak postopek kakor za njihov sprejem. KONČNE DOLOČBE DS s sklepom ugotovi, da se je zanj izrekla večina delavcev TOZD. Predsednik DS TOZD Hren Alojz