DRŽAVNA V KRANJU X (JUGOSLAVIJA, DRAVSKA BANOVINA) IZDALO IN ZALOZILO RAVNATELJSTVO DRŽAVNE TEKSTILNE ŠOLE V KRANJU DRŽAVNA TEKSTILNA ŠOLA V KRANJU (JUGOSLAVIJA, DRAVSKA BANOVINA) 5. IZVESTJE 1935 IZDALO IN ZAL02IL0 RAVNATELJSTVO DRŽAVNE TEKSTILNE ŠOLE V KRANJU Poročilo sestavil Ing. Mlakar Jakob VSEBINA (v smislu odloka Ministrstva trgovine io industr. i. Br. 7026 N z dne 24.11.1933) II. Zgodovina in današnja organizacija šole..........................6 VII. Poročilo o stanju učnih prostorov in ostalih učnih prip. 11 VIII. Poročilo o delovanju šol. fonda in dijaških društev . . 12 IX. Poročilo o ekskurzijah v šol. letu 1933/34 ................. 13 X. Poročilo o izvršeni počitniški praksi dijakov.............14 XI. Poročilo o zdravst. stanju učencev in učnih prostorov . 15 XII. Poročilo o šolski razstavi................................16 XIII. Klasifikacija učencev.............................................16 XIV. Večerni tečaji.....................................................18 XV. Praktični tečaji iz tkalstva.......................................19 XVI. Naredba o začetku novega šolskega leta.............................20 I. Govori na šolskih proslavah Stran 3 III. Učni načrt.................. IV. Pregled učnega osobja V. Šolski letopis . . . . VI. Seznam učne literature 8 9 10 11 Govori na šolskih proslavah ]osip Juraj Strosmajer (govor dijaka II. let. Blau a Stjepana na Štrosmajerjevi proslavi) Nije mi cilj, da vam nešto novoga kažem o biskupu Josipu Juraju Štrosmajeru, jer mislim, da je njegov rad in značaj sva-kome od nas dobro poznal. Htio bi vas samo malo posjetiti na ovoga čovjeka, čije je geslo bilo: „Sve za vjeru i domovinu“ i koji se je kroz cijeli svoj život borio za slobodu Slavena u bivšoj Ausiro-Ugarskoj monarhiji. Rodio se je u Osijeku 4. februara 1815. god. od roditelja po-rijeklom Austrijanaca, koji su se tekom vremena hrvatizirali. Več kao mlad dječak mnogo čita i to najrade Vukove narodne pjesme. Utjecaj Vuka Karadiča u njegovom životu čemo još više puta opaziti. Sa 10 godina stupi u osječku gimnaziju, a kasnije prelazi u dakovačko sjemenište. Odavle ga kao najboljeg daka šalju u Budimpeštu, gdje svrši sjemenište i god. 1834. položi doktorat filozofije. 1838. godine postade kapelan u Petrovaradinu, odavde se vrati u Beč i položivši doktorat teologije, postane dvorski kapelan a kasnije i direktor sjemeništa u Beču. Tu pod uplivom Palackoga, znanog češkog historičara, piše političke članke i primi ideju o federativnom uredaju monarhije. God. 1849. bude izabran za profesora sveučilišta u Beču, a iste godine bijaše imenovan za biskupa u Bakovu. Strosmajer primi službu, misleči, da če na ovaj način moči da politički radi, ali istih godina nastupi apsolutizam i tako mu za ono vrijeme one-moguči svaki politički rad. Po padu apsolutizma dode Strosmajer u državno viječe, tu zahtijeve, da se u Hrvatskoj uvede hrvatski kao službeni jezik i da se Dalmacija ujedini sa Hrvatskom i Slavonijom. Tome se najviše protivi Borelli, dalmatinski Talijan, Ipak kao posljedica ovoga govora javlja se u Dalmaciji hrvatska narodna stranka. Prvi sukob sa Madarima dolazi onda, kada je u pitanju stanje Slovaka i Rumuna i s time počinje njegov stalni sukob sa Madarima. 1861. godine bude imenovan velikim županom virovitičke županije, no on, ne slažeči se sa centralističkim težnjama vlade, dao je ostavku na to mjesto. Izabran je u deputeciju caru, koja od istog traži združenje Hrvatske i Slavonije sa Dalmacijom, Bokom Kotorskom i Kvarnerskim otocima u slobodnu Hrvatsku u okviru monarhije, ali neodvisnu od Madarske i Austrije. Poziva se na pragmatičnu sankciju i na ugovor od 1572, god., na osnovu kojeg ima Hrvatska pravo na državnu samostalnost. Kada se mu to nista ne priznaje, on ostavi sabor god. 1861. Madarska iste godine ponudi zbliženje, a on odbije lo. U Beču su ga medutim smatrali, da je potkupljen od Madara, u Pesti da je Austrofil, a i sami su ga Hrvati sumnjičili, da ih vodi u ruke centralizmu. God. 1865. zove ga car u Beč. Ovdje ga htjedoše pridobiti za austrofilsku politiku, no on ostade vjeran svojim idejama, preporuči kralju, da ukine centralizam i uredi državu federalistički, što je jedini način, (Ja se može upravljati državom, izšarenom sa toliko raznih naroda kao što je Austro-Ugarska. Protivi se u svome govoru, održanom u saboru, da Hrvatska vodi kake pregovore sa vladom, dok se ne riješi odnos izmedu Hrvatske i Madarske. ]er se protivi učestvovanju Hrvata kod krunisanja Franje Josipa, car ga pozove opet u Beč i mu naredi, ili da brani madarski program ili da ne ide u sabor. Nato on odpu-tuje u Paris. Na molbu svojih prijatelja dade se izabrati u deputaciju za reviziju nagodbe. Ova deputacija je imala program, da traži potpunu autonomiju domače vlade, medutim i nezavisnost hrvatskog bana od madarskog ministarskog predsjednika. Opet se vrati u sabor, gdje je zadnji put govorio 22. augusta 1872. god. o smrti pjesnika Petra Preradoviča. U reviziji nagodbe su Hrvati uvijek više i više popustili, zato ostavi on sabor i povlači se iz javnog poliličkog življenja. Bio je član nezavisne narodne stranke sve do svoje smrti. Posljednji njegov govor je održao na kato-ličkom kongresu u Zagrebu god. 1900. Pregledavši ukratko njegov politički život, moramo još veču pažnju obratiti na njegov rad na kulturnom polju. Jer šta je on zapravo bio, da li političar ili sveštenik? On sam kaže ovako: »Smatram najbitnijom zadatkom moga biskupskoga zvanja to, da propagiram jedinstvo u crkvi medu Slavenima. Ujedinjeno Sla-venstvo u crkvi sjedinilo bi se brzo u duhu i ljubavi.“ Za njega riječ „jugoslavenski“ več onda ima svoj potpuni današnji značaj, za njega je to značilo ime, pod ko om se neka okupe svi djelovi našega naroda na prosvjetnom polju. Sav njegov rad ima jugo-slavensko obilježje. On je znao, da se diferencijacima poveča jakost Austrije i slabe Slaveni, zato je uvijek istaknuo ono, što dijelove našega naroda ujedinjuje i jača. God. 1860. daje dar od 50.000 forinti za osnivanje Akademije. Sabor primi pravila Akademije, no u dvorski kancelariji namjerno stoje pravila nesankcijonirana, dok na intervenciju Strosmajera konačno god. 1867 su potvrdene od cara. Iste se godine otvori akademija sa sijajnim govorom Strosmajera. Kao znak jedinstva svih južnoslavenskih plemena, akademija dobije ime „Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti“. Godine 1861. govori u saboru o potrebi jugoslavenskog univerziteta u Zagrebu. Sabor opet primi, ali u Beču se je s time dugo otezalo. Uzalud je iiitervenirao on sam, riješenje nije došlo. Konačno god. 1874. otvori se prvo jugoslavensko sveuči-lište u Zagrebu. On je več od god. 1859. sastavljao zbirku slika. Imao je 113 slika slavnih slikara iz raznih doba i škola. 1884. god. pokloni ovu zbirku slika akademiji, koja se danas zove: Stros-majeröva galerija slike. 1865. god. pomogne osnivati štampariju u Cetinju. 12. januara 1866. god. črnogorski mu knez Nikola po-dijeli Danijelov red, najviše odlikovanje tadanje Crnegore, kao znak priznanja za širenje jugoslavenske i panslavističke ideje. Koliko je on bio za zbližanje Srba sa Hrvatima, je razvidno i iz toga, da je sedam puta bio u Srbiji i u posebnoj okružnici je preporučio Vukov rij e čnik. Pomagao je Maticu Srpsku i Slovensku. Borio se je kod pape za slavensko bogoslužje. Kao „most k jedinstvu“ je često puta nazvao slavensko bogoslužje. Htio je, da se katolička crkva izmiri sa istočnom. Propagirao je, da se Rusija približi Vatikanu, da bi tako došlo do sporazuma iz medu Rusije i Poljske. Jer je više puta javno isticao svoje simpatije prema Rusiji, bijaše ukoren od cara Fr. Josipa. 1870. godine prisustvovao je crkvenom koncilu u Rimu, gdje je dosao u sukob sa ostalima učesnicima, a konačno je u govoru, koji je trajao 2l/2 sata, ostro napao papin infalibilitet. Nato je odmah ostavio Rim, a u Zagrebu bude očekivan od oduševljenog naroda. 1900. godine sla'io je petdeset-godišnjicu svoga biskupovanja, na koju su proslavu otposlali svoje predstavnike svi s'avenski narodi. Umre 8. aprila 1905. u Dakovu, gdje je i pokopan. Njegov značaj je ogroman. Moramo uzeti u obzir, da je u ono vrijeme bilo gradanstvo pod njemačkom, a plemstvo optt pod madarskim uplivom. Madarski i njemački jezik bili su službeni jezici, gradanslvo i plemstvo smatralo je hrvatski jezik jezikom priprostog ljudstva. Skole su bile takoder madarske. Ovaj je put b:o siguren do madarizacije. Piedvideči posljedice ove politike, digne se protiv toga Strosmajer i uspije mu, da se hrv&tski jezik uvede kao službeni jezik u Hrvatskoj. U ovo se vrijeme pokve ljudi, koji gledaju u Rusiju kao jedinu svijetlu tcčku, da če se Rusija razračunati sa Austrijom i tako osloboditi Slovane u Austriji. Dižu se Srbi u Vojvodini i Slavoniji te htje-doše se ujedinili sa srpskom kneževinom. Do velikog jugosla-venskog akta je došlo tek god. 1870. u ljubljani, kuda su svi jugoslavenski narodi otposlali svoje delegate, Hrvati sa Strosma-jerom na čelu, i izjasnili su se za potpuno jedinstvo tako na poliličkom kao i na kulturnem polju. Šteta što on nije doživio plodove svoga rada, jer istom 13 godina iza njegove smrti su se izpunile njegove želje, da se oslobodi i ujedini narod jugo-slaven-iki. Zahvalan mu narod podiže spomenik u Dakovom, ali najlepši i najtrajniji spe menik živi u srcu svakoga člana našega naroda, zahvaleči mu tako njegove velike zasluge za oslobcdenje i ujedinjenje Jugoslavije. Slava mu! Zgodovina in današnja organizacija šole 1. Ustanovitev tekstilne šole v Kranju Z razvojem tekstilne industrije v Dravski banovini je postalo aktualno tudi vprašanje o vzgoji strokovno izšolanega domačega naraščaja. Zavedajoč se važnosti tega vprašanja, je kranjski mestni občinski odbor že leta 1925. začel akcijo o ustanovitvi tekstilne šole v Kranju. Uspeh te akcije je bil ta, da je „Mestna hranilnica“ zgradila današnjo stavbo tekstilne šole. Dokončni uspeh pa je onemogočilo finančno vprašanje. Že je izgledalo, da ne bo mogoče realizirati započete akcije, dokler se ni za šolo začela zanimati tudi tedanja ljubljanska samouprava, ki je 3. IV. 1929. sklicala anketo o tem vprašanju. Ljubljanska samouprava je imela trdno voljo ustanoviti v Kranju tekstilno šolo že do septembra 1930. Po likvidaciji oblastne samouprave pa je stopila na čelo akcije kr. banska uprava dravske banovine. Dosegla se je ugodna rešitev prošnje kranjske mestne občine na ministrstvo trgovine in industrije. Z odlokom I. Br. 4632/VII. 929. z dne 14. maja 1930. je bila v Kranju ustanovljena „DRŽAVNA TEKSTILNA ŠOLA V KRANJU”. Po tem akiu ministrstva za Irgovino in industrijo je kr. ban. uprava drav-ke banovine imenovala „Pripravljalni odbor za ustanovitev tekstilne šole v Kranju", ki se je v smislu ra piša Ministrstva trgovine in industiije z dne 26 XII. 1933 I Br. 46832/N preosnoval v šolski odbor. Z lastnico poslopja, Mesino hranilnico, se je sklenila najemninska pogodba. Najemnino plačujeta začasno v enakih zneskih kr. banska uprava v Ljubljani in kranjska mestna občina. Banska uprava je „Pripravljalnemu odboru“ nakazala znesek Din 100.000'— za najpotrebnejšo opremo in izdala nalog za nakup strojev. S tem je bila šola ustanovljena, najpotre bnejše opremljena in 10. septembra 1930. so se vršili izpiti prvih kandidatov za sprejem v I. letnik. 2. Sedanja organizacija šole Namen šole je vzgojili dobre tehniške uradnike za tekstilno industrijo. Dijaki dobe podrobno znanje iz tkalstva in pregledno znanje iz vseh panog tekstilne industrije. Sole je organizirana po vzorcu sličnih inozemskih zavodov. Za vstop v šolo se zahtevajo 4 razredi srednje ali meščanske šole z završnim izpitom. Pouk fraja 2 leti. Po dovršenem II. letniku polagajo absolventi završni izpit. Poleg pouka se vrše na šoli večerni tečaji, ki so namenjeni predvsem za pridobitev najpotrebnejšega teoretskega znanja iz tekstilne stroke. Absolventi večernih tečajev imajo prednost za vpis k rednemu obisku tekstilne šole, ako njih pred-izobrazba odgovarja vsem splošnim zahtevam. Poleg večernih tečajev se na šoli prirejajo praktični tečaji iz tkalstva, kojih namen je praktično izvežbati brezposelne delavce in jim s tem omogočiti lažjo zaposlitev v tekst, podjetjih. 3. Banovinsko preizkuševališče za tekstilno industrijo S podporo kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani, tekstilne industrije in Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, je bilo pri drž. tekst, šoli v Kranju ustanovljeno „Banovinsko preizkuševališče za tekstilno industrijo“. Tozadevni pravilnik je kr. banska uprava odobrila in objavila v 64. kosu „Službenega lista kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani“ z dne 9. avgusta 1933 št. 413. str. 793—795. Vsem, ki so omogočili ustanovitev te važne in tudi za šolo prepotrebne institucije, se ravnateljstvo na tem mestu ponovno najlepše zahvaljuje. Učni načrt Število tedenskih ur Predmet I. letnik II. letnik 1. semester 2. semester 1 semester 2. semester Narodni jezik 2 2 2 2 Nemški jezik 2 2 2 2 Aritmetika 1 1 — — Geometrija in opisna geometrija 2 2 — — Strojeslovje ! 2 2 2 2 Trgovinstvo 2 2 1 2 Tehniška fizika 2 2 1 — Kemična enciklopedij» 1 2 — — Prva pomoč v nezgodah in higijena 1 — — — Organizacija tekstilnih tovarn — — — 2 Nauk o tekstilnem materijelu 2 2 — — Predilstvo — — 2 1 Ročno tkalstvo 1 1 — — Mehanično tkalstvo 3 3 4 4 Jacquardsko tkalstvo — — 1 1 Vezave 4 4 4 4 Dekomoozicija tkan;n 4 4 4 4 Strokovno računstvo 1 1 — — Kemična tehnologija vlaknin — — 3 2 Apreterski stroji — — 1 1 Strojno risanje 2 2 — — Strokovno risanje 2 2 2 2 Vzorčno in dekorativno risanje 2 2 2 2 Preizkušanje tekstilnega materijala — — 1 — Vaje iz ključavničarstva 1 1 — — Vaje iz ročnega tkanja 4 3 2 2 Vaje iz strojnega tkanja 3 4 10 10 Vaje iz tekstilne kemije in barvarstva .... — — — 1 Telovadba* Ferijalna nraksn (6 tednov) 2 2 2 2 Skupaj tedenskih ur . . 46 46 46 46 Med počitnicami morajo učenci prakticirati 6 tednov v kaki tekstilni tovarni. Pregled učnega osobja A. Redni učiteljski zbor 1. Dr. Ing. Kočevar Franjo, profesor, v. d. direktorja šole. Poučeval je: v I. letniku: kemično enciklopedijo 1 (2) nauk o tekstilnem materijalu 2 (2), nemščino 2 (2), prvo pomoč pri nezgodah in higijeno 1 (—) ; v II. letniku: kemično tehnologijo vlaknin 3 (2), nemščino 2 (2), preizkuševanje tekstilnega materijala 1 (—), vaje iz tekstilne kemije in barvarstva — (1), organizacijo tekstilnih tovarn — (1). Skupaj tedensko 12 (12) ur. 2. Ing. Mlakar Jakob, suplent. Poučeval je: v I. letniku : narodni jezik 2 (2), aritmetiko 1 (1), geometrijo in opisno geometrijo 2 (2), tehniško fiziko 2 (2), strojeslovje 2 (2), strojno risanje 2 (2), telovadbo 2 (2); v II. letniku : narodni jezik 2 (2), tehniško fiziko 1 (—), strojeslovje 2 (2), telovadbo 2 (2). Skupaj tedensko 20 (19) ur. Razrednik I. letnika. 3. StupicaMaks, strokovni učitelj. Poučeval je v I. letniku: Irgovinstvo 2 (2), mehanično tkalstvo 3 (3), dekompozicijo 4 (4), strokovno računstvo 1 (1), strokovno risanje 2 (2), vzorčno in dekorativno risanje 2 (2); v II. letniku: trgovinstvo 1 (2), apreturo 1 (1). organizacijo tekslilnih tovarn — (1), predilstvo 2 (1), mehanično tkalstvo — (4), jacquard. tkalstvo — (1), dekompozicijo 4 (4), strokovno risanje 2 (2), vzorčno in dekorativno risanje 2 (2). Skupaj tedensko 26 (32) ur. Razrednik II. letnika. 4. Korbar Franjo, strokovni učitelj — pripravnik. Poučeval je: v I. letniku: praktične vaje v delavnicah 8 (—); v II. letniku: mehanično tkalstvo 4 (—), jacquard. tkalstvo 1 (—), vaje v delavnicah 12 (—). Skupaj tedensko 25 (—) ur. Imenovani je poučeval samo v zimskem semestru, ker je bil z odlokom min. trgov, in industr. Br. 917 z dne 28. II. 1935 odpuščen iz državne službe. 5. Zupančič Otmar, obrtni učitelj. Poučeval je: v I. letniku: vezave 4 (4), vaje v delavnicah 8 (18), ročno tkalstvo 1 (1); v II. letniku: vezave 7 (4), vaje v delavnicah 8 (12). Skupaj tedensko 24 (29) ur. B. Pomožno osobje 6. Vujčič Hugon, delavniški mojster-dnevničar. 7. Jelenc Gregor, služitelj-dnevničar, opravlja posle šolskega sluge. 8. Š t i b e r n i k Dana, praktikantka, imenovana z odlokom kr. ban. uprave dravske banovine I. No. 1738/1 z dne 6. II. 1935, razrešena z odlokom I. No. 1738/4 z dne 3. junija 1935. C. Osobjc banovinskega preizkuševališča za tekstilno industrijo. 8. Dr. Ing. Kočevar Franjo, profesor in pooblaščeni inženjer kemije, ravnatelj. Imenovan z odlokom kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani VIII. No. 2256/7 z dne 1. VII . 1933. 9. Ing. Sazonov Sergej, kontraktualni uradnik. Imenovan z odlokom kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani I. No. 4655/2 z dne 16 VI. 1934. V. Šolski letopis 3. septembra: Sprejemni izpiti. Prijavilo se je 61 kandidatov. 4. septembra: Izredna seja učiteljskega zbora; pregled uspeha sprejemnih izpitov. 5. septembra: Vpisovanje. V I. letnik je bilo sprejetih 25 (3 repetenti), v II. letnik 17 učencev. Popoldne začelek rednega šolskega pouka. 6. septembra: Ob 9. uri svečana sv. maša v stolnici in pro- slava rojstva Nj. Vis. prestolonaslednika Petra. 19. septembra: I. redna seja učiteljskega zbora. Določitev redovalnih konferenc in ekskurzij ter razporeda za večerne tečaje. 10. oktobra: Vsled splošnega narodnega žalovanja ob pri- liki mučeniške smrti Nj. Veličanstva Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja pouka prost dan. 18. oktobra: Svečana zadušnica in pioslava ob priliki po- greba Nj. Vel. Kralja Aleksandra I. Zedinitelja. 27. oktobra: I. redovalna konferenca. 9. novembra: Maša zadušnica za pokojnim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. 17. novembra: Žalna proslava 40-dnevnice smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Zedinitelja. 1. decembra: Svečana proslava praznika Zedinjenja. 7. decembra: II. redovalna konferenca. Od 22. dec. do 10. jan.: Božične počitnice. 31. decembra: Izredna seja učiteljskega zbora. Razprava o novem učnem načrtu. 26. januarja: Proslava Sv. Save. III. redovalna konferenca in določitev semeslralnih ocen. 4. februarja: Strossmayerjeva proslava. Od 18. aprila do 5. maja: Velikonočne počitnice. 10. maja: Izredna seja učiteljskega zbora. Razpored za- vršnega izpita na podlagi novega pravilnika. 17. maja: V. redovalna konferenca. 24. maja: Praznovanje Sv. Cirila in Metoda. 6. junija: Akademija P. J. S. Razvitje prapora. 7. junija: VI. redovalna konferenca učiteljskega zbora. Določitev letnih ocen. 8. junija: Zaključek predavanj v obeh letnikih. 12.—14. junija: Pismeni završni ispiti. Od 17. do 19. junija: Ustmeni izpiti. 28. junija: Sklep šolskega leta. Razdelitev spričeval in otvoritev šolske razstave. Poročilo o šolskih ekskurzijah glej pod IX. Solo in njeno poslovanje je večkrat nadzoroval banovinski inšpektor g. prof. Mihajlo Presl. n ' i •i • >• VI. Seznam učne literature 1. Dr. ing. Kočevar Franjo „Nauk o vlakninah“. 2. Stupica Maks „Dekompozicija tkanin“. 3. Dr. ing. Kočevar Franjo „Kemična tehnologija vlaknin“. 4. Ing. Mlakar Jakob „Izbrana poglavja iz tehniške fizike“. 5. Ing. Mlakar Jakob „Izbrana poglavja iz splošnega stroje-slovja“. VII. Poročilo o stanju učnih prostorov in ostalih učnih pripomočkov 1. Šola ima 2 veliki predavalnici, kemični laboratorij za preiz-kuševanje tekstilnega materijala, preizkuševalnico tekstil, mateii-jala, tkalnico, delavnico, 1 sobo za ravnateljevo piserno, knjižnico, 4 kabinete za učno osebje, kopalnico, sobo za služitelja in skladišče blaga. Telovadba se vrši v sokol, telovadnici Narodnega doma v Kranju. Za zdravstveno stanje učencev skrbi šolska poliklinika v Kranju. 2. Laboratorij za kemično preizkuševanje tekst, materijala je opremljen s potrebnim kemijskim inventarjem. Zbirka vzorcev tkanin je zadovoljiva. Za nazornejši pouk se pri predavanjih uporablja tudi epidiaskop. 3. Preizkuševalnica je opremljena z vsemi potrebnimi aparati za preizkuševanje tekst, materijala. 4. Strokovna knjižnica obsega 108 knjig in brošur. 5. Tkalnica ima 12 mehaniških statev, 7 ročnih statev, 1 su-kalni stroj, 2 navijalna stroja za osnovo, 2 navijalna stroja za votek in 1 snovalni stroj. 6! 6. Delavnica za montažo in popravilo strojev je opremljena s potrebnimi ključavničarskimi pripravami in orodjem. Šolo so gmotno podpirali poleg kr. banske uprave dravske banovine Ministrstvo za trgovino in industrijo, šolski odbor pri tekstilni šoli v Kranju in domača tekstilna podjetja. Ravnateljstvo tekst, šole se zahvaljuje na tem mestu vsem imenovanim še enkrat najtopleje za njihovo veliko naklonjenost ter za moralno in gmotno podporo. VIII. Poročilo o delovanju šolskega fonda, dijaškega podpornega društva, Podmladka Jadranske straže in telovadbe 1. Delovanje šolskega fonda: V šolski fond se steka predvsem čisti dobiček od prodanih skript, prispevki učencev itd. Promet šolskega fonda. Stanje 31. 111.1935: prejemki Din 11.16519 izdatki Din 112'16 Gotovina Din H.053’03 2. Delovanje podmladka Jadranske straže na drž. tekst, šoli v Kranju: Delovanje podmladka je bilo pod poverjeništvom g. ing' Mlakarja Jakoba celo leto zelo živahno. Vse delo je bilo usmerjeno k cilju, zbrati sredstva za izlet na morje. Vsakoletna prireditev podmladka, zamišljena skupno s podmladkarji drž. real. gimnazije in obeh osnovnih šol, je vsled povsem zunanjih vzrokov žal odpadla. Kljub vsem zaprekam pa je podmladek dne 6. junija priredil skupno s podmladkom drž. real. gimnazije lepo uspelo akademijo v gimnazijski telovadnici, na kateri je razvil svojo zastavo. Zastavi je kumovala ga. Zdenka Sirčeva, soproga indu-strijca iz Kranja. Podmladek si šteje v častno dolžnost, da se na tem mestu svoji kumici tako za njeno sedanjo naklonjenost kot za trajno podpiranje, najiskreneje zahvaljuje. Letošnjega izleta na morje se udeleži 17 absolventov. Izlet se vrši v prvih dneh meseca julija in je zamišljen kot podaljšek poučne ekskurzije. Da je podmladek tudi v letošnjem letu tako uspel v svojih stremljenih, se ima poleg g. kumici zahvaliti še mnogobrojnim svojim prijateljem in podpornikom, a največ oblastnemu odboru J. S. v Ljubljani, krajevnem odboru J. S. v Kranju, šolskem odboru drž. tekst, šole v Kranju in še številnim drugim podpornikom. Brez teh bi podmladek svojega cilja gotovo ne mogel doseči. Vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspešno zauršenem letošnjem delu, se podmladek najiskreneje zahvaljuje in prosi, da se mu o enaki meri ohrani osa naklonjenost tudi v bodočnosti. Blagajna izkazuje dohodkov Din 4150’— izdatkov Din 3! 00'— Ostane v blagajni Din 1050'— 3 Delovanje podmladka rdečega križa. Podmladek rdečega križa se je letos preosnoval v smislu novega pravilnike. Svojo nalogo, podpirali gmotno slabo situirane učence našega zavoda, je pri svojih skromnih finančnih dohodkih pod poverjeništvom str. uč. g. Stupice Maksa gotovo izpolnil, kar dokazuje blagajniško poročilo, ki izkazuje: Dohodkov . . Din 618685 Izdatkov . Din 5188 50 Premoženje. . Din 299835 Večjih prireditev podmladek rdečega križa ni mogel prirediti vsled prekratke dobe svojega poslovanja, deloma tudi vsled zunanjih neprilik. Pričakovati je v bodočnosti intenzivnejšega delovanje, ki bo rodilo še uspešnejše rezultate. V ostalem društvo deluje vzporedno s podmladkom jadranske straže, da se s tem kolikor mogoče delovne sile obeh društev združujejo, tako da je uspešno delovanje enega društva istočasno tudi uspeh drugega društva. Vsekakor tudi v bodoče vsled majhnega števila dijaštva na našem zavodu more skupno delo le povečati uspešno delovanje obeh društev. 4. Dijaško podporno društvo. Ker se je na našem zavodu ustanovil podmladek rdečega križe, ki ima v principu prav iste cilje, se je dijaško podporno društvo po sklepu občnega zbora z dne 2. februarja 1934 prostovoljno razšlo. Preostala imovina v znesku Din 660845 se je prenesla deloma na šolski odbor drž. tekst, šole v Kranju, deloma na organizacijo podmladka rdečega križa. IX. Poročilo o ekskurzijah v šol. letu 1934/35 25. septembra: Poučna ekskurzija obeh letnikov v Ukstilni tovarni g. Praha in g. F. Sirca v Kranju in tovarno gumijastih izdelkov „Semperit* v Kranju. 2. oktobra: Ogled obrtne raztave v Kranju. 12. oktobra: Poučna ekskurzija obeh letnikov v tovarno Jugobruno v Kranju. 22. oktobra: Poučna ekskurzija obeh letnikov v tovarni Tekstilindus in g. F. Sirca na Gašteju pri Kranju. 21. marca: Poučna ekskurzija obeh letnikov v predilnico g. Černivca v Naklem. 5. aprila: Poučna ekskurzija I. letnika v tovarno Hri- bernik in Beer v Tacen in industrijo platnenih izdelkov v Jarše. Poučna ekskurzija II. letnika v tovarno K. I. D. na Jesenicah in elektrarno v ^Žirovnici. 15. aprila: Poučna ekskurzija obeh letnikov v tovarno Jugočeška v Kranju. 3. junija: Poučna ekskurzija I. letnika v predilnico in tkalnico bombaža Glanzmann in Gassner v Tržižu, v predilnico g. Kolmana in tkalnico g. Kristana v Begunjah. 4. junija: Poučna ekskurzija obeh letnikov v tovarno g. Thalerja, tovarno klobukov Sešir in Škofjeloško predilnico v Škofji Loki. Obisk velesejma (II. letnik). 5. junija: Poučna ekskurzija I. letnika v tekstilni tovarni Kunc in Eifler v Ljubljani. Obisk velesejma (I. letnik). V dneh 2. do 17. julija prirede letošnji absolventi pod vodstvom g. ing. Mlakar Jakoba veliko ekskurzijo po celi državi. X. Poročilo o ferijalni praksi dijakov . - .0 1 ' '• ( •' ' ' . Predpisano 6-tedensko ferijalno prakso morajo opravili absolventi I. letnika. Počitniško prakso so odobrila sledeča podjetja: 1 Triglav d. d., Kočevje (Bitorajc Franc). 2 Tekstilindus, Kranj (Blau Stjepan). 3. Majdič, Škofja vas pri Celju (Burger Jožef). 4. Mautner d. d., St. Pavel pri Preboldu (Cizej Danica). 5. Jugočeška d. d., Kranj (Florjančič Peter, Močnik Bogomir in Krušic Franc). 6. Metka, Celje (Keiner Franc, Lupine Renato). 7. los. Kunc & Co, Ljubljana (Kcšmerl Franc, Zalta Adolf;. 8. Hutter in Drug, Maribor (Pihler Srečko). 9. Tekstilna d d., Krapina (Požgaj Milan). 10 Indust. plat. izdelkov, Jarše (Sitar Edvard). 11. Sire Franjo, Kranj (Slokan Emil). Letošnjo razmestitev učencev v ferijalno prakso je posredovala Zveza industrijcev v Ljubljani in Savez industrijalaca v Zagrebu, zakar se ravnateljstvo najlepše zahvaljuje. Poročilo o zdravstvenem stanju učencev in učnih prostorov Rezultat pregleda I. let. 11. let. Pregledi učencev v šol. polikl. v 1. 34/35 Obo- lenja Pre- gledi ostalo nepregledanih 1 interna obolenja 20 28 dober 6 5 tuberkuloza , '3 16 »SŠ o o S srednji a. b ........ 15 9 kirurg, obolenja 6 11 slab 3 3 r očesna obolenja 9 12 neprevilen vid 5 otolaryng. obolenja 17 27 očesne bolezni 2 — ostale bolezni 8 8 motnje sluha — — zobna obolenja 13 15 bolezni nosa in usl > - kožne bolezni 12 27 motnje govora — — pljučno obolenje 5 3 tuberkul. reakc. 11 2 napake na srcu 3 1 kožne bolezni 13 4 slaba tel. nega 3 — poveč. žrelnic in nebnic 6 2 golša 3 2 neprav. na okostju 9 3 Vodja: gospa dr. Pance slaba drža 2 1 živčne bolehni 2 2 druge nepravilnosti — 2 : caries 20 9 ° v redu 5 8 Poročilo o šolski razstavi Šolska razstava je bila otvorjena 28. in 29. junija. Razstavljeni so bili razni vzorci blaga, izdelanega v šolski tkalnici in grafični izdelki učencev obeh letnikov. XIII. Klasifikacija učencev ob zaključku šolskega leta 1934 35 (Ojačeni tisk znači odličen, ležeči prav dober uspeh.) A) Klasifikacija ob zaključku šolskega leta I. letnik (22 učencev) Izdelali so: Ludvig Mirko, Ljutomer Tomaškovič Franjo, Varaždin Ovin Milan, Trebnje Uhan Ivan, Kočevje Rojina Ciril, Ljubljana Urek Milena, Ljubljana Sedmak Danilo, Nabrežina (Ital.) Vesnaver Svetozar, Buje (Ital.) Slavec Rudolf, Maribor Vodopivec Vlad., Tolmin (Ital.) Spendel Rudolf, Fram Vrhunc Matevž, Bled Popravni izpit imajo: Česnik Valentin, Ljubljana (vezave) Jakopič Drago, Bled (ročno tkalstvo) Jankovič Peter, Maribor (dekompozicija) Jurjevčič Franc, Knittenfeld-Aust. (fizika) Polak Rudolf, Graz-Aust. (fizika) Izdelali niso: Gerbec Vladimir, Postojna (Ital.) Magišta Jožef, Novo mesto Kozina Janez, Ribnica Pavlič Lado, Domžale Stranjšak Franc, Graz (Aust.) Radi bolezni je med letom izstopil Licht Dragutin. V smislu odloka Min. trg. in indust. z dne 11. II. 1933 I. Br. 4115/N je bil za eno leto oddaljen iz zavoda Petrnelj Drago. Na podlagi zakona o srednjih teh in moških obrtnih šolah je Ferlan Evgen prenehal biti učenec drž. tekstilne šole v Kranju. Izdelali so: Bezlaj Magda, Ljubljana Bitorajc Franc, Kočevje Burgar ]ože, Sp. Brnik Cizej Danica, Prekopa Florjančič Peter, Bled Keiner Franc, Hrastnik Košmerl Franc, Borovnica Krušič Franc, Jesenice Lupine Renato, Nabrežina, It. Močnik Bogomir, Ljubljana Pihler Feliks, Zidani most Požgaj Milan, Krapina Sitar Edvard, Ljubljana Slokan Emil. Hrastnik Veljak Jožef, Maribor Zč»lta Adolf, Ljubljana Popravni ispit imajo: Blau Stjepan, Dol. Lendava (dekompozicija) Popravne ispite za leto 1933/34 sta položila: Slokan Milan iz ročnega tkalstva Juh Miroslav iz vezav. Po dovršenem II. letniku tekstilne šole delajo absolventi završni izpit, na katerem naj pokažejo, koliko so si pridobili strokovne in obče izobrazbe v tekstilni stroki. Završni izpit se vrši v smislu „Pravilnika o opravljanju izpitov na tehn. srednjih in moških obrtnih šolah“ iz sledečih predmetov: a) pismeni izpit: 1. dekompozicija tkanin (naloga sme trajati največ 6 ur), 2. vezave (največ 4 ure), 3. narodni jezik (največ 3 ure). b) ustni izpit: 1. strojeslovje, 2. trgovinstvo, 3. nauk o tekstilnem materijalu, 4. predilstvo, 5. tkalstvo (priprava materijala, ročno in mehanično tkalstvo), 6. strofcovno računstvo, 7. apretura in kemična tehnologija vlaknin. Izpričevalo o završnem izpitu velja po § 26, odstavku 1, zakona o obrtih z dne 5. novembra 1931 in člena 1. pravilnika ministrstva za trgovino in industrijo z dne 21. aprila 1934, II. br. 13.845/u, kot dokaz predpisno dovršene učne dobe in ima značaj pomočniškega izpričevala za obrti tekstilne stroke. (V smislu odloka kr. ban. uprave v Ljubljani VIII. No.2384/4 z dne 4. maja 1934.) 1. Pismeni izpiti: 12, 13. in 14. junija 1935. 2. Ustmeni izpiti: 17., 18. in 19. junija 1935. B) Završni izpiti. C) Program završnega izpita: Izpit so položili: Bezlaj Magda, Ljubljana Florjančič Peter, Bled Bitorajc Franc, Kočevje Košmerl Franc, Borovnica Burgar Jožef, Sp. Brnik Krušic Ivan, Jesenice Cizej Danica, Prekopa Veljak Jožef, Maribor Zalta Adolf, Ljubljana. Izpit ponavljajo v jesenskem terminu: Lupine Renato, Nabrežina, Ital. (dekompozicija) Keiner Franc, Hrastnik (praktično delo) Močnik Bogomir, Ljubljana (praktično delo) Pihler Feliks, Zidani most (praktično delo) Požgaj Milan, Krapina (praktično delo) Sitar Edo, Ljubljana (praktično delo) Slokan Emil, Hrastnik (praktično delo). Izpitni odbor: predsednik: dr. ing. Kočevar Franjo, v. d. direktorja šole Izpraševal je: nauk o tekstilnem materijalu in kemično tehnologijo vlaknin, podpredsednik: Ing. Mlakar Jakob. Izpraševal je: strojeslovje in narodni jezik, člani: Stupica Maks. Izpraševal je : dekompozicijo tkanin, predilstvo, tkalstvo (priprava materijela in ročno tkalstvo), meh. tkalstvo, apreturo, strokovno računstvo in trgovinstvo. zapisnikar: Zupančič Otmar. Izpraševal je: vezave. XIV. Večerni tečaji Za izpopolnitev izobrazbe tekstilnih delavcev v njihovi stroki, za pripravnike, ki nameravajo postati redni učenci tekstilne šole, in tudi za druge interesente, prireja šola večerne tečaje. Obiskovalci dobe po završenih tečajih izkaze o obisku, uspehu in vedenju. Predavali so člani učit. zbore. V letošnjem letu so se vršili sledeči tečaji: 1. Nauk o tekst, materijalu (dr. ing. Kočevar Franjo, 1 uro). 2. Splošno strojeslovje (ing. Mlakar Jakob, 1 uro). 3. prakt. elektrotehnika (ing. Mlaker Jakob, 1 uro). 4. Dekompozija tkanin in strok, računstvo (Stupica Maks, 2 uri). 5. tkalstvo in vezave (Zupančič Otmar, 4 ure). 6. Kemična tehnologija vlaknin (dr. ing. Kočevar Franjo, 1 uro). 7. Mehanično tkalstvo in praktične vaje v delavnicah (Korbar Franjo, 4 ure). Antonov Vladimir Lovšin Vinko Arnež Anton Marine Kamilo Bajželj Peter Martinšek Henrik Beitoncelj Alojz Megušar Stanislav Bezjak Boris Mlinar Boris Bregar Janez Mrak Savo Bren Pavel Novak Janez Brudar Anton Oman Ivan Chiodi Adolf Obed Viktor Donät Jan Pahulje Stanislav Filipovič Ivan Perko Josip Filipovič Vladimir Pogačnik Slavka Foriš Nikola Puher Ivan Golob Franc Reiter Nikola Hönigman Josip Remškar Ferdinand Hönigman Teodor Rojc Mihael Hotko Alojzij Sagadin Aoljz Hudaks Karl Sagadin Maksimilijan Ihajzer Vincenc Senica Maks Isteaič Franc Sturm Alojz Jelenc Viljem Sudij Alojz Jerman Primož Snehomel Bohomil Kalan Janez Solar Franc Kalons Stanislav Teran Valentin Košmerl Janez Velikonja Viktor Križaj Jože Vest Viktor Križnar Franc Zupan Ferdinard Krt Ivan Zupanc Janez Lovrenčič Feliks Ž;rovnik Miha Lesjak Rudolf V prihodnjem šol. letu 1935/36 se bodo vršili večerni tečaji predvidoma v enakem obsegu kakor letos. Prijave za obisk večernih tečajev sprejema ravnateljstvo v dnevih od 18. do incl. 23. septembra 1935. Redni pouk se prične dne 1. oktobra 1935. Višina šolnine je razvidna iz razpredelnice v oddelku XVI. Vsak učenec mora pri vstopu založiti kavcijo v znesku Din 30'—. XV. Praktični tečaji iz tkalstva Praktični tečaji iz ročnega in mehaničnega tkalstva so namenjeni predvsem brezposelnim delavcem, kar naj jim olajša vstop v tekstilna podjetja. Tečaji se vrše dopoldne pod vodstvom delavniškega mojstra vsak dan od 7. do 12. ure, ko se na šoli vrše teoretična predavanja. 2* 19 Bren Pavel Jereb Katarina Štuhec Marko Škerl Ivan Sire Alojzij Hotko Slavko Remškar Ferdinand Pahulje Stanislav Naglič Josip Poljanec Josip Soklič Marija Potočnik Karl Seljak Terezija Miklavžin Milica Potočnik Marija Likozar Ciril Smid Mici Benedičič Marijo Cešnover Marija XVI. Naredba učencev v začetku novega šolskega leta 1935/36 Novi zakon o sred. tthn. šolah ter izpremembe in dopolnitve k zakonu o taksah določajo: 1. Vpisnino 50 (petdeset) Din mora plačati vsak učenec in sicer v kolkih na prijavnici. 2. Šolnino plačajo učenci, katerih starši (oz. tudi učenci, ako je njim predpisan davek) plačujejo preko 300 Din letnih davkov in to po sledeči lestvici: znaša šolnina za obisk večernih Po davkih: za rednega učenca: tečajev: 300'- do 1.000 — Din 150 — Din 50' 1.000— „ 3.000’— 200 — 75' 3000— . 5.000'— 250 — 100- 5.000- „ 10.000 — 400'- 150- 10000 - . 20.000'- 600 — 250' 50 000-- „ 900 — 400- 1.400'— 650' Ako imajo roditelji več otrok v šolah, plačajo za prvega otroka polno šolnino, za ostale le polovično. Za pravilno odmero šolnine mora prinesti k vpisu vsak učenec potrdilo od pristojne davčne oblasti o vseh neposrednih davkih, ki jih plačujejo roditelji oz. tudi učenec sam. Državni in samoupravni (banovinski ali občinski) uslužbenci predlože davčni izkaz od tistega predstojništva, kjer dobivajo plačo. Ako pa plačujejo razen od plače še kakoršnekoli druge neposredne davke, morajo predložiti tudi o teh davkih izkaz od pristojne davčne oblasti. Pogoji za sprejem na drž. teksliino šolo v Kranju 1. Učenci morejo biti samo redni; izrednih učencev ali pii-vatistov šola ne sprejema. 2. Za vstop v I. letnik naj se prijavijo učenci, ki imajo absol-virano nižjo srednjo šolo ali meščansko šolo z nižjim tečajnim izpitom ali kvalifikacijo določeno po 3. in 4. odst. § 24. Zakona o drž. srednjih tehniških in moških obrtnih šolah. 3. Vsak kandidat mora izpolniti prijavnico in jo kolkovati s kolkom za Din 50'— Prijavnice se dobe pri šolskem ravnateljstvu. Priložiti je treba, a) rojstni in krstni list, b) domovnico, c) zadnje šolsko spričevalo, č) izkaz o praksi [ako je kandidat že prakticiral v kakem podjetju], d) nravstveno spričevalo [ako kandidat ni bil v prošlem letu redni učenec kake javne šolej. 4. Prijavljenci za prvi letnik opravljajo sprejemni izpit, in sicer: a) kandidati z nižjim tečajnim izpitom delajo samo psiho-tehniško preizkušnjo. b) kandidali s kvalifikacijo, določeno po 3. odst. § 24. Zakona o srednjih tehn. in moških obrtnih šolah: 1. narodni jezik, 2. geometrija, 3. aritmetika, 4. fizika, 5. risanje; (snov iz teh predmetov se zahteva, kakor za nižjo srednjo šolo oziroma za nižji tečajni izpit); 6. psihotehniška preizkušnja. 5. Izmed kandidatov, ki uspešno dovrše sprejemni izpit in dosežejo v vseh pogojih najboljšo skupno oceno, sprejme vodstvo 24 rednih učencev. Prednost imajo kandidati: a) ki so redno obiskovali večerne tekstilne tečaje, b) s tovarniško prakso c) prejšnje leto odklonjeni radi pomankanja prostora na zavodu. Spored o pričetku šol. leta 1935/36 1. Popravni izpiti se prično 28. avgusta ob 8. uri. 2. Prijave kandidatov za I. letnik bo sprejemalo ravnateljstvo o priliki opravljanja sprejemnih izpitov. 3. sprejemni izpiti kandidatov za 1. letnik se vršijo dne 1. julija in 2. septembra 1935 od 8. ure dalje. Pri vpisovanju mora vsak učenec: a) izročiti prijavnico s kolkom za Din 50- — b) plačati Din 20’— za zdravstveni fond c) predložiti potrdilo od davčne oblasti o neposrednih davkih roditeljev (oziroma o svojih davkih) in plačati šolnino po zgoraj navedenih predpisih. č) plačati Din 50— (petdeset) kavcije za čuvanje šolskega inventarja in učnega materijala in Din 10'— za šolski fond. 4. Vpisovanje se vrši dne 5. septembra 1935 ob 8. uri, nato se prične redni pouk ob 14. uri. V Kranju, na Vidov dan I. 1935. Ravnateljstvo drž. tekst, šole v Kranju TISK TISKARNE „SAVA“ D.D. ¥ KRANJU ZA TISKARNO MILIČEVIČ DUŠAN KRANJ