IZ VSEBINE:
3. Pogovor z Milanom Kopušarjem
3.	—12. Ob dnevu JLA
4.	Stanovanja za 2 stopinji hladnejša 7. Silve s trska vinska karta
Sozd Rek DO Rudnik lignita Velenje
Človek, delo in znanje
V Rekovi delovni organizaciji Rudnik lignita Velenje so v tem tednu sklenili javno razpravo o letnem delovnem načrtu rudnika za prihodnje leto. Cilji, za katerimi bodo rudarji in vsi zaposleni v tem kolektivu strmeli v prihodnje so štirje: nepretrgana proizvodnja 4,7 milijonov ton na-kopanega lignita letno, skrb za nenehno povečevanje var-
nosti pri delu in humanizaci-jo dela, večja poslovna uspešnost in rešitev ekoloških problemov.
Na Rudniku lignita Velenje vedo, da uresničitev teh ciljev ne bo niti lahka, niti kratka. Človek, delo in znanje pa so pojmi, s katerimi se bodo pri uresničevanju načrtov najpogosteje srečevali.
»Pridobivanje novih znanj
mora postati potreba in nuja vsakega zaposlenega. Nenehno izpopolnjevanje in izobraževanje vseh delavcev našega kolektiva ter zaposlovanje novih z ustrezno kvalifikacijo, bo garancija, da bo delo dobro organizirano, in da bodo delavci na delu, pa tudi v prostem času zadovoljni,« pravijo na rudniku, kjer pa ob tem poudarjajo in se zavedajo, da
titovo velenje, 29. decembra 1988 številka 51 (956), cena 1200 dinarjev
PRIZNANJA NAJBOLJŠIM V TELESNI KULTURI
— V vrvež zadnjih dni letošnjega leta sodijo tudi ocene naših letošnjih dosežkov na najrazličnejših področjih našega življenja in dela. Sem seveda sodi tudi telesna kultura, saj so f petek v domu krajanov v Šentilju podelili priznanja in nagrade za najboljše dosežke letošnjega leta v telesni kulturi. Več o tem poročamo na deveti strani.
(ros)
SREČNO '89
težav ni malo in da tudi majhne niso. Vendar pravijo na drugi strani, da je tudi možnosti veliko, pa tudi majhne niso.
Trudili se bodo izkoristiti jih tako, da bo uresničitev njihovih ciljev optimalna, rezultati njihovega dela pa takšni, da bodo ostali še naprej med najboljšimi. Letni plan nakopanega premoga za letošnje leto so velenjski rudarji včeraj že dosegli.
(mkp)
Skupino sedmih mladih raziskovalcev, mentorji so jim priznani republiški strokovnjaki različnih področij, so predstavili v navzočnosti predstavnikov republiških raziskovalnih institutov in fakultet, mentorjev mladih raziskovalcev, občinskega vodstva in Savinjsko Šaleške gospodarske zbornice. Ob tej priložnosti so predali namenu oba raziskovalna laboratorija, v katerih so že zagotovili nekaj potrebne opreme za raziskovalno delo, ki pa jo bodo, kot so obljubili, še dopolnjevali.
Vsi navzoči so pozdravili odločitev Rudarsko elektroenergetskega kombinata Franc Lesko-šek Luka, predstavnika občinske skupščine in Savinjsko Šaleške gospodarske zbornice tudi zato, ker sta prepričana, da bo mogoče rezultate raziskovanega dela s
pridom uporabiti najprej pri razreševanju perečih ekoloških vprašanj Šaleške doline, kasneje pa še mnogo širše. Mladi raziskovalci (vsi se podiplomsko izobražujejo) pa bodo imeli tudi pogoje, da se razvijejo v vrhunske strokovnjake. In tudi to je za našo dolino velikega pomena.
Raziskovalno skupino vodi Boris Strošnik, vsak raziskovalec pa ima svojega mentorja, priznanega (tudi v svetovnem merilu) vrhunskega strokovnjaka. Na ta
Mi smo za model
(ElErofJ
ZDRAVJA, SREČE IN ZADOVOLJSTVA V NOVEM LETU!
Tudi na velenjskih ulicah ga lahko srečamo te dni. Dedka Mraza! Vsi se ga razveselimo, tega našega dobrega, starega dedka. Najbolj, seve, najmlajši. Kako tudi ne, saj je zanj značilen zvrhan koš dobrot.
V teh dneh ima res polne roke dela ta naš dedek, saj ga otroci povsod željno pričakujejo, pa vendar si je vzel nekaj minut za kratek klepet z nami.
»Kaj nam prinašaš v novem letu, kaj nam želiš, dedek Mraz?« smo ga povprašali.
»Vsem želim, še posebej pa najmlajšim, velikosrečnega družinskega življenja, osebnih uspehov in sreče . . . Želim, da bi bilo leto 1989 mirno, da bi spoštovali drug drugega in skupno iskali poti za razreševanje problemov, v katerih smo se znašli. Ko se bomo čez leto dni spet srečali, želim, da bi bili vedrejših obrazov, veseli, z manj težavami.
Najmlajšim želim čim bolj brezskrbno otroštvo, mnogo iskrenih prijateljev, šolarjem pa tudi veliko učnih uspehov. Naj jim postanejo njihovi učitelji resnično pravi prijatelji, ki bodo znali v pouk vnesti tudi trenutke sprostitve, ki bogatijo človeka, soljudi. Vsem tistim, ki izbirajo poklic, pa želim, da bi izbrali res tisto, kar bodo z veseljem opravljali in da bi bili pri tem uspešni.
Predvsem pa bi rad občanom občine Velenje, predvsem imam vedno v mislih najmlajše, dal tri stvari: zdravje, pogoje in voljo do izobraževanja.
Na koncu naj se še iskreno zahvalim delovnim kolektivom občine Velenje, ki so s svojimi prispevki omogočili organizacijo novoletnih prireditev in obdaritev.«
Rudarsko elektroenergetski kombinat Franc Leskošek Luka
Z načrtnim raziskovalnim delom nad onesnaževanje
Gorenje
Rigelnik še naprej na čelu
Delavski svet sestavljene organizacije združenega dela Gorenje je na zadnji seji v letošnjem letu, bila je v petek, 23. decembra, pregledal poslovanje tega poslovnega sistema v letošnjem letu in se seznanil s planskimi cilji za prihodnje leto.
V primerjavi z letom 1989, ko so nadalje znatno povečali fizični obseg proizvodnje, produktivnost in prodajo na tuje trge, načrtujejo za prihodnje leto za več kot 10% povečanje proizvodnje, za blizu 12% povečanje storilnosti dela in kar 24% povečanje izvoza, ki naj bi dosegel vrednost 310 milijonov dolarjev.
Delavski svet sestavljene organizacije združenega dela Gorenje je na petkovi seji znova imenoval za predsednika poslovodnega odbora Gorenje magistra Hermana Rigelnika, za podpredsednika poslovodnega odbora Gorenje za področje organizacije in informatike dr. Jožeta Zagožna in za podpredsednika poslovodnega odbora Gorenje za področje plana in ekonomike diplomiranega inženirja Andreja Kržiča.	A. N.
Bavčar napolnil kulturni dom
V Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Franc Leskošek Luka, se že nekaj časa resno spopadajo s problematiko varstva okolja, še posebej pa so ekološke raziskave poglobili v zadnjem času. Pred dobrim letom so pod vodstvom Franca Avberška (takratnega vodjo razvoja REK, sedaj predsednika poslovodnega odbora REK) razširili dejavnost razvojne službe na ekološko področje. Zdaj pa so oblikovali še ekološko raziskovalno skupino in uredili biološki in kemijski laboratorij.
način bodo najučinkoviteje prenesli in uporabili znanje in izkušnje republiških strokovnjakov pri razreševanju konkretnih problemov v občini.
Prisotne so predstavniki Rudarsko elektroenergetskega kombinata seznanili tudi z dosedanjimi raziskovalnimi dosežki na področju ekologije. Največje uspehe so dosegli na področju analiz negativnega vpliva odlaganja pepela. Na tej osnovi so izbrali tehnologijo odlaganja, ki je tehnično, tehnološko in ekološko najbolj primerna za specifične razmere v dolini. Najpomembnejši rezultat, ki so ga dosegli, je transport pepela v obliki zgoščene suspenzije po ceveh v Rudnik lignita, kjer na ta način, že dve leti nadomeščajo glino za sanacijska
dela in zapolnjevanje jamskih prostorov. V bodoče pa jim bo pepel služil tudi za izboljšanje pogojev odkopanja in zmanjšanje odkopnih izgub.
Ekološko skupino in njen program bomo predstavili v naslednji številki Našega časa, tokrat pa omenimo še to, da bodo temeljito obdelali vsa tista področja, na katera REK s svojo dejavnostjo negativno vpliva. To so emisije v zraku, onesnaževanje voda, odlagališče pepela in deponija premoga ter degradacija eksploatacijskega prostora.
Mira Zakošek
Nabito polna dvorana Doma kulture ob obisku predsednika Odbora za varstvo človekovih pravic Igorja Bavčarja dokazuje, da se za družbeno-politična dogajanja v Sloveniji še kako zanima tudi velenjska javnost.
Igor Bavčar je predvsem odgovarjal na vprašanja, prisotni pa so sprejeli odločitev, da se pododbor ustanovi tudi v Titovem Velenju. Več o Bavčarjevem obisku na 8. strani.
Občina Mozirje
Spremeniti in posodobiti šolsko mrežo
Jasno je, da želijo tako delovne organizacije v materialni proizvodnji kot delovne organizacije družbenih dejavnosti svoje razvojne cilje uresničiti na čim višji kakovostni ravni. Za kaj takega je bistvena primerna kadrovska politika in tudi zadostna materialna osnova, ki omogoča posodabljanje sredstev za delo in spremljanje tehnoloških dosežkov. Tudi na področju vzgojno-izobraževalnega dela je potrebno in nujno, da se procesi posodabljajo, saj bomo le tako kos hitremu razvoju produktivnega in neproduktivnega področja. Jasno je torej, da izobraževanje ni porabniško področje, temveč področje dolgoročnih vlaganj, torej ni samo družbeno koristno, ampak družbeno potrebno delo. Tega se v celoti zavedajo tudi v mozirski občini in še česa povrh.
Občinski svet ZSS Velenje
.Emona ekspres.
Realno vrednotiti delo Vedeževalka
Na ceii flhrinclpoa cwl9 Zve.	__i.: i___* ^^	T	C*
Sedanja gibanja na vseh področjih so materialno omejena kar pomeni., da se izvedbeni programi ne morejo uresničiti po razvojnih predvidevanjih, ki jim pa vsekakor morajo slediti. Tudi v Zgornji Savinjski dolini se zavedajo, da morajo dostojno izpolniti obveznosti do družbe na tem področju, zato si prizadevajo poiskati poti in rešitve, ki bi preprečile stanje na mestu ali celo nazadovanje.
Bistvena pri tem je racionalizacija sedanje šolske mreže. Če jo hočeio doseči, morajo spremeniti nekatera gledanja in odvreči oklepe togosti. Konkretno to pomeni reorganizacijo, ki bo posegla tudi v krajevne pristojnosti, tako tradicionalne, kot družbeno potrjene. Za uspešno obvladovanje sedanjih težav je torej treba odmisliti lokalne želje in poskušati žrtvovati tisto, kar nima materialne osnove, je pa bistveni element uspešne reorganizacije. Družbi je navsezadnje treba tudi nekaj dati, ne samo zahtevati od nje.
Velik vpliv na reševanje te problematike imajo tudi starši, uporabniki torej, ki bi morali razmišljati in doumeti, da je lažje ob-
vladovati in uresničevati zastavljene cilje, kot je denimo reorganizacija šolske mreže, na širšem prostoru, kot pa na malih in zaprtih prostorskih področjih. Značilnosti ozemlja in demografski razvoj sta seveda ključna pri opredeljevanju potreb in možnosti. Praktično to pomeni, da seje v nekaterih primerih bolje poslu-žiti prevozov, kot pa dograditi ali izgraditi nov šolski objekt, da kakovosti pouka pri tem ne omenjamo posebej.
So primeri, recimo v Lučah in Solčavi, kjer manjka učencev glede na razpoložljivi prostor, na drugi strani pa so šole na Rečici, v Nazarjah in Mozirju prenatr-pane. Osnovni vzrok za takšno stanje je naseljevanje na teh industrijsko bolj razvitih področjih. Vse to zahteva podrobnejše analize in široko javno razpravo, ki naj omogočijo sprejem objektivnih in sprejemljivih rešitev. Na tem področju aktivnosti že potekajo v okviru »Programa razvoja osnovnega šolstva do leta 2.000«. Zagotovo je treba sprejeti dejstvo, da krajevne meje pri reorganizaciji šolske mreže ne smejo biti ovira in da je v današnjem času odločilnega pomena za izhod iz krize učinkovita racionalizacija vzgojno-izobraže-valnega procesa.
j. p.
Na seji Občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje, danes teden, so osrednjo pozornost namenili obravnavi jesenske analize in poročilu o uresničevanju socialno-varstvenih programov in socialne politike.
Člani sveta so menili, da bi bilo ob spremljanju učinkov razbremenjevanja gospodarstva potrebno ugotoviti tudi, kako zaradi tega siromašimo programe; da bi bilo nujno v usmeritve za prihodnje leto vključiti oblikovanje novih programov, kjer bi našli zaposlitev mladi; zavzeli so se za realno vrednotenje dela in zagotovitev dogovorjenega najnižjega osebnega dohodka slehernemu delavcu.
Pri obravnavi socialne politike pa so menili, da morajo to problematiko obravnavati povsod tam, kjer več kot šest odstotkov zaposlenih prejema kakršnokoli obliko socialne pomoči. Ker je
zelo težko najti tistim, ki končajo šolo s prilagojenim programo/n kasneje zaposlitev so predlagali, da se o tem dogovorijo delovne organizacije, saj so gotovo na voljo tudi dela in naloge, ki bi jih ti lahko opravljali.
Odbor za delovne in življenjske razmere pa bo spremljal tudi socialni položaj pripravnikov in brezposelnih. Ob tem so člani sveta predlagali, da bi morali imeti v občini Velenje izdelan seznam priložnostnih del, ki jih lahko opravijo brezposelni.
Spregovorili pa so še o sredstvih, ki jih za prekvalifikacije namenja Skupnost za zaposlovanje. Ta sredstva morajo organizacije združenega dela koristiti namensko, je bilo rečeno, tam, kjer jih ne, pa bo treba zaostriti odgovornost.
(mkp)
Nizke pokojnine
Velenjska Zveza društev upokojencev ugotavlja, da so med člani velike socialne razlike. Ko so v juliju opravili analizo, so ugotovili, da je 447 starostnih, 665 invalidskih in 494 družinskih upokojencev prejelo v juliju pokojnino nižjo od tristo tisočakov. To je zaskrbljujoče in zavezujoče. Zveza bo namreč morala v času priprav na predvidene spremembe predpisov o invalidsko-pokojninskem zavarovanju kaj reči.
V teh dneh pa člani izvršilnega odbora društva upokojencev Titovo Velenje obiskujejo svoje člane stare osemdeset in več let, jih ob tej priložnosti skromno obdarijo in jim voščijo srečno novo leto.
(B. M.)
Gorenje Commerce
Nov razstavnoprodajni center
Prejšnji petek, 23. decembra, so v Lendavi odprli nov razstavnoprodajni center Gorenje Commerce. Na priložnostni slovesnosti sta spregovorila Branko Majdič, direktor Maloprodaje in Jože Kuronja, predsednik izvršnega sveta Skupščine občine Lendava.
Nakup centra je veljal 1 milijardo dinarjev, v okviru razstavno-prodajnega centra pa bo tudi poseben prostor za predstavitev obeh Gorenjevih delovnih organizacij iz Lendave, Gorenja Varstroj in Gorenja Imo. Zapisati velja še, da je to tretji računalniško opremljen razstavnoprodajni center Gorenja.	A. N.
G
orenje Glin — Lesna industrija Nazarje
Ambiciozni cilji za leto 1989
V	Gorenju Glin, Lesni industriji Nazarje, si prizadevajo, da bi postali sodobna delovna organizacija, ki se bo lahko primerjala s podobnimi sorodnimi podjetji v razvitem svetu. V teh prizadevanjih so dosegli v letošnjem letu nove, pomembne uspehe. Pri tem kaže še posebej opozoriti na dopolnitev proizvodnega programa, nadaljnje povečanje proizvodnje in storilnosti dela ter na občutno povečanje izvoza. Izboljšali so kvalifikacijsko sestavo zaposlenih in začeli z urejanjem informacijskega sistema. Letošnja prizadevanja so pripomogla, da se je Gorenje Glin uvrstil med 15 najuspešnejših lesnopredelovalnih delovnih organizacij v SR Sloveniji.
V	tem letu so v Gorenju Glin, zahvaljujoč razširitvi asortimana z novimi izdelki, povečali proizvodnjo za dobrih 10 %, v skupni proizvodnji pa se je nadalje povečal delež finalnih izdelkov oziroma izdelkov z višjo stopnjo predelave. Med drugim so dosegli rekordno proizvodnjo ivernih plošč, saj so jih naredili 87.000 kubičnih metrov, še pomembneje
pa je, da so dosegli evropsko kvaliteto ivernih plošč, in to s prehodom na proizvodnjo ivernih plošč 1. razreda. Nadalje so povečali proizvodnjo oplemenitenih ivernih plošč za 5 %, sicer pa so naredili tudi 16 % več pohištva kot leto poprej. Tujim trgom, kamor so že doslej prodajali izdelke Gorenja Glin, so se pridružili novi, in sicer Združene države Amerike, Francija in države Bližnjega Vzhoda.
V tej delovni organizaciji v občini Mozirje ugotavljajo, da je najpomembnejša naloga prihodnjega leta nadaljnje izboljšanje materialnega položaja delovne organizacije, kar je pogoj za uresničitev zahtevnih razvojnih ciljev. Do leta 1990 se želi Gorenje Glin uvrstiti med 10 najuspešnejših lesnopredelovalnih delovnih organizacij v Sloveniji in prodati na tuje za najmanj 25 milijonov dolarjev izdelkov, seveda tudi na račun osvajanja proizvodnje novih izdelkov. V še večji meri kot doslej pa bo treba uveljavljati proizvodnjo za trg, to je za znanega kupca. Sicer želijo
ob nespremenjenem številu zaposlenih v Gorenju Glin v letu 1989 zvišati storilnost dela za okrog 15 %, na kar naj bi še posebej vplivala nova naložba v proizvodnji stavbnega pohištva in boljša organiziranost proiz-
vodnje nasploh, kar 26 % vse proizvodnje pa bodo namenili za tuje trge, da bi tako dosegli okrog 20 milijonov dolarjev izvoza. Tako načrtujejo razrez 85.000 kubičnih metrov hlodovine, izdelali bodo 85.000 kubičnih metrov surovih ivernih plošč, oplemenitili pa 2,5 milijona kvadratnih metrov ivernih plošč itd. Naloge za leto 1989 so v Gorenju Glin zastavili resnično ambiciozno.
E. K.
Gorenje
Podelili jubilejne nagrade
»NAS ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 1.200 dinarjev. Mesečna naročnina 4.270 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike 25.610 dinarjev, za tujino 43.510 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
V Gorenju so na slovesnosti 23. decembra 1988 podelili 533 delavcem jubilejne nagrade za 30, 20 in 10 let dela. Delavci, ki so bili ves ta čas zvesti Gorenju, so prejeli še spominska priznanja za neprekinjeno delo v delovnih organizacijah in skupnostih Gorenje v Titovem Velenju.
Po izročitvi nagrad in priznanj je jubilantom dela spregovoril Todor Dmitrovič, direktor delovne organizacije Gorenje Servis. »Vsem, ki smo zbrani, je nekaj skupnega: delo je od nas terjalo resnični trud in odrekanja. Zato je ta jubilej vreden vse pozornosti. V naši lastni tradiciji
iščemo moč za naprej,« je med drugim naglasil slavnostni govornik in v nadaljevanju povedal:
»V trdno verigo moramo povezati ustvarjalne in delovne potenciale, še posebej z veliko mero občutka za celovito motiviranost delavcev. Dograjevati moramo osnovne vrednote, kot so odgovornost, iskrenost, poštenost, medsebojno zaupanje, zvestoba podjetju ...«
Jubilantom je nekaj pesmi zapel mešani pevski zbor Gorenje, za razvedrilo pa je poskrbel ansambel Cmok in humorist Vinko Šimek.
H. J.
mmmmit^
Piše: VINKO VASLE
Zadnjič smo se dobro zabavali! V kavarno Union — kjer smo sedeli in se na veliko prepirali o tem, kolikšna bo inflacija v letu, ki je na^ pragu — je prišla Ciganka, ki mi že kakšni dve leti ne da miru in mi hoče na vsak način brati usodo iz moje dlani. Tokrat sem popustil in prvo, kar je rekla, je bilo, da me čaka bogata politična prihodnost.
»Res je«, je rekla prijateljica, »zelo blizu stolčku si — letos spomladi ti je za člana slovenskega predsedstva od desettisoč glasov manjkalo samo kakšnih devet tisoč. Prava malenkost«, je še rekla in se za vsak primer prekrižala.
»To je pa zato, da vsaj jaz takšne usode ne bi dočakala,« čimer je dala nedvoumen kompliment mojim političnim sposobnostim. Vede-ževalko pa je strupeno ošini-la s pogledom in ji rekla, da je čisto navaden amater, saj — vsaj na tem svetu — nimam nobenih pravih možnosti.
»Pa saj sem rekla, da ga čaka bogata politična prihodnost,« se je branila vedeže-valka. »Zaprli ga bodo,« je na veselje omizja končno povedala »resnico«.
»No, to je pa že veliko bolje,« je rekla moja najboljša prijateljica (še pomisliti si ne upam, kakšne so najslabše prijateljice). In nestrpno dodala, da bi rada slišala še kaj podobnega.
»Ampak,« je nadaljevala Ciganka »zaprli te bodo po pomoti.« Oddahnil sem si, ker če me že zaprejo, naj bo to zaradi kakšne pomote, ne pa zares.
»Kako dolgo bo pa trajala ta pomota?« je zanimalo omizje in Ciganka je nekaj premetavala mojo desno dlan sem pa tja, zmigovala z glavo, štela in seštevala neke tajanstvene črte na moji dlani in končno rekla: »Leto dni.«
»Madona!« je kriknila moja najboljša prijateljica »a ne bi moglo trajati malo dlje? Leto dni mine kot bi pihnil,« se ji je zdelo. »Kriva bo pa partija,« je rekla Ciganka še-petaje, da sem si oddahnil in glasno rekel: »Vidite, prav imam, ko trdim, da je vsega kriva partija!« da so bili ostali malo poklapani, ker so spoznali, da je vedeževalka potrdila mojo tezo. Dal sem ji še tisočaka od veselja in jo vprašal, če v moji dlani vidi koga, ki bo kriv mojega are-sta?
»Pa . ..,« je momljala, »vidim veliko črko K«.
»Kučan!« sem glasno krik-nil, da so se vsi obrnili, ker so mislili, da je sam partijski predsednik prišel v kavarno na kavo.
»Kakšen Kučan?!« me je omizje neumno gledalo.
»Kučan bo kriv!« sem sklenil, saj velika črka K ne more pomeniti nič drugega. Ciganka je samo skomignila z rameni in rekla, da tega pa v moji dlani ne vidi, pa če bi ji dal še Lepo Breno povrhu (petdeset tisočakov). Da pa vidi še eno črko, ki pgve, zakaj me bodo zaprli. Če dam še tisočaka, mi pove še to.
bila
w >
---- f ~ ' —
Dal sem ji ga. Črka je »P«.
»Zaradi politike, jasno,« sem ponosno dejai Samo, da me ne bodo zaradi navadnega kriminala, sem si mislil.
»Točno,« je rekla Ciganka »in to zato, ker boš neko ne-
umnost napisal in jo podpisal.«
»Kako pa veš, da se ukvarjam s pisanjem?« me je zanimalo.
»Daj še tisočaka, pa ti tudi "to povem,« je rekla in ga je spet dobila.
»Zato, ker si novinar,« je rekla stoprocentno prepričljivo.
»A vidiš,« je reklo moje omizje »ti pa v vedeževanje nisi nikoli verjel!«
»To je bilo slučajno, ratalo ji je,« se nisem dal.
»To je znanost, dragi moj« je nadaljevala moja najboljša prijateljica in Ciganki dala še tisočaka, da bi ta še kaj povedala.
»Tudi ob službo boš,« se je zgrozila in zatrjevala, da mi to piše na dlani. Zgrozil sem se: ob službo, pa v teh časih?
»Blefiraš,« sem rekel, »daj tisočake nazaj. Meni se to ne more zgoditi.«
»Pa saj to je logično,« je reklo omizje. »Če te zaprejo, si tudi ob službo.« Zvrnil sem konjak in za vse naročil še eno rundo. Ciganka je pila »samo viski« — kot je rekla. Še naprej je gledala v mojo dlan.
»Povej,« sem silil vanjo »a vidiš še kaj?«
Spet je hotela tisočaka in spet sem ji ga dal.
»Tega si pa ne upam povedati, o ne brate, tale je pa huda ...« ji ni šlo z jezika.
»Reci!« sem kriknil »pa naije še tako boleče.«
Ce dam še za rundo za vse, mi pa tudi to pove — pa naj stane kolikor hoče. Dal sem — radovednost me je premagala — za dve rundi in plačal. Pa še tisočaka sem ji spet stisnil v roko.
»Ostal boš brez denarja,« je zavila z očmi.
»Oropali me bodo,« sem ponosno dejal. Nekaj je mečkala, pa sem ji dal še tisočaka — zdaj hočem vedeti vse, sem si rekel. Natakar je kar sam prinesel še eno konkretno rundo in tudi to sem brez besed plačal. Najboljša prijateljica se je za mizo zvijala od smeha, levi sosed jo je suval med rebra — da naj neha, ji je govoril.
»Povej, kdo me bo oropal, kdaj in kje?« sem zasliševal Ciganko.
»Sredi Ljubljane,« je odločno rekla Ciganka, da so za omizjem že vsi crkavali od smeha.
»To ni nič smešnega, če te oropajo,« sem jih nadrl in Ciganki še kar molel dlan pod nos.
»Niti dinarja ti ne bodo pustili,« je vedeževalka resno nadaljevala.
»Me bodo po glavi?« me je bilo strah.
»Daj še tisočaka, pa ti povem«.
»Nimam ga,« sem neumno gledal v denarnico, ki je prazno zijala, omizje je tulilo od režanja, moja najboljša prijateljica pa je lovila sapo. »No, potem pa nič,« je rekla Ciganka, zgovorno pomežiknila omizju in se urno pobrala.
Potem so mi morali posoditi tisočaka, da sem imel za mestni avtobus.
P.s.: Zgodba je resnična, moje omizje pa je kasneje priznalo, da rni je bila Ciganka podtaknjena z njihove strani. In nravoučenije? Ne verjemite da je vsakdo, ki vam pobere denar, vedeževa-lec! Lahko je tudi Branko Mikulič. Sicer pa vam v letu, ki prihaja, želim čim manj takšnih vedeževalcev in veliko zdravja vam voščim, da bi lahko odplačevali naše tuje dolgove. Srečno!
29. decembra 1988
AKTUALNO
naš čas Stran 3
Osrednja proslava ob dnevu oboroženih sil
Štiri odlikovanja predsedstva SFRJ
Na predvečer praznika oboroženih sil SFRJ je bila v sredo v domu krajanov v Škalah osrednja občinska proslava. Udeležilo se je je veliko občanov, med njimi tudi predsednik Skupščine občine Velenje, predstavniki družbenopolitičnih organizacij Velenja, republiškega in pokrajinskega štaba TO, vojaških pošt Celja in Maribora ter drugi.
Uvodoma je udeležence proslave pozdravil predstavnik KS Škale in krajevne organizacije ZRVS Škale Miran Ahtik. Predsednik predsedstva Občinske konference ZRVS Velenje Mihael Uranjek pa je spregovoril o pomenu praznika oboroženih sil. Za prisrčen kulturni program so poskrbeli mešani pevski zbor Skale, pionirji OŠ Škale in učenci Glasbene šole Frana Koruna-Koželjskega.
Na proslavi je predsednik Skupščine občine Velenje Drago Šulek podelil odlikovanja Predsedstva SFRJ. Medaljo zaslug za narod je prejel Franc Dimec, red dela s srebrnim vencem Frančišek Skornišek, red zaslug za narod s srebrno zvezdo je prejel Karel Seme, red dela za vojaške zasluge s srebrnimi meči pa je prejel Viktor Brglez.
Malo plaketo in pohvale teritorialne obrambe SR Slovenije je podelil predstavnik republiškega štaba TO polkovnik Maksimiljan Bohorč. Malo plaketo TO je prejel Melhior Mazej iz Belih vod, pohvale pa so prejeli: Milan Golob, Alojz Meterc in Ivan Avberšek.
V imenu Republiške konference Zveze rezervnih vojaških starešin SR Slovenije je plakete in znake podelil predsednik predsedstva OK ZRVS Velenje Mihael Uranjek. Zlato plaketo ZRVS Jugoslavije je za 20-letno uspešno delo prejel Občinski štab teritorialne obrambe Velenje; zlati znak ZRVS Jugoslavije pa Jože Melanšek. Plakete ZRVS Slovenije so prejeli: Martin Slatinšek, Rudi Delopst, Elfrida Verstovšek in Krajevna organizacija ZRVS Lo-
kovica. Znak ZRVS Slovenije pa sta prejela: Stojan Kukovica in Bogdan Mugerle.
Isti dan, to je v sredo, 21. decembra, ob 16. uri, pa je bila v domu borcev in mladine v Titovem Velenju priložnostna svečanost, v počastitev praznika oboroženih sil SFRJ, na kateri je spregovoril komandant Občinskega štaba TO Velenje Jože Pri-slan. Sledila je podelitev pokrajinskih in občinskih priznanj, dvajset soustanoviteljev in poznejših najprizadevnejših pripadnikov enot in štaba TO, pa je ob
20-letnici teritorialne obrambe prejelo knjižne nagrade. Prejeli so jih: Franjo Korun, Joško Bo-jadžievski, Jože Melanšek, Martin Slatinšek, Rudolf Ževart, Branko Drolc, Peter Habjan, Ivo Jamnikar, Bogdan Menih, Franc Vertačnik, Henrik Vertačnik, Franc Cesar, Jože Veber, Ivo Go-rogranc, Karel Stropnik, Jože Brinovšek, Edvard Fras, Avgust Podgoršek, Franjo Skornišek, Anton De Costa.
Pohvale komandanta Občinskega štaba TO Velenje so prejeli: Branko Guzej, Marjan Hudej,
Soustanovitelji in poznejši najprizadevnejši pripadniki teritorialne obrambe, ki so prejeli knjižne nagrade.
Matjaž Cvikl, Anton Urbane, Milan Lojen, Bojan Rop, Safet Smajlovič, Leopold Škorjanc, Milan Lorger, Cvetko Grabner, Vinko Bračič.
Podeljeni sta bili tudi odličji OŠ TO Velenje, ki sta jih prejela: Igor Naraks in Drago Potočnik, in zahvale, vojaški pošti 8164/2 Maribor, Občinskemu štabu civilne zaščite Velenje, Občinskemu centru za zveze Velenje, domačiji Goršek, Bevče 28, Titovo Velenje in Janezu Škerlaku iz REK DO APS.
Prav tako je na tej svečanosti priznanje ZRVS Velenje prejel Martin Marolt iz Plešivca.
Komandant	teritorialne
obrambe zahodnoštajerske pa je izrekel javno pohvalo naslednjim pripadnikom TO: Milanu Goršku. Marjanu Klincu, Stanku Kobaletu, Alojzu Omladiču in Gorazdu Rednaku.
V	letošnjem letu so bili tudi napredovanj in imenovani rezervni starešine, nižje starešine in rezervni vojaki. V čin rezervnega podpolkovnika je napredoval Franjo Korun, v čin rezervnega majorja pa: Martin Budna, Ivan Gaber in Pankrac Semečnik.
V	čin rezervnega kapetana I. razreda: Anton Gams, Boris Kolšek, Miloš Ležaič, Bogdan Menih, Jože Rebernik, Matjaž Klemenčič, Jožef Sevšek, Pavel Planine, Milan Jeram, Zdenko
Zaje, Dušan Mimik, Jože Ramšak, Kristel Hrastel, Ludvik Onuk, Marjan Tamše.
V	čin rezervnega kapetana: Tomislav Arlič, Danilo Čebul, Vinko Ivešič, Slavko Homan, Blagoje Manovič, Tomislav To-movski, Stanislav Arlič, Ismet Čutuk, Jože Kukovičič, Drago Potočnik, Matija Horvat, Božidar Repnik, Vlado Sajtl, Ivan Šu-ster, Janko Osojnik, Zvonimir Fratnik, Daniel Knez, Borut Korun.
V	čin rezervnega poročnika: Alojz Hudales, Marjan Hudej, Vladimir Klavž, Branko Knap, Bojan Pavline, Božidar Pliber-šek, Roman Rebernik, Janez Re-herman, Branimir Glinšek, Bra-nislav Čevernjak, Igor Koren, Luka Čosič, Drago Ostervuh, Marija Šumah, Branko Ramšak, Daniel Drev, Leopold Rezar, Franc Skutnik.
Napredovale so tudi rezervne nižje starešine. V čin rezervnega zastavnika: Anton Drev in Jože Verdev. V čin rezervnega višjega vodnika I. razreda: Andrej Grebenšek in Dušan Žerjav. V čin rezervnega višjega vodnika: Franc Černjak, Mladen Goriča-nec, Ivan Kamenicki, Herman Klemene, Ivan Kovačevič, Ludvik Kušer, Franc Lenart, Alojz Leskovšek, Ivan Lipičnik, Ivan Oštir, Franc Pergovnik, Mirko Požun, Maks Pritržnik, Frido Purnat, Durad Seizovič, Ivan Strmčnik, Edvard Stropnik, Bogomir Stvarnik, Stanislav Svečko, Karel Šantej, Anton Škrubej, Anton Vovk, Franc Čas, Daniel Ivnik, Anton Pavline, Stjepan
Petkovič, Franc Robida, Franc Pečečnik, Franc Šile, Ivan Knez, Stanko Križan, Stanislav Divjak, Janko Harnik, Ivan Korošec, Ivan Meh, Antal Mok, Jože Poli-čnik, Anton Kolenc, Franc Krajnc, Branko Rednak, Jože Škorjanc, Obrad Lazič, Franc Avbreht, Ivan Hrnčič, Rudolf Kavtičnik, Andrej Koren, Andrej Lenko.
V	čin rezervnega vodnika I. razreda: Zvonko Globačnik, Marjan Jerič, Silvo Koprivnikar, Albin Marinič, Primož Mazej, Marjan Ivančevič, Branko Terno-všek, Rajko Berlak, Zoran Kom-pan, Zdenko Lah, Marjan Rošer, Maksimiljan Bizjak, Alojz Kos, Miran Pristovšek.
Imenovani so bili rezervni vojaki. V čin rezervnega pehotnega vodnika: Vladimir Atelšek, Ludvik Brišnik, Andrej Jurič.
V	čin rezervnega vodnika topništva: Miroslav Trampuš.
V	čin rezervnega vodnika inže-nirije : Avgust Oblak, Simon Pergovnik.
V	čin rezervnega vodnika za zveze: Oto Gradišnik, Janko Hri-beršek, Marta Krepel, Marko Malovrh, Boštjan Pelko, Zorisla-va Ramšak, Boris Rednik.
V	čin rezervnega vodnika JBKO: Ivan Navodnik.
V	čin rezervnega vodnika TS KoV: Mirko Ternik.
V	čin rezervnega vodnika in-tendantske službe: Primož Ces-nik.
V	čin rezervnega vodnika sanitetne službe: Franc Novinšek, Draško Vrabič. B. Mugerle
Kdo bo novi sekretar OS ZSS Velenje?
V ožjem izboru trije kandidati
Polna Škalska dvorana udeležencev občinske proslave oboroženih sil.
Od sedemnajstih evidentiranih kandidatov, ki so jih osnovne organizacije zveze sindikatov predlagale kot možne nosilce funkcije sekretarja na Občinskem sindikalnem svetu Velenje (dosedanjemu sekretarju poteče drugi mandat) so v ožjem izboru ostali,
trije: Anton Bohak iz Gorenja Servis, Jože Kandolf — upravni organi Sob Velenje in Ljubiša Savovič - DSSS SOZD REK. Do konca januarja bodo o njih razpravljali v osnovnih organizacijah.
Prvi mandat poteče tudi sekre-
tarjema za strokovno — politično področje pri OS ZSS Velenje, ki pa sta doslej v osnovih organizacijah dobila vso podporo za opravljanje teh nalog tudi v naprej.
(mkp)
Pogovor s predsednikom občinske konference ZSMS Velenje Milanom Kopušarjem
»Ne bi rad, da postanemo to, na kar mi sedaj kažemo s prstom!«
Na majski programsko volilni seji občinske konference ZSMS Velenje, na kateri je prevzel predsedniško dolžnost Milan Kopušar, mladi niso pravzaprav sprejeli konkretnega programa, ampak le smernice delovanja te družbenopolitične organizacije. Takrat so tudi poudarili, da niso in ne bodo krizna generacija, da poti nazaj ni. Svojega delovanja mladi naše občine, vsaj takrat smo to slišali, ne bodo gradili na frontno-sti istomislečih in poenotenih ljudi, ampak na odprtosti do novih idej, alternativ. Predvsem pa naj bi se kakovost dela velenjskih mladincev odražala predvsem v sposobnosti spreminjanja, uresničevanja pobud, ki temeljijo na sklepih in stališčih krškega kongresa.
Dobra polovica leta je sicer za razdeljene po mandatih. Skupaj
Milan Kopušar: »Če to pravi ZK, naj tudi pove, na katere akcije misli. Vem, da tiste, ki smo si jih zadali skupaj, smo uresničili. Vsaj tiste, ki so se tikale nas. Ne
dokazovanje pravilnosti takšnih usmeritev v praksi .premalo. Pa vendarle dovolj za dajanje prvih ocen. Prav to pa je storil predsednik občinske konference ZSMS Velenje Milan Kopušar v pogovoru z nami.
Za tabo je polovica leta, odkar si na čelu več kot 10-tisoč mladih naše občine. Kako v tem času ocenjuješ svoje mesto in vlogo, ki jo imaš pri uveljavljanju zahtev in želja svoje baze?
Milan Kopušar: »Marsikdo med nami si predstavlja mesto predsednika občinske konference ZSMS drugače in tudi sam sem med njimi. Danes pravim: ko si na tem mestu, te tok življenja in dela potegne iz začrtane poti. Svoje mesto in vlogo si moraš s prevzemom dolžnosti predsednika najprej ustvariti, šele nato lahko začneš uresničevati hotenja, želje in zahteve svoje baze. Mislim, da je bilo vse prej omenjeno do sedaj uveljavljeno ali »prenešeno« na ustrezna mesta. O njih se razpravlja in jih poskušamo s skupnimi močmi tudi rešiti. Sicer pa moram reči, da je dvoletno mandatno obdobje prekratek čas, da bi se kot predsednik lahko dokazal. Bolje bi bilo, če bi bilo to obdobje daljše, vendar se mladinci takšnih igric ne gremo.«
Ko smo ob koncu mandata prejšnjemu predsedniku zastavili vprašanje: katere so najpomembnejše novosti v programu, ki ste si jih mladi postavili, je dejal, da naj to vprašamo nosilce najodgovornejših dolžnoti v naslednjem mandatu. Torej, katere so te in kako uspešni ste pri njihovem uresničevanju?
■ Milan Kopušar: »Občinska konferenca ZSMS Velenje ne deluje na kratek rok oziroma njeno delo in novosti seveda s tem niso
s starim predsednikom sva sodelovala pri izdelavi - smernic za moje mandatno obdobje. Te smernice so jasne. Mladinska organizacija mora postati enakopraven partner ostalim družbenopolitičnim organizacijam. Od nas je odvisno, katerih metod dela se bomo oprijeli, da nam to tudi uspe. Menim, da je čas, ko lahko odkrito povemo, kaj nas teži in pokažemo na napake, ki se dogajajo v naši družbi. To je metoda dela republiške konference ZSMS in mislim, da je naša naloga izpeljava te, tudi v našem okolju. O kakršnemkoli uspešnem uresničevanju tega pa je še prezgodaj govoriti.«
Sindikat in Zveza komunistov se zavzemata za čimveč konkretnega in čimmanj forumskega dela. Kaj pa mladinci?
Milan Kapušar: ->To so pobrali pri nas. Mladi naše občine to stališče zagovarjamo že vsaj od takrat, odkar sam delujem v tej družbenopolitični organizaciji. To pa ni kratek čas. Vseskozi namreč poudarjamo, da občinska konferenca ZSMS ni zato, da bi dajala članom navodila, nasvete kaj in kako morajo delati. Prav nasprotno. Ideje bi morale prihajati iz baze in s skupnimi močmi bi jih tako uresničevali. Kot predsednik sem pričakoval, da bo tako. Praksa pa je pokazala, da moramo slednje »proizvajati« na občinski konferenci, baza pa na njih reagira ali ne.«
Zakaj tako?
Milan Kopušar: »Žal, se tudi mladi v posameznih okoljih ne morejo otresti navajenosti starega načina delovanja našega političnega sistema.«
Zveza komunistov ugotavlja, da z vami dobro sodeluje? Kako se konkretno dokazuje ta povezanost?
smem trditi, da je sodelovanje slabo, vendar boljše je še vedno lahko. Partija nima in ga tudi ne more imeti na delo mladih v velenjski občini. Lahko ga le spremlja. Mladi smo in bomo tudi v prihodnje z njo sodelovali pri uresničevanju tistih smernic, ki zadevajo nas same.«
Hočete biti generacija, ki uspešno misli s svojo glavo, generacija z več znanja, generacija tehnološkega in gospodarskega napredka. Vam to uspeva?
Milan Kopušar: »Samo v posameznih primerih. Med mladimi je ogromno potenciala, ki pa ga ZSMS doslej ni znala izkoristiti. Kot sem že zapisal v svojih novoletnih razmišljanjih, objavljenih v prejšnji številki vašega tednika, je ena izmed prednostih nalog občinske konference ZSMS v naslednjem letu prav zaradi tega združitev sil napredka. Pričakujem, da mi bodo pri tem pomagali vsi, ki v tem -prostoru delajo in živijo. Zaenkrat se žal, trudimo le nekateri. Koliko smo uspešni, bodo morali oceniti drugi. Naj pa povem, da sami s sabo zaenkrat še nismo zadovoljni.«
Zakaj mladinska organizacija ni izkoristila prej omenjenih potencialov v svojih vrstah?
Milan Kopušar: »Mogoče je bilo gledanje občinske konference na ta in druga vprašanja preveč ozko. Njeno delo se je vse preveč nanašalo predvsem na delo samega njenega predsedstva in funkcionarjev. Premalo pa so iskali te ljudi v okoljih, kjer ti so. Morda jim niso dali pravih možnosti za uveljavitev ali pa s tistimi, ki so bili pripravljeni kaj narediti, niso našli skupnega jezika.«
Mnogi vam očitajo, da ste mladinci nedelavni. Vi pa se »branite« z izgovori, da je tako v veliki meri pač zaradi gospodarskega položaja kolektivov, zaradi težav, s katerimi se mladi srečujejo. Pa tudi zaradi tega, ker vaša mnenja, predlogi, pobude niso upoštevani na raznih ravneh, tako kot si vi želite. Ni v tem precej sprenevedanja in neznanja, da poiščete nove oblike dela?
Milan Kopušar: »Ne razumem povsem, kaj ste mislili z nedelavnostjo mladincev. Če je to sodelovanje pri delu društev, v oega-nih krajevnih skupnosti, šoli, v delovnif) organizacijah, potem s tem ne morem soglašati, saj so prav mladi med najbolj zagnanimi. Rezultati povedo vse. Ce pa ste s tem mislili na politično ne-angažiranost, bi se strinjal delno. Eno od prejšnjih vprašanj se je dotikalo forumskega dela. Mislim, da je to to. Mladi smo za delo, ne pa za veliko govorjenja brez pravih učinkov. ZSMS je vedno iskala, išče in bo iskala ne samo nove, ampak tudi boljše oblike in metode dela. Ne bi rad, da bi postali mladinci to, na kar sedaj kažemo s prstom. Namreč na ljudi, ki si stalno nekaj izmišljajo, uresničijo pa bore malo. Parole so že davno preživele oblike dela.«
Mladi generaciji, predvsem tistim med vami, ki morajo začeti stopati povsem samostojno na življenjsko pot, danes ni lahko. Težave so z zaposlitvijo, prenizki osebni dohodki, premalo je stanovanj, dragi so otroci,... Ali je vaša mladinska organizacija sposobna odgovoriti na stiske mladih
ljudi? Ali je smiselno, da potrkajo na vaša vrata tisti, ki jih pestijo takšne težave?
Milan Kopušar: »Mladinska organizacija kot družbenopolitična organizacija na te stiske mladih ne more povsem odgovoriti. Lahko jim le svetuje, kam se lahko mlad človek obrne. Za reševanje takih vprašanj lahko mladi izkoristimo skupščinski sistem, vendar pred sprejetjem kakršnihkoli pravilnikov. Sicer je že prepozno. Posameznih primerov ne moremo reševati. Je smiselno, da potrkajo na naša vrata? Je, vendar pred nastalim položajem. Morda tudi kasneje, vendar jim takrat lahko damo le napotek. Mi si želimo, da mladi s takšnimi težavami potrkajo na naša vrata, saj bi se lahko le na osnovi izkušenj čez določen čas vključili v temeljitejše reševanje teh vprašanj. Seveda morajo tudi sami kaj narediti ob sprejemanju aktov v svojem delovnem okolju, ne pa da pasivno spremljajo dogajanja. Po mojem mnenju je danes še vse preveč tudi »kanalov« tako pri zaposlovanju, dodelitvi stanovanj, kjer mladi človek brez vez in poznanstev ne more česa doseči. Sicer pa je tako: če kot mladinska organizacija poskušamo reševati posamezne primere, delujemo v nasprotju z že vzpostavljenim sistemom. Kaj je to, najbrž ni treba posebej razložiti.«
Za konec pa tole: napovedi za prihodnje leto niso obetavne. Kako se bo v tem labirintu življenja ravnala in delala mladinska organizacija?
Milan Kopušar: »Mladi se bomo poskušali v teh zapletenih razmerah prilagajati času in potrebam. Poskusili bomo usmerjati naše delo v tiste tokove, ki bodo najbližji realnosti. Ne bomo si postavljali visokih ciljev, ki bodo že ob načrtovanju označeni kot nedosegljivi. Tu bomo iskali svojo borbo za preživetje. Tako je bilo in gotovo bo tudi v prihodnje, da bomo verjeli tistim, ki bodo z najbolj realnimi očmi gledali na življenje in razumeli potrebe ne glede na to ali so mladi ali stari.«
T. Podgoršek
Gorenje
»Zlata plaketa — novo
priznanje inovatorjem
Med letošnjimi prejemniki priznanj Konference Zveze izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav Jugoslavije za uspešno delo na inovacijskem področju je tudi sestavljena organizacija združenega dela Gorenje.
Priznanja Konference zveze izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav Jugoslavije so prejele iz SR Slovenije štiri delovne organizacije'oziroma sestavljene organizacije združenega dela.
Gorenje je prejelo Zlato plaketo za pomembne dosežke pri razvijanju in pospeševanju izumiteljstva in uporabe inovacij, prav tako pa tudi za prispevek k razvoju in delovanju organizacije izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav Jugoslavije. Ob podelitvi tega novega, pomembnega priznanja novatorjem Gorenja, je predsednik Društva izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav Slovenije, dr. Matjaž Mulej, poudaril, da je dobilo Zlato plaketo za vzorno organizacijo inovacijske dejavnosti, ki je postala pomemben de! poslovnega procesa. Povedano je nadalje bilo, da v tem poslovnem sistemu prednjačijo še posebej zaposleni v delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski aparati Titovo Velenje.
A. N.
4. stran nad čas
IZ DELOVNIH OKOLIJ
29. decembra 1988
Gorenje Mali gospodinjski aparati
Letos enkrat manj delavcev na preventivnem odmoru
Uspešna prodaja Samo zdrav delavec dviguje storilnost
^	^	Nninnmpmhnpici rili mpdi- si ia /:) rpkrpariin ruidih in dplav- pramiran aktivni nrlmrir ravlaoa- .,1..... .......—1...........: — .1..i.
464 zaposlenih v delovni organizaciji Gorenje Mali gospodinjski aparati v Nazarjah bo letos naredilo, kot kažejo zadnji izračuni, blizu 1,170.000 malih gospodinjskih aparatov, pri čemer bodo okrog 60 % celotne proizvodnje prodali na tuje. Ustvarili bodo blizu 50 milijard dinarjev celotnega prihodka, z izvozom pa iztržili skoraj 10 milijonov dolarjev, od tega okrog 9 milijonov dolarjev na trgih s konvertibilnimi valutami. Povprečni osebni dohodek na zaposlenega, izplačan decembra za mesec november, pa je le za malenkost zgrešil 1 milijon dinarjev.
V tej tovarni v Nazarjah, ki se ponaša z največjo globino tehnološkega procesa v celotnem poslovnem sistemu Gorenja, saj kupuje pravzaprav le reprodukcijski material, si prizadevajo, da bi ponudili domačemu in tujim trgom zraven novih malih gospodinjskih aparatov tudi nove generacije teh izdelkov. Zadnja novost je rezalni stroj, ki ga izdelujejo v vseh kvalitetnih in cenovnih razredih, večino proizvodnje pa potuje na tuje trge. Za letos so, na primer, načrtovali proizvodnjo 200.000 teh izdelkov, naredili pa bodo skoraj četrtino več rezalnih strojčkov. Sicer pa se pripravljajo v Nazarjah na proizvodnjo novega, najsodobnejšega mešalnika in nekaterih drugih izdelkov, ki so jih predstavili na oktobrski Gorenjevi razstavi v Titovem Velenju.
Visoka kvaliteta malih gospodinjskih aparatov, ki jih izdelujejo v Gorenjevi tovarni, je, kot poudarjajo v Nazarjah, njihovo najpomembnejše »orožje« v boju s konkurenco doma in na tujem. Že poldrugo desetletje uspešno sodelujejo z zahodnonem-škim koncernom Bosch — Siemens. Prav visoka kvaliteta Go-renjevih malih gospodinjskih aparatov pa je privabila v Nazar-
je še enega novega poslovnega partnerja iz tujine. Razgovori o sodelovanju so v teku.
Prvo fazo naložbe, ki je veljala 4 milijone dolarjev, so uspešno zaključili, zdaj se pripravljajo na drugo fazo (veljala bo okrog 7,5 milijonov dolarjev), razmišljajo pa tudi že o tretji (zanjo bo treba, po dosedanjih izračunih, odšteti okrog 3,5 do 4 milijone dolarjev). Uspešnost prve faze vlaganja dokazuje, med drugim, tudi podatek o skoraj 13% povečanju proizvodnje in 6 % večji produktivnosti dela.
V Gorenju Mali gospodinjski aparati Nazarje si zastavljajo zahtevne in obetavne cilje tudi za leto 1989. Proizvodnjo želijo povečati, v primerjavi z letošnjim letom, za nadaljnjih 12 odstotkov, prodajo na tuje pa za najmanj 2 do 3 milijone dolarjev oziroma na 12 do 13 milijonov dolarjev, in to tudi s pridobivanjem novih trgov. Ob vseh drugih usmeritvah za delo in gospodarjenje v letu 1989 so v delovni organizaciji sprejeli ukrepe za ostvaritev pričakovanega finančnega izida, posebej tudi zato, da bi zagotovili potreben denar za odplačilo obresti za naložbena posojila.
Vso pozornost namenjajo v zadnjem času tehnični in poslovni informatizaciji, nasploh pa bi radi, da bi bilo Gorenje Mali gospodinjski aparati sodobno, ciljno vodeno podjetje z malo režije.
E. K.
Najpomembnejši cilj medicinsko programiranih preventivno rekreativnih odmorov, ki smo se jih smelo lotili v občini Velenje, je izboljšanje delavčevih psihofizičnih sposobnosti, ohranjanje njegovega zdravja, zmanjšanje odsotnosti z dela in preprečevanje nesreč pri delu. S tem spoznanjem so v organizacijo preventivnih odmorov šli v Gorenju že pred devetimi leti,jpred štirimi tudi RLV in TES, pa potem še druge organizacije združenega dela. Lani se jih je udeležilo devetsto delavcev, letos le še štiristo.
Ti podatki so razvidni iz analize medicinsko programiranih preventivno — rekreativnih odmorov, ki jo je pripravila Komi-
sija za rekreacijo, oddih in delavske športne igre pri Občinskem sindikalnem svetu Velenje. Ponekod, kjer so še lani na oddih napotili veliko svojih delavcev, so z njimi letos popolnoma prenehali — Gorenje, ESO, EKO recimo, drugod so odhode zmanjšali — RLV, TEŠ; edina svetla izjema je Vegrad, ki je letos na ta odmor napotil enkrat več delavcev kot lani. Razlog pa ni v tem, da so organizacije združenega dela čez noč spoznale, da ti odmori niso potrebni, ampak je vzrok financiranje.
V zadnjih dveh letih smo stroške za ta odmor največkrat krili iz materialnih stroškov. Tak način je bil večini najbolj sprejemljiv, saj so s planom predvidena sredstva potem tudi zagotovili. Služba družbenega knjigovodstva pa jih je vzela »pod lupo«. Marsikatera organizacija združenega dela si je medicinsko pro-
gramiran aktivni odmor razlagala veliko preveč enostavno. Zaradi urgence SDK, ugotavlja komisija, pa smo v delavcu zbudili spet novo nezupanje v sistem in žal tudi omajali že dosežene rezultate, namesto da bi z mirnim tokom stvari le nadgradili. V čem je težava?
Zakon o zdravstvenem varstvu določa, da se sredstva za pravice do zdravstvenega varstva oblikujejo iz dohodka organizacij; iz materialnih stroškov pa samo v primeru, če nastanejo iz potreb varstva pri delu in varstva delovnega okolja. Ukrepe zdravstveno — varstvenega značaja s področja varstva pri delu določajo in urejajo delavci s samoupravnimi splošnimi akti, kar pa v naših ozd ni bil najbolj pogost način. Tako je za dopustnost koriščenja materialnih stroškov, po stališču Vrhovnega sodišča Slovenije, potrebno le to, da stroški predsta-
vljajo neposreden pogoj za delo in proizvodnjo, da ukrepe OZD-ji določijo v samoupravnem splošnem aktu, da v njem pose-baj določijo dela in naloge, ki zaradi nevarnosti oziroma škodljivosti zahtevajo zdravstveno varstvene ukrepe, in da iz takšnega akta nedvoumno izhaja tudi, da gre za ukrepe, ki se krijejo iz materialnih stroškov.
Na predsedstvu Občinskega sindikalnega sveta, kjer so se s to problematiko tudi seznanili, so menili, da so ti odmori še vedno ena od najcenejših oblik preprečevanja obolelosti, da je potrebno z njimi nadaljevati in jo v prihodnje omogočiti čim večjemu številu delavcev, pri tem pa misliti tudi na to, da lahko samo zdrav in edino zdrav delavec prispeva v svojem kolektivu k večji storilnosti.
Milena Krstič-Planinc
Zadnja letošnja vaja jamske reševalne čete
»Rešili« tri rudarje
Ob izteku leta so jamski reševalci Rudnika lignita Velenje še enkrat v letošnji dvanajsti vaji potrdili, da so dobro usposobljeni in v vsakem času pripravljeni reševati svoje delovne tovariše.
Reševalna naloga je bila zelo težka, alpinisti bi rekli, najtežja stopnja. Iz jame je ob 4.15 prišlo sporočilo, da je na koti 108 vstopne proge centralnega dela jame Prelo-ge izbruhnil, požar, in da iz nočne izmene- 'pogrešajo tri rudarje. Ker je bilo mesto reševanja precej oddaljeno od jaška v Novih Prelogah, žičnice in ostali prevozi pa niso delovali, se je bilo treba na kraj nesreče prebiti peš. Reševalci so v dobrih treh
urah, nekatere reševalne ekipe pa še prej, uspešno izvedli svoje naloge. Dva pogrešana rudarja so našli zelo hitro, pri tretjem pa se je malce zavleklo.
V akciji je sodelovalo 196 jamskih reševalcev od skupno 245, kolikor jih šteje reševalna četa. Od tega jih je 195 sposobnih, da rešujejo pod aparati. Novost pri tej vaji je bila ta, da so reševalce klicali z novo klicno napravo imenovano »pipserji«. Res so se pojavile nekatere pomanjkljivosti, ki pa iih bodo kmalu odpravili recimo vsak jamski reševalec ima ob sebi to klicno napravo tudi, ko ni na delovnem mestu. In če bo v to novost vsak prispeval vsaj malo osebne zavesti bodo nevšečnosti, ki so se pokazale ob tej vaji, gotovo odpravljene z lahkoto. L. Ojsteršek
Občina Velenje
Turistične postelje samevajo
V občini Velenje smo zabeležili do konca septembra 61 652 nočitev, od tega 53 645 domačih in 8 007 tujih gostov. Število nočitev domačih gostov se je zmanjšalo za 27,2 odstotka, tujih pa povečalo za 151 odstotkov. Skupno smo zabeležili v tem času
22 odstotkov manj nočitev kot lani v enakem času, najbolj zgovoren pa je podatek, da smo imeli nočitvene zmogljivosti zasedene povprečno le 37 odstotkov. Seveda pa nam pove, da smo na tem področju še zelo daleč od zastavljenih ciljev.	(mz)
Toni in Nika Rifelj
KK Ptuj — Tržnica Titovo Velenje
»Meri« — novost Prepolovljena prodaja kruha in mleka na našem trgu
Pred Dnevom republike in ob prazniku sozda Merx so v Gornjem gradu s priložnostno slovesnostjo obeležili začetek proizvodnje motornega kolesa »Meri«. V novozgrajenih montažnih proizvodnih prostorih je tako stekla izdelava novega dosežka konstruktorja Tonija Riflja, inovatorja v svobodnem poklicu od letošnjega poletja dalje, ki jo uresničuje nosilka obrti Nika Rifelj na podlagi poslovno-tehničnega sodelovanja s sozdom Merx in njegovo delovno organizacijo Avtotehnika. S tekočega traku je prišlo prav takšno motorno kolo, plod domačega raz-. oja, znanja in domače proizvodnje.
Gre namreč za skuter — Ve-spo, ki je že lani v prototipni izvedbi med strokovnjaki požel veliko priznanje in odobravanje. Prvi izdelki so že v prodajalnah po vseh Jugoslaviji, redna proizvodnja pa je stekla konec prejšnjega meseca. Trenutno priljubljeno Vespo, ime ji je »Meri«, izdelujejo v dveh inačicah, za prvo je potrebno vozniško dovoljenje, za drugo ne. Zelo pomembno ob tem je, da s temi in drugimi izdelki iz Gornjega grada uspešno nadomeščajo uvoz in izpolnjujejo praznino na jugoslovanskem trgu, ob že zagotovljenem nadaljnjem razvoju novih programov, pa iščejo vedno nove tržno zanimive izdelke.
Naj ne bo odveč bežen sprehod v pretekla leta. V začetku novembra je namreč minilo štiri leta, ko je iz servisne delavnice
Tonija in Nike Rifelj v sodelovanju z Avtotehniko iz Celja začelo svojo pot na trg in v svet prvo zložljivo motorno kolo »Tori«. Osnovno obliko je konstruktor neprestano dograjeval. Kmalu se je »rodil« Tori AS, leto kasneje še dve izvedenki, Tori Cross in Enduro in že po dobrem letu so na trg poslali 1.000 motorjev v vseh štirih izvedbah. Pozabiti ne smemo na dobro sodelovanje s Tomosom in Rogom, kajti na tej osnovi v Gornjem gradu vsako leto podvojijo proizvodnjo. Letos bodo tako izdelali že 3.400 motornih koles, številki 10.000 v celotni proizvodnji pa se bodo približali in jo verjetno presegli v februarju prihodnjega leta. Nenehno večanje je seveda terjalo nove proizvodne prostore,- zato so sedanjim 120 dodali še 300 kvadratnih metrov delovnih in skladiščnih površin. Na treh linijah bodo tako v prihodnjem letu izdelali 2.000 Torijev, 1.000 motornih koles Meri in 1.000 Torex rezalk. Slednje je nov izdelek, ki ga je skonstruiral Toni Rifelj, sodi pa v zeleni program. Gre namreč za rezalko za rezanje in obrezovanje trave in grmičevja.
Avtotehnika ter Toni in Nika Rifelj torej zagovarjajo in uspešno uresničujejo temeljno usmeritev, ki predvsem pomeni kakovost brez pretiravanja pri količini, zaradi tega se tudi že ponujajo možnosti izvoza za sedanje in nove izdelke, ki jih Toni Rifelj že načrtuje. Nov izziv za prihodnost torej.	(j- P-)
Povpraševanje je v trgovinah vsak dan manjše in padec kupne moči zelo občutijo tudi trgovci. Prav zato so nekatera trgovska podjetja pričela prodajati izdelke pod ugodnejšimi pogoji — na kredit brez obresti. Tudi v Kmetijskem kombinatu Ptuj, Tržnica Titovo Velenje so ubrali to pot, če so želeli vsaj malo ublažiti manjše povpraševanje v njihovih prodajalnah.
»Pri prodaji osnovnih življenjskih potrebščin je dovolj zgovoren podatek o trenutnem stanju, če povem, da prodamo samo še polovico kruha in mleka v primerjavi z obdobjem pred pol leta,« je dejal direktor velenjske Tržnice. V tem kolektivu so usmerjeni predvsem v prodajo izdelkov za osnovno življenjsko preskrbo prebivalcev, ob tem pa precej pozornosti namenjajo tudi
Košare so vse bolj prazne
oskrbi večjih odjemalcev. O rezultatih devetmesečnega poslovanja in o načrtih za naprej nam je direktor Tržnice Franc Vovk med drugim povedal naslednje:
»Z devetmesečnimi rezultati smo zadovoljni, saj kljub padcu kupne moči pri osnovnih artiklih, beležimo pri ostalih proizvodih 2-odstotno fizično rast. Li-
kvidnostnih težav nimamo, nismo pa zadovoljni z akumulacijo. Čeprav so se dajatve za malenkost zmanjšale, pa stroški prodaje še vedno rastejo. To pomeni, da kljub povečanemu dohodku, ne moremo ohraniti razmerja s čistim dohodkom. Kljub temu smo v kolektivu prepričani, da bomo poslovno leto 1988 sklenili uspešno, čeprav je danes govoriti o uspešnosti zelo relativno.
Leta nazaj v naši dejavnosti ni bilo mogoče računati na razširjeno reprodukcijo, saj smo vseskozi komaj ohranjali enostavno reprodukcijo. Zgradba in oprema sta v tem času zastareli in vse težje je zagotoviti denar za nove naložbe. Ker pa smo prepričani, da se bo naše gospodarjenje kljub vsemu izboljšalo v prihodnjem letu, bomo del poslovnih prostorov prenovili in razširili našo dejavnost.«
B. Mugerle
Vekos — temeljna organizacija Toplotna oskrba
Stanovanja hladnejša za dve stopinji
Najnovejši in zagotovo ne zadnji izdelek iz Gornjega grada
Tudi Vekosova temeljna organizacija Toplotna oskrba se srečuje z velikimi likvidnostnimi težavami. Kaže, da bodo letošnje leto zaključili z rdečimi številkami. Ko smo te dni obiskali Toplotno oskrbo, nam je nekaj več o vzrokih in posledicah izgube, spregovoril direktor Miran Gmajner. »Toplotna oskrba že dlje časa posluje negativno. V polletju smo izkazali 40 milijonov nepokritih obveznosti. Začasno smo jih sicer pokrili s sredstvi razširjene reprodukcije, ki pa smo jim seveda morali potem tudi vrniti. Če pa upoštevamo še časovni zamik pri ceni toplotne energije, ki je bila uveljavljena 1. novembra in meteorološko izredno neugoden mesec november, ki je bil v poprečju kar za 5 stopinj nižji od 20-letnega poprečja, potem se nam ob koncu leta ne obeta nič kaj dobrega.«
—	Kako je z oskrbo toplotne energije v občini Velenje?
Miran Gmajner: »Oskrba je normalna, v skladu z veljavnimi pogoji in smernicami, ki smo jih sprejeli na zadnji seji skupščine Komunalne skupnosti. V poprečju bomo temperaturo znižali za 2 stopinji, s čimer bomo nadomestili del izpada dohodka v naši dejavnosti.«
—	Ste v začetku kurilne sezone imeli kakšne težave?
Miran Gmajner: »Nekaj napak je sicer bilo, bile pa so bolj lokalnega značaja. Dobava energije iz TEŠ-a je potekala nepretrgoma in menimo, da kakšnega večjega nezadovoljstva med občani ne bi smelo biti.«
—	Letos uspešno končujete tudi nekatere naložbe?
Miran Gmajner: »Prednostna naložba je bil vročevod Šalek II, ki je bil zgrajen že v prvi polovici
leta, medtem ko je gradnja nadomestnega vročevoda TES — Cep druga faza, potekala v drugem polletju in je tudi že zaključena. Nekaj naložb smo izvedli tudi v okviru temeljne organizacije; adaptacije toplotnih postaj, rekonstrukcija merilne proge, rekonstrukcija raztezne posode, sofinanciranje nadomestnega vročevoda TEŠ Cep in še nekaj manjših.«
— Boste toplotno omrežje še širili?
Miran Gmajner: »O tem se bo
treba dogovoriti v okviru širše družbenopolitične skupnosti. Naš programsko-razvojni sektor je že pripravil predlog obsega oskrbovalnega sistema, ki temelji na ekoloških kriterijih, ki se nanašajo na razpoložljivost energetskih virov v dolini. Zadnjo besedo pri tem bodo imeli uporabniki. Pri tem pa se je treba zave-
dati tega, da so zmogljivosti TEŠ-a omejene in bo treba razmisliti tudi o širitvi sistema in pridobivanju novih virov toplotne energije v okviru TEŠ-a in seveda posodobiti obstoječe.«
— Vaši pogledi v prihodnje?
Miran Gmajner: »Nič optimistični. Temu je vzrok gospodarska kriza v kateri se nahajamo in tudi cena toplotne energije, ki je posledica te krize. Vse to bo ponovno povzročilo zahtevek po višji ceni oskrbe s toplotno energijo. Nedvomno pa predstavlja veliko neznanko nova zakonodaja, ki je v pripravi in ki bo posegla v organizacijsko obliko našega tozda. Seveda si bomo prizadevali ohraniti integriteto naše dejavnosti v ekonomskem, razvojnem in samoupravnem pomenu.
B. Mugerle
29. decembra 1988
VAŠI PRISPEVKI
naš Čas stran 5
Oh ta čudovita bitja
Oblikovanje prihodnosti
Stojimo na usodnem križišču svoje prihodnosti. Še vedno tehnika z industrijo dirigira svoj nori razvoj s kopičenjem neuničljivih odpadkov.
Dolge milione let je človek skupaj z naravo poznal le reci-klažo odpadkov, toda v tem stoletju je človek izgubil modrost davnih generacij in začel kopičiti neuničljive odpadke. Samo v 50 letih si je nakopičil odpadkov in problemov za nadaljnih 10000 let in zašel v slepo ulico ter ogrozil svoj obstoj in obstoj ostalih živih bitij na Zemlji. Ce bomo nadaljevali s sedanjim razvojem, koliko odpadkov bomo nakopičili čez 500 ali 1000 let? Presenetljivo je, da je modrost preprostih ljudi večja od modrosti strokovnjakov, saj so spoznali nesmisel takega razvoja in se mu uprli, čeprav ga strokovnjaki še vedno zagovarjajo in načrtujejo v prihodnost.
Eden takih nesmislov in nevarnosti za prihodnost je tudi jedrska energija, kajti še vedno nas prepričujejo, daje prihodnost samo v tej energiji. Če bo to res, koliko jedrskih grobnic bo posutih po Zemlji čez 1000 let? Če bi na Slovenskem samo nadomeščali izrabljene jedrske elektrarne z novimi, bi imeli čez 1000 let 20 takih grobnic. Si jih lahko zamislimo na našem malem koščku Zemlje?
Žal, slišimo tudi iz strokovnih ust, naj nas ne boli glava, kaj bo čez 100 ali 200 let. Take besede vzbujajo v nas še večjo zaskrbljenost, kažejo pomanjkanje morale in odgovornosti ne samo do določenih rodov, ampak tudi do sedanjih. Postali smo nezaupljivi do vsakogar, saj se neprestano srečujemo z ozkimi interesi posameznih sistemov. Zato je tako pomemben in nujen nadzor oblasti ljudstva, katere organi morajo usklajevati in nadzirati različne interese ter razvoj z veliko mero modrosti, če hočemo ohraniti bodočnost otrokom in
tako dati smisel svojemu življenju.
Tako gledamo tudi na naš akt Sprememb dolgoročnega in srednjeročnega plana, kjer je skrita naša bližnja bodočnost. Prebili smo se skozi te njegove Teze, skozi njegov Osnutek in se ustavili pri Predlogu. Ali je v njem skrito tisto, kar si želimo: zdravo, čisto in varno življenje? Že ena drobna a pomembna podrobnost v nas vzbuja dvom: JEDRSKI ODPADKI! V prejšnjih planskih aktih smo ves čas govorili o odlaganju srednje in nizko-radioaktivnih odpadkih, v Predlogu pa so načrtovalci in oblikovalci planov dodali še VISOKO-RADIOAKTIVNE odpadke.
Mar ta dodatek ne spremeni vso dosedanjo politiko in oblikovanje kriterijev okrog spravljanja jedrskih odpadkov?
Predlog planov je tako dobil novo vsebino, na katero bomo lahko dajali pripombe samo z amandmaji in kdo ve, če bodo delegati dovolj pozorni na ta pomemben drobec za prihodnost naše Slovenije? Ali se to imenuje manipuliranje z našim skupščinskim sistemom in njegovimi delegati, pa tudi njihovo bazo? Razumemo, da so jedrski energetiki v zagati, kako pregovoriti slovensko javnost za jedrsko odlagališče na Slovenskem, toda njihov način, kako prisiliti javnost v takšno privolitev, vzbuja še dodatni odpor. Javnost do sedaj še ni bila deležna odkritih in nedvoumnih odgovorov na zastavljena vprašanja v Skupščini SRS, v časopisih, pa tudi na Omizju v Titovem Velenju, kjer so bili prisotni predstavniki vseh organov, ki imajo nalogo rešiti problem z odpadki.
Zato predlagamo delegatom Skupščine, da se pridružijo našim zahtevam:
1. Izbor lokacije za jedrsko odlagališče srednje in nizko aktivnih odpadkov bomo opravi-
li po kriterijih, sprejetih na Skupščini SRS, od katerih mora biti kot pogoj izpolnjen kriterij: pozitiven izid referenduma za odlagališče v tisti občini, kjer bi bilo odlagališče in tudi v neposredno prizadetih občinah.
2. Odlaganje visokoradioaktiv-nih odpadkov bomo poskrbeli v državi, ki ima za to primeren prostor. Prav tako se bomo dogovarjali za odlaganje nizko in srednje aktivnih odpadkov, če ne bo sprejeta v nobeni občini Slovenije ali Hrvaške lokacija zanje po zgoraj določenih kriterijih.
SVOJE ZAHTEVE UTEMELJUJEMO:
1.	Nikjer v svetu še ni ustrezno rešeno trajno odlagališče visoko-radioaktivnih odpadkov; niti v državah, ki imajo za to primeren prostor na ugodne geografske lastnosti. Še manj pa je tehnično rešeno varno odlaganje visokoa-ktivnih odpadkov v naseljenih področjih, kar bi zahtevala lokacija takega odlagališča v Sloveniji ali Hrvaški ali kjerkoli v Jugoslaviji.
2.	Rešitev tega problema ni več samo vprašanje tehnične narave in stroke, ampak je preraslo v politični problem, zato predlagamo temeljit in vsestranski pristop k temu problemu.
3.	Zakaj se tako vztraja pri odlaganju v slovenskem prostoru in se nas prepričuje z zelo naivnimi argumenti, ki še bolj vzbujajo dvom v pretehtane odločitve.
Kakšni interesi se skrivajo za tako vztrajnostjo. Eden izmed takih argumentov je, da moramo svoje smeti pospraviti sami in da ni moralno, da jih naprtimo drugim. Kako nemoralno je šele zgraditi tak objekt sredi gosto naseljenih področij lastnega ljudstva. Zakaj se ne bi dogovarjali n. pr. z LR Kitajsko, ki sama načrtuje jedrske elektrarne in se njeni strokovnjaki izobražujejo v NE Krško, ki ima puščavski pro-
stor v velikosti Jugoslavije, kjer so se že opravljali jedrski poskusi. Plačilo za tako odlaganje bi si delili Slovenija in Hrvaška.
Dvom v nas vzbuja tudi dejstvo, da se na omizju, ki ga je pripravila TV, ni niti enkrat spregovorilo o problemih financiranja odstranjevanja teh odpadkov. Ali bo finanser nekdo zunaj sistema in republike ali pa bo vse skupaj tako preprosto rešeno, da ni bilo vredno imenovati te investicije, čeprav naj bi po novejši varianti rešili hkrati tudi shranjevanje visokoradioaktivnih odpadkov.
Ljudje izgubljajo upanje v smotrno rešitev teh problemov, ker imajo občutek nemoči, da sami vplivajo na ohranjanje zdravega okolja. Prepričani smo, da se še vedno daje prednost profi-tu, realizaciji planov, produktivnosti itd, ljudje pa smo samo sredstvo za dosego teh ciljev. Postali smo moderni sužnji industrijskega razvoja. Gradimo socializem, želimo pa si udobje kapitalizma, ki ga to gradi v dobršni meri na izkoriščanju tretjega sveta. Mi te možnosti nimamo, zato ga gradimo na žrtvah lastnega ljudstva. Še vedno odgovorne ljudi prosimo, moledujemo, prepričujemo, da bi radi živeli varno, zdravo, srečno, pa čeprav bolj skromno. Ali smo res tako brezpravni v svojem okolju? Nobenega vpliva nimamo na lastno usodo, podrejamo se neki skupnosti, ki nam vsiljuje svoje kriterije razvoja, ki so izrazito materialno usmerjeni. Tako občutimo tudi to vztrajanje na izgradnji jedrskega odlagališča v naši republiki ob obljubah, da ne bo vsiljeno nobeni občini. Žal so te obljube samo ustne izjave odgovornih, naši zakoni pa govorijo proti nam. Smatramo, da je vztrajanje na iskanju lokacije v Jugoslaviji ogromna moralna škoda za zaupanje med vodstvenimi delavci in ljudmi.
Za Šaleško ekološko društvo predsednica Marija Šavor.
Svojci nismo našli spominske plošče
Strinjam se, da marsikateri Škalčan ne more pozabiti prelepih starih Škal, saj jih tudi ne smemo pozabiti. Vsi v Skalah si prizadevamo in želimo, da bi dobili novo podobo v središču Škal, za kar pa nekateri očitno niso zainteresirani.
Najbolj nesmiselno pa se mi zdi, da se najde nekdo in nam tako strogo deli našo KS.
KS Škale ima res tri dolinice, ki se imenujejo Škale, Podlubela in Hrastovec in mislim, da so povsod predvsem ljudje. Tudi v Hrastov-cu so svojci preminulih žrtev.
Ker pisec članka očitno tega ne ve, naj povem, da je lokacija, kjer že stoji gasilski dom s trgovino in novo šolo, ob
Odmev
kateri naj bi stalo spominsko obeležje, v srednji dolini Škal, to je v Podlubeli. Menim, da je odločitev, naj tudi spominsko obeležje stoji ob tej šoli, še kako sprejemljiva in ni nobeno zakotje, kot temu pravi pisec, saj se bomo tu zbirali Skalčani na raznih prireditvah, predvsem pa na-
ši šolarji — bodoči Škalčani in sem prepričana, da bodo tudi za spominsko obeležje najbolje skrbeli, čeprav s pomočjo starejših. Mislim, daje to obeležje sveto nam vsem in mora ostati tudi poznejšim rodovom in ne samo svojcem padlih, ki pa vsi vemo, da na žalost ne morejo ostati večno.
Lokacija, ki jo predlaga pisec, pa je res v zakotju in sedaj tudi na robu Škal, zato ni primerna. Tudi drugi Škalčani in svojci so se morali izseliti iz Škal, pa nobeden ne dela nobenih težav in proble-
mov, kje naj stoji spominsko obeležje. Želimo^ da bo to v središču novih Skal in mislim, da bo v bodočnosti tudi dovolj ob prometnici.
Da pa je bila komemoraci-ja letos na grobu neznanega junaka na pokopališču v Skalah, je samo za pohvaliti, saj se je tudi on boril in padel za isto stvar kot tisti, ki so napisani na spominski plošči, le s to razliko, da njegovi svojci ne vedo, kje leži njihov najdražji, da bi mu lahko prižgali svečko in položili cvetje.
Takšno je moje mišljenje.
Anica REPNIK
Novoletno srečanje upokojencev Gorenja
»Usmerjenost Gorenja na tuje trge bo vse večji pogoj za nemoteno proizvodnjo, ki jo bo mogoče obdržati s kakovostjo proizvodov in poslovanja v celoti. Jeseni smo na razvojni konferenci izmenjali poglede na Gorenje po letu 1992, kajti vztrajati moramo na tržnem deležu v Evropi. Z mrežo v tujini moramo večati Gorenjev delež in hkrati zagotavljati hitrejši celotni razvoj,« je podpredsednica poslovodnega odbora Gorenja Antonija Zalter dejala v priložnostnem nagovoru upokojencem Gorenja. Na novoletno srečanje 15. decembra 1988 jih je prišlo kar okrog 400 od skupno 554 upokojencev delovnih organizacij Gorenja v Titovem Velenju in Gorenja Mali gospodinjski aparati Nazarje.
Tako kot že nekaj let zapored, so se tudi letos nekdanji delavci Gorenja opoldne zbrali v jedilnici Gostinske enote, nato pa so si v spremstvu predstavnikov sindikata ogledali proizvodnjo in obiskali nekdanje sodelavce na delovnih mestih. Nekaj časa pozneje so se ponovno zbrali v prostorih Gostinske enote, kjer so jim pripravili še krajši kulturni program. Učenci osnovne šole Miha Pintar Toledo so zapeli nekaj pesmi in se predstavili z recitacijami, razvedril pa jih je nastop članov Gledališča pod kozolcem. Novoletno srečanje jim je hitro minilo ob vedrih zvokih ansambla Strmina.
Med kramljanjem o sedanjem delu so nam upokojenci Gorenja povedali:
Olga Šalamon: »V Gorenju sem delala 27 let. Bila sem prvi ekonom v kuhinji in na podobnih delih v Gostinski enoti. Stanu-
jem v bližini Gorenja in zato lahko spremljam razvoj Gorenja. Sicer pa prejemamo upokojenci tudi glasilo Informator. Kot delavka Gostinske enote lahko pohvalim očiten napredek in skrb za družbeni standard v Gorenju.«

Mirko Tratnik: »Rad se spominjam Gorenja, kjer sem se zaposlil nekaj let pred upokojitvijo. Pred tem sem imel ključavničarsko delavnico, pa včasih za obrt ni bilo posebnega razumevanja. Ker imam težave z očmi, sem moral opustiti ključavničarsko delo, ki sem ga rad opravljal.
Po 52 letih sem prenehal voziti tudi avto. Takšno je pač življenje.«
Anton Orešnik: »V Gorenju sem se zaposlil leta 1952 in po 35 letih sem se invalidsko upokojil. Ta srečanja ob novem letu mi veliko pomenijo, saj lahko obudi-
mo spomine na tisti čas, ko smo se odločali o rasti Gorenja. Začeli smo v skromni ključavničarski delavnici, zgradili barake, nato pa selitev in gradnja novih tovarniških prostorov, v katerih smo iz leta v leto povečevali proizvodnjo najrazličnejših aparatov. V rojstnem Gorenju pa smo zgradili tovarno keramičnih ploščic, kjer sem nazadnje delal.«
Francka Tomic: »Nismo pozabljeni in to je lep občutek. V Gorenju sem delala 14 let in na delo v Gorenju Servis me vežejo lepi spomini. Upokojila sem se starostno. Včasih ni bilo tako dobro poskrbljeno za otroško varstvo kot danes. In še to naj rečem, da sem vesela posodobitev v Gorenjevih servisnih oddelkih.«
Franc Kolar: »V Gorenju sem delal 25 let in kot mizarju mi je bilo omogočeno delo, ki me veseli. Z veseljem sem si ogledal nove stroje v tozdu Pohištvo. Napredek je očiten.«
Martina Kočevar: »V Gorenju sem začela delati leta 1963. Pred dvema letoma, sem še delala v skladišču tozda Pralno-pomival-na tehnika, kjer so sedaj uredili nova delovna mesta za starejše delavke v žičnem oddelku.«
H. J.
Ženske prsi in demokracija
JVa obrobju doline težita dva majhna svetova: na kmetiji živi Šum-nikova družina, v bližnji Hosti pa množica gozdnih živali. V vsakem od obeh svetov teče življenje po utrjenih kolesnicah, vsak ima svoja pravila življenja, ki je večidel mirno, brez večjih pretresov. O vsakem živem bitju na robu doline bi lahko napisati posebno zgodbo...
Tudi ta sobotni večer Šumnikovi iz navade sedijo pred televizorjem ter se med oddajami sem in tja kaj pogovorijo. Samo starejšega sina. ki je v mestu na nekakšni okrogli mizi o demokraciji, ni med njimi.
Nina stoji pred ogledalom in se natančneje ogleduje. Saj je še kar zadovoljna sama s seboj. Dolge, ravne temnorjave lase je podedovala po Rozaliji, *udi temne oči so po njej; višina je očetova, krhka postava pa ne razkriva, da je doma s kmetije. . .. »Vse bi bilo v redu. če bi le imela malo večje prsi.« razmišlja pred ogledalom. Stari (i/a Franc nekaj časa opazuje svojo privlačno vnukinjo, potem pa zine eno listih svojih nepričakovanih: »Nina. ali li sploh veš, da je med ženskimi prsi in demokracijo veliko skupnega?« Nina se še ni znebila temnih misli o premajhnih prsih, zato sikne proti staremu očetu: »To so samo moje prsi in tebe in tvoje večne demokracije se sploh ne tičejo!«
»Vidiš, vidiš, da ne veš. Ti bom povedal lepo živalsko zgodbico, morda boš potem razumela: Nekoč je nekje, recimo v Hosti, živel čebelji rod. Dolga leta mu je prevladovala kraljica Matica, potem pa so nekoč Hosto napadle divje kobilice in čebelji rod je bil v izredno veliki nevarnosti. Matica jo je s svojimi ministri in priskledniki ja-drno popihala iz Hoste. Čebelji rod je zapustila razdeljen na množico bolj ali manj naprednih strank — tudi živali imajo namreč neke vrste politične sisteme. V grozeči nevarnosti so se vse poštene čebele zbrale pod okriljem dotlej ilegalne čebelje Partije, ki jih je povedla v boj proti divjim kobilicam. Še prej je Partija za sveto obljubila, da bo. ko bo boja s kobilicami konec, modro vodila čebelji rod. upoštevaje mnenja vseh drugače mislečih čebel. Zahvaljujoč enotnosti čebeljega roda so bile divje kobilice premagane. Partija je zavladala, pa kmalu pozabila na obljubljeno demokracijo, ki jo je v času pred vojno s kobilicami tako glasno zahtevala in jo ob združevanju proti sovražniku tudi uporabila za pridobitev zaveznikov.
Čednemu čebeljemu samcu Pu-plju (tako so ga klicali vsi, ker je bil podoben pupi) takšno obnašanje Partije po zmagi ni šlo v račun. Zadeve se je lotil študiozno, postal je doktor znanosti in teoretično dokazal, da bo s čebelami konec, če jim bo vladala samo Partija. Po njegovi zamisli bi moralo biti ob Partiji še več drugih strank. Čebelam je potrebna demokracija, tako. da bo prišlo do veljave mnenje vsake čebele. Dolgo časa njegove ideje niso našle podpore pri drugih čebelah, ko pa je v Hosti zavel po-
mladni veter, so somišljeniki začeli rasti kot gobe po dežju. Puplju so ponudili, da uresniči svoje ideje, še več — dobit je nalogo ustanoviti prvo novo stranko, ki bo protiutež Partiji. Pupetj navajen teorije, se je za trenutek zmedel, saj ga akti-vistično delo ni čisto nič mikalo, veliko lažje je ustvarjali za pisalno mizo. Kljub temu je ustanovil stranko z imenom Svobodna čebelja združba. In neverjetno! Na prvih volitvah je nova stranka zmagala. Pupelj je poslal predsednik čebelje vlade. Kar hitro se je privadil na udobne fotelje, veličastne bankete in vladanje. Ker je bil ustanovitelj in predsednik Svobodne čebelje združbe in tako tudi najbolj pameten predsednik svoje živalske vrste, se je najbolj zanesel nase, predlogov svojih sodelavcev počasi sploh ni več upošteval, pa tudi prejšnjih nasprotnikov iz Partije ni pustil več do besede. In lepega dne je z odlokom Partijo celo ukinil, rekoč, da preveč demokracije tudi ne dene dobro. Seveda tudi nihče drugi ni smel pomislili na ustanovitev kakšne nove stranke.
A Pupelj je bil moder — zaradi vtisa na druge živalske vrste je imenu svoje stranke doda! še demokratična, torej Demokratična svobodna čebelja združba. In tu je zgodbe konec, ali pa začetek, če hočeš, draga vnukinja!«
Nina zgodbo sicer razume, še vedno pa ne ve kaj pri tem vsem počnejo ženske prsi. Stari oče smehljaje nadaljuje: »Zadeva je vendar čisto jasna. Poglej ženske imate s svojimi prsi v« čas težave: pojavijo se prepozno, so premajhne ali pa prevelike, neenake, nepravilno oblikovane, ovirajo vas pri športu in delu, vaša oblačila so zaradi njih bolj zahtevna kot pri moških, v starosti se vam čezmerno povesijo. Če zanemarimo tistega malo časa. koj na bi dojile, so vam v bistvu čisto odveč. Vv glavnem jih imate iz enega samega razloga — da ugajate moškim in. da te moške na koncu koncev tudi z njihovo pomočjo osvojile. In tako nekako je tudi z demokracijo v politiki. Demokracijo potrebujemo, da pridemo na oblast, nekaj malega jo uporabljamo, sicer pa nas pri vladanju večidel le ovira ...«
»Ata. prepričljiv ravno nisi najbolj, ampak vseeno mi povej, kaj ti misliš — imam premajhne prsi ali ne?« vnukinja pogumno vpraša starega ata, kije v mislih še vedno pri politiki, a ji odgovora ne ostane dolžan: »V relativno razvitih družbah demokracije ni nikoli preveč. v zarukanih pa lahko že ščepec povzroči hrup. Zato bodi s svojimi prsmi čisto zadovoljna, saj bodo vedno ali premajhne ali prevelike, le pametno jih uporabi!«
Še enkrat
Mučitelj ali rešitelj
V •	1 •
živali
12. junija letos sem na okenski polici z roko ujel trpečega in pohabljenega goloba, ki mu je gnoj curljal iz noge. Okrog noge je imel navit laks in posamezni kremplji so mu že odmrli.
Nekaj trenutkov po ulovu goloba se je na kraju dogajanja pojavil predsednik HS, tovariš Slavko Volf s spremstvom. Napisal je prijavo krajevni skupnosti Desni breg, da se ne držim hišnega reda. Predstavniki krajevne skupnosti so mi odgovorili 15. 6. 1988.
Pohabljenega goloba je videl naš predsednik, tajnik in še nekaj lovcev LD Škale. Golob je imel preveč poškodovano nogo, da bi lahko normalno živel. Rešil sem ga muk. Kremplje je fotografiral fotoreporter Lojze Ojsteršek. Naredil je nekaj slik, ki so vsakomur na vpogled.
Predsednik HS je očitno obdarjen z bujno domišljijo in mračno jasnovidnostjo. Po krivem me je obsodil. V svojem zapisu je
navedel, da lovim roparice tako, da privežem goloba z laksom, mu pristriženi peruti in rep. To-variš Volf, tega mi res ne dovoljuje lovska etika. Če bi počel takšne »svinjarije« v lovišču kot jih navaja, bi me gotovo videl kakšen občan ali lovec. Sledila bi prijava disciplinski komisiji lovske družine.
Resnica je ta, da imam narejeno past za lovljenje kraguljev, ki tega trenutno usmrti. Naj omenim, da je lovna doba za kragulja od 1. 9 do 28. 2., ne pa že 12. 6.
Predsednik HS me obtožuje dejanj, ki jih nisem nikoli storil. Omenim naj, da nož uporabljam le v gozdu pri lovu in doma v kuhinji. Tudi ne pišem transparentov z nesramno vsebino, kakor trdi Slavko Volf v svojem zapisu v Našem času 27. oktobra 1988.
Jože Borovnik Tomšičeva 14
6. stran naš čas
NOVOLETNA RAZMIŠLJANJA
29. decembra 1988
PAVLA LETONJE: »Leto je kaj hitro naokrog in tako kot za vsa prejšnja leta tudi za letošnjega, ki se izteka, lahko rečem, uspešno.
Kaj pričakujem od leta 1989? Po mojih napovedih stojijo zvezde tako, da bodo tiste, ki so že sedaj s koli podprte, še migljale. Mi pa bomo namesto njih trepetali. Sonce bo stopilo v znamenje megle nad našo dolino in ni pričakovati kakšnih večjih razjasnitev. Ker se ukvarjam z amatersko gledališko dejavnostjo mislim, da bo leto 1989 tea-trsko, z več pomembnimi uprizoritvami s tragičnim koncem. Igralci bomo vsi občani, režiserja pa na vso moč iščemo že letos. Ampak nikar obupati: Romi so najbolj veseli, kadar dežuje, ker vedo, da bo potem posijalo sonce. Lepa tolažba, kajne.«
MILOJKA PLAMBERGER: »Leto, ki nas zapušča, še vsaj zame ni bilo tako kritično kot smo se ga bali in napovedovali. Dokler bomo tako živeli kot smo letos, nam še ne bo hudega. Trdim pa, če bi več delali in manj govorili, bi nam bilo veliko bolje. Manjka nam delovnih navad in pripravljenosti narediti tudi kaj zastonj.
Kaj si želim od prihodnjega leta, bom napovedala takole: jasno, brez grmenja in bliskanja, porasta tlaka, velikih nalivov. Upam, da se bodo zvezde v znamenju tehtnice večkrat v letu bolj nagnile na lepšo stran.«
ifMpjjffli
Viktor Parfant: »V letu, ki se izteka, je bilo vsakega nekaj dobrega in slabega. Zapolnil si ga bom predvsem po reformah, ki jih je bilo tako na gospodarskem kot političnem področju veliko. Končno pa mi je v tem letu uspelo kupiti tudi gradbeno parcelo.
Ob vstopu v novo leto — vsak pričakuje in želi kaj boljšega. Tudi sam sem med tistimi. No, zadovoljen bom tudi, če ga bomo preživeli vsaj tako kot leto 1988. Torej, brez velikih neurij ali celo viharjev. Ob zdravju in miru pa upam, da si ne želim preveč, če med želje zapišem še čimveč delovnih uspehov na lastnem gradbišču.«
Novo leto marsikomu, pa čeprav od njega ne pričakuje veliko, pomeni prelomnico. Vsak se sprašuje, kaj mu bo prineslo. Njemu, njegovi družini, družbi. Bomo prihodnje leto živeli z manj težavami, kot smo letos ali pa se bodo te še kar nadaljevale? Nekateri so optimistični, drugi pesimistični. Vendar naj bo tako ali drugače, kakšno bo prihajajoče leto, je odvisno samo in predvsem od nas samih.
Kako ga vidijo in čakajo nekateri naši občani, pa preberite v novoletni anketi.
Mislim pa, da bo prihodnje leto podobno letošnjemu, da ne bo slabše. Sem optimist. Sil-vestrovala bom doma v krogu družine, pogledali bomo malo televizijski program, pa bo.«
MU A SLA PNI K z Rečice: »Kaj si vsako leto za želimo ob novem letu? Zdravja, sreča, miru in uspehov. Naj bo tudi tokrat tako, čeprav so bile naše želje doslej že večkrat neuresničene, ne f celoti, pa vendarle. Vsega tega si želim tudi v letu 1989, naj bo kakorkoli, želim pa si tudi, da bi v moji krajevni skupnosti čimbolj uspešno uresničevali referendumski program, ki smo ga nedavno uspešno izglasovali. Le tako bomo sebi in bodočim rodovom zagotovili srečnejše prihodnje dni, s tem obe-tavnejši razvoj naše krajevne skupnosti, pa tudi širše. Ostane nam torej samo, da ne kloni-mo in gremo s skupnimi močmi naprej.«
Misli
Novorojenci v novoletni noči bodo dobili dve nagradi: hranilno knjižico z dinarskim nakazilom in dolarsko nakazilo dolga.
Bo že res, da novorojenci vidijo prihodnost, zato zajokajo, čim jo ugledajo.
(Ivan Novak)
TINE SLATINŠEK: »Kaj si želim v prihodnjem letu ? Predvsem več razumevanja med narodi in narodnostmi v domovini in miru. Tudi tega, da bi bil naš dinar bolj spoštovan.
Osebno pa si želim, da bi zdrav dočakal upokojitev, upokojil se bom namreč novembra prihodnjega leta, in da bi bili v družini vsi zdravi.
Kaj pričakujem? Nič ne pričakujem, upam, da bo šlo prihodnje leto boljše. Delati, delati. Če se bomo tega vsi zavedali, potem ni bojazni, da se situacija ne bo izboljšala.
Silvestroval bom pa doma.«
Franc Medved: »Vse spremembe, teh pa v letu 1988 ni bilo malo, smo spremljali s strahom v očeh. Kljub vsemu se je kar dobro izteklo. Kolikortoliko smo bili pri zdravju in zato je bilo zame leto 1988 uspešno.
Napovedi, pričakovanj, ki naj bi jih prineslo novo leto, človek ne upa povedati na glas. Vanj stopamo s toliko negotovosti, da si poleg zdravja, miru in vsaj takšnega leta kot je bilo letošnje, resnično ne želim še kaj več. Bojim pa se, da pri premagovanju težav ne bomo tako uspešni kot smo zapisali in kot si želimo.«
KAREL PLANKO: »Nič kaj prida ne pričakujem od prihodnjega leta. Tudi ne morem, glede na razmere v gospodarstvu in družbi. Mislim, da bo prihodnje leto še težje kot je bilo to in mislim, da bo težko tako dolgo, da ne odstopi naša vlada, in da partija ne sestopi z oblasti. Standard nam bo še naprej padal.
V osebnem življenju ? Šofer sem pri Integralu in seveda si najbolj želim srečne vožnje. To mi je poklic in od tega je vse drugo odvisno. Silvestroval pa bom letos v celjski dvorani Golovec. Prepričan sem, da bo prijetno.«
BORIS MARKEŽ, pater iz Nazarij: »Pričakujem in verujem v pričakovanja jugoslovanskih gospodarstvenikov, zlasti strokovnjakov, da bo bolje. Želim si, da bi bili vsi, ki gospodarimo z družbenimi sredstvi dobri gospodarji, predvsem pa moramo biti dobri gospodarji samega sebe. Le tako bomo dobro gospodarili s tistim, kar nam je zaupano. Želim si tudi uresničitvi osnovnega sporočila božičnih praznikov, to pa je mir, to je dobra volja in medsebojno sodelovanje, s katerim bi rešili večino tistih problemov, ki se pojavljajo povsod tam, kjer dela in živi človek, z vsemi svojimi tegobami in uspehi.«
MILENA GAMS: »Zame je bilo to leto, ki gre h koncu, zelo lepo. Doma sem, ne hodim na delo in skrbim za dom. Imam družino, dva otroka, zdrava in uspešna. To mi je v največje veselje. Tudi v prihodnjem letu jim želim veliko zdravja, ker če je zdravje, potem je tudi vse drugo.
STANE KAISER: »Mislim, da nas bo tudi drugo leto spremljala visoka inflacija, verjetno še večja kot letos. Malo bolj bomo morali prisluhniti znanosti in ekonomiji, če se bomo hoteli izvleči iz krize in na široko odpreti vrata inovativnosti, ker je tu presežek dohodka in ne v zastarelih programih, kot nekateri mislijo. Sicer pa je bilo tole leto začuda še kar in želim si, da prihodnje ne bi bilo slabše.
Silvestroval bom doma z družino. Tako je običajno. Nikoli namreč ob Novem letu ne moremo uskladiti interesov otrok in nas.«
<1J 1>
ŽIVOJIN TRIVALIČ: »Veste kaj si želim? Da ne bi biio vse tako drago kot je sedaj, da ne bi cene rastle vsak dan. Delavci to divjanje cen težko dohajamo z osebnimi dohodki. Delam na Vekosu in zadnja dva meseca sem z osebnim dohodkom kar zadovoljen, prej je bilo pa slabo. Kako bo drugo leto ne vem. Bojim pa se, da ne bomo imeli toliko dela. Mislim, da bo še težje. Živim v samskem domu, družino — ženo in otroka imam v Bosni, pri njiju bom tudi za Novo leto. Žena ni zaposlena, zato ji pošiljam denar in zato moram tudi tukaj gledati na vsak dinar.«
EDI 1 KOV IC iz Solčave: »Težave ljudi s Solčavskega področja niso od danes, so precejšnje in nujno povezane s splošnim stanjem v naši družbi. Pričakujem in želim si, da bi se stanje pri nas v Jugoslaviji prihodnje leto vendarle umirilo, da bi se razumeli, živeli v miru in medsebojnem spoštovanju. To bo zagotovo vplivalo tudi na razreševanje naših lastnih težav, pri čemer moram omeniti internat za osnovnošolce iz visoko ležečih kmetij, ki naj bi ga zaradi neustreznih prostorov zaprli. Upam, da bomo z dobro voljo in sodelovanjem rešili tudi ta problem in otrokom zagotovili redno obiskovanje pouka.«
TINA STEBLO VNIK: »Od prihodnjega leta ne pričakujem nič posebnega. Želim si samo, da bi bili vsi zdravi, da se razmere v naši družbi uredijo. Mislim pa, da bo finančno prihodnje leto še težje kot je bilo to, da se bo padanje standarda nadaljevalo. Zame je bilo letošnje leto dovolj dobro. Nimam namreč kakšnih posebnih želja, srečna sem, če so v družini vsi zdravi, ker mislim, da potem tudi vse drugo gre. Z družino bom letos silvestrovala doma, imam dva otroka in želita, da smo skupaj. Verjetno pa bomo odšli z družbo na novoletni ples. Delam v Interni banki Gorenja in danes (v petek) imamo tudi s sodelavci zaključek leta. Odločili smo se za gostišče Zaje.«
P*«*
29. decembra 1988
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
nad čas Stran 7
ENOLOG/NJA SVETUJE
Rudi Boh
Zbirali smo podatke o letošnjih rezultatih na področju krvodajalstva v naši občini in med imeni, ki so izkazali že večkrat svojo pripravljenost pomagati sočloveku v stiski, našli Rudija Boha iz Titovega Velenja.
75-krat je zapisano njegovo ime med krvodajalci, med katere se je vključil leta 1952 povsem po naključju. »Bil sem v Ljubljani in eden od prijateljev me je povabil s sabo na krvodajalsko
SREČANJE
akcijo. Sel sem in še danes, vsaj dvakrat na leto, grem. Tudi v prihodnje bom rad stopil v dolge vrste krvodajalcev naše občine, vsaj vse dotlej, dokler mi bo to dopuščalo zdravje,« pravi.
Zakaj je krvodajalec? Na to vprašanje včasih tudi sam išče odgovor. Ne najde ga in tudi trudi se ga ne poiskati, saj mu je bila vedno v ospredju skrb za sočloveka, ohraniti mu z darovani-
mi decilitri najpomembnejše življenjske tekočine dragoceno življenje. »Upam, da dobro mislim in delam. Ce ne, mi bodo tako ali tako povedali. Krvodajalstvo je nekako povezano s kulturo naroda. Naša občina je na tem področju razred zase. In tega smo vsi, ki delamo v človekoljubni organizaciji, nadvse veseli.«
Rudi torej ni le krvodajalec, ampak tudi eden od marljivih aktivistov Rdečega križa v delovni organizaciji Gorenje Eko. Čeprav so dela in naloge na področju izobraževanja dokaj zahtevne, Rudi vedno najde čas za uresničitev začrtanih nalog Rdečega križa. »Treba je povedati na glas, da je biti aktivist človekoljubne organizacije v nekem delovnem okolju dodatna obvez-
nost, včasih prijetna in tudi neprijetna — odvisno od akcije, njenega pomena in namena. V svojem okolju nimam posebnih težav pri izvedbi nalog. Ljudje se zavedajo, da lahko tudi njih doleti nesreča, in da če bodo nudili pomoč drugemu, jo bodo tudi sami deležni.«
V pogovoru z njim smo se dotaknili še enega področja, kjer je »doma«, in ki je bolj ali manj
povezano s človekoljubnim delom. Rudi je namreč tudi nadvse vesten sindikalist. Je predsednik izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata v Gorenje Eko. O tej nalogi pravi: »Je precej bolj zahtevna od prej omenjene. Skrbi za sočloveka, delavca, gre ob bok tudi doseganje planskih obveznosti. Sindikat bo sčasoma gotovo prišel do večje veljave kot jo ima sedaj. Navsezadnje to terjajo in narekujejo razmere.«
Čez 14 mesecev bo odšel v zaslužen pokoj. Pravi, da je 40 let dela dovolj. In kaj bo počel, ko si ne bo belil glave, kako izpeljati akcijo, ki jo je aktivistom naložil na ramena Rdeči križ, kako uveljaviti pravo vlogo in pomen sindikalne organizacije v nekem okolju? »Trudil se bom biti družbi čimbolj koristen, potreben, saj mi ni bilo nikoli škoda časa, ki sem ga namenil za vrsto takšnih in drugačnih dejavnosti. Sicer pa, človek je toliko star, kolikor se počuti, in jaz se počutim še mlad,« je sklenil pogovor Rudi Boh.
(lap)
Krajevna skupnost Levi breg
Še se lahko prijavite za CATV
Tudi v krajevni skupnosti Levi breg v Titovem Velenju so se lotili izgradnje kabelsko-razdelilnega sistema. Kot nam je povedal predsednik gradbenega odbora za izgradnjo CATV Milan Štumberger, so ves material že kupili in uskladiščili.
Trase so že začrtane. Zelo za CATV ne bo v njih odloči-
realna in blizu je rešitev za Foitovo, Kraigherjevo 6 in 8. Z udarniškim delom bodo priskočili na pomoč stanovalci in skopali jarke med posameznimi objekti. To so že naredili stanovalci Prešernove 2, 4 in 6 ter Cankarjeve 1, kjer so kabelsko-razdelilne-mu sistemu tudi najbližji. V krajevni skupnosti Levi breg bodo šli lepo po vrsti, z akcijo v posameznih objektih ne bodo pričeli prej, predno se
lo vsaj tri četrtine stanovalcev.
V krajevni skupnosti Levi breg, kjer je 1469 družbenih stanovanj, se je doslej za ka-belsko-razdelilni sistem že odločilo okoli 800 uporabnikov. Strošek bodo poravnali na obroke. Prvega pobirajo v decembru. Vsak bo plačal 400 tisočakov, v štirih obrokih po 100 tisoč dinarjev. Kot zagotavljajo v krajevni skupnosti, je ta vsota zajam-
čena in se ne bo spreminjala. Z njo bodo zgradili sekundarni in primarni vod (največji izdatek predstavlja primarni vod in glavna postaja — blizu 220 tisočakov za enega naročnika), računajo pa, da bo nekaj ostalo še za terciarni vod (povezava do stanovanj).
Prijave v krajevni skupnosti Levi breg še zbirajo. Obrnete se lahko na predsednike hišnih svetov v posameznih blokih, ti pa bodo vaše prijave posredovali gradbenemu odboru. Kot zagotavljajo, boste imeli, če se za ka-belsko-razdelilni sistem odločite še v decembru — zagotovljeno ceno, 400 tisoč dinarjev, prihodnje leto pa bo ta seveda že višja.
(mkp)

Pri Brinovškovih v Paški vasi
»Nihče ne more poplačati tistega, kar daješ otroku«
Silvestrska
vinska
karta
Sedaj, ko smo že kupili vina za najdaljšo noč moramo poskrbeti še za nekaj, na prvi pogled nepomembnih, a v resnici zelo važnih stvari. Kot prvo so to kozarci, v katerih bomo postregli. Temeljno pravilo za vse kozarce je, da steklo ne sme biti debelo, barvano ali matirano. Zelo pomembna je oblika kozarca. Samo navadna vina lahko ponudimo v kozarcu brez peclja. Kozarec za vino mora biti na dovolj visokem peclju, da ga lahko primemo. Vino ni namenjeno samo za pitje, ampak tudi za uživanje. Zato vina ne smemo segreti v roki. Steklo kozarca mora biti čisto brez prstnih odtisov, ki bi motili videz vina.
Belo vino vedno ponudimo v manjšem, v obliki tulipana podobnem kozarcu na peclju. Nalijemo do 3/4.
Rdeče vino ponudimo v nekoliko večjem kozarcu, ki je malo bolj trebu-šast. Nalijemo do 1/2.
Sladka in desertna vina ponudimo v majhnih kozarcih na peclju — sherry kozarci.
Peneča vina praviloma postrežemo v visokih ozkih, elegantnih kozarcih z visokim pecljem — podstavkom. Ponekod so zaradi večje stabilnosti bolj priljubljeni ploski kelihi na peclju, vendar je ta oblika s strokovneg stališča neprimerna.
Aperitiv je namenjen spodbujeva-nju teka, sproži povečano izločanje želodčne kisline z encimi. Zato ne sme vsebovati veliko alkohola. Najprimernejša so: zelo suho belo viso-kokakovostno peneče vino (radgonska penina).— suho, prijetno kislo belo vino (Beli pinot. Laški rizling ...) Žganje in vinjak nista primerna za aperitiv. Zaradi nevednosti, kakšen je namen aperitiva, pa se to pri nas vse prepogosto dogaja, tudi v boljših lokalih.
Predjed: Osnovno pravilo pri tem je, da okus določene jedi ne sme biti okrnjen zaradi vina. Primerna so tista vina, ki vsebujejo dovolj ekstrakta. vendar nimajo izrazite cvetice. Kiselkaste predjedi (solate —aspiki) zahtevajo lahka zelo suha in sveža bela vina. Paštete — ne preveč kisla rose vi-
na, suha bela in zelo suha bela vina. Kaviar — rake dopolnjujemo z zelo suhim penečim vinom ali lahkim zelo suhim belim vinom. Kombinacij z različnimi sortami je zelo veliko. Kdot želi biti povsem prepričan v svojo izbiro, ne. bo pogrešil, če bo ponudil k katerikoli predjedi zelo suho kakovostno belo peneče vino ali zelo suho belo vino z osvežujočo kislino, ali morda suhi rose.
Juha: Ponujati vino k juhi je nevljudno — staromodno.
Ribe: K beli ribi ponudimo belo vino: Laški rizling, Šipon, Zeleni Silva-nec, Malvazija, Rebula, Beli pinot. Plava riba se lepo dopolnjuje z diskretno cvetico suhega muškatnega silvanca.
Glavna jed: Belo pečeno meso tele-tina, piščane in svinjino dopolnimo s suhim belim vinom: Sipon, Laški rizling, Vrištanjčan, Žiiavka, Rebula... K divjačini — mesu na žaru ponudimo suho srednje težko ali težko rdeče vino: Modri pinot, Barbera, Teran ali morda zelo suhe pozne trgatve Laškega rizlinga — Šipona.
Sladica: Ob sladici je vino skoraj odveč. Poznavalci spijejo vino pred sladico. Če kljub temu želimo ponuditi vino naj bo to sladko z neizraže-no kislino. K orehovim sladicam sodijo Traminci — Muškati. K čokoladnim sladicam pa ponudimo kavo.
Siri: z njimi postrežemo po glavni mesni jedi — morda namesto sladice. K Ementalcu. Gaudi in Gorgonzoli ponudimo rdeče vino. K mladim in mehkim sirom (Kamembert, Edamski sir, Bire) ponudimo sivi pinot. Renski rizling. Laški rizling, ki morajo biti seveda suhi. Slavnostna večerja ne bo nič slabša, če pri današnjem načinu življenja postrežemo z manj zahtevnim menijem in tega dopolnimo z izbranimi vini.
Pa še na temperaturo moramo paziti. Bela vina bomo temperirali na 10—12' C, rdeča od 15—19° C. Peneča pa od 7—9° C.
Pa SREČNO 1989.
Prijetno sobotno dopoldne je bilo, ko smo se odpravili na obisk k Brinovško-vim v Paško vas. Z nekoliko tesnobe v srcu in negotovosti, svojega prihoda namreč nismo napovedali, smo potrkali na vrata majhne, a lepo urejene hišice. Pokukali smo v njeno notranjost, še enkrat glasneje pozdravili, vendar odgovora nismo dobili. Iz ene od sob se je namreč razlegal glasen in igriv živ-žav, iz kuhinje, kjer je prijetno dišalo, pa se je poleg kanarčka, s komajda slišnimi zvoki tu in tam, oglasil mil otroški glasek. Vedeli smo da smo prišli prav. Odkrito pa moramo ob tem priznati, da takšne domačnosti, nismo pričakovali.
K Slavki Brinovšek nas je pripeljal pravzaprav komaj dober mesec star Matjaž, ki ga je mamica pustila na milost in nemilost v bolnici. Slavka ga je rada sprejela v svoj dom, v katerem je že pred njim ponudila toplo zavetje trem rejencem.
»Glavni krivec« za to, da je Matjaž danes med nami, je posvojenka Barbara. Njeni goreči želji, da bi pri nas imeli še kakšnega dojenčka in prošnjam socialnih delavk iz Celja, nisem mogla odreči. Nekoliko sem se bala, kaj bo rekel mož Milan, ki dela na železnici. Izgovori niso pomagali. Barbara je vztrajala pri svojem in druge izbire ni bilo, kot da smo ga vzeli. Čeprav so z našim »Matjažekom« velike skrbi, nam danes ni pr2v nič žal. V naš dom je prinesel toliko radosti in veselja, da pozabimo nanje. Imamo ga tako radi kot obe Barbari, navadili smo se že eden na drugega, za nami je najhujše,« je pripovedovala rejnica Slavka. Pos-
vojenki Barbari sta se nasmeh in veselje ob teh besedah znova »vrnila« na usta, ki sta prav splahnela v prvih trenutkih srečanja z nami. Bala se je namreč, da smo res prišli po najmlajšega člana družine, kot smo se pošalili ob prihodu.
Z rejništvom se Slavka ukvarja že od leta 1975 dalje. Pred tem je pazila že Bojano, Barbaro, sosedovega nado-budneža. Za to dejavnost se je odločila, ker ... »Ostala sem sama doma, mož me ni pustil v službo, malčke pa imam že od nekdaj rada. Hotela sem posvojiti enega otroka. Dobila sem ga, vendar se mu mamica ni hotela odpovedati. I3-letna Barbara je tako ostala le v rejništvu. Medtem, ko je Barbaro mamica vzela k sebi, sem posvojila drugo Barbaro. Tako imamo sedaj dve«.
Vesel in več kot zadovoljen Barbarin obraz, lepo urejen Matjažev »kotiček«, sta dovolj zgovoren dokaz, da Slavka in Milan nudita svojim rejencem in posvojenki največ kar lahko človek nudi nekomu — ljubezen, lepo besedo, toplo domače zavetje. »Da bi se ukvarjala z rejništvom zaradi denarja, kje pa,« je bila kar malce prizadeta sogovornica, ko smo jo povprašali o nagradah rejnikom. »Nihče ne more poplačati tistega, kar nudiš otroku. Ni ga denarja. Če se odločiš za rejništvo zaradi tega, potem otroku ne moreš dajati tistega, kar bi mu moral, kar rabi, ga vzgajati tako kot je treba. Zaslužek je treba iskati drugje, nikakor pa v tej dejavnosti. Nikoli nisem vprašala, kakšna bo moja nagrada, ampak sem se »bri-
gala« za otroka — kakšen bo, bo zdrav, se bova navadila eden na drugega, mi bo uspelo,. . . Veste, ko se odločiš za to, moraš zbrati veliko poguma, volje. Vedeti moraš, kakšno odgovornost si s tem nalagaš na svoja ramena. Doslej sem imela še vedno srečo. Vsi moji so čedni in zdravi.« Z ljubečimi očmi jih je objela. Barbara pa nam je s kretjami rok potrdila, da je povsem tako kot je dejala mama.
Posvojenka Barbara je pridna učenka petega razreda osnovne šole bratov Letonje iz Šmartnega ob Paki. Rada ima svoja starša, je povedala, in prav ničesar ji ne manjka. Vsega ima na pretek in želi si, da bi tudi drugi, ki se je življenje že tako zgodaj z njimi »poigralo«, imeli takšno otroštvo in mladost kot ga ima sama.
Druga Barbara, pri Brinovškovih je že 12, 13 let, se je v času našega obiska mudila na plesnih vajah za valeto ob koncu šolanja na osnovni šoli. Ona edina ima dokaj redne stike z mamo. Kot nam je ob vrnitvi domov kasneje povedala, se z njo ne razumem najbolje. »Raje imam mamo Slavko in ata Milana, navezani smo drug na drugega. Pri njiju mi je lepše kot pri pravi mami ali kjerkoli drugje. Vse dobim, kar si želim. Pomagata mi kolikor mi lahko. Ne bom ju zapustila tudi potem, ko bom nadaljevala šolanje na srednji ekonomski v Celju.« O svoji pravi mami ne govori preveč rada. Solze na očeh so nam povedale, da je bolje, če je o njej ne sprašujemo več. In je nismo več. Sicer zgovorna Barbara je raje vzela v naročje malega nebogljen-čka, ki ga je med pogovorom pestovala mama.
Se boste z rejništvom še ukvarjali? smo hoteli vedeti ob koncu pogovora. Slavka je potožila, da najbrž ne več. Leta so tu, zapuščajo jo moči. Vesela bo, če ji bo Matjažeka uspelo »spraviti gor« tako kot je treba, če ga seveda ne bo treba prej dati. Težko bi ji bilo, še težje obema Barbarama.
Ob Brinovškovih smo odhajali s prijetnimi občutki, ki jih z besedami ne znamo prav opisati. Razmišljali smo o življenju, ki znebiti še kako kruto, o tako dobrih ljudeh kot sta Slavka in Milan ter si želeli tako kot posvojenka Barbara, da bi vsi, ki so zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ostali brez ljubečih staršev, imeli lepo otroštvo, takšnega kot ga imata obe Barbari in Matjaž.	(lap)
Nagradna križanka
»Naši pisatelji«
Rešitev nagradne križanke »Naši pisatelji« (4) pošljite do ponedeljka, 9. januarja, na naslov: Uredništvo Našega časa, 63320 Titovo Velenje, Foitova 10, s pripisom: Nagradna križanka — Naši pisatelji (4).
Med reševalci bomo z žrebom razdelili tri nagrade in sicer: prva nagrada 7.500 din, druga in tretja nagrada 5.000 din.
z&utt UASNA)
tll-SIM EfTolcV TW£vt OCfcAtJU
AVTOR
KRJTMJkE
R.MOC,
SuJlLNIU. iALASE
NAPREJ
SIS3I optaR. v -JlA
RA3IC0
NAunau.
Hešico
VOMTgU (HOAHER;
iranska MNMUJA
ENOTA
HESto WA sictLni oe> IUIOV
FUMSlU I66.MEC Ci»l«W-Y
1<RAVU
FRANC. SASUO-
(jEAu Ejc)I

KAAC,
AGAJI iy>-
HESTO V 3-TURČIJI
MONLO 0 5ARVAM0
KALIJEllO STEKLp
5.RE IrM VNATEKO CiUa za
PREBIVALKA ATEN
ULAS.Mtt
Ht. FILM GRALEe GAbllsl
OROISE^ SEKALE
AMbREO 3EHEC.
PRELAZ KA VE.LE6ITU
NORM651U
KRAL:
fA0CjJO2A-VARO«AWA 6LA6A1UA
iR 40JI-MJA Kinu
VLADIuo HMHFK
Pravil-Nllt.fo-SIOMNIK,
POŽERUH
wtOM A
v Pftfli^.
P060tSK.I STROJ
MČSV0V TRMC1)!
19 *c")
SL.T'LM. ICRAIKA
MESVOV SR.ITALDI
NAbUTEi SUMltN1
PESKI I K,
KLOPfclC
6L.MKTO <TALHE.
POSEBlJOSl AMERIltE
IGRAUtA (EVA^
ZAIMEK
RE&lVAL-NI cdii
PRAVE*.
PeafouA
PREO ČUlirsMHl me>jl
R.T iN
mestece
NAPAGU
IVAM MlNATTI
LAHI^OA-
ISCtPUl (MN01.1
POKRAH NA V HETMAML!
HESEC 3UDOVSK W)L0)W|
AM.VK ■
UPRAVA
z-A P01i-
STOLPEC _ V CASCPUU
PRE&\V
IBERSl/.-
PoUsiokA
8. stran naš čas
KULTURA
29. decembra 1988
DVIGNJENI ZASTOR
Ob zaključku leta koncert Svobode Šoštanj
Novoletni koncert — najlepše darilo
Že nekaj let je tradicionalni koncert, ki ga ob zaključku leta priredi »Svoboda« Šoštanj, edina kulturna prireditev v Domu kulture v Šoštanju. Da so domačini in okoličani v mestu, ki je imelo še vrsto let po osvoboditvi, bogato kulturno življenje te duševne hrane še vedno željni, dokazuje povsem zasedena dvorana na koncertu, ki je bil v petek, 23. decembra. V svečanih uniformah je prišla tudi številna delegacija iz avstrijskega mesta Strass, s katerim imajo Šoštanjčani, še zlasti pa godba, dolgoletne prijateljske stike.
Po uvodnem nagovoru Majde Završnik je nastopil mešani zbor Svobode Šoštanj pod vodstvom Anke Verdnik. Zbor, ki šteje že preko petdeset predvsem zelo mladih pevcev, je požel obilo aplavza, saj je ubrano (s solistom) zapel vokalno zahteven repertoar. Sledil je prijeten, razvedrilen intermezzo harmonikarjev, celo v triu. Poslušalci so bili navdušeni, saj v preteklosti takšnih nastopov še nismo doživeli.
Šaleški oktet je kljub manjkajočemu glasu dodobra za-grel občinstvo. Še zlasti, ko je Janko Movh raztegnil harmoniko in s spremljavo in venčkom narodnih, skušal ponazoriti nekdanje petje fantov na vasi. Šaleški oktet, vodi ga Danica Pirečnik, je prisoten na domala vsaki proslavi, ko z ubranim petjem dopolnjuje program. In-tonacijo na odru mu daje nepogrešljivi Julij Pačnik.
Po krajšem odmoru so oder napolnili naši priznani godbeniki, ki so pod taktirko
IZ MUZEJA VELENJE
Zdravka Zupančiča (sicer predsednika Svobode) zaigrali nekaj prijetno zvenečih koncertnih skladb. Godbi se pozna dolgoletno strokovno vodstvo Ivana Marina starejšega, Andreja Taušiča, Silva Tamšeta, Zdravka Zupančiča in sedanjega dirigenta Branka Škruba. Malo pred koncem je spregovoril predsednik godbe Aleksander Samo-bor, ki se je zahvalil vsem godbenikom, za njihovo nesebično amatersko delovanje, še zlasti pa tistim, ki v godbi igrajo že preko 30 let.
Ob tej priložnosti je jubilantom: Ivanu Matku, Francu Obrezi, Alojzu Dobniku, Karlu Pun-gartniku, Jožetu Pirečniku, Ivanu Horvatu, Francu Klanferju, Branku Škrubi in Zdravku Zupančiču podelil priznanja in praktična darila. Občinstvo je vsakega nagrajenca nagradilo z dolgim aplavzom in tako dalo vedeti, kako zelo ceni njihovo delo. Zelo umestno bi bilo, če bi se vsem nastopajočim, ki brez plačila žrtvujejo svoj prosti čas, zahvalil tudi kakšen predstavnik oblasti. Ker pa se to ni zgodilo, je izrekla voščilo Majda Završnik, ki je ves program z izbranimi besedami smiselno in zelo lepo povezovala in dopolnjevala.
Menim, da so bili vsi zelo zadovoljni, saj nas je lepo petje in glasba spet navdala z upanjem, da Šoštanj le ni še čisto zamrl. Za konec pa še to: v dvorani je bilo prijetno toplo, kar pri kino predstavah zelo pogrešamo.
Viktor K oje
Zgodilo
se je
• • •
Leta 1889 je Šaleška čitalnica v Šoštanju spet vabila na svoj redni občni zbor, ki ga je imela na današnji dan v nedeljo ob 3. uri popoldne v čitalniških prostorih.
Slovenski gospodar, leto XXIII, št. 52, Maribor 27. 12. 1889, str. 415:
Leta 1952 so v zadnjih dneh decembra na velenjskem rudniku organizirali »množične sestanke po tretjinah«, kot najbolj splošno obliko samoupravljanja. O njih so poročali v prvi številki Velenjskega rudarja in zapisali, da so ljudje govorili in kritizirali marsikaj, očitno pa je bil v ospredju predvsem materialni položaj rudarjev, ki ni bil prav nič rožnat. Vso jezo zaradi pomanjkanja so rudarji izlili predvsem na kmete, ki naj bi z oderuškimi cenami moke, jajc, jabolk, krompirja itd. »bogatili«. Obsodili so tudi tiste svoje tovariše — rudarje, ki so bili kmetje ali kmečki sinovi in poudarili, da »imajo za malico bel kruh, slanino ali suho meso in jabolčnik ali celo vino, mi pa, ki imamo družine in smo brez vsake pedi zemlje, otepamo kruh iz enotne moke, drago kupljeno slanino ali pa nič in črno kavo, — kar ni prav!« Prav seveda ni bilo, vendar je kmete prav v tistem času davčni vijak nove oblasti najhuje privijal in oni gotovo niso bili krivi za pomanjkanje.
Velenjski rudar, leto 1, št. I, Velenje 1. januarja 1953, str.
1;
Leta 1959 je na današnji dan Delo poročalo o urejanju planinske postojanke na Paškem Kozjaku: »Na planinski koči Kozjak, kjer se radi zbirajo ljubitelji naših planin, že dolgo sanjajo o luči, pravi pristni luči, saj so se petrolejk in podobnih pripomočkov že davno naveličali. Želja prebivalcev Kozjaka, predvsem pa vnetih planincev, ki zelo radi prihajajo na to izletniško točko, se je septembra začela uresničevati. Glavna dela so že opravljena. Izgleda, da bo težko pričakovana luč, ki je speljana preko Pake, zasvetila za Novo leto, morda bo poskrbela za presenečenje in se bo prižgala ravno na Silvestrovo o polnoči«.
Delo, leto I, št. 238, Ljubljana 29. 12. 1959, str. 8;
Leta 1961 je Celjski tednik na današnji dan poročal: »Pred dnevi so v Velenju izkoristili prvi sneg in pripravili skakalne tekme, najprej na~30, potem pa še na 40-metrski skakalnici. Med tridesetimi tekmovalci se je obakrat najbolj izkazal mladinec Drago Bizjak, ki je dosegel najdaljša skoka. Tako je na manjši skakalnici pristal na 27,5 metra, na večji pa pri 34,5 metra. Prav lep uspeh je dosegel tudi član Krevsel, ki je skočil na veliki skakalnici 33,5 metra daleč«.
Celjski tednik, leto XIV, št. 49, Celje 29. 12. 1961, str. 6;
Pripravil: Jože Hudales
Organizatorjem kinematografskih in zabavnih prireditev ter športnih srečanj ter tekmovanj
Obračunavanje prispevka od prodanih vstopnic v korist Rdečega križa. Na podlagi 18. člena Zakona o položaju in pooblastilih RK Slovenije je IS SRS dne 11. 12. 1986 sprejel sklep o višini ter o načinu obračunavanja prispevkov, ki se plačujejo v korist Rdečega križa Slovenije.* Sklep obvezuje vse prireditelje kinematografskih in zabavnih prireditev ter športnih srečanj in tekmovanj, kjer je dovoljen vstop s plačano vstopnico, da obračunajo prispevek v višini 2 % od cene vsake prodane vstopnice v korist Rdečega križa.* Prispevek je potrebno vplačati v desetih dneh po poteku vsakega meseca na žiro račun OO RK Velenje 52800-842-058-76870 »prispevki od prodanih vstopnic RK« pri Službi družbenega knjigovodstva v občini Velenje.* Z občinskim
oddelkom za notranje zadeve in SDK smo se dogovorili za obveščanje o prireditvah in kontroli obračunavanja prispevka za financiranje dejavnosti RK. Za opustitev obračunavanja in plačevanja tega prispevka pa Zakon določa denarne kazni.* Verjetno ni potrebno razlagati o pomenu Rdečega križa, zato smo prepričani, da boste z razumevanjem sprejeli gornje obvestilo in ga v bodoče tudi bolj dosledno izvajali. Prav tako pa pričakujemo, da boste poravnali svoje zakonsko opredeljene obveznosti tudi za leto 1988.*
Za koordinacijski odbor za družbene organizacije in društva pri OK SZDL Velenje Nani Črešnik
Kdor zmeraj govori resnico, si lahko privošči slab spomin.
Heuss
Kdor išče resnico, jo mora znati prenesti.
Kitajski pregovor
Kulturni center Ivan Napotnik
Novoletni koncert

sodelujejo: Mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj, dirigent Anka Verdnik Ema Zapušek, orgle Majda Završnik, komentar Cerkev Sv. Mihaela Šoštanj, 2. jan.
1989, ob 18.00 Cerkev Sv. Martina Velenje, 4. jan. 1989, ob 18.00 vstopnice 10.000 din
Tozd Jama Škale
Upokojencem umetniške slike
Delavcem, ki se upokojijo, se sodelavci navadno oddolžijo z darilom. V temeljni organizaciji Jama Škale Rudnika lignita Velenje so se odločili, da vsem tistim, ki so se upokojili podelijo umetniške slike v akvarelni teh-
jalgor jaBavčar
»Evropa se bo združila ne glede na to, kaj o tem misli Občinska raziskovalna skupnost Velenje« (Mirko Žolnir, 19. 12. 1988, na seji Programskega odbora ORS Velenje)
Če so v Predsedstvo SRS pred kratkim izvolili nelgorja neBav-čarja, potem se je prejšnji torek v našem mestu pojavil jalgor jaBavčar. Velika dvorana Kulturnega doma je bila nabito polna. Več kot 450 ljudem se je zdelo pomembno pogovoriti se in videti enega najpomembnejših slovenskih politikov. Organizatorja, Občinska konferenca ZSMS in Kulturni center »Ivan Napotnik«, sta udarila v polno: preprosto ne pomnim, da bi kakšna javna oseba v zadnjem desetletju v našem mestecu sprožila tako množično romanje v kultdom.
In je bilo kaj videti in slišati. Predsednik Odbora za varstvo človekovih pravic je velenjski publiki pokazal, da je v tej naši solzni in sivi govorniški deželi pravi orator in velik politik, s katerim bi se lahko kosal morda le še predsednik Stanovnik. Užitek je bilo poslušati človeka, ki se vprašanjem ne izmika s politično latovščino, ki brez dlake na jeziku tekoče, a modro ocenjuje, sklepa, napoveduje in . . . deluje.
In kaj smo izvedeli? Resnici na ljubo, malo takega, kar ne bi prebrali ali vsaj slutili v objavah Odbora in množici zapisov v javnih medijih. Pa vendar smo bili presenečeni nad razliko med branjem časopisnih člankov in neposrednim stikom z goro od človeka, ki suvereno obvladuje položaj, ki ve, kaj hoče in ima za to tudi argumente. Če Bavčar pri svojih 33 letih predstavlja v Sloveniji pravo karizmatično osebnost, potem je treba reči, da so zato prav toliko kot sam, krive okoliščine, v katerih se je znašel. Matjaž Kmecl se v zadnji Sobotni prilogi nad tem dejstvom takole priduša: »V Bavčarja investirajo svoja pričakovanja vsi mogoči ljudje: vsi, ki so bili kdajkoli v spopadu s partijo; tisti, ki so jim nekoč vzeli zemljo in jim na silo jemali pridelke . . . jih obdolžili vohunstva in bur-žujskosti; vsi, ki jih niso pustili v šole, ker je bil kdo od staršev med vojno pri beli gardi pa tudi avtonomno misleči intelektualci, ki so imeli zaradi tega težave z oblastjo; vsi, ki so bili v zvezi z montiranimi političnimi procesi, ali jih je kdaj obdelovala policija, itd. Vse, kar dr. Kmecl trdi, je po moje krvavo res! V Bavčarja investirajo svoja pričakovanja vsi mogoči ljudje, ki jih druži
Piše: Peter Rezman
preprosto dejstvo: da so namreč temu eshatološkemu projektu žrtvovali več, kot bi kateremukoli drugemu. Ti ljudje so hendike-pirani. In ti ljudje so očitno v večini. Prav zato je očitek, ki ga dr. Kmecl naslavlja Bavčarju, smešen. Kaj pa je politika drugega kot umetnost streči pričakovanjem »vseh mogočih ljudi«? Večine ljudi????? Krona razmišljanja dr. Kmecla pa je vsekakor trditev, da bi bilo »izjemno koristno, če bi Bavčarja spravili v predsedstvo Slovenije. Takrat bi bil v položaju, da odloča o konkretnih stvareh, ne pa da je odgovoren za vse in nič obenem«. Se povsem strinjam! To bi bilo izjemno koristno, vprašanje pa je seveda, za koga? Trditev namreč implicira prepričanje, da Predsedstvo SRS danes odloča o konkretnih stvareh in da je pri tem odgovorno za nič in vse obenem. Rezultati so povsem na dlani! In kooptiranje Bavčarja v Predsedstvo bi pomenilo natanko to: odgovarjal bi potlej za NIČ! Razkriva pa misel dr. Kmecla še nekaj. Očitno je bila izvolitev Bavčarja v Predsedstvo SRS le stvar vprašanja, ali ga bodo »spravili« vanj ali ne. Glede na razglašeno »dejstvo«, da imamo pri nas demokratični volilni sistem, odgovor na vprašanje »kdo bi naj ga spravil in kako«, prepuščam vam, dragi bralci.
Demokratično valovanje razlaščenih množic, ki bi želele investirati v jalgorja jaBavčarja, je bilo več kot očitno na torkovem srečanju s predsednikom. Vse skupaj je delovalo kot monolit: ni bilo vprašanja ali mnenja, ki bi želelo oporekati predsedniku Odbora za varstvo človekovih pravic. Naj to dejstvo štejemo za manko pogovora? Po moje nikakor! Prej je to znak, da slovenska pomlad črpa življenjske sokove tudi iz provincialnih koreninic. Sramovati ali bati se tega, bi bila navadna bedastoča. Politično vrenje, v katerem brbotamo, je dokaz, da smo se odločili prav: jalgor jaBavčar je personifikacija hotenja slovenskega ljudstva, da čez 11 let ne zajadra v 19. stoletje. Ljudstvo namreč ve, da bi se takrat moralo odpovedati tudi tako banalnim stvarem, kot so elektrika, pralni stroj, avtomobil, dvigalo in... strah. Da, strah! Nikogar namreč v 19. stoletju ne bi bilo, ki bi si smel privoščiti to razkošje. Vsi bi željno čakali leta 1984, ko bi nam bilo naposled dovoljeno bati se sovražnikov iz Evrazije.
Prosto po Bavčarju
niki, ki jih je tokrat izdelal akademski slikar Alojz Zavolovšek.
Pred leti so se odločali za knjižne zbirke ali posamezne vredne knjige, lani in letos pa podeljujejo umetniške slike.
(L. O.)
Vabimo na ogled zadnje broadwayske uspešnice v sodelovanju s Kompasom Celje
Fantom opere
v Theatru an der Wien (Dunaj)
V	dunajsko gledališče prihaja najnovejši musical Andrewa Lloyda Web-bera (Cats, Jesus Chris Superstar), ki je doživel premiero v začetku tega leta na Broadwayu, dne 20. decembra pa tudi na Dunaju. Odhod avtobusa bo v soboto, 21 januarja 1989, ob 5.00, izpred Rdeče dvorane Titovo Velenje. Po prihodu na Dunaj bo ogled centra mesta, šoping in ogled musicala ob 15.30. Povratek istega dne v poznih večernih urah.
Cena aranžmana je 120.000 din ter doplačilo v šilingih 190 ATS. Prijave sprejemamo do zasedbe avtobusa na naslov: Kulturni center Ivan Napotnik Titovo Velenje, Titov trg 4, tel. 854-747 in vse Kompasove poslovalnice.
Večer junijske filozofije, črnskih duhovnih pesmi in indijske glasbe.
V	domu kulture v Titovem Velenju bo v petek, 6. januarja, ob 19.00 večer izven evropskih kultur. Nastopili bodo skupina Albatros, s črnskimi duhovnimi pesmimi, izvajalci indijske glasbe in Slavko Mahne, ki bo govoril o jogijski filozofiji.
Tega istega dne, ki pa bi naj postal za Velenjčane zgodovinski po vsebini dogodka v Kulturnem domu se je ob 19. uri zvečer zbrala v dvorani množica občanov, ki je želela videti in slišati Igorja. Uganili ste, predsednika odbora za varstvo človekovih pravic, ki je bil ustanovljen ob sodnem procesu proti »četverici«.
* * *
Na vprašanje sobesednika, ki pa v glavnem ni imel glavne besede, razen na začetku in sklepni izziv prisotnim, Vaneta Gošnika, kakšne naloge ima odbor, je Bavčar odgovoril kratko in gladko (kot je to počel ves večer): »Ne gre le za skrb za štiri ljudi, gre tudi za zapolnitev prostora ...«. V mislih je imel seveda »črno luknjo« v politiki, ki
vlada zaradi nekonkurence v njej. * * *
Nato je dvorana oživela. Z živimi ljudmi tega planeta, ki hodijo tudi po naši občini in njeni okolici, gledajo, poslušajo in včasih celo kaj vidijo. Na vprašanje, kako je kaj s tistim dokumentom, je Bavčar razložil vse kar je v zvezi s tem vedel in videl, menil pa je, da ga ta trenutek zanesljivo ni več v Sloveniji. Nekdo v dvorani je polglasno zastokal: »... videti dokument, oslepe-
ti«. No, na srečo, nekati i še niso. * * *
Sedem mesecev odbora! Kako dolgo še? Vprašanje je bilo postavljeno v ste-reo tehniki. Iz vseh vogalov dvorane. Bavčar: »Odbor je bil ustanovljen zaradi predmetne zadeve »četverica«, ko bo zadeva končana, bo odbor prenehal z delom. To bo takrat, ko bodo obsojeni oproščeni.«
* * *
In kaj naj bi pomenili sestanki, na katere je Igor Bavčar vabljen kot gost, nekakšen protagonist slovenske politike? Odgovor je preprost, razumljiv vsakemu (?) Slovencu. »So pač sestanki kot nekakšna zveza s sto tisoč člani,
ki so pristopili k odboru za varstvo človekovih pravic.« Torej ne gre za kakšen misijonarski pohod Bavčarja, ampak za sestanek članov s predsednikom. Ja!
h * *
Bomo zvedeli kdaj, kaj je z »ozadjem« procesa, je kar v diagonali priletelo vprašanje od ženske udeleženke. Medtem, ko so mogoče nekateri za hipec pomišljali, kaj bi naj bilo ozadje, je od spredaj prišel približno naslednji
odgovor.« ... ko bo čas za to...«. * « *
NN x vpraša: »Ali smo v srednjem veku, saj gre za samovoljo, etc ...« Ni odgovora, ljudje se spogledujejo, pade novo vprašanje. »Kaj pa pritiski na Ba-čarja?« So bili in bodo, to je sestavni del »mašinerije«, sem razumel odgo-
Medtem pa je uradni predstavnik organizatorja »velenjskega pogovora« povedal, da na tukajšnjega organizatorja ZSMS in Kulturni center ni bilo pritiskov. Razen seveda, strahovitih pritiskov na vrata Kulturnega doma, ki ni sprejel vseh, ki bi radi prisostvovali temu dogodku. Toliko stojišč že zlepa ni bilo uporabljenih. Te vrste pritisk pa je po svoje tudi zgovoren.
Vprašanj ni bilo ne konca ne kraja. Bil pa je končni odgovor. Zgodil se je — spontano in dostojanstveno. Na vprašanje nekega Jožeta, kako lahko postane občan Velenja član Odbora za varstvo človekovih pravic, je dvorana z deročim aplavzom poplavila prostor. Od srca, do solza. To ni bil aplavz priznanja po končani gledališki predstavi. To je bila želja in zahteva po pričetku »predstave«. Ustanovljen je bil pododbor slovenskega telesa za varstvo človekovih pravic. Torej zares zgodovinski
dan'	J. M
29. decembra 1988
ŠPORT
naš Čas stran 9
Občina Velenje — podelili priznanja najboljšim na področju telesne kulture
»Omogočimo
mladim, da se prebijejo višje«
Mnogi športniki, telesnokulturni delavci, predstavniki družbenopolitičnega življenja naše občine so se zbrali v petek v Šentilju, v tamkajšnjem domu krajanov na prijetni slovesnosti, ki — kot je dejal uradni povezovalec programa Toni Rehar, — pomeni vrh našega občinskega športa in telesne kulture. Zbrali so se, da bi stisnili roko in čestitali vsem tistim za dosežke iz preteklih let, letošnjega leta in zaploskali vsem dobitnikom priznanj, plaket, pokalov ...
Kot vsaka tovrstna prireditev, je tudi petkova v Šentilju — priredila sta jo občinska telesno kulturna skupnost in zveza telesno kulturnih organizacij občine Velenje skupaj z domačini — dosegla vrh, ko so razglasili najboljše. To so za leto 1988 v občini Velenje naslednji: športnica leta plavalka I5-Ietna Katja Mi-joč, športnik leta že drugič zapored strelec 20-letni Fortunat Legner, najboljša ekipa — mlajše mladinke Atletskega kluba Velenje, najboljše šolsko športno društvo — »Borec« z osnovne šole Veljka Vlahoviča v Titovem Velenju in Šoštanj kot najboljša krajevna skupnost.
Na začetku podelitvene slovesnosti je vse prisrčno pozdravil Vito Felicijan. predsednik skupščine krajevne skupnosti Šentilj. Izrazil je veselje, ker je bila tokratna prireditev v njihovi kraje-
vni skupnosti in izrekel upanje, da se bodo vsi spominjali tega večera še dolgo. »Ne le« — kot je dejal — »zaradi plaket, te si mora vsak prislužiti sam. Pač pa zaradi ljudi, ki so se potrudili, da vam bi bilo z nami čim lepše.« Za lep uvod so poskrbeli tamkajšnji šolarji s prisrčnim kulturnim programom, nato pa je vse nagovoril predsednik občinske telesno kulturne skupnosti Jože Prislan.
Dragi športniki! Človek hoče biti v življenju nenehno boljši, hitrejši, želi premagati vse ovire, ki se pred njega postavljajo. V teh prizadevanjih smo športniki tisti, ki to dosledno in stalno gojimo — skratka, smo ljudje, ki smo navajeni porazot pa tudi zmag in se ne ustavljamo takrat, ko nam ne gre najbolje; zato sporočamo vsem tistim, ki žele z administrativnimi ukrepi onemogočiti to široko or-
Najboljši letos (druga z leve: Katja Mijoč)
Državno odlikovanje Matjažu Natku
Prisrčen program so pripravili učenci tamkajšnje šole
ganizirano dejavnost, da naj dobro razmislijo, kaj se bo zgodilo s to našo družbo, če jo bomo onemogočili na duhovnem in iniciativnem področju. Ne želim vas prepričevati, da je v sedanjem času vse zgubljeno — nasprotno, ta se je prilagodila današnjemu položaju in sije skozi radost sponzorstva le zagotovila minimalne programe. Vanje se danes vključuje več tisoč občanov in to je,prav gotovo prava naložba združenega dela, saj iz tega izhajajo novi in še bolj kreativni rodovi. V imenu OTKS in ZTKO Velenje, ter v imenu občanov iskreno čestitam vsem nagrajencem in vam želim zdravo, srečno in športnih uspehov polno leto 1989.
Lepe kristalne pokale in druga priznanja sta vsem zaslužnim zatem podelila Jože Prislan in Jože Kavtičnik (predsednik ZTKO Velenje). Žal, nekateri do podelitve niso pokazali športnega duha. Bili so užaljeni, ker so menili, da so si priznanje zaslužili oni ne pa tisti, ki so jih tokrat dobili. S svojo neudeležbo so vrgli senco na to slovesnost. Predvsem so bili užaljeni predstavniki TVD Partizan oziroma krajevne skupnosti Škale saj menijo — tako smo zvedeli —, da so bili boljši kot nagrajena krajevna skupnost in njihovega predstavnika ni bilo na slovesnosti. Med dobitniki
priznanj so bili tudi nekateri posamezniki iz te krajevne skupnosti, pa tudi njih ni bilo.
Prireditev so zaokrožili z nastopom odlični mladi plesalci Plesnega kluba Velenje ter predsednik občine Velenje Drago Šulek, ki je podelil Iztoku Pucu. našemu državnemu rokometnemu reprezentantu (žal, se prireditve ni mogel udeležiti) prvo »Plaketo občine Velenje« za njegove dosedanje rokometne uspehe, Matjažu Natku, ravnatelju osnovne šole Biba Ročk iz Šoštanja pa je izročil red zaslug za narod s srebrno zvezdo, s katerim ga je odlikovalo predsedstvo SFRJ. Matjaž Natek je največ svoje aktivnosti namenil razvoju_ telesno kulturne dejavnosti v Šoštanju širše, nič manj pa delu v družbeno političnih organizacijah. Po čestitki vsem dobitnikom priznanj je Drago Šulek dejal:
»imamo neizmerno zalogo izvrstnih mladih športnikov, ki dosegajo — naj mi bo dovoljeno reči — fantastične rezultate. To naj bo za nas obveza, da bomo tem mladim omogočili, da se tudi v zrelejših letih prebijejo višje in da jim ne bo treba isto kot našemu odličnemu rokometašu Iztoku Pucu bežati iz občine. Vsem želim čim več zdravja, športnih in vse vrste drugih uspehov v letu 1989.«
S. VOVK
Najboljši
KRAJEVNA SKUPNOST: KRAJEVNA SKUPNOST ŠOŠTANJ
za široko paleto udejstvovanja občanov v športni rekreaciji za kar je KS Šoštanj zasedla tudi 2. mesto v SRS v tekmovanju mestnih KS
ŠOLSKO ŠPORTNO DRUŠTVO:
ŠOLSKO ŠPORTNO DRUŠTVO »BOREC« OSNOVNE ŠOLE VELJKA VLAHOVIČA TITOVO VELENJE
je osvojilo 1. mesto v ocenjevanju ŠŠD po pravilniku, kjer se ocenjujejo in vrednotijo športni uspehi osnovnih šol občine Velenje. Omenjeno ŠŠD je zbralo v tem tekmovanju 551,5 točke.
EKIPA
EKIPA MLAJŠIH MLADINK ATLETSKEGA KLUBA VELENJE za osvojeno 1. mesto na republiškem krosu. Ekipa je nastopila v sestavi: Natalija Mraz, Badema Djedovič, Marjana Glavnik.
ŠPORTNICA LETA:
MIJOČ KATJA - PLAVALNI KLUB TITOVO VELENJE
Članica državne mladinske reprezentance. Na mladinskem Balkanskem prvenstvu je osvojila 3. mesto na 200 in 400 m kravi ter 2. mesto v štafeti 4 x 200 m. Na mladinskem državnem prvenstvu je osvojila 1. mesto na 800 m kravi in 2. mesto na 200 in 400 m kravi. Na absolutnem državnem prvenstvu pa je osvojila 2. mesto na 200 in 400 m kravi.
ŠPORTNIK LETA:
LEGNER FORTUNAT — SD »MROŽ« VELENJE
Mladinski državni in slovenski članski ter mladinski reprezen-tant. Na članskih balkanskih igrah je dosegel 3. mesto v streljanju z zračno pištolo in 6. mesto v streljanju z M K pištolo z ekipo. Na mladinskih balkanskih igrah pa je dosegel 2. mesto z zračno pištolo in 2. mesto z M K pištolo. Poleg tega je dosegel še več vidnih uvrstitev v mednarodnih tekmovanjih in pokalnih tekmovanjih. Je kategorizirani športnik perspektivnega razreda.
Alpsko smučanje
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje organizira alpsko šolo smučanja za učence osnovnih šol od 16. do 20. 1. 1989 na smučiščih v Šaleku in Zavodnjah. Če bo dovolj zanimanja (najmanj 50), bo alpska šola smučanja na obeh smučiščih tudi v drugem tednu počitnic, od 23. do 27. 1. 1989.
Alpska šola smučanja bo obsegala tečaj za začetnike, nadaljevalni tečaj in tekmovalno šolo smučanja, udeležijo pa se je lahko učenci od I. do 8. razreda osnovnih šol.
Začetni tečaj smučanja bo na smučišču v Šaleku vsak dan od 10. do 15. ure. Cena tečaja (strokovno vodstvo, smučarska kana, enolončnica s kruhom, čaj) je 70.000 din. Če bodo snežne razmere neugodne, bo ta tečaj v Zavodnjah, cena pa bo 100.000 din.
Oh, ta pravilnik
»Človek hoče biti v življenju nenehno boljši, hitrejši,...« je med drugim dejal predsednik občinske telesnokultume skupnosti Jože Prislan v petek v Šentilju na razglasitvi najboljših na področju telesne kulture v občini Velenje za letos. Enako razmišljajo tudi tisti, ki so letos ta priznanja prejeli, gotovo pa tudi tisti, ki so si jih prav tako želeli dobiti, pa jih po posebnem pravilniku občinske telesnokultume organizacije niso. So pač bili za sekundo prepočasni, prekratki. Toda. leto bo spet hitro naokrog, pred njimi enaka možnost, da jim enako močno zaploskamo kot smo letošnjim.
Najboljše že nekaj let izbira predsedstvo ZTKO po posebnem pravilniku. Ta je takšen, kakršnega so delegati sprejeli. Po zadnjem sestanku predsedstva v tem letu in po odnosu, ki so ga letos pokazali do priznanj nekateri v Šentilju, sodimo, da kriteriji niso zadosti dodelani, razumljivi. Članom predsedstva delo olajša (naj bi ga) posebna komisija. Pa jim ga letos ni v celoti. Niso se mogli odločiti za športnika leta pri moških med strelcem Fortuna-tom Legnerjem in atletom Gregom Suhadolnikom, čeprav je imel prvi boljši rezultat na višjem tekmovanju in zato bi morala biti odločitev lahka. Še zlasti, ker ni nikjer zapisano, kate-
ra disciplina ima večjo težo. Morda je člane komisije motilo. ker je bil Legner že lani najboljši. Vsekakor jih to ne bi smelo, in prepričani smo, da jih ni. No, pa so morali razsoditi člani predsedstva. Odločili so se 7:4 za strelca. Ob tem smo slišali, da je treba pravilnik spet popraviti. Popravljali so ga menda že nekajkrat, a vendar še vedno ni takšen, da ne bi dopuščal zamere. Tu smo že pri drugem primeru. Predstavnikov krajevne skupnosti Škale ni bilo na prireditev. Priznanje bi morala prejeti krajevna skupnost in še nekaj posameznikov. Očitno je šlo za športni bojkot zaradi užaljeno-sti, ker po njihovi razlagi pravilnika, so Škale najboljša krajevna skupnost.
Svoje utemeljujejo tudi s tem, da je bil njihov program enkrat več ovrednoten kot program najboljše krajevne skupnosti. Osebno se s takšnim bojkotom ne strinjam. Toda pravilnik je treba vendarle tako dodelati, da ne bo povzročal užaljenosti nekaterih, da ne bo dopuščal morebitnih zmot, oziroma neodločnosti tistih, ki ga uporabljajo. Če pa je že sedaj dovolj jasen, potem ga je treba pač brati. To je treba storiti čimprej, ker z njim (z izborom po njem) niso bili nekateri zadovoljni tudi po lanski razglasitvi.	(VOS)
Priznanja, plakete, značke
pismena priznanja - za
Športne dosežke: renata rf.dnak (Plavalni klub Titovo Velenje), DENIS BOLA (SD »MROŽ«), NATALIJA MRAZ (Atletski klub), ROMEO ŽIVKO (Atletski klub), MIRAN HUDOURNIK (Atletski klub), MIHA POHAR (At letski klub), SAMO CMOK (Atletski klub), MELITA RANT (Atletski klub), ROBI KOŽAR (Atletski klub). MATEJ ZALUBERŠEK (Težkoatlet ski klub Velenje), KRISTJAN CVE-TKOVIČ (Težkoatletski klub), DAnilo MLAKAR (Težkoatletski klub), BOGDAN SUPERGER (Težkoatletski klub), GORAZD pogo-RELČNIK (Smučarsko skakalni klub), MATJAŽ TRIPLAT (Smučarsko skakalni klub), MIRAN RAU-TER (Smučarski klub Velenje). ALENKA OVEN (Kotalkarsko-dr-salni klub), MATEJ ŠUMNIK (Ko-talkarsko-drsalni klub), TJAŠA PRAZNIK (Kotalkarsko-drsalni klub), PETAR PEJKUNOVIČ (Karate klub), ABAZ ČUTUK (Karale klub), JAKA DOMINKOVlC (Kara te klub), MIRO ŠKORJANC (Plesni klub), peter UPLAZNIK (Plesni klub), MIRJAM SULEK (Plesni klub), MATEJ KRAJCER (Plesni klub), GREGA SUHADOLNIK (Atletski klub), JANINA ERHART (Šaleški teniški klub). URŠKA RADA NOVIC (Šaleški teniški klubL ČLANSKA EKIPA KARATE KLUBA, EKIPA STRELCEV DRUŠTVA INVALIDOV, PIONIRSKA EKIPA ŽRK, MLADINSKA EKIPA SD »MROŽ«, JOŽE GORJUP
športni uspehi ŠŠD: 1. SŠD OS Veljka Vlahoviča Velenje, 2. SŠD OS Antona Aškerca Velenje, 3. SŠD Lignit, OŠ Mihe Pintarja-Toleda Velenje 4. ŠŠD OŠ Bibe Ročk Šoštanj, 5. SŠD OŠ Bratov Mravljakov Velenje, 6. ŠŠD Rudar, OŠ Gustava Šiliha Velenje, 7. ŠŠD Kajuh, OŠ KDK Šo-
je Velenje, 9.
Bratov Lelonje
Nadaljevalni tečaj in tekmovalna šola smučanja bosta na smučišču v Zavodnjah. Cena tečaja (avtobusni prevoz, strokovno vodstvo, enolončnica s kruhom, čaj) je 100.000 din.
Avtobus bo vozil v Zavodnje izpred Rdeče dvorane ob 9. uri in se vračal okrog 16. ure.
Na smučišče v Šalek pridejo tečajniki sami.
Če bodo snežne razmere tudi v Zavodnjah neugodne, bomo organizirali nadaljevalni tečaj na Golteh. O podrobnostih vas bomo obvestili.
Tečajnino je treba vplačati na ZTKO občine Velenje, Foitova 2, do zaključka prijav. Število prijav je omejeno.
Želimo vam prijetno smuko in obilico zimskega veselja.
ZTKO OBČINE VELENJE
štanj, 8. ŠŠD Projekt, OŠ XIV. divizi je Velenje, 9. ŠSD Šmartno ob Paki. PISNA PRIZNANJA ZA AMATERSKO DELO: TVD »PARTIZAN«
ŠKALE. ORGANIZACIJSKI ODBOR ZA IZVEDBO EVROPSKEGA POKALA NA GOLTEH. GRADBENI ODBOR ZA IZGRADNJO 75-m SKAKALNICE V TITOVEM VELE NJU. VZGOJNO VARSTVENI ZA VOD VELENJE, VZGOJNO VAR STVEN1 ZAVOD ŠOŠTANJ, OTO FIJAVŽ (Smučarsko skakalni klub), TOMO POPETRU (Atletski klub) ROMAN REBERNIK (KS Šentilj) AMATERSKI DELAVCI NA PO DROCJU ŠPORTNE REKREACIJE V KRAJEVNI SKUPNOSTI ŠKA LE: Ervin Lranjek. Jože Arlič, Cvetka Lipnik. Andreja Arlič, Ida Pesjak.
BRONASTA PLAKETA: IVAN-HOJAN (Društvo upokojencev Velenje), FRIDERIK ŠUMAH (TVD »Partizan« Škale). VALTER STAJ-NER (Atletski klub), SLAVKO ŠKOFLEK (Smučarsko-skakalni klub), FRANC CERAR (Košarkarski klub »Elektra« Šoštanj). KARATE KLUB VELENJE.
SREBRNA PLAKETA: MILAN ČEPELNIK (Smučarsko-skakalni
klub), NOGOMETNI KLUB »RU DAR«. ROKOMETNI KLUB ŠO ŠTANJ, SMUCARSKO-SKAKALNI KLUB.
ZLATA PLAKETA: NOGOMETNI KLUB »ERA-ŠMARTNO« Šmartno ob Paki, SANDA DOVŠAK (TVD »Partizan« Šoštanj)
BRONASTE BLOLDKOVE ZNAČKE: JANKO VRTAČNIK (TVD »Partizan« Skale), HINKO JERClC (Gorenje SOZD — Tekaška sekcijaj, KAREL KOVAČlC (ŽRK Velenje), DARKO ME NT H (Odbojkarski klub Topolšica). TANJA ŠA LAMON (Atletski klub Velenje), BO RIS ŠALAMON (Atletski klub Vele nje), MARJAN KRISTAN (KK »Elektra« Šoštanj). MUSTAFA TOP-ClČ (Šaleški teniški klub Velenje).
SREBRNE BLOUDKOVE ZNAČKE: HERMAN ARLlC (TVD »Partizan« Skale), DUŠAN BOROVNIK (Karate klub), JANEZ IRGEL (Karate klub). TODOR DMITROVIČ (Ka rate klub), JOŽE ALJAŽ (Atletski klub).
Čakajoč na priznanja
S tekom v novo leto
Četrti, tradicionalni novoletni tek v Topolšici bo jutri, 30. decembra, s pričetkom ob 15.30. Za razliko od prejšnjih let, bo tokrat tekmovanje v Topolšici, start in cilj pa pred hotelom Vesna.
Organizatorji tega tekmovanja za ljubitelje tekov bodo pripravili nekaj sprememb in privlačnih nagrad, ki jih bodo izžrebali. Tekmovanje bo na 8 km dolgi poti od Topolšice, do Šoštanja, skozi Lajše nazaj do hotela Vesna. Tekmovalci bodo razdeljeni v štiri starostne skupine, najboljši bodo prejeli diplome. Na cilju bo za tekmovalce poskrbljeno s čajem, na voljo bo bazen s termalno vodo in družabni večer.
Prijave za to privlačno prireditev sprejemajo po telefonu 857-146.
Mladinke ŽRK 2. v Sloveniji
Na zaključnem finalnem tumitju odprtega prvenstva SRS za mladinke so mlade Velen jčanke osvojile drugo mesto. V finalu so nastopile ekipe Olimpije, Alplesa in Velenja, ki so se z zmagami na polfinalnih turnirjih uvrstile med najboljše tri v Sloveniji. REZULTATI:
OLlMPIJA:ALPLES 20:13, VELENJE:ALPLES 19:17, OLIMPIJA:VE-LENJE 15:13
1. mesto: OLIMP1JA, 2. VELENJE, 3. ALPLES-
Ekipa ŽRK Velenje je nastopila v naslednji postavi: Lakič Biljana, Delič Zorica (1), Oder Tanja (3), Bokur Miijana, Topič Milena (2), Zidar Sonja (11), Katič Urška (4), Ikič Nisveta (I), Lalek Petra. Hudej Barbara (9), Jan Mirica (I), Hrast Anita.
Lakič Biljana je bila izbrana za najboljšega golmana finalnega turniija.
Športni plesalci v Urški
Mladi športni plesalci PLESNEGA KLUBA VELENJE so nastopili na kvalifikacijskem turnirju v lat amer. in standardnih plesih, ki je bil v ljubljanski plesni šoli »URŠKA več kot plesna šola« dne 25. 12. 88. Zasedli so naslednja mesta: Mladinski II razred v lat. amer. plesih: I mesto ROK ALT in LEA SU-NARIČ, II mesto PETER KOLENC in PETRA KORTN1K, VI mesto IZTOK OSREDKAR in SANDRA HABJANlC. S tem nastopom sta se prvi in drugi par uvrstila v višji rang tekmovanja v lat. amer. plesih.
Plesalci so nastopili tudi v tekmovanju v standardnih plesih Mladinskega drugega razreda in se uvrstili na naslednja mesta: Prvo mesto ALJOŠA OŠTIR in PETRA ŽIST, drugo ROK ALT in LEA SUNARIČ, tretje MATEJ SAG MAISTER in PETRA BAJRAMOVIČ, peto pa PETER KOLENC in PETRA KORTNIK
Glede na močno konkurenco v mladinskem prvem razredu je tudi sedmo mesto v finalnem nastopu v lat. amer. plesih vredna uvrstitev, dosegel jo je par ROK POLES in BARBARA HUDOURNIK. Vtisi iz »URŠKE« Množičnost. RESNO delo. Dobra organizacija. V PLESNEM KLUBU VELENJE hočemo pritegniti čim več otrok za naše tečaje in si s tem zagotoviti večje število novih tekmovalcev.	S. T.
10. stran naš čas
SREČNO '89
29. decembra 1988
Anton Pečovnik

»33»TITOVO VELENJE • GORENJSKA 15 • OBRATOVALNIC* KOROŠKA 31» »TELEFON 083/954.«!
KONSTRUIRANJE, PROIZVODNJA STROJEV, ORODIJ IN NAPRAV
V novem letu 1989 želim
vsem delovnim ljudem in občanom
veliko sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva!

Vsem članom in članicam ŠALEŠKEGA »CB« RADIO KLUBA
Titovo Velenje in ostalim CB operaterjem iskrene čestitke ob vstopu v leto 1989! Upravni odbor kluba
RADIO VELENJE
IRMAN 1° «r\ MIRAN J,

p°
ČEVLJARSTVO IRMAN
Trg bratov Mravljak 8 Šoštanj
Tel.: 063/881-007
Vabimo vas, da nas obiščete tudi v novem letu!
Vsem našim strankam in občanom Šaleške doline želimo prijetno silvestrovanje, veliko zdravja, sreče in uspeha v novem letu 1989!

KEMIČNA ČISTILNICA
SEVER
Kardeljev trg 5 Titovo Velenje
Cenjenim strankam in občanom želimo srečno in uspešno noro leto 1989!
V januarju 20 % popust!
Obiščite nas!
AJNIK ANGELA
ŠPEGLOVA 47
Vsem občanom občine Velenje, posebej našim obiskovalcem želimo v novem letu vse najlepše.
r
Vljudno vas vabimo, da nas obiščete!
OKREPČEVALNICA »BIFE« KOZLEVČAR
Kajuhova 4, Šoštanj Tel.: 882-110
Vsem krajanom Šoštanja, občanom občine Velenje, posebej pa našim strankam želim srečno, uspešno in zdravo novo leto 1989!
Obiščete nas lahko vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih med 6. in 22. uro. Zahvaljujemo se vam za zaupanje in se priporočamo!
nama
Nikoli ni preveč čestitk z dobrimi željami. V pričakovanju novega leta vam k šopku voščilnic svojo dodajajo tudi veleblagovnice NAMA.
SREČSO 1989
VAM ŽELI
in se priporoča za obisk
IVAN KOREN
Express popravilo čevljev Titovo Velenje, Šaleška 21, v NAMI
S
NOVO! NOVO! NOVO! RENTA CAR
UGODNE CENE NAJEMA AVTOMOBILOV IZ PROGRAMA »CRVENA ZASTAVA« VAM NUDIMO V NAŠI AGENCIJI TITOVO VELENJE, SPLITSKA 31.
TURISTIČNA AGENCIJA
Tip vozila
dnevno
vikend
teden
km neomejeni km ted.
JUGO 45/55 AX	30.000,-	76.500,—	178.500,— 300,—
REGATA FIAT	62.500.-	159.500.- 372.000,- 625,—
MESEČNI NAJEM JUGO 45/55 AX NEOMEJENI KILOMETRI 1.980.000,-
OB TEJ PRILIKI ČESTITAMO VSEM OBČANOM IN DELOVNIM LJUDEM SREČNO NOVO LETO 1989.'
SE PRIPOROČAMO!
TURISTIČNA AGENCIJA, N o 5, TITOVO VELENJE, Splitska 31 Telefon 855/233 TLX 33866 pp. 57
630.000. 1.312.500.
Radio Velenje oddaja na ultrakratkovalnem območju, na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 87,2 megaherca (oddajnik Plešivec). Naročila za vaše čestitke, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Titovem Velenju. Vse informacije dobite po telefomu 855 450.
PETEK, 30. DECEMBRA: Od
15.00 do 24.00 Predpraznični novoletni program Radia Velenje — vmes ob 15.30 Dogodki in odmevi in od 16. do 17. ure V imenu Sove (oddaja, ki jo pripravlja Šaleški študentski klub). Za predpraznično novoletno oddajo vam pripravljamo veliko presenečenj, veliko nagradnih in zabavnih iger — sodelovali boste lahko po telefonu 855-963, imeli bomo gosta Vinka Šimeka in še in še. Poslušajte!
NEDELJA, 1. JANUARJA: 11.00 do 12.30 Novoletna oddaja Radia Velenje: 14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDEUEK, 2. JANUARJA: Od 15.00 do 19. ure Praznični program Radia Velenje vmes ob 15.30 Dogodki in odmevi, Minute z narodno zabavnimi ansambli in Lestvica Diskoteke Super Li in Radia Velenje.
SREDA, 4. JANUARJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Naša krajevna skupnost; 17.00 Mi in vi; 18.00 Novosti na področju zabavne glasbe.
PETEK, 6. JANUARJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude
luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ekologi imajo besedo: 16.20 Za konec tedna; 16.30 Iz delegatskih klopi; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu Sove: 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
NEDELJA, 8. JANUARJA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.20 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od vrat do vrat; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDEIJEK, 9. JANUARJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Minute z domačimi ansambli; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Obiskali smo; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 17.30 Mladi mladim; 18.00 Lestvica diskoteke Super Li in Radia Velenje.
SREDA, 11. JANUARJA:
15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi: 16.15 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Naša krajevna skupnost; 17.00 Mi in vi; 18.00 Novosti na področju zabavne glasbe.
Nihče nima monopola	Kadar se malo dela. te-
nad resnico, nihče nima	daj se mnogo teoretizira.
izključne pravice na za-	Balzac
blodo.	
Graf	Last vseh je tisto kar misliš, tvoja samo kar ču-
Misel je osvobojena ca-	tiš.
rin.	Schiller
Luther	Moja glavna priča, da
Tudi prijateljem je po-	govorim, je moje siroma-
trebno resnico reči v oči.	štvo.
Cankar	• Sokrat
LESTVICA NAJBOLJ IZPOSOJENIH FILMOV
V VIDEOTEKAH

Zdravo!
Ob koncu leta objavljamo lestvico najbolj izposojenih filmov v letu 1988 v naših videotekah M 4.
To so: 1. Rambo III, 2. Dirty Dancing, 3. Robo Cop, 4. Mad Max III, 5. Red Heat, 6. Die Hard, 7. Zadnji kitajski cesar
Izgleda, daje bilo zadnje vprašanje le pretrd oreh, saj je prispelo zelo malo pravilnih odgovorov.
Pravilen odgovor se glasi: film Comming to America Oskarja še ni dobil posnet pa je bil letos. Izžreban je bil Savo Bogičevič, C. talcev 15, Šoštanj.
Tokrat vas z nagradnim vprašanjem ne bomo mučili, vabimo vas v četrtek v našo videoteko, ko bo majhen zaključek leta in bomo izžrebali nagrajence iz vseh do sedaj poslanih rešitev.
Sicer pa srečno in obilo filmskih užitkov ob gledanju filmov iz Vi-deoteke »M 4« Titovo Velenje vam želimo.
ZEELUJLllJJnU
REDNI KINO
Četrtek, 29. 12. ob 17. in 19. uri ANGELOVO SRCE — ameriški, grozljivka. Vloga: Mickey Rourke.
Petek, 30. 12. ob 10., 17. in 19. uri ŽIVAL ZA ZABAVO -ameriški, komedija.
Sobota, 31. 12. in nedelja, 1.1. 1989 NI FILMSKE PREDSTAVE!
Ponedeljek in torek, 2. in 3. 1. 1989 ob 17. in 19. uri SOVRAŽNO PODROČJE — ameriški, akcijski. Vloga: Gary Frank.
Sreda, 4. 1. ob 10., 17. in 19. uri JACK FLASH (Jumpin Jack Flash) — ameriški, komedija. Vloga: Whoopy Goldberg. VIDEO KINO v REDNEM KINU
Četrtek in petek, 29. in 30. 12. MLADA IN NEMIRNA -ameriški, trda erotika (video), ob 21. uri.
RISALNI BIRO
tehnično risanje, orto-gonalne risbe, izdelava idejnih osnutkov, tuširanje, izpisovanje tel. 858-127
KINO DOM KULTURE
Zaradi skromnega števila ki-noobiskovalcev smo prisiljeni četrtkove kinopredstave v Domu kulture ukiniti, saj že dalj časa z inkasom ne pokrivamo niti najemnine dvorane.
Ponedeljek, 2. 1. ob 19. uri MOJE AFRIŠKE AVANTURE — ameriški, komedija. Vloga: Dom de Luis.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota in nedelja, 31. 12. in 1. 1. 1989 NI FILMSKE PREDSTAVE!
Ponedeljek, 2. 1. ob 19.30 uri ANGELOVO SRCE — ameriški, grozljivka.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
, Petek, 30. 12. NI FILMSKE PREDSTAVE!
Torek, 3. 1. 1989 ob 19. uri SOVRAŽNO PODROČJE — ameriški, akcijski.
KINO ŠKALE
Nedelja, 1. 1. 1989 NI FILMSKE PREDSTAVE!
KMALU TUDI V VELENJU ŽE DOLGO PRIČAKOVANI HIT »UMAZANI PLES« (Dirty Dancing). Ogledali si ga boste lahko od 21. do 25. 1. 1989.
OGLEJTE SI KVALITETNE KINOPREDSTAVE NA VELIKEM PLATNU - NE BO VAM ŽAL!
KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA!
KOLEDAR
ČETRTEK, 29. decembra -TOMAŽ
PETEK, 30. decembra - BRA-NIMIR
SOBOTA, 31. decembra - SILVESTER
NEDELJA, I. januarju - NOVO LETO
PONEDELJEK, 2. januarja -GREGOR
TOREK, 3. januarja - GENO-VEFA
SREDA, 4. januarja — ANGELA
ČETRTEK, 5. januarja — SIMON
PETEK, 6. januarja - GAŠPER SOBOTA, 7. januarja — VALENTIN
NEDELJA, 8. januarja — SE-VERIN
PONEDELJEK, 9. januarja JULIJAN
TOREK, 10. januarja — VILJEM
SREDA, 11. januarja - PAVLIN
MALI OGLASI
V NAJEM VZAMEM DVO ALI VEČ SOBNO STANOVANJE.
Telefon 855-763.
NA STANOVANJE VZAMEM
dva fanta ali dve dekleti. Pogoj: predplačilo za leto dni. Telefon 857-682.
PREK1.1CUJEM ZAKLJUČNO SPRIČEVALO Hmeljarske šole Vrbje, letnik 1965/66 na ime Ivan Rakun, Rečica 15. ROLETE IN ŽALUZIJE v vseh barvah in izvedbah izdelujemo in vgrajujemo. Telefon 063-24-296.
R-4 TL, letnik 1979, ugodno prodam. Milan Kotnik, Zidanškova 4, Titovo Velenje. GS letnik 1978, karamboliran prodam. Telefon 856-680 po 17. uri.
PRODAM GRADBENO PARCELO. Naslov v uredništvu. TRL BO, SAKSAFON, manjši hladilnik in stebre za kozolec prodam. Naslov v upravi lista. KRAVO, brejo 8 mesecev, Fiat 750 v nevoznem stanju in nove rezervne dele za Fiat 750 prodam. Telefon 888-135. MARIJA ŠPEGEL iz Mute obvešča cenjene kupce, da bo od 1. 1. 1989 prodajala nesnice stare 10 tednov. Nesnice so cepljene in krmljenje s koruznim šrotom. Telefon 062-873-202. Količina je omejena, zato z nakupom pohitite.
LADO RIVO, december 1986, prodam. Telefon 27-669.
MILIČNIKI SO ZAPISALI
GALERIJA
Kfc
PRODAJA OUNIH SLIK GRAFIK IN SKULPTUR
Bohunek Berthold. Bol/ka. Borčii. Cerne. Dragulj. Jagodič. Lackovii-Croata. Lavrenčič Mihelič. Millč Iz MaCve. PeCko. Rotor. Slano. Slavec. Stojanovič. Tisnikar. Tutto. Veličkovič. Zec Odprto:
Torek - petek 9 00-12.30/ 1S 30-19 00 Sobota 9 00-12 30 Ponedeljek zaprto
GALERIJA KOLA/? ŠOLSKA UUCA 5. 62380 SLOVENJ OPADEC. JUGOSLA VUA. TELEFON (3862) 062 844 044
DEŽURSTVA

GIBANJE PREBIVALSTVA
POROKE:
Milanko Zgonjanin, roj. 1963, delavec iz Titovega Velenja in Dragojka Ratkovič, roj. 1960, tekstilni tehnik iz Tunjice, Iztok Rupp, roj. 1963, natakar iz Titovega Velenja in Danica Motaln. roj. 1961, administrator iz Titovega Velenja, Zdenko Berlot, roj. 1957, reskalec iz Podkraja pri Velenju in Magda Plaznik, roj. 1962, učiteljica razr. pouka iz Laz, Peter Sešel, roj. 1963, strugar iz Titovega Velenja in Darja Zager, roj. 1966, uslužbenka iz Šoštanja.
SMRTI:
Franc Okorn, upokojenec iz Pečovja št. 9/a, roj. 1910, Jožef Pu-stinek, upokojenec iz Podkraja pri Velenju št. 69/b, roj. 1936, Štefanija Klančnik, upokojenka iz Plešivca št. 15, roj. 1909, Marija Petan, upokojenka iz Šmartnega ob Paki št. 113, roj. 1904, Mihael Jagodič, upokojenec iz Mestinj št. 67, roj. 1905, Ivan Mrzlak, inv. upokojenec iz Malega vrha 50, roj. 1932.
Voznik osebnega avtomobila Rajko Vrtačnik, 1948, je peljal 24. decembra malo po polnoči iz Arje vasi proti Titovemu Velenju. V bližini gostišča Zajčje zapeljal iz neznanega razloga v levo in čelno trčil v nasproti vozeči tovornjak, ki ga je vozil Momčilo Brkič, 1944. Trčenje je bilo tako silovito, da je ostal voznik Vrtačnik hudo poškodovan, vkleščen v vozilu, rešili so ga šele gasilci, ki so razrezali avtomobil.
ŠE TRI PROMETNE NESREČE
V bližini gostišča Zaje, pribli-
žno tam kjer se je pripetila prej opisana prometna nesreča, so se zatem pripetile še tri prometne nesreče, ki pa so terjale le materialno škodo. Botrovalo jim je spolzko cestišče in pa alkohol.
KRAJE IZ AVTOMOBILOV
Iz osebnega avtomobila Gregorja R. je neznani storilec v noči na 22. december odnesel avto-radijski sprejemnik. Vozilo je bilo parkirano na Prešernovi v Titovem Velenju. Naprijetno je bila 24. decembra presenečena Metka K. ki je pustila svoj avtomobil pri Podbregarju v Ravnah.
MERX POTROŠNIK TOZD PRODAJA ŠOŠTANJ
Cenjene stranke obveščamo, da bo poslovalnica Stari trg v Starem Velenju v mesecu januarju zaprta zaradi obnovitvenih del.
MERX
TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA, nno
POTROŠNIK
DEŽURNI ZDRAVNIKI:
Četrtek, 29. decembra — dnevni dežurni dr. Mijin, nočni dežurni dr. Grošelj.
Petek, 30. decembra — dnevni dežurni dr. Vrabič, nočni dežurni dr. Silvana Popov.
Soboto, 31. decembra, nedeljo, 1. januarja, ponedeljek, 2. januarja, torek, 3. januarja — glavni dežurni dr. Kikec, notranji dežurni dr. Kočevar.
Sredo, 4. januarja — dnevni dežurni dr. Grošelj, nočni dežurni dr. Zupančič.
DEŽURNI ZOBOZDRAVNIKI:
31. decembra in 1., 2. januarja je dežurni zobozdravnik dr. Zvonka Petek, od 8. do 12. ure v zobni ambulanti zdravstvenega doma Velenje.
DEŽURNI VETERINAR NA VETERINARSKI POSTAJI V ŠOŠTANJU:
Od 30. decembra do 6. januarja je dežurni dipl. veterinar Franc Blatnik, Stanetova 45, telefon: 857-875.
Od 6. januarja do 12. januarja je dežurni dipl. veterinar Ivo Zagožen, Jerihova 38, Titovo Velenje, Telefon: 858-704.
Obiščite v teh dneh:
• Blagovnico Gorica T. Velenje, Blagovnico v Šoštanju, Market Šmartno ob Paki ter ostale prodajalne z živili!!!
Velika izbira blaga za praznične dni!!!
Cenjenim kupcem se zahvaljujemo. za nakup ter želimo
SREČNO v letu 1989!
Domov se ni mogla odpeljati, saj ji je nekdo ukradel eno kolo. Brez kasetofona pa je ostal tudi Branko Č. ki je parkiral svoj avtomobil 25. decembra na gradu.
IZ SOBE ODNESEL KASETOFON
Iz sobe samskega doma na cesti Simona Blatnika v Titovem Velenju je neznanec odnesel kasetofon Djura K. 20. decembra med 6. in 14. uro.
KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR
V teh novoletnih dneh je veliko takšnih, ki pozabljajo, da s svojo veselostjo motijo sosede in druge občane, vendar pa jim nekoliko pogledamo skozi prste. So pa tudi primeri, ko brez posredo-
vanja miličnikov enostavno ne gre. Takšen je bil pretep pred gostiščem Anice Oblak v Šaleku, 24. decembra letos. Stepli so se Šekret K. ter Edo in Srečko Ž. Med pretepom je Srečko padel čez betonsko ograjo in se telesno poškodoval.
ZAPELJAL S CESTE
Malo pred tretjo zjutraj, 25. decembra letos, je Tomaž Kodrič, 1966, v Gavcah iz neznanega razloga zapeljal s cestišča. Pri tem sta se njegovi sopotnici Suzana Cerovec, 1968 in Andreja Stopar. 1968, lahko telesno poškodovali.
VLOM V KIOSK
V noči na 25. december, verjetno okoli druge ure zjutraj je neznani storilec vlomil v kiosk v Saleku. Odnesel je cigarete, kartice »Podarim dobim« in več tehničnih predmetov.
Onesnaženost zraka
V času od 21. novembra do 6. decembra je bila povprečna dnevna koncentracija žveplovega dioksida (dovoljenih je 0,30 mg na kubični meter zraka) na merilni postaji v Zavodnjah presežena le 25. novembra, ko so izmerili 0,43 mg žveplovega dioksida. Povprečne polurne koncentracije pa so presegale dovoljenih 0,75 mg na kubični meter zraka v naslednjih dneh: 24. 11. ob 21. uri (0,87 mg), 25. II. ob 10.30; ob 17.30 (0,96 mg); ob 18.00 (0,77 mg); ob 18.30 (0,80 mg); ob 19. uri (0,72 mg). 26. II. ob 0,30 (1,19 mg); ob 1.00 (2,08 mg); 2.00 (1,44 mg); 2.00 (1,44 mg); 2.30 (1,63 mg); ob 3.00 (1,70 mg). 1. 12. ob 12.00 (1,05 mg) in ob 22.00 (0,82 mg). 2. 12. ob 13.00 (0,83 mg) in ob 13.30 (1,94 mg).
Informacijo smo pripravili na osnovi podatkov Hidrometeorološkega zavoda iz Ljubljane.
Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Velenje, Komunalna skupnost občine Velenje, Samoupravna interesna skupnost za ceste občine Velenje na podlagi 33. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med interesnimi skupnostmi gospodarskih dejavnosti in delovno skupnostjo skupnih služb SIS gospodarskih dejavnosti občine Velenje — Komisija za imenovanje
RAZPISUJE DELA IN NALOGE
vodja delovne skupnosti SIS gospodarskih dejavnosti občine Velenje
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o kadrovski politiki v občini Velenje, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	najmanj višja izobrazba tehnične, ekonomske ali druge ustrezne smeri oziroma z delom pridobljene delovne izkušnje,
—	najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj
—	da ima potrebne organizacijske sposobnosti
—	da predloži program dela delovne skupnosti za naslednje mandatno obdobje. Mandatna doba vodje delovne skupnosti je štiri leta.
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo razpisanih del in nalog naj pošljejo v zaprti kuverti ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev, v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: DSSS SIS gospodarskih dejavnosti občine Velenje, Šaleška 19/a v Titovem Velenju, z oznako »KOMISIJA ZA IMENOVANJE«.
Kandidate, ki se bodo prijavili na razpis, bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po odločitvi.
Titovo Velenje, dne 23. 12. 1988
Komisija za delovna razmerja pri Skupni strokovni službi SIS družbenih dejavnosti občine Velenje razpisuje opravljanje del in nalog
STROKOVNEGA DELAVCA ZA OBČINSKO ZDRAVSTVENO SKUPNOST VELENJE
POGOJI:
1.	Visoka šola (VII. stopnja) ekonomske ali družbenoslovne smeri,
2.	Tri leta delovnih izkušenj.
Garsonjera zagotovljena z možnostjo takojšnje vselitve.
Nastop službe dne 15. 1. 1989.
Rok prijave je 8 dni po objavi razpisa.
Občinska skupnost za zaposlovanje Velenje
Objave potreb po delavcih v občinah Velenje in Mozirje
DELOVNA ORGANIZACIJA
POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE
Dl
NČ DČ
ROK P
OD
ŠT. DEL.
OBČINA VELENJE
SOZD REK - DO RLV DSSS LJUBLJANSKA BANKA
IZLETNIK TOZD POTNIŠKI PRO MET
dipl. ing. strojništva ekonomist ali ing. programer
ekonomski tehnik
—	zahtevna tehnološka dela	x	nč
—	vodenje odseka in koordiniranje z
ostalimi službami	3	dč
—	prodaja mesečnih vozovnic	2	nč
39 1.200.000 1 8 1.250.000 1
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta in dedija
Franca Korošca
se želimo zahvaliti vsem, ki ste nam nudili pomoč in oporo v težkih trenutkih ter ga pospremili
na poti v mnogo prerani grob.
Iskrena hvala vsem sosedom, posebej Tonetu Levarju, kolektivoma TE Šoštanj in Gorenje EŠP ter duhovniku za opravljeni obred.
VSI NJEGOVI
	ZAHVALA
1 Ki	Ob nenadomestljivi in boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija
	Jožeta Polovšaka
	SODARJA (UPOKOJENCA)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje in vence, nam pa izrazili ustno in pisno sožalje. Iskrena hvala dr. Menihu in dr. Dovšku za zdravljenje. Lepa hvala ZB za cvetje, govornikom za izrečene poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke in č. g. župniku za opravljen obred.	
	VSI NJEGOVI
Zgornja Savinjska dolina
Slovesno za 22. december
Tudi v mozirski občini so praznik oboroženih sil proslavili z najrazličnejšimi prireditvami in slovesnostmi. Najprej je predsednik skupščine občine Anton Boršnak sprejel učence višjih razredov osnovnih šol, ki so napisali najboljše spise na temo oboroženih sil. Sprejem je bil tokrat v prostorih delovne organizacije Gorenje-Glin. Najboljši pisci so svoje spise najprej prebrali, zanje prejeli knjižne nagrade, nato pa so vsi skupaj ogledali proizvodne prostore.
V nazarskem delavskem domu je bila v torek popoldne svečana seja, ki sta jo ob 22. decembru pripravila občinska konferenca SZDL in občinski štab teritorialne obrambe. O pomenu tega praznika in o 20-letnici teritorialne obrambe je spregovoril komandant občinskega štaba TO Niko Purnat, podelili pa so tudi zvezna, republiška in občinska priznanja in pohvale.
Na praznični dan so domačini, predstavniki občinske družbenopolitične skupnosti in mladi obiskali vojake v obmejnih postojankah v Logarski dolini in Podolševi. Čestitali so jim ob njihovem prazniku, jim izročili darila, gostitelji pa so se jim oddolžili z vedno dobrim vojaškim pasuljem. Ob to-variškem srečanju in sproščenem pogovoru so najboljšim enotam in vojakom podelili nagrade in priznanja, pri čemer velja posebej omeniti, da je prehodno zastavico za najboljšo enoto v dravograjskem obmejnem odseku letos znova prejela karav-la »Savinjski partizan« v Logarski dolini.	j. p.
Šmartno ob Paki
Ekološka tribuna
Pred tednom dni so se v dvorani kulturnega doma v Šmart-nem ob Paki zbrali na ekološki tribuni vsi tisti krajani, ki jim ni vseeno, v kakšnem okolju živijo, in ali bodo njihovi potomci sploh še imeli možnost živeti v teh čudovitih krajih. Pripravila jo je komisija za varstvo okolja in družbeni standard te krajevne skupnosti ter Šaleško ekološko društvo, udeležilo pa se je je kar precej krajanov. Beseda je tekla o predvideni gradnji jedrskega odlagališča, pogrezanju tal in spreminjanju zelene doline v mrtva jezera, o umiranju naših gozdov, možni lokaciji odlagališča komunalnih odpadkov v kamnolomu tufa v vasi Gorenje. Med drugim pa so spregovorili še o
Dedek Mraz
Letos mineva že osemindvajset let, odkar v Rekovi delovni organizaciji Rudnik lignita Velenje, sindikalni delavci ob izteku leta pripravijo srečanje za otroke in matere, katerih očetje in možje so se pri delu v rudniku smrtno ponesrečili.
Število otrok se iz leta v leto manjša. Če se jih je srečanja pred mnogimi leti udeležilo še petdeset in več, jih je bilo letos trinajst, ki jih je rudarski Dedek mraz obdaril.
-Je >jc ^ ^ ^ ^
Letošnja zima zopet močno skopari s snegom, saj ga kje blizu še za oglede ni dovolj. Zato pa so naši najmlajši toliko bolj željno in zvedavo pričakovali dedka Mraza, tistega »ta pravega«, ki jim skupaj s palčki in snežinkami pričara vsaj kanček novoletnega razpoloženja, morda jim celo seže v roko, jih nežno
Dušan Šinigoj in Gvidon Kacl
obiskala kombinat
. .■ . ; -v -
		
A. _ " /		
l . i . i		
,		
		&&&HI* ^L* 'Ur
		^Sii^BHHk -s ? HIPBBP
JMtfj		
Vojaki v Logarski dolini so letos znova prejeli priznanje za najboljšo enoto.
Plaketo ZRVS Jugoslavije je prejel oddelek za ljudsko obrambo občine Mozirje.
slabi kakovosti vode, zastrupljanju narave s škropivi in še in še.
V razpravi so se udeleženci ekološke tribune zavzeli za dosledno izvajanje sprejetih programov usmeritev, stališč in sklepov na tem področju ter izrazili željo, da bi do zamikov dogovorjenih rokov prišlo čimmanjkrat. Nikakor niso mogli soglašati z možnostjo odlagališča komunalnih odpadkov blizu naselja Gorenje, kaj šele za postavitev objekta predelovalne industrije.
Pri obravnavi lokacije za izgradnjo jedrskega odlagališča pa so podprli predlog Šaleškega ekološkega društva, da bi naj te odpadke naša država izvažala.
tap
Kombinat Franc Leskošek-Luka, delovni organizaciji Rudnik lignita Velenje in Termoelektrarne Šoštanj sta 20. decembra obiskala predsednik slovenskega Izvršnega sveta Dušan Šinigoj in predsednik Republiškega komiteja za energetiko Gvidon Kacl.
Po ogledu jame, sta se gosta zadržala v pogovoru s predstavniki kombinata in obeh delovnih organizacij. Spregovorili so o aktualni problematiki elektrogospodarstva in premogovništva.
L. Ojsteršek
Osnovna šola bratov Mravljakov
Sodelovali bodo s Servisom
Predstavnika delovne organizacije Gorenje Servis in OŠ Bratov Mravljakov sta s podpisom potrdila sodelovanje.
Na osnovni šoli bratov Mravljakov so pred tednom dni predstavniki te šole in delovne organizacije Gorenje Servis podpisali Samoupravni sporazum o medsebojnem sodelovanju. Podpisa sporazuma so se udeležili tudi predstavniki krajevne skupnosti Gorica. Učenci te šole pa so ob tej priložnosti pripravili kratek kulturni program.
Osnovna šola bratov Mravljakov je bila doslej edina šola v občini Velenje, ki takšnega sporazuma ni imela.
Pravzaprav ga je pred leti, ko je bil njihov partner HPH.
Sporazum med šolo in delovno organizacijo Gorenje Servis temelji na medsebojni izmenjavi dela. Učenci te šole bodo delavcem te delovne organizacije recimo pripravili proslave, odstopili telovadnico za rekreacijo . .., Gorenje Servis pa jim bo pomagal pri šoli v naravi . ..
Učenci, ki obiskujejo to šolo, jih je pa 943, je bilo tega sodelovanja zelo veselih.
(mkp)
To pa ni edina pomoč, ki jo rudarji dajejo tem otrokom. Nudijo jim tudi pomoč v obliki hra-narine in kasneje jih štipendirajo. Otrokom pomagajo tudi pri prvi zaposlitvi.
Na letošnjem srečanju, bilo je v Delavskem klubu, so v kulturnem programu nastopili recita-torji osrtovpe šole Veljka Vlahoviča, s plesom pa so se predstavili plesalci Plesnega kluba Velenje.
L. Ojsteršek
poboža po laseh, pa še darila prinese za vse. Še sreča, da naši najmlajši ne vedo, koliko spoti-kanj je potrebno, da se ta simbolična novoletna gesta udejani. Marsikateri odrasli namreč menijo, da smejo le oni živeti v pravljičnem svetu in si ob novem letu deliti primerna darila.
(bz)
Odbojka
Mirno prezimovanje
Zadnji med slovenskimi ligaši so prvi del prvenstva sklenili odbojkarji. Igralci Topolšice so doma v pičlih 40 minutah gladko premagali oslabljene goste iz Mislinje s 3:0 (1, 9, 5). Osvojili so šesto mesto, šestkrat so zmagali in petkrat izgubili, so v skupini štirih ekip, ki so osvojile po 12 točk, zato se lahko v miru in brez skrbi pripravijo za še boljše nadaljevanje v pomladanskem delu prvenstva.
Kadetinje v republiškem finalu
Kadetinje odbojkarskega kluba Topolšica - Kajuh so si z zmagami nad ekipami Celja, Mislinje, Kamnika in Ljubnega zagotovile nastop v republiškem finalu. Na vseh teh srečanjih so mlade Topol-čanke prikazale lepo in atraktivno odbojko in zasluženo slavile.
Za naslov republiških prvakinj se bodo borile: Godec, Goltnik, Kavnik, Kumer, Celofiga, J. in B. Pirtovšek, Koren, Ržen, Hudej, Hu-
dales in Vrčkovnik.
D. Menih
Denis Bola druga v Zenici
Drugega zveznega strelskega tekmovanja v mednarodnem programu v Zenici seje udeležila tudi Denis Bola, ki je nastreljala 367 krogov in osvojila odlično drugo mesto.
V 7. in predzadnjem kolu tekmovanja v republiški strelski ligi — vzhod so velenjski strelci nacionalnega programa na gostovanju v Boštanju premagali domačo ekipo s 1.455:1.451. V velenjski ekipi se je izkazal Stane Rek z odličnimi 371 krogi, nastopili pa so še Trebše 367, Žučko 364 in Burger 353. Pred zadnjim kolom je velenjska ekipa z 10 točkami v vrhu razpredelnice.
F. Žučko
Mali nogomet
Šmarški veterani republiški prvaki
V vse bolj priljubljenem malem nogometu so se tokrat izkazali veterani ERE Šmartnega, ki so na prvem republiškem prvenstvu za veterane osvojili prvo mesto in naslov republiških prvakov. Na sklepnem delu v Ivan-čni Gorici je nastopilo šest najboljših ekip. V svoji skupini so Šmarčani premagali Črnuče z
2:1 in Swing Radenci s 3:0, v finalu pa ekipo 820 iz Ljubljane, tudi s 3:0.
V ekipi so nastopili igralci, ki so leta 1974 osvojili naslov republiških prvakov s prvim mestom v slovenski nogometni ligi. Torej so tudi po štirinajstih letih potrdili svojo takratno vrednost, saj moramo upoštevati, da so v osta-
lih ekipah nastopili tudi nekdanji prvoligaški igralci. Nogometaši ERE Šmartnega se imen niso prestrašili in so s srčno in odlično igro zasluženo zmagali.
Nastopili so Franc in Alojz Podgoršek, Polak, Prašnikar, Omladič, Benetek, Napotnik in Devic, ki je bil tudi najboljši igralec sklepnega dela. K. N.
Invalidski šport
Ob zaključku leta so tudi športniki Dl Velenja pregledali uspešno izvedeno sezono, ko so kar v 142 nastopih med letom sodelovali v skupno osmih športnih pa-
Letos je spet bila najbolj uspešna strelska sekcija, kjer so uspeli vključiti tudi invalidke. Uspešni so bili tudi balinarji in šahisti, a drugi so sicer tudi bili aktivni vendar z manj vidnimi uspehi. Tako se plavalci sploh niso mogli izkazati ker ni bilo tekmovanj na višjih nivojih. Med posamezniki so se na republiških in državnih prvenstvih predvsem izkazali igralci v namiznem tenisu pa tudi strelci.
Ob koncu leta so bili v našem mestu tudi mladi športniki iz ZUlM-a Kamnik, kjer šolajo in usposabljajo za delo invalidno mladino. Mladi so bili veseli, da so jim pri Dl Velenje prikazali svoj način deia, pokazali naše mesto in jim omogočili tudi športno srečanje v namiznem tenisu, kjer so se mladi iz Kamnika sicer uspešno borili, a niso mogli doseči več kot tri zmage, ki pa so bile res zaslužne.
V prihodnjem letu si pri Dl Velenje želijo, da bi se njihovih rekreativnih akcij in športnih tekmovanj udeležilo
še več invalidov, še zlasti pa so dobrodošli mladinci, posebej pa še invalidke!
Z. L.
Društvo invalidov Velčnje
DRUŠTVO INVALIDOV VELENJE, ki šteje že 3091 članov je v letu, ki se izteka uspešno izpolnilo svoj program dela, in pričakuje, da bodo tudi v prihodnjem letu, ko uspešno stopa v dvajseto leto organiziranega dela za in v korist vseh invalidov v občini Velenje, uspelo izpolniti vse zadane naloge! Za uspešno delo in sodelovanje gre zahvala vsem članom in seveda posebej vsem tistim organizacijam združenega dela, zlasti pa obrtnikom, ki so pokazali veliko razumevanje za vse naše akcije, ki smo jih v letu 1988 zares množično izvedli! Ob izteku leta tako IO odbor društva izreka vsem vso zahvalo in obenem želi vsem obilo zdravja v novem letu 1989!
Z. L.
Karate
Dobri nastopi v Trbovljah
Na sklepnem letošnjem tekmovanju slovenskih karateistov, že 16. po vrsti v počastitev dneva JLA v Trbovljah, so se izkazali tudi člani velenjskega kluba. V športnih bojih je bil Pejkunovič četrti, pionirka Tabakovičeva je bila v katah druga, Suščeva četrta, prav tako Kavzar pri pionirjih.
Planinska sekcija Šentilj
1. planinski ples
Ni še minilo leto, odkar so se v Šentilju povezali ljubitelji gora in ustanovili planinsko sekcijo. Danes je vanjo vključenih že okrog 250 članov.
Ker jim ne manjka volje in zagnanosti, so sicer zahteven in obsežen delovni program v celoti uresničili. Celo presegli so ga. Med drugim so prejšnji konec tedna pripravili tudi 1. planinski ples. Po besedah predsednikov krajevne skupnosti in planinske sekcije, ni v Šentilju prav nobenih težav pri pripravi raznih akcij, organiziranju društvenega življenja in dela, saj so krajani za napredek in popestritev vsakdanjika pripravljeni narediti marsikaj. Zato je tudi prvi planinski ples povsem uspel.
V prihodnjem letu bi planinci Šentilja radi povečali število članov v svojih vrstah. Ob tem so v delovni program zapisali še organizacijo vrste izletov, ureditev planinske sobe in še kaj. Morda se bodo zbrali tudi na drugem planinskem plesu, saj so krajani z udeležbo na prvem dokazali, da si takšnih prireditev v kraju še želijo.	Julijana Hočevar