Knjigi je treba p rizna ti bogastvo idej in iskreno težnjo k točni oprede­ litvi pojmov. P riznati ji je treba tudi, da ne poskuša izolirati prirodnega landšafta in landšaftne sfere od družbe, da celo govori o »antropogenem land- šaftu«, o »mestnem landšaftu«, o »antropogenem landšaftovedeniju«, o »per­ spektivnem landšaftovedeniju«, ter celo o »landšaftni prognozi«. S te stran i je vzpodbudna shem a opredelitve današn jih »landšaftn ih kompleksov« na str. 192. Shema razliku je n a jp re j »deviške landšafte« (ki p a obstajajo samo še pod vodno gladino) in »sodobne landšafte«. Zadnji so spet lahko samo teoretski, re­ konstru iran i (oosatanoolennie) ali pa sprem enjeni (izmenennie). Med temi so lahko spet p rirodn i in an tropogeni landšafti in med zadnjim i spet »kulturni« (z ustvarjaln im deležem človeka) in »akulturni« (z negativnim i učink i ne­ racionalnega človekovega posega). Svetozar Ilešič J. G. Sauškin , V vedenije v ekonom ičeskuju geografiju . D rugo, dopo ln je­ no in pop rav ljen o izdanje . Izd a te l’stvo M oskovskogo U niverziteta , Moskva 1970. S tran i 339. Ko smo le ta 1959 v »G eografskem vestniku« poročali o p rvem izdan ju te Sauškinove p ion irske k n jige , smo izrazili upan je , da bomo km alu dobili v roke drugi, tani napovedani del kn jige , ki n a j bi vseboval obravnavo te r i­ to ria ln e razpored itve dela in tipov gospodarstva, m edtem ko je šlo v prvem za gospodarsko v red n o ten je elem entov p rirodnega okolja . Tega d rugega dela Sauškinove k n jig e n a žalost doslej nismo dočakali; v drugem izdan ju p rvega dela, k i ga im am o p red seboj, o n jem celo ni več n ikake omembe. To seveda ne pomeni, da sprem enjeno izdanje prvega dela za nas ni zanim ivo. Zanim a nas, v čem so v n jem novosti in dopolnitve. N aj samo čisto na k ra tk o označim o n a jv ažn e jše med njim i. K akor avtor navaja v uvodu, m u je med drugim i pobudam i za dopolnitve predvsem močno k o ris tila d isk u sija o t. i. »enotnosti geografije«. To se zares k rep k o pozna v uvodnih, načeln ih pog lav jih dela. P redvsem se tu govori nam esto o »sistemu geografskih ved« o »enotnem kom pleksu geografskih ved«, ekonom ska geografija pa se ne označuje sam o ko t »geografija p ro iz­ vodnje«. tem več kot veda o pro izvajaln ih silah v njihovem razm erju do geografskega ok o lja in do družbene u red itve. P o udarjeno je , da je kom pleks geografsk ih ved k o t celo ta (k ratko »geografija«) n a m eji m ed p rirodnim i in d ružbenim i vedam i in ob ravnava vzajem no učinkovan je m ed p riro d o in družbo, da je to re j n ekak »most« m ed p rirodn im i in d ružbenim i vedam i, pri čem er je n je n ekonom sko-geografski del na »bregu« d ružben ih ved. S tem v zvezi Sauškin m očneje ko t v prvem izdan ju p o u d arja , da im ajo geografske vede svoj lastn i m a te ria ln i ob jek t, in sicer dinam ične te rito ria ln e sistem e različnega tipa. V sm islu stališč, k i jih je S auškin zastopal v d iskusijah o enotnosti geografije , so oživ ljeno nap isan i tud i odstavki o geografskem okolju , o »sprem enjeni prirodi« in o »očlovečeni prirodi«. »G eografskega o k o lja to re j ne smemo o b ravnavati samo ko t p rirodno k a teg o rijo in ga raz ­ iskovati sam o s sta lišča naravoslovn ih ved, s stališča fizične geografije. Počlo- večeno p rirodo je mogoče p roučevati le s pom očjo kom pleksa geografskih ved, v k ljučno ekonom sko geografijo« (str. 8). Med stvarn im i novostm i v k n jig i je razen novih podatkov in nek a te rih k a r t, posnetih iz Böschove k n jige , značilno n e k a j novih poglav ij, k i so v sk la ­ du z av to rjev im načelnim stališčem vedno bo lj v o sp red ju osnovnega geo­ g rafskega zan im anja , to je razm erja d ružbe do p riro d n eg a oko lja in p ri- rodnih bogastev. To so m ed drugim pog lav ja »D inam ična celotnost geograf­ skega o k o lja in varstvo narave«, »D elovna sila in n je n a izraba«, »M orje po­ p la v lja obrežje, človek mu o d trgava zemljo«, »O skrba z vodo in o d v ajan je odplake«, »Vloga vode v razvo ju in razm estitv i industrije« , »N aravna in eko­ nom ska rodovitnost prsti«, »Erozija p rs ti in b o rba z njo« itd. Svetozar Ilešič