Štev. 47. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 24. novembra 1929. Leto XVI. Novine prihajajo vsako nedelo. Cena pri sküpnom naslovi 25 Din, na posamezni naslov 30 D., M., List na sküpni naslov 10 D, na posameznoga 15 D. či se cela naročnina naprej plača do konca juna. Prek toga časa je naročnina za 5 D. vekša. Amerikanci plačajo za Novine, M. List4 dol., ravno tak naročniki iz Canade, Australije i jüžne Amerike.Prek mej države v Europi je cena Novin 75 D., M. Lista 25 Din. Plača se v Črensovcih na upravništvi, naročit.: Prekmurska Tiskarna M. Sobota. Uredništvo M. - Sobota, Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov: cm2 75 par, 1/4 strani dobi 20 %, Va strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipet reči 5 Din., više od vsake reči pol Din. Med tekstom cm2 l.50 D., v »Poslanom« 2.50 D. Takso ža oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta pri večkratnoj objavi. Ček. Položnice št.: 11806 Rokopisi se ne vračajo. Priloga : M. List s kalendarom Srca Jezušovoga Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. bivši nar. poslanec. Vsem, ki oglašajo v Novinaj, uredništvo sporoča, da ne sprejme v objavo niednoga oglasa, zato naj vsakši pošle Oglas na upravo Novin v Črensovcih. Pošilati oglase v M. Soboto, pomeni zgüblanje časa, ar se mora vsakši Oglas poslati potom v Črensovce i se objavi komaj te, kda od tam pride nazaj. UREDNIŠTVO. Važni določbi za kmečke občine. Med vsemi zakoni, ki so bili izdani po 6. jan. je za kmečko gospodarstvo gotovo najvažnejši zakon za pospešüvanje kmetijstva, ki podaja določbe, kak naj se dela v državi, v oblasteh i že v občinaj Samih na to, da bo kmečko gospodarstvo (polodelstvo, živinoreja, travnistvo, sadjarsko, vinogradništvo itd.) kem bole napredüvalo v hasek kmečkoga lüdstva i države. V zvezi z pospešüvanjom so tüdi izdatki, ar se brez penez ne da nikaj napraviti. Za pokritje teh izdatkov naj bi slüžili penezi posebnih kmečkih skladov. Takše sklade ma držáva, majo jih banovine i nazadnje tüdi občine. Za posamezne občine so najvažnejši občinski skladi. V občinske sklade pridejo naslednji dohodki: 1. Polovica dohodkov od živinskih Potnih listov; 2. Čisti dohodek od paše na občinskih pašnikaj; 3. Čisti dohodek od obč. razsadnikov; 4. Dohodek od merice obč. postaj za čiščenje semena; 5. Najmenje 10 procentov vseh rednih proračunskih izdatkov; 6. Drügi dohodki. Jako važno je, ;da ma občinski sklad dobroga gospodara. Zato je določeno, da ma vsakša občina posebni kmečki odbor, ki ravna s kmečkim skladom i občinskomi odbori predlaga v kakši namen se naj penezi obrnejo. Kmečki odbori majo odločilno reč v občinskom kmečkom gosgodarstvi, zato se samo po sebi razmi, da bi morali v nje priti lüdje, ki majo na srci napredek občine. Prihodnjost nam bo pokazala, za koga so se odločili naši občinski odborniki, ki so volili kmečke odbore. Z zakonom za pospeševanje kmetijstva je pokazana pot, štera vodi do vekšega razvoja našega kmečkoga gospodarstva. Bog daj, da bi te določbe Vseširom prav razmili i po njih po- stopali, ar potom smemo pričaküvati, da bo kmečko gospodárstvo od leta do leta bole napredüvalo i s tem zasijajo vsem bolša leta. Razpüst Kmetijske drüžbe. Ban Sernec je razpüsto Kmetijsko drüžbo. -Ustanovlena je nova Kmetijska drüžba. — Predsednik Detela. Na mesto stare Kmetijske drüžbe se jé ustanovila nova. Zvoljenih je bilo 15 odbornikov i 3 preglejüvati računov. Predsednik nove drüžbe je vpokojeni vladni svetnik Detela Oton, veleposestnik v Preddvori. Ka novoga v Belgradi ? Obisk amerikanskoga püšpeka. V Belgrad je prišeo amerikanski püšpek g. Mardarije. Zaklüčila se je razprava proti uradnikom, ki so bili obtoženi zavolo šumskih afer. Državni zbor je obsodo dr. L. Novaka, M. Stamnekoviča, Sl. Híča, K. Karola, J. Hosa, D. Miloševiča i I. Širera, ki so bili visoki Urádniki v ministerstvi za šume na zgübo pravice do penzije, R. Babiča pa na to, da se njemi za edno leto zniža plača za 20 procentov i da tri leta ne bo mogeo napredüvati. Posvetitev nove cerkve. V nedelo je nadpüšpek Rodič posveto novo kat. cerkev sv. Cirila i Metoda. Novi zakoni. Nj. Vel. krao je podpisao zakon o ustanovitvi zavoda za pospešüvanje zvünašnje trgovine, nadale zakon o nadzorstvi izvoznih pridelkov i zakon o prometi z narkotili (drožami i gifti). Pred državnim sodom se zagovarja visokošolski profesor dr. D. Jovanovič, ki je obtoženi zavolo nekšega predavanja. Vloge na Priviligirano agrarno banko so slobodne vsakše takse. K tem spadajo tüdi prošnje za posojilo. Svetovna politika Med Arabci i židovi v Palestini je prišlo do novih bojov. Arabci so že začnoli napadati i so ob toj priliki strelali tüdi na angleško vojaštvo. Med Mac Donaldom i angleškim zvün. ministrom Hendersonom je prišlo do ostroga nasprotja iz šteroga bo lehko sledio padec vlade. Grški parlament je začno v nedelo z jesenskim zasedanjom. Pri prvoj seji je bila navzoča vsa vlada s predsednikom Venizelosom vred. Nemiri na Polskom. Nemiri, ki so se začnoli že pred nekaj tedni, postajajo vsikdar hüši. Med strankami Prihaja do pravih bitk, posebno ob priliki političnih shodov. Občinske volitve v Nemčiji. V Saksonskoj i Prusiji so se vršile v nedelo občinske volitve, ki so potekle preci mirno. Katoličanski Centrum se je dobro držao i je v vnogih mestaj tüdi napredüvao. Napredüvali so tüdi komunisti, nacionalisti pa so zgübili preci glasov. Rusko-kitajski boji. Na rusko-kitajskoj meji so boji od dneva do dneva srditejši. Sovjetska vojska napada kitajske varaše. V boj je poslanih tüdi več zrakoplovov. Žmetni dnevi v Avstriji. Že skozi cele tedne preživla Avstrija žmetne dneve. Nemirom nešče biti konec. Najhüjši so Heimwehrovci. V tork so zvršili na socialističnoga poslanca Walischa atentat, šteri pa se je ponesrečo. Neznosne razmere v Rusiji silijo vnoge naseljence k tomi, da bežijo iz države, ar nemrejo tam živeti. Grški konzul je izdao že 23.000 Potnih listov. Smrt amer. voj ministra Državni tajnik za vojsko Ogoode je bio operiran. Operacija se ne posrečila i je tajnik vmro. 1700 obtožencov. V Južnoj Afriki so vövdarili nekši nemiri. Oblasti so aretirale 1700 lüdi, ki se bodo zagovarjali pred izrednim sodom. Ladjo razneslo. Iz Anversa poročajo, da je nastanola v nekšoj ladji za prevažanje petrola eksplozija, ki je ladjo raznesla. Ponesrečenih je več delavcov. Velke povodni v Italiji. Močno dežjovje je povzročilo v večih italjanskih pokrajinaj velke povodni. Voda je poplavila tüdi Rim. Ravnatelstvi drž. železnic v Ljubljani. Načelstvo trgovskoga gremija v M. Soboti je poslalo na ravnatelstvo državnih železnic prošnjo, ki je Važna za celo Slovensko krajino, zato jo na tom mesti tüdi mi podpiramo. Prošnja se glasi: Kak časopisi poročajo se je vršila dne 15. t. m. konferenca za spremembo voznoga reda na železnici. Iz teh poročil nesmo zvedeli nikaj o kákšoj spremembi voznoga reda na liniji Ormož—Murska Sobota —Hodoš, zavolo toga prosimo, da se vpoštevajo naše prošnje, štere smo že ponovno predložili i to: S pogledom na ustanovitev Dravske banovine, štere Sedež je v Ljubljani, (kde bodo meli prebivalci Slov. krajine posle) prosimo, da se naj poslühne konči v tom, da bi meo vlak iz Murske Sobote ali Hodoša prikapčene na tisti vlak, ki odhaja iz Ormoža ob 7. vüri zajtra i pride v Ljubljano okoli 10. vüre predpoldnom. S tem bi se celoj toj krajin! pripomoglo bar v tolko, da bi potnik lehko prišeo v Ljubljano i nazaj v bveh dnevaj. Nadale prosimo, da naj odhaja vlak iz Ormoža tak, da bi meo prikapčenje na tisti vlak, ki odhaja ob 21. vüri iz Pragerskoga. S postavleno m takšega vlaka bi bilo pomoreno vsem prebivalcom severno od Ormoža do Hodoša ali Radgone, zato se ne sme izpüstiti takša zveza. Vlak Štev. 8712 med Ormož— Hodoš bi naj prihajao v Mursko Soboto konči do 8. vüre zajtra, to pa zavolo dijakov, ki hodijo na gimnazijo i Splošno zavolo posla po raznih uradaj. Vlak št. 8731 bi ravno tak naj prihajao v Mursko Soboto ob 5. vüri tüdi zavolo gimnazijcov i drügih, ki majo poseo v uradaj. Vlak 8734 naj nikak ne bi odhajao iz Murske Sobote pred 15. ali konči 14.30 vürov, to pa zavolo toga, da je dana možnost vsem prebivalcom ob liniji Murska Sobota do Hodoša, da opravijo bar svoje posle pri raznih uradaj, ki delajo do 14. vüre. V dobro vsega prebivalstva ob liniji Ormož—Murska Sobota—Hodoš in Radgona prosimo, da se ta naša prošnja poslühne. Cene: Naš ban g. Dušan Sernec je taki v začetki svoje slüžbe rešo pomenlivo nalogo s tem, da je razpüsto Kmetijsko drüžbo za Slovenijo, štera je napravila zadnji čas več nepravilnosti i je postala politično drüštvo. 21. novembra Zrnje: pšenica 180 Din. žito 170 „ kukorca 150 „ stara kukorca 190 „ oves 160 „ proso 160 „ ajdina 170 „ krumpli 50-55 „ det. seme 600-700 „ grah (čreš.) 400 „ beli grah 450-500 „ mešani grah 280-300 „ Vino: Štajersko 6-12 „ prekmursko 4-6 „ šmarnica 3- „ Živina: biki (živ.v.) 8-10 „ telice „ „ 7-10 „ krave 4-7 „ teoci (mrtvi) 12-14 „ svinje (mrtve) 15-16— „ slanine 28 — „ mast 30-32 „ 21. novembra Cene v Ljubljani: pšenica 230-240 Din, žito 200 Din, kukorca 195-200 Din. — V Novom Sadi: pšenica 180 Din., žito 150 Din., kukorca 110 Din. Na Vogrskom se plača pšenica po 190 do 200 Din., žito po 140 do 155 Din., kukorca po 140 do 150 Din. Penezi ž U. S. A. dollar 56.20-56.30 „ Canadski dolar 55- „ Argentijski peso 21 •- „ Avstrijski šiling 7.90-7.96 „ Čehoslovaška krona 1.65-1.67„ Angleški funt 271-276 „ Francoski frank 2 18-2 23 „ Talijanska lira 2.95-2.97 „ Madžarski pengö 9.80-9 90 „ Nemška marka 13.35-13 53 „ Švicarski frank 10 .80 „ Uruguayski peso 50— „ HORVAT FRANJO: Naš svet . . . Tam za našov vésjov, Ledava kalna šümi; glasi se pesem logov — prek naših gajov rümi . . . Idi poslüšat zvoné! Čüješ v daléšnji je svet neso tam skalne goré, najdeš dolinski le cvet . . . Gledaj te naše lüdi ! — samo jij vüpanje je; komaj se zora zbüdi, človek že zemlo orjé. Pesem si spevle pojbár, krave na pašo žené; s palicov hodi ojtár, pazi na veško polé . . . Gledaj priprosti obleč! — Probaj spoznati kinč düš! Te ne pozabi jih več, šteri je prišeo v njij küš. Gledaj i — spoznaj lüdi! . . . Njüvo je zlato srce; što pa sovraštvo büdi, njemi so prazne želé . . . 2. NOVINE 24. novembra 1929. NEDELA (po risalaj dvajstištrta. Evang. s. Mat.) Evangelij na to nedelo je bio objavleni pred tremi tedni, zato ga zdaj ne bomo nanovo tiskali. Za nedelsko čtenje naj slüži sleča zgodbica: Po lionskih vulicaj je z metrom v roki hodo nekši gospodski človek. Nazadnje je henjao. Opazüvati je začno dveri edne krčme, potom pa je začno meriti njihovo dužino i šörkost. Po prvom merjenji se je vdaro po čeli, ar se njemi je videla mera neverjetna. Znova je začno meriti, a tüdi to ga ne zadovolijo. Mero je tretjič pa štrtič. Okoli njega se je zbralo vnogo lüdi. — Gospod, povejte, zakaj merite tolko te dveri? je pitao eden. — Zakaj? No, zato ar so te dveri zacomprave, — je odgovoro. — Komaj so visike dva metra, šörke pa niti tak ne i vseedno je skoz Šla moja hiša, verstvo, konji, krave, kola, žena, drüžina. Za njimi je šlo vse, ka sem meo: bogástvo, mir, sréča, poštenje i mirna düšnavest ... I če bi zdaj tüdi jaz šteo iti notri, bi me vün vrgli, ar nimam niti dinara. Pri čtenjej te zgodbice se naj vsakši zamisli! Koledar. pondelek: Katarina, dev. tork: Silvester sreda: Virgilij, püšp. četrtek: Gregor, spoz. petek: Saturnin sobota: Andrej, ap. nedela: Zedinjene. Velka letalska nesreča. V Maribori tresno zrakoplov na tla i se razbio. — Ova težka ranjenca. V Nedelo popoldne se je v Maribori zgodila dozdaj prva letalska nesreča. Kda je nemški zrakoplov leto ravno nad Glavnim trgom, se je z vsov silov zaleto v streho edne trgovine, od tam pa je tresno na tla i se je popunoma razbio. V nyem sta sedela dva človeka, ki sta dobila tež ke poškodbe. Eden — dr. I. Šestan — je bio ves krvav, kda so ga privlekli vün, zvün toga pa ma tüdi obe nogi na večih mestaj potreti. Ravnotak si je spotro nogi tüdi pilot Mul ler. Nesreča je zbüdila po vsem Ma ribori velko zburkanje i sočütje. Krvave volitve v Mehiki. Skoro na vseh voliščaj se je strelalo. — 19 mrtvih i več sto ranjeníh. — Pritisk vlade. V nedelo so se vršile v Mehiki predsedniške volitve. Ze volilni boj je kazao, da pride pri volitvaj do nemi rov. To se je istinsko zgodilo. Vlada je napnola vse sile, da bi njeni kan- didat zmagao. Skoro na vseh voliščaj je prišlo do strelanja. Pri tom je 19 lüdi bujtih, več stotin pa ranjenih. Ar je vlada ovirala slobodno glasanje, je zmagao njeni kandidat P. O. Rubio. Murska Soboti Za tehnični oddelek. Ar se je nekaj čülo, da se prenese tehnični oddelek iz M. Sobote v Maribor, je poslalo Vodstvo gremija na bansko upravo v Ljubljani sledečo prošnjo: Kak listi poročajo, se ustanovi tehnični oddelek za Mursko Soboto s sedežom v Maribori. K tomi vlagamo sledečo prošnjo: V Murskoj Soboti se nahaja tehnični oddelek že od preobrata odnosno zasedbe Prekmurja, zato bi naj ostao tehnični oddelek (gradbene sekcija) v M. Soboti še nadale iz Sledečih razlogov: V Prekmurji se nahaja okoli 70 državnih hiš i vnogo cest. Ar pride v račun skoro vsaka hiša ali nova Otvoritev, štere komisionelni pregled mora izvršiti kotriga tehničnoga oddelka, zato se nam vidi skoro nemogoče, da bi se dali zvršiti takši posli v krajaj kak je Kuzma, Srdica i Sotina, ki so oddaljeni od M. Sobote 30-, 27 i 28 km. Če se to tüdi zvrši, se prebivalstvi s tem napravijo takši velikanski stroški, da jih Prebivalstvo ne bi moglo prenašati i bi tüdi lehko nastao zastoj. Kak se razvidi iz časopisnih poročil, so ustanovleni skoro po celoj dravskoj banovini tehnični oddelki za 1—3 sreze vküp, samo v Maribori je ustanovlen za 6 ali 7 srezov. S pogledom na to prosimo, da se vzeme v račun M. Sobota, ki leži v sredini med Ormožom i Hodošom ino je nekakše središče ne samo Prekmurja, nego tüdi Pomurja i se naj püsti gradbena Sekcija v M. Soboti ali se ustanovi tehnični oddelek za sreze M. Sobota, D. Lendava i Ljutomer s sedežom v M. Soboti. — Martinova nedela v Martinišci. Preminočo nedelo je bilo v novom Martinišči prvo proščenje, na štero je prišlo od vseh strani dosta lüdi. Slovesno sv. mešo je meo mil. g. kanonik Slepec, ki je ob toj priliki tüdi blagoslovo novo monštranco, posodico za ostanke bl. don Bosca i še drügo drobnarijo. K slovesnosti je prišlo tüdi več drügih gospodov. — Slovo. Te dni nas zapüsti g. profesor Capuder, ki je prišeo komaj letos. Prestavleni je v Kočevje. Na novom mesti njemi Želemo vnogo uspehov. — Morilec v vozi. V vozo sodišča je bio pripelani dečko, ki je v Ocinji iz maščüvanja s sekirov bujo ednoga človeka. — Prihod delavcov. Iz Nemčije je te dni prišlo z dela okoli 250 delavcov. Na deli so bili 5 mesecov. S slüzom so vsi jako zadovolni. Prinesli so po 4000 do 5000 Din. penez — Siroče brez doma. V bolnici je Preminoči teden na porodi Vmrla žena, ki je rodila dvojčeti. Edno dete je ostalo. Priporočamo ga smilenim srcom. Če ga što sprejme za svojega, se naj zglasi v bolnici. — Vküp je spadno v nedelo na vulisi stari Heiberger. Ar je jako slab, so ga spravili v bolnico. — Žalostna obletnica. V nedelo je obhajala Kohek Jozefa iz Dolnje Bistrice v bolnici žalostno obletnico. Te den sta minoli dve leti od dneva, kda so jo spravili v bolnico. Zdrava še niti zdaj ne i se ne ve, kda bo mogla iti domo. — Novi obč. odbornik. G. bivši velki župan je razrešo dužnosti g. Bokalič Franca, ki je zapüsto Soboto i je na njegovo mesto imenüvao za obč. odbornika Kosednar Jožefa. — Mohorjeve knige za l. 1929 so prišle. Dobijo se na uredništvi Novin (Kolodvorska ul.) Naročniki plačajo 1.50 Din. poštnine. — Vmro je v bolnici Horvat Mikloš, ki je slüžo pri g. Benki. Smrt je povzročila rana, štero je dobo pri žaganji drv s tem, da njemi je zleto falat lesa v čelo. — Kmečki odbor. V tork je bio zvoljeni kmečki odbor. Zvoljeni so gg.: Lanjšček, Gjörek, Rajner, Sečko i Cipot za namestnika pa gg. Kosednar i Majer: HORVAT FRANJO: Popotnik. Dež je šo. Mrzeo veter je vlekeo od sevra. Jesensko listje je viselo z drevja kak velke kaple skuz . . . Ceste so bile prazne, blatne i na vnogih mestaj so stale cele mlake. Delao se je mrak i noč je začnola objemati celo ravnico. Po hižaj so zagoreli posveti i se videli daleč skozi deževni večer. Prek njiv je šo trüden Popotnik. Stopaj za stopajom je vlekeo v jesenskom mokrom časi proti vési. Ne je meo marele i bio je slabo oblečeni. Premočeni je bio že do kože. Trepetalo njemi je celo telo i njegove oči so gledale v nočni mrak, da ne bi zgrešile cila. Oglaso se je Večerni zvon . . . Spevao je milo pesem i rümeo prek hiš njegov glas i se zgüblao v daljni. Lüdje so henjali z delom po hišaj i molili „Angeo Gospodnov“ . . . Tüdi popotnik je vzeo kranščak z glave i se prekrižao. Njegove vüstnice so se gibale i trepetao . . . Molo je . . . Gosti, dugi vlasje so njemi mršavo stali na glavi; postajali so njemi mokri i so njemi začnoli se ciditi, da njemi je teklo doli po licaj. Prišeo je do vési . . . Nizka kmečka hišica, pokrita s slamov, ga je prva pozdravila. Popotnik jo je gledao i prišle so njemi skuze. Postao je. Novo vüpanje se je zbüdijo v njem. Prišeo je do cila i zdaj, kda je že pred dverami svoje matere, zdaj ne vüpao stopiti. Strah je napuno njegovo srca, ár se je bojao, če de hišica prazna. Ne je čüo v tüjino, jeli so šče mati živi ali so mrli . . . Zalajao je sosedov pes i v törmi se je oglaso čuk . . . Popotnik si je obrisao z rokov mokro čelo, stopo k dveram i poklonkao . . . Bilo je vse tiho . . . Niti vöra je ne tiktakala. Cela hramba je bila v grobnoj tišini. Niti edno živo bitje je ne zdehnolo ali se oglasilo. Samo veter je spevao svojo vižo v jesenskoj noči i dež je kapao v debelih kaplicaj z oblačnoga néba. Prijao je za kvako, da bi odpro dveri ... Te se je v hiži nekaj zge- nolo. Čüo je žmetno jéčanje iz nje. Naskori je zagorela olenkica na stoli.. Zaškripale so hišne dveri i nekak je odrino dveri na prekliti. Tihi glas je pitao: „Što si? Ka bi rad?“ Popotnik je mučao. Njegovo srce je bilo prepuno blaženstva, popuno veselja. Oživelo je znova njegovo telo i njegove misli so šle nazaj v lepo mladost. Ešče tam je hodo v svojih mislih, kde je v mladosti hodo i prepevao vesele pastirske pesmi. Znova se je čüo glas: „Što je“? Te se je Popotnik zbüdo iz svojega globokoga zamaknjenja. Spoznao je materni glas i pun veselja je pravo: »Jaz, Štefan". Dveri so se odprle. Med nje je stopila stara i Sklüčena ženska, z olenkicov v roki. Roke so njoj trepetale. Globoko spadnjene oči so gledale začüdeno. Lica z globokimi brazdami so njoj bila bleda. Štefan je stopo k njoj. Eden čas sta se gleoala, kak neznaniva znanca, té se je starim obüdo špomin. Spoznala je sina . . Strepetalo njoj je telo, püstila je olenkico z rok, prijela sina i ga obinola. „Sin moj, zakaj si tak dugo hodo po sveti — je pravila. — Mati — je pravo Štefan i glas njemi je onemo. Šla sta v hižo. Mati je prižgala svečo i posvetila na sina. Kda ga je Vidla vsega premočenoga, je z naglicov pravila: „Čakala sem te celih petnajset let. Čakala i jokala sem, ar te ne bilo. Molila sem, da bi te Vidla, prle kak vmerjem. Vse, ka si doma nihao, je tak, kak je bilo," Stopila je k omari; potegnola je vö gvant i dala sini, da se je preslekeo. Zakürila je peč, da se njoj sin ne bi prehlado; sin, šteroga je mela že za mrtvoga. Vönej je rümo viher i dež je pokao na okna . . . Mati pa sin sta pokleknola pred razpétje i zamolila rožni venec. Oba sta se pomladila, zakaj njiva srečanje je bilo tak naglo, té kda je nieden neznao, da se najdeta šče v živlenji. I tista noč je bila srečna i blažena noč dveh lübečij se src; matere pa sina, čeravno je vönej bila hladna i tužna jesenska noč . . . Slovenska krajina Davčna zadeva. Gremij trgovcov v Murskoj Soboti opominja vse kotrige (ka vala tüdi za obrtnike i krčmare), da vsi tisti, ki so prejeli sporočilo o odmerjene jim dačaj ino se jim je dača predpisala previsoko ali proti njihovim napovedi, lehko vložijo v časi 30 dni po prejemi sporočite pritožbo proti davčnomi predpisi, štera mora biti kolkovana s kolekom po 20 Din. Če je što dobo davčni predpis s pridobninov i 1% poslovni promet vse na ednom sporočili, sme vložiti pritožbo, če sta njemi predpisana oba davka previsoka, naj vloži samo edno pritožbo proti obem davkom i je zavolo toga priložiti tüdi na takšo pritožbo samo en kolek za 20 Din. Nadale se opominjajo vsi trgovci i obrtniki, ki majo svoje hiše, da morajo vložiti prijavo za odmerjenje zgradarine za leto 1930 v časi od 20. novembra 1929 do 20. decembra. V prijavi morajo navesti kolko prostorov ma stavba ino kolko cenijo najemnino i vrednost zgradbe. Tiskovine za prijave se dobijo v glav. tobačnoj zalugi trg. Čeh & Gašpar v Murskoj Soboti, kak tüdi pri županstvih po 1 Din. Što ne vloži v določenom časi prijave, ga kaštiga davčno oblastvo do 10% i njemi odmeri davek po lastnoj ceni. Priporoča se vsakomi, da si obdrži za sebe eden prepis vložene prijave. Za vsako vloženo prijavo prejme vlagateo potrdilo. — Bogojina. Preminočo soboto 16. t. m. se je vršilo pri nas velko kramarsko i Živinsko senje. Senje je bilo jako dobro obiskano, kak küpcov tak prodajalcov je bilo jako dosta. Živine se je odalo nad 200 glav. Cene so bile Srednje. — Fantovski večeri se vršijo od segamao vsako nedelo ob 1/27 vöri namesto ob pol osmih. V nedelo 24. predava br. g. kaplan. Pridite vsi in točno ! Bog živi. — Dajte kolko morete. Hiralnica sv. Jožefa v Ljubljani, zavod za onemogle sirote šče dati povekšati svoje prostore, da več sirot lehko vzemejo pod streho i v té namen hodita dve nabiralki po Slov. krajini, drüge pa po bližnjem Štajerskom prosit milodare. Ar je tüdi dosta naših sirot našlo samaritansko oskrbo smilenih sester v tom zavodi, radi darüjmo v te namen. Vsakši najmenši dar prav pride. Radi dajmo za sirote, da tüdi mi dobimo. — Ljutomer. Ljutomerski Orel priredi dne 24. t. m. spevoigro „Mlada Breda“. Začetek ob pol 4. vöri pop. Vsi iskreno vableni. Odbor. — Z odlokom g. Velikoga župana mariborske oblasti v Maribori je g. Edšid Janez po lastnoj prošnji razrešen dužnosti župana občine Gederovci. Na njegovo mesto je kak župan imenüvani g. Gibičar Štefan, posestnik v Gederovcih. — Agrarni urad prenehao. Na podlagi § 49 zakona o banskoj upravi je prenehao zgrarni urad v Maribori i so prešli z 11. novembrom 1929 njegovi posli kak referat za agrarnopravne zadeve z dozdajšnjim de-lokrogom k sreskomi načelstvi Maribor levi breg. — Agrarni inšpektor Osojnik. — Čuvajte svoje prašičke! Da te meli vsigdar zdrave debele i črstve prašičke, küpite redilni prašek „MASTELIN“. Za male peneze dobite i si prišparate vnogo. Pakeci koštajo v vsej trgovinaj 3 i 6 Din. Glavna maloga A. Kosec, Maribor Tezno št. 5. — Vse bolečine zob i glave odstrani za gotovo i hitro „INKA“. Pri reumatizmi, smicanji, prehlajenji, išiasi bolečinaj kosti pomaga „INKA“. Eden glažek z natančnim navodilom stane 10 Din. Dobi se v Lekarni pri Svetoj Trojici v Dolnjoj Lendavi. — Pertoča. Preminočo nedelo je začnola poslüvati nova „Hranilnica i posojilnica“. Ustanovlena je zato, da bi bila v pomoč kmečkomi lüdstvi. Vloge obrestüje po 8 procentov, posojila pa dava po 10 procentov. Sto ma višešnje peneze, jih naj vloži. Potrebna navodila da g. kaplan. — Že v zadnjoj številki smo nakratci poročali, da je divjao pri ednom Posestniki (Nemec Jožefi) ogenj. Povdariti še moramo, da se je samo požrtvovalnim gasilcom zahvaliti, da nesreča še ne vekša. Vsakši je lehko vido, kak junaško so mladi gasilci rešüvali, ka jim je prišlo pod roke i pri tom tüdi spoznao, da je gasilsko drüštvo jako potrebno. Gasilci so si pridobili dosta prijatelov, zato so tüdi osvedočeni, da ne najdejo zaprtih dver, da bodo pobirali za kakše gasilske potrebčine. — Roko si je potro v Černelavcih 72 letni Titan Matjaš. Šo je na štalo živini po krmo, pri tom se njemi je lestvica spodmeknola i je tak nesrečno spadno, da si je potro pravo roko. — Zveza kmečkih podrüžnic za Slov. krajino je bila ustanovlena 17. nov. Pristopilo so kmečke podrüžnice v M. Soboti, Beltincih i Križevcih. V načelstvo so bili zvoljeni: za načelnika J. Samec živinozdravnik, za podnačel. Anton Šega ravnateo, za poslovodjo pa Franc Babič, ekonom. — Živinska sol V celoj Jugoslaviji se že od septembra naprej odavle po znižanoj ceni Živinska sol, samo v Slovenskoj krajini, ki je najbole živinorejska pokrajina, je še nimamo. Kak to ? Što pa ma monopolsko skladišče za sol ? — Obnova sadovnjakov. Zadnji čas smo dnevno videli voziti iz Rakičana lepe, zdrave sadne mladike. To je prva pošiljatev, štero je prejela sobočka kmečka podrüžnica s pomočjov podpore bivše oblastne samouprave. Prišlo je 5190 mladik, naročenih pa jih je 17000. — Iz Črensovec nam pišejo: 10. novembra je razišeo po čerensovskoj fari žalosten glas, da nas zapüsti g. kaplan Meško, ar je premeščeni k sv Magdaleni v Maribor. 14. novembra je bio pri nas svetek „molba Oltarskoga svestva“. Mlado i staro vse je šlo k meši, da šče vidi düšnoga pastira i to mogoče tüdi zadnjikrat. Popoldne ob 3. se je poslovo i odpelao. Vse se je paščilo na cesto, da vidi odhajajočega düšnoga pastira i njemi pove „z Bogom.“ Vsakši je s suznimi očmi gledao za njim. Ar čren. fara še ne mela dühovnika, ki bi bio tak prijazen i dobrotliv, kak on. Lübo je deco i mladino iz celoga srca i spoštüvao vsakoga najsirmaškejšega človeka. Zato ga je lübila cela fara kak svojega lastnoga očo. Zato se njemi cela fara iz srca zahvalüje i njemi žele na novom domi vnogo božega blagoslova. Zavolo svoje gorečnosti nam ostane v dragom spomini. — Po 11 letaj najdeni možar. Leta 1918 je trgovci Presi v Šalovcaj naednok premino brünčeni možar. Več njemi ne bilo glasa. Dobo ga je pa pred par dnevi. Vkradno ga je nekši človek iz Črensovec, ki je to priznao na smrtnoj posteli. 24. novembra 1929. NOVINE 3. Po katoliškom sveti. Kitajec za katoliški tisk. Nekši Kitajec je čteo poziv katoliškoga lista „Ičepao“ za razširjenje. Zezvao je drüžinsko zborüvanje i je potom pisao uredništvi: Nesem bogat, celo verstvo je malo zemle. Komaj zdržavlem svojo drüžino, itak pa sem občüto, da katoliški tisk i novine zaslüžijo nekši dar. Vsa moja familija je privolila, da odam petino zemle i küpim delnice „lčepao“. Za mesec dni dobim peneze i vam jim potom Pošlem. — Ne trbe naglašam, da bi te Kitajec lehko slüžo za peldo vsem, šterim se mili tüdi par dinarov dati za dobre liste ali knige. Polkovnik — novomešnik. V bečkom bogoslovji študera bivši, 68 let stari polkovnik H. Richter. Prišestno leto bo meo novo mešo. V svetovnoj bojni je bio polkovnik v velkoj nevarnosti. Napravo je oblübo, da postane dühovnik, če ostane pri živlenji. Boža previdnost ga je občuvaj i polkovnik zdaj spuni svoje Obečanje. Doma i po sveti Atentat na Mussoilnija. Na poti v Ostijo, kde si je Mussolini šteo ogledati dela pri iskopavanji, je nekši višji oficer dvakrat strelo za njim. Streli neso zadeli. Oficera so obsodili na smrt i ga že strelili. Grozen Samomor. Iz zrakoplova v višini 800 metrov je skočila 18 letna dijakinja Ruta Rockwel. Nesrečnica se je na tleh čisto razbila. Stoletnica poroke. Te dni so časopisi poročali o moži i ženi, ki sta v Braziliji obhajala Stoletnico poroke. Oba sta že stára nad 120 let, mož 129, žena pa 124. Debela repa. Tak debele repe, kak je zrasla letos pri Sv. Miklavži v našoj krajini ne najti. Tüdi tam ne bilo že dugo tak dobre letine za repo. Edna repa vaga po 4, do 5 i celo po 6 kil. V trafiki gdč. M. Sevrove v Dolnjoj Lendavi i na upravi Novin v Črensovcih dobite po 15 Din. lepo povest: „A njega ni . . .“ V Zagrebi je bilo areteranih do 20 lüdi zavolo atentatov na stražnike, o šterih smo že poročali. Gledališki igralec dühovnik. Listi iz Zagreba poročajo, da je od gledališča vzeo slovo prilübleni igralec Joca Cvijanovič. Dvajsti let je bio igralec, zdaj pa se je odpovedao sveti i bo kak dühovnik slüžo Bogi. Njegova odločitev je zbüdila v Zagrebi velko začüdenje. Grozen čin 19 letnoga dečka. Sad brezbožnoga varaškoga živlenja kaže grozni čin 19 letnoga dečka v Parizi. Zavolo nekše malenkosti se je med plesom skregao s svojov 16 letnov prijatelicov. Naednok jo je zvao vün iz plesne dvorane. Kda sta bila sama, jo je vrgeo na tla i joj je z britvov prerezao grlo. Potom je šo domo, se je preoblekeo i šo nazaj plesat. Takših slučajov je dnesden dosta tam, kde se mladina ne vzgaja v strahi božem. Redna vojska na Vogrskom. Vogrska država do zdaj ne melaredne vojske, nego je držala Plačane vojake. Zvün toga pa so se tüdi vsi dečki od 16. leta naprej vadili sükati orožje. Zdaj pa je dobila dopüščenje da sme meti redno vojsko. Z nabori je že začnola. Tej so takši, kak Prinas, samo čas za vojaščine ne določen. Vsakši bo slüžo tak dugo, kak de se videlo predpostavlenim. Na te način se lehko zgodi, da bodo Vnogi služili še dosta duže, kak naši vojaki. — Zgübe na newyorški borzi, štere znašajo prek 100 miljard dolarov, majo nesrečne nasledke. Več menših podjetij, ki so na borzi igrale, je že buknolo, pričakuje se pa, da jih še več bukne. Protižidovske demonstracije v Pragi. Na praškoj visokoj šoli so dijaki začnoli demonštrerati proti židovskim dijakom. Demonstracije so bile tak velke, da je morala policija delati mir. Odpüščeni delavci. Velki nemiri v Avstriji so povzročili, da podjetja začnejo odpüščati delavce. Okoli 700 delavcov je že odpüščenih. Računa se, da bo brez krüha do 6000 delavcov. Skrivnosten morilec. Celo kroglino Düsseldorfa drži v strahi morilec ki je Spravo na drügi svet že več deklic i žen. Morilec že naprej napove, koga vmori, pošila tüdi pisma časopisom, a pri vsem tem ga itak nemrejo najti. Zdaj je razpisano 15.000 zlatih mark za tistoga, ki najde toga brezdüšnoga hüdodelca. Delavske zadeve. Na Delavski Dom so darüvali: Franc Kerpič, Novi Beznovci 10 mark. Delavci iz Wanzlebena: Leopold Horvat 5, Podlesek Janez 5, Horvat Janez 3, Lujza Šantavec 3, Rozika Horvat 3, Palatin Ana 2, Šoš Vilma 2, Banfi Treza 1, Kovač Frančiška, Kodila Ana, Šantavec Lina, Gyergyek Marija i Podlesek Treza vsaka po 1 marko (vsi od Sv. Sebeščana, Pečarovci), iz Šalamenec so darüvali v markaj Peter Gomboši 3, Franc Gomboši 3, Štefan Vlaj 3, Janža Treza 3. Sküpno je darüvala Partija Leopolda Horvata 44 Mark! Nadale so darüvali: Štefan Horvat 10 mark, Franc Horvat 50 Din. oba iz Pečarovce, Štefan i Marija Kočar iz Gorice sta darüvala 100 Din. Bog naj vsem stoterokrát povrne! Odbor se pa vsem prav lepo zahvalüje i prosi tüdi drüga dobra srca, da verno sledijo tem lepim vzgledom ! Odbor za Zidanje Delavskoga doma v M. Soboti. Delavcom iz Mateshöhe: Vaše peneze smo razdelili etak: Iz Bodonec Šükar Treza 8 Din. na Novine, 18 Din. na Del. Dom; Lovenjak Ir. 8 Din. na Novine, 12 Din. na Del. Dom; Sakovič Mar. 8 Din. na Novine, 18 Din. na Del. Dom; Makari Štefan 8 Din. na Novine, 6 Din. na Del. Dom; iz Brezovec Gaal Štefan 8 Din. na Novine, 28 Din. na Del. Dom. Vsega smo prejeli 40 Din. na Novine i 82 Din. na Delavski Dom. Bog plačaj vsem, od nas pa lepa hvala! Odbor za Zidanje Delavskoga Doma v M. Soboti. Ob prihodi delavcov iz Nemčije. Na drügom mesti (med sobočkimi novicami) smo poročali, da se je vrnolo z dela iz Nemčije okoli 250 delavcov i delavk. Pri toj priliki spregovorimo par reči. Da tihinski krüh ne sladek, si lehko misli tüdi tisti, ki še ga ne koštao Pravijo, da je bridek, skuznato Itak pa so delavci, ki so prišli, izjavili, da so popunoma zadovolni. Ka je pripomoglo k tomi? Dober zasiüžek i skromnost. Mi smo znam po svojoj skromnosti. Naše delavce, ki po več dni zdržijo pri sühom krü- hi i mrzloj vodi, občüdüjejo Vseširom, kam pridejo. S tem si pridobivajo dobro ime i tüdi prijatele. S skromnostjov pridemo vsikdar dale, kak z nadütostjov. Veseli smo bili, kda smo videli lepa spričevala, ki so jih dobili delavci od svojih delodajalcov. Iz njih smo videli, da so bili nemški gospodari nad vse zadovolni z našimi lüdmi. S tem je vnogo pridobleno, ar je velkoga pomena, če što zapüsti za seov dobre spomine. Vsi, ki ste se zdravi i zadovolni povrnoli v svojo milo domačijo, bodite pozdravléni. Hvala vam, da ste delali našoj domovini v Nemčiji čast! Za hišo i dom. Skrb za ograde. Dnesden že pred vnogimi — posebno novimi — hišami, ali blüzi hiš najdemo vekše i menše ograde, v šterih najdejo mesto različne korine (rože), šalata, ugorke i drüga zelenjav. Edni ogradi so lepi, drügi slabi, kakša je pač skrb, s šterov jih gospodinje obdelavajo. Očivesno naime je, da se mora tüdi ogradom posvečüvati skrb, kak vsemi drügomi i to še vnogo vekša skrb, kak njivam i travnikom. Ka je potrebno ogradom zdaj v jeseni i na zimo ? Vnogi mislijo, da nikaj. Kda spravijo iz njega tüdi zadnjo zelenjavo, si mislijo: „naj počiva v miri do sprotoletja“ i ga več niti ne poglednejo. To pa ne prav. ar že v jesen trbe skrbeti za to, da bo ograd drügo leto lepi i da prinese kem več haska. Kda se ograd sprazni, ga trbe dobro pognojiti, nato pa podsükati rokave, vzeti v roke lopato ali motiko i ves ograd prav pošteno skopati. Zakaj je to potrebno? Zato, da gnoj dobro prehodi vso zemlo. Takša zemla je dosta bolša, kak ona, štera se gnoji komaj na sprotoletje, zavolo toga se v njoj zelenjava dosta lepše razvija. Pri kopanji ne trbe grüd raztuča i zemle zravnati, da v zemlo leži pride vlaga. Kopanje se naj vrši samo ob lepom vremeni. Nikaj ne škodi čeravno je zemla že malo zmržnjena. Gospodinje, gotovo želete, da bi mele lepe ograde. Včinite, to, ka smo vam svetovali, potom bodete imele z njimi veselje i vam prinesejo tüdi dosta haska. Pošta uredništva. J. C. Bogojina. Pošlite, prosim, nadalüvanje „Zadrüšništva“! — Ugankarom. Na uganke v zadnjoj številki so ništerni poslali rešitev. Što ma kakše uganke ali smešnice, naj nam jih pošle! Pertoča. Članek „Požar v Pertoči“ je bio preveč dugi, zato je morao priti Skrajšani v list. Tüdi tak je povedano vse potrebno. Kda bo ka novoga, še poročajte! Zanimivosti. Kolko lüdi je na sveti? Mednarodni statistični urad je izdao štatistiko, iz štere je razvidno, da je na sveti 1 miljarda 936 miljon i 576 jezer lüdi. Od toga žive v Aziji 1 miljarda 70 miljon i 483 jezere, 478 miljon 114 jezer v Evropi, 538 miljon 332 jezer v Ameriki, 140 i pol miljona v Afriki, 9 miljon 369 jezer pa v Australiji. Glad mori miljone. S Kitajskoga prihajajo poročila, da Vlada tam grozna lakota. V ednoj pokrajini je v zadnjih štirih mescaj vmrlo od glada nad 2 miljona lüdi, 1 miljon 4. NOVINE 24 novembra 1929. HORVAT FRANJO: Dijaško polje Izza dijaških dni . . . Kakor šümenje valov, kakor pesem poljá, kakor večni odmev so v naših düšah dnevi študentovski . . . Ko stopaš v življenje, ko te začne obdajati svet v vsem svojem slabem in dobrem, začutiš šele, kaj je bil tisti čas, ko si zrl kakor plašljiv otrok v profesorja, ki te je resno motni. bele tedaj, ko si prestopil gimnazijski prag, spoznaš, da je bilo tistih osem let kakor san, kakor svet hrepenenja, ljubezni, poezije, prevare . . . Skušal si biti resen, vesel; hotel si postati velik in mogočen, da bi se ti klanjal Vsakdo in te časti! kakor one, katerih dela si bral, študiral in občudoval . . . Sobota! Kdo bi te pozabil! Kakor otrok sem prišel v tvojo sredo in mislil sam, da iz tebe klijo strahovi . . . Bal sem se te . . . I. Druga šola . . . Razlivalo se je jesensko solnce. Hodili smo trije skupaj in gledali mračno pred se. Tüj nam je bil svet, tuji obrazi. Drevesa so z rdečim listjem šumela v jesenskem vetru. In v tistih mokrih dneh smo tožili po domu ... Hodili smo v šolo. Vedno ista pot, vedno ista pesem. Melanholija je bila v naših srcih. Šolske klopi so se nam odtujevale in tista črna deska, kadar je kdo stal pred njo, se nam je zdela viharno morje, katero ne boš nikoli prebrodil . . . Bulili smo v knjige. Kadar smo kovali latinske stavke, se nam je zdelo, kakor bi bili na rimskem forumu in stali osamljeni med Rimlani. Si ita tacuisses! . . . In ko je nastopila pomlad in smo hodili v markišavski log poslušat ptice-žvrgoliče, nam je bilo tako lahko pri srcu. Prihajali smo v slovenski književni svet . . . G. Bračko je bil dober gospod. V tihe hrame Slovenstva nas je vodil in nam pripovedoval tako prijetno, da bi ga poslüšal celo večnost . . . In ti naši Krožani, nazvani Kartažani! To je bil hurá! Janči je bil nad vsemi, pravi korenjak. II. Tretja šola . . . Spominjam se je kakor pesmi po viharju . . . Vse se je vrtelo okoli tiste ure, ko sem stal pred vsemi in jih gledal. Deklamiral sem ... in nisem vedel. Čüdne misli so me obdajale ... No in! G. Pregelj se je jezil in me gledal, da sem se ga bal celo leto . . . Šli smo naprej tiho in neopaženo od sveta ... VGANKE. Rešitev ugank, štere so bile v zadnjoj številki objavlene je: 1. Što je zajtra najbolše vole ? (Kokot, ar taki spevle.) 2. Što je Bogi slüžo, nikaj ne pregrešo pa li ne v nebesa prišo? (Oslica, na šteroj je Jezuš na cvetno nedelo jahao.) 3. Ka mora dekla meti če šče biti omožena ? (Moža.) 4. Kde je bio naš Gospod, kda je živo na sveti, pa ga ne bilo ne na zemli, ne v nebi pa ne na pekla trnaci? (V ladji, na križi.) Nove vganke: 1. Ka pozabi vsakši tolvaj, kda kradne ? 2. Kde je lesena peč i zakaj se nüca? 3. Što jé na vüzem pernato stvar ? 4. Kde v Slovenskoj krajini raste najvišiše drevje ? J. CASAR: Gospodarstvo Zadrüžništvo. Da je zadrušništvo glavni del našega gospodarstva, to nam ne trbe posebi povdarjati. Da pa naši gospodarje nemajo ešče zadosta vpogleda v zadrüžništvo, je krivda v tom, da premalo pišemo i ešče menje čtemo od zadružništva. Naši gospodarje, šteri se kaj bole zanimajo za moderni način gospodarstva, radi čtejo knjige i domače gospodarske časopise, ali naši časopisi vse premalo pišejo od zadružništva, kakše zadružne knige so pa itak malo razširjene. Če pa ščemo nasledüvati drüge narode, ki so gospodarsko na višišoj stubi, moramo dosta več pisati, i čteti od zadružništva. Drügi narodi (Nemci, Čehi, Danci i drügi) majo zato tak dobro urejeno gospodárstvo, ar majo dobro razvito zadrüžništvo. V Novom Sadi je nedavno napisao nemški list „Deutsches Volksblatt“ od slovenskoga zadružništva dugši članek, v šterom pravi, da se majo Slovenci zahvaliti dobrorazvitomi zadružništvi, da podeželske Prebivalstvo dnes niti najmenje ne ogroženo od oderuštva. Slabše je pa v tom tali pri nas. Mi smo zadruge spoznali komaj po bojni i ešče samo v zadnjih petih letaj so se začnole ustanavlati zadružne posojilnice i se že nešterni gospodje bojijo, da mo meli preveč posojilnic. Mi pa pravimo, še premalo posojilnic mamo. V vsako faro našo zadrüžno posojilnico, to mora biti naše geslo. Vse kmečke peneze moramo zbrati v naših kmečkih posojilnicaj, da do slüžili tej kmečki penezi v hasek našemi kmečkomi lüdstvi. Zasluga naših posojilnic je, da so v 5 letaj svojega razvoja potisnole obrestno mero od 25% doli na 10 in 11% i ešče mo šli doli z obrestnov merov zato, ar je to ešče vse previsoka Obrestna mera za našega kmeta. Kda bomo meli posojilnico v vsakoj fari, potom pa začnemo z drügimi zadrugami, potom šterih do lehko naši kmetje odavali svoje pridelke naravnost na veliki trg i küpüvali svoje potrebščine naravnost iz fabrike. Nešterne naše posojilnice, ki so že prestale svoje začetne težave, že začnejo za svoje člane naročavati različno blago i se je to jako dobro obneslo. Člani zadrug na té način dobijo dosta bolše i falejše blago. Drüge starejše posojilnice pa začnejo ustanavlati v svojem okoliši zadružne trgovine. Takše zadružne trgovine mamo v Rakičani i v Satahovcih i so se skazale takše trgovine jako koristne za naše kmečko lüdstvo. Potrebno bi nam bilo, da bi se po vsej naših vekših občinaj prirejali Zadružni tečaji, da bi naši lüdje bole spoznali kakšega pomena so zadruge za nas. Mi na žalost nemamo za to sredstev. Zadružna zveza nam je oblübila, da nam da na razpolago predavatele, če bi šteli v šteroj občini meti takši tečaj. Posojilnice naj glasijo zadružnoj zvezi i zveza njim rada pomaga v tom pogledi. Nas vseh dužnost je, posebno naših posojilnic, da skrbimo zato, da naše lüdstvo spozna zadruge i njihov pomen za naš narod. Zadruge nas oslobodijo od kapitalizma, zadruge dvignejo naše gospodárstvo i samo zadruge rešijo naše delavsko pitanje, da ne bo tüjina požirala naše najbolše moči. (Dale prihodnjič.) Pošta upravništva. Gutman Franc. S. Martin 469. Naročnino z zahvalnostjov sprejeli, Vzemi na znanje, da v novom leti aprila plačate naročnino. Ludvik Bohar. Nonnenhof. Nemčija. 20 mark sprejeli. Z tem je vse plačano za vas i za Pozvek Franca. Novine do hodile, kak prosite, do 8. decembra, potom pa edne vam h Gradi. Za te tüdi nikaj neste dužni; do novoga leta je vse v redi. Hvala za pozdrave, štere pošilate Slovenskoj krajini i upravi Novin. Zelko Franc, Matjašovci 39. Nesmo mogoči v to privoliti, da bi ví kleti decembra plačati Novine za 1. 1930. To pa zato, ar mi moramo vsaki teden plačüvati vse. Od ket pa naj jemlemo, če ví ne plačate. Na drüge reči vašega pisma pa dobite drgoč odgovor. Nemec Janoš. Küpšinci 25. Hodile so do 1. septembra z M. Listom. Ar se nišče ne javo, da je plača smo oboje stavili. Če plačate vi; bomo oboje naprej pošilali. Frumen Matjaš, Otovci. Nekak je mogo vkradno, zato smo vam poslali ešče ednok naravnost z Črensovec. Javite, če ste dobili. Bagari Jožef, Bakovci 49. Na letos i ešče k leti do zadnjega juna vse plačano. Prosita z Prkič Katov tüdi kalendar, oba ga brezplačno dobita. Štefan Kovač, Le Creuset. Na pol leta plačate 51 din. Kda nam to dopošlete, vam pošlemo brezplačno kalendar. Poštanski Ček za Jugoslavijo dobite tam na pošti. Bagar Jožef, Le Creuset. Isto odgovorimo. Mali oglasi. Naznanjam cenj. občinstvi, da popravlam snežne čevlje (galoše) i vseh vrst gumijaste čevle, ino izdelüjem navadne čevle z gumi podplati. KOLOŠŠA JANEZ čevljar v Murski Soboti. 2 Razglas. Občinska gostilna v Šalovcih se dne 8. decembra 1929. predpoldne ob 9 vöri na lici mesta da na javnoj dražbi v najem z vsemi pritiklinami za čas od 1. januara 1929. do 31. decembra 1932. let. Izklicna cena 4000. Din. Reflektanti morajo vložiti pred dražbov 2000 Din. kavcije i zvün toga z merodajnimi (verodostojnimi) spričevali dokazati, da so premožne osebe. Dražbeni pogoji so na razpolago i na pogled vsaki čas pri občinskom župani. Za občino Zi š k o 3 obč. župan izjava. Podpisani občinski urad izjavla, da je prepovedano gostilničarom davati vsakovrstne alkoholne pijače brez penez Džuban Janezi iz Sodišinec, h. št. 27., ar njegova žena ne odgovarja za nikše njegove duge Občinski urad v Sodišinci ŠOŠTAREC JOŽEF, župan. Zastopstvo parobrodarskoga drüštva Norddeutscher LIoyd v Dol. Lendavi izjavla, da Pavle Horvat ne opravičen zastopati imenüvane linije, ar ga je generalno zastopstvo v Zagrebi odpüstilo. Stranke, štere se namenijo izseliti z našov linijov v razne kraje Amerike, naj se osebno ali pismeno zglasijo v našoj pisarni. NORDDEUTSCHER LL0YD, F. MISSLER 1 Zastopstvo DOLNJA LENDAVA. Električne baterie nove se dobijo edino pri IVAN ŠEGA v Murskoj Soboti. 1 Ka je „Mastelin“? „MASTELIN“ je prašek za svinje po živinozdravniško preizkušenom recepti, sestavleni iz aromantični zelišč, kakti Kalmus, Encian i dr. ka povzroča prebavo i tek. „MASTEL1N“ vsebüjo bridko sol, povzroča, čiščenje notranjih organov. „MASTELIN“ utrjuje organizem pri živini. Trditev, da bi se svinje od praška debelile; bi bila neutemljena. Istina je pa, da se tek pri debelenji dostakrat Stavi tüdi pri najbogšoj hrani. Te je potrebno dodavati Mastelin, z njim se obüdi tek i dostakrat odstranijo tüdi razne bolezni. „MASTELIN“ Stavi zavolo toga klanje pred pravim časom. Vsakomi je znano, da pri predčasnom klanji živine nega dobička nego zgübiček. „MASTEL1N“ dobite v vsej trgovinaj na deželi za male peneze. Pakeci so po 3 i 6 Din. Kak se rabi, je napisano na Pakeci. — Glavna zaloga: A. KOSEC Maribor, Tezno št. 5. 3 Ponjave se dobijo pri IVAN ŠEGA v Murskoj Soboti. 1 Vsakovrstne surove in svinjske kože küpüje po najvišji dnevni ceni FRANC TRAUTMANN Murska Sobota Cerkvena ul. 191. Podperajte „NOVINE“! IVAN ŠEGA, M. Sobota prek židovske cerkvi gospodarske, obrtne in industrijske mašine i potrebščine. Lokomobil bencin, gasmotor - elektromotor - transmisije - žage - kugellegerje-gonílni jermeni, Ia. cilindersko, auto olje i masti itd. MLINSKE POTREBŠČINE, valeki i vsi doli, koperej, trijeri, kamni, svila, gurte, peharčki, aufzug železje za cilinder, potače itd. GOSPODARSKI MAŠINI, mlatilnice, sejalni mašini, plügi, sadni i grozdni mlini, preše, sečkari, reporeznice, pumpe, vetrenjnče, vage itd. Konkurenčne cene! Tüdi na rate! Prvovrstno blago! Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC KOLENC.