252
ima železnično zvezo z najbolj samotnimi zakotji severo-zahodnega kraja. Tudi posamezni oddelki univerze, zlasti pravniški in medicinski, morejo samo v Vilnu dobro uspevati. Medicinski oddelki malih mest odgajajo dobre teoretike, a slabe anatome in operaterje, ker tu ni dovolj bolnišnic. Vilno je v tem pogledu dobro oskrbljeno. Osem vrst od Vilna se nahaja norišnica, urejena po najnovejših znanstvenih zahtevah; v Vilnu samem je veliko bolnišnic: oftal-mična gr. Przezdziecke, vojaška, sv. Jakopa, židovska in druge privatne. Društvo zdravnikov ima tu bogato knjižnico in velike zbirke. Tudi pravniki, ki hočejo znanstveno delovati, najdejo v Vilnu bogatega gradiva. Po 1. 1864. so iz nekoliko samostanskih in zasebnih knjižnic napravili veliko knjižnico, ki je zdaj v poslopju bivšega frančiškanskega samostana. Tudi javna knjižnica obsega precej dragocenih del. Razen tega je tu še veliko število zasebnih knjižnic, na primer A. gr. Tyszkiewicza. Prirodoslovec in geolog imata tu Ponarske gore, botanik bogato floro in matematik stari vilenski observatorij.                               F. S.
Društvo pisateljev samoukov. V Moskvi se je ustanovilo društvo »Surikovskij literaturnvj kružok". Udje tega društva so pisatelji - samouki, ki so izšli iz prostega naroda. Svoje ime ima društvo od narodnega ruskega pesnika Ivana Surika. Novo ustanovljeno društvo bode skrbelo za zboljšanje gmotnih razmer članov in obenem se bodo udje vsak teden zbirali k sejam, pri katerih se bodo čitali klasični pisatelji, da bi se tako udje čimdalje bolj izobraževali.                                                       F. S,
Maloruski  jezik  in   književnost  v  Upsali.
Profesor upsalskega vseučilišča g. Lundel je začel letos predavati o maloruskem jeziku in književnosti. Prof. Lundel je znan slavist. L. 1885. je bival v Kijevu,
Ruska oklopnica „Retvizan".
da bi proučeval maloruščino. Prvikrat se torej letos glase maloruske besede z vseučiliške stolice v Upsali. Omenjamo še, da „Naukovo Tov. im. Ševčenka" v Lvovu pošilja upsalski univerzi vse svoje izdane knjige, da bi prof. Lundel mogel proučevati sodobno malorusko književnost.                                    F. Š.
Novi maloruski časopisi. Začetkom novembra je začel izhajati v Vinipegu (v Kanadi) nov poljuden maloruski tednik pod naslovom „Kanadijskij farmer. Časopis dljaruskoho naroda v Kanadi." Novi tednik se tiska s fonetičnim pravopisom. Naročnina (na leto) znaša v Evropi L50 dol. (K 7-50.) —  V Tarnopolu
General  Stossel, bivši poveljnik v Port Arturju.
izhaja od novega leta nov mesečnik za srednje-šol-sko mladino pod naslovom „Molodiž"; urejuje ga prof. Ev. Mandičevskij.
Svevolod Sergejevič Solovjev, eden najpopularnejših   ruskih   romanopiscev,  je umrl  meseca novembra. Z njim je legel v grob ploden in darovit pisatelj, ki se je odlikoval z bogatim  zgodovinskim znanjem. Veliko število njegovih romanov, ponajveč zgodovinskih, mu je pridobilo sloveče ime. Solovjev se je rodil 1.1849  v Moskvi kot najstarejši sin zgodovinarja S. M. Solovjeva. Prvi pouk je dobival doma v hiši; dalje se je izobraževal na nemški šoli Zimmer-mannovi in na moskovskem vseučilišču, kjer je slušal pravo.   V prvi  mladosti   mu  je  bi- gi  oče zanetil v mladem srcu ljubezen do zgodovine in Iitera ture   -   in Solovjev  je stopil   z osemnajstim letom  na  literarno   polje s  prvo pesemco  v „Ruskem Vjestniku". Zatem se je oglašal Solovjev s pesmimi v raznih ruskih leposlovnih listih    Objavljati je   jel  tudi  razne   članke  v ¦H      „S. Peterburških Vjedomostih",   pod  katerimi se je podpisaval s ,.Sine Ira". Toda niti pesmi niti članki mu niso pridobili popularnosti. To si je mahoma osvojil leta 1876., ko je objavil v   „Nivi"   svojo   prvo    zgodovinsko   povest „Knjažka Ostrožskaja."   Od  tega leta  je prinašala   „Niva"   vsako   leto   kak   zgodovinski roman iz peresa   Solovjeva.   Vsi ti romani se odlikujejo   po globoki  zgodovinski   znanosti. Za prvo zgodovinsko povestjo so izšli: „Julij imperator", „Car djevica", „Kasimovskaja nevjesta", „Stary Dom", »Iznanik" in „Posljednie Gorbatovv". V letu 1888.  je Solovjev v zvezi z Gnjedičem ustanovil ilustrirani  list  „Sjever", v katerem je   priobčil svoja   romana   „Volhoy"  in  »Veliki   Rozenkreicer". Toda „Sjever"   je  mogel izhajati   le kratko  dobo.
253
Solovjev je napisal še mnogo romanov kakor „Zlye vihri", „Carskoje posolstvo" in dr. Domalega vsi romani Solovjeva so izšli v več izdajah. L. 1887. so izšla njegova dela v sedmih zvezkih; leta 1892. pa so izšli njegovi „Novye razskazv". Leta 1900. je Solovjev domalega odložil pero ter je svoje delovanje posvetil ustanavljanju popularnih čitalnic in na tem polju prosvete ga je prehitela smrt.       /. D.
	•'•«•-•' jp	T^SHLi^v«.^	
		%„.*w^ *	Ha
W8	?	f?     ^	
B	¦•¦ mi	^Ž^rV	
	... r^		^B
P.y	t   \	¦¦'	
^H	'"%&&.	.    -••   :	
¦'"¦ ' ~:Wr?i::'::^ ..    '¦'¦¦¦¦¦'¦	CLTtt		
	t~	.;	W; i*
^^H^^PTr^			
			
F-fe			
		-¦ŠmHB*    '	
	'¦:.'¦'. ¦¦'¦':¦¦¦:'¦		S
			IS
			
	BS^	*          ^, , „^	
	'•.:V" ^ ¦}. ;;:'-- ¦ .;V;.;	^^	čv               1
	, <     ^v	SffflP*	
	I?*'	-Vi:.."	t&\ i«
			ij|jp       iiip?
	.Pl.		^9H     h
Bog vetrov pred  Buddhovim templjem v Nikku
Dr. Jožef Nischl, znameniti katoliški teolog, profesor cerkvene zgodovine na vseučilišču v Wiirz-burgu (1879—1892.) in stolni dekan, je predkratkim umrl. Dr. Nischl slovi kot izvrsten pisatelj učne knjige o patrologiji in patristiki (trije zvezki) kakor tudi o pro-pedevtiki cerkvene zgodovine. Rojen je bil 24. februarja 1823. v Durchfurtu na Nemškem.
Zakaj ni Ibsen dobil Nobelove nagrade. Nobelovo nagrado so prisodili norveškemu pisatelju Bjornstjernu B j or nson u. Zakaj jeni dobil Ibsen? Na to vprašanje odgovarjajo norveške novine,
da je Nobel v svoji oporoki določil nagrado pesniku „idealne" tendence; znano je pa, da Nobel ni nikdar Ibsena smatral za idealnega pesnika. Bjornson je bil pa Nobelov ljubljenec, ker v svojih spisih izraža zaupanje v življenje in v rastočo človeško moč, ki neprestano hrepeni po vedno višji prostosti in po vedno višjem etičnem naziranju.                               /. D.
Ozaki Tokutaro, veliki japonski romanopisec, je pred kratkim umrl. Snov njegovih romanov je popolnoma naturalistična.
Japonska kraljica Haruko slovi v svoji deželi kot duhovita pesnica, in najboljši pisatelji kot Šaseguna pre-vajatelj Tolstega, Turgenjeva in Oorkega ter pisatelj znamenitih novel, ji pripisujejo velik talent. Haruko se jako živo zanima za umetnost in znanstvo; predvsem pa skrbi za dobro in vestno vzgojo japonskih deklic. Pred kratkim je prisostvovala pouku v dekliški šoli v Kiotu, na kar je še posetila vseučilišče, kjer so jo dijaki navdušeno sprejeli. Drugi dan pa je kraljica poslala obema zavodoma veliko denarja v podporo revnim učenkam in dijakom.
P. Hartmann je dovršil nov ora-torij „Zadnja večerja" in ga je poklonil nemškemu cesarju. Besedilo za oratorij je priredil škof Ghezzi v Civita Castd-lana.
Perosi je dovršil zopet nov oratorij „11 giudizio universale", kateremu je sam zložil besede.
Društvo umetnosti v Gottingu izda v kratkem starejše listine papežev. Umetnostno razstavo v Sieni bodo letos otvorili dne 15. apr. v mestni palači „Palazzo Pubblico", ki je biser italijanskega stavbarstva in gotovo najzanimivejša mestna hiša v Italiji. Razstava bo zgodovinska in hoče združiti vse, kar se je še ohranilo del sienske umetnosti v slikarstvu, kiparstvu in drugih strokah. Od vseh strani, od vlade in od občin, od cerkva in od zasebnikov, prihajajo krasna umetna dela vsake vrste za to razstavo. Pred vsem bodo dobro zastopani veliki kipar Jacobo della Quercia, slikarji Duccio, Simone de Martino, brata Lorenzetti, Pinturicchio, Sodoma in se drugi. V kapeli mestne palače bodo razstavljena umetna zlatarska dela sienska; med njimi bo mnogo čudovito lepih relikviarijev, dalje bogata zbirka miniatur iz 12. do 17. stoletja. Razstava bo gotovo lepa in zelo poučna, kajti dela sienskih umetnikov, zlasti v dobi „trecento", slove v umetnostni zgodovini, in mesto Siena je imelo poleg Florence mnogo časa vodilno vlogo v umetnosti 13. in 14. ter  deloma še  15. stoletja,  tako  da