Oglasi 2 Savinjske novice št. 27, 8. julij 2022 Tretja stran Vsebina Suho in vroče 7 Kmetijska zadruga Šaleška dolina Prodajno ponudbo širijo s prvim superživilom – kostno juho ......................... 5 Občina Luče Novo kočo na Korošici bodo zgradili Lučani ........... 5 Občina Rečica ob Savinji Prenovljena cesta skozi Pobrežje kot »tretja razvojna os« ........................ 7 BR 9 BR Nazarje Prenova parkirišča za boljšo dostopnost in funkcionalnost ................ 8 6. Ex filcore v Solčavi Umetnost v volni in privlačna nasprotja ......... 9 Društvo upokojencev Luče 12 Gibalno aktivni ................. 12 Muzejski večer v Nazarjah Marijan Dobrovc z obiskovalci delil zanimive in že malce pozabljene zgodbe ............. 15 Zeliščni festival v Gornjem Gradu Dan, ko se je vse vrtelo okrog zelišč ............. 16 Kinološko društvo 20 Reševalni pari največkrat iščejo otroke in starostnike ..................... 17 Skoki s padalom v tandemu Nepozabno doživetje prostega pada z 200 kilometri na uro ................ 20 Sredozemske igre 2022 Tilen Finkšt četrti v cestnem kolesarstvu ....... 21 21 Maja Marolt iz Mozirja V paru z Živo Javornik deveta v Evropi v odbojki na mivki ............................ 22 ISSN 0351-8140, leto LIV, št. 27, 8. julij 2022. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.98 EUR, za naročnike: 1.78 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.000 izvodov. VP Slovenske reke imajo v zadnjih tednih izrazito majhno vodnatost, ki se zaradi poletne vročine še zmanjšuje. Iz republiške agencije za okolje sporočajo, da ima vse več rek sušne pretoke, ki so manjši od običajnih v tem letnem času. Tako nizka vodnatost je bolj značilna za konec kot za začetek poletja, pravijo. Takšno stanje ima negativne učinke tudi na proizvodnjo električne energije. Podatki statističnega urada do konca maja kažejo, da je proizvodnja elektrike v Sloveniji na letni ravni upadla: maja smo proizvedli za 15 odstotkov manj elektrike kot maja lani, v hidroelektrarnah pa je proizvodnja celo za polovico manjša. V podjetju GEN energija, ki je lastnik elektrarn na Savi, ugotavljajo, da v zadnjih tridesetih letih še ni bilo tako slabo. Poleti pretok Save sicer vedno upade, a medtem ko je navadno v tem času okoli 150 metrov na sekundo, je zdaj le okoli 50 metrov na sekundo. Nekoliko boljše je stanje na vzhodu države, kjer deluje osem hidroelektrarn na reki Dravi. Iz Holdinga Slovenske elektrarne, ki upravlja z njimi, poročajo, da trenutno dosegajo le 69 odstotkov načrtovane proizvodnje električne energije iz hidroelektrarn. Ob tem dodajajo, da tudi letos stabilnost elektroenergetskega sistema zagotavlja Termoelektrarna Šoštanj z blokom 6. In kaj bo, ko ga bomo ugasnili? V nedeljo se je na gori Marmolada v italijanskih Dolomitih odlomil del ledenika in sprožil plaz, ki je povzročil smrt najmanj sedem ljudi, pogrešajo jih še trinajst. Strokovnjaki nesrečo povezujejo z vročinskim valom v Italiji, zaradi katerega je ledenik postal nestabilen. Miha Pavšek, raziskovalec na Geografskem inštitutu Antona Melika: »Imamo opravka z dolgotrajnimi in zelo visokimi temperaturami. Pred dnevi so na Marmoladi potrdili 10 stopinj Celzija. Intenzivno se dogaja tajanje, zaradi tega ledene gmote še dodatno izgubljajo stik s površjem in na strmejših delih pobočij lahko zdrsnejo navzdol.« Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj v svojem zadnjem komentarju podnebnih sprememb napoveduje: »Smo zelo gozdnata dežela in prve obsežne skrb vzbujajoče spremembe se bodo zgodile v gozdovih, na smreko lahko kar pozabimo, na visokogorske ekosisteme tudi. Dobimo sliko Slovenije, ki bo podobna sliki, ki jo imamo danes na Krasu. Tam raste rdeči bor, imamo nekaj sredozemskih hrastov, to bo velik šok. Drugačen gozd pomeni, da se spremeni vse, živali so drugačne.« Po njenem mnenju bo vedno bolj pereče poletno pomanjkanje vode, ki ga bo treba vzeti resno in začeti pravočasno ukrepati. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Tatiana Angioi, Franjo Atelšek, Marijan Denša, Benjamin Kanjir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Vesna Petkovšek, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Igor Solar, Marija Šukalo, Primož Vajdl, Peter Weiss. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjske novice št. 27, 8. julij 2022 3 Tema tedna VROČI DNEVI ZAHTEVAJO VEČJO SKRB ZA DOMAČE ŽIVALI Doma ali na dopustu, hišni ljubljenčki so zakonska skrb Letošnje poletje je že v juniju poskrbelo za ekstremno visoke temperature. V takšnih pogojih je še posebej pomembno ustrezno poskrbeti za živali, ki jih imamo doma. Lastnike oziroma skrbnike zavezuje zakon o zaščiti živali, na podlagi katerega je treba živalim zagotavljati primerne pogoje za življenje. Naloga skrbnika je, da zagotavlja pogoje, v katerih lahko žival visoke temperature dobro prenaša. LASTNIK ODGOVARJA ZA DOBROBIT ŽIVALI Ljudje marsikdaj ne pazimo dovolj nase in smo aktivni tudi v najhujši vročini, podobno pa je tudi z domačimi živalmi. Različne živalske vrste so različno prilagojene na višje temperature, v primeru domačih živali pa je lastnik tisti, 35o Celzija je najvišja dovoljena temperatura v prevoznem sredstvu, kjer se prevažajo živali. ki jim mora zagotoviti ustrezne pogoje. V javnem pozivu republiška veterinarska uprava med ključnimi ukrepi navaja zadostno količino vode, saj jo žival pri visoki temperaturi pospešeno izgublja, zadrževanje v senci in izvajanje prevozov živali v zgodnjih jutranjih ali nočnih urah. Posebno pozornost je treba nameniti živalim, ki so privezane, tudi njim je treba omogočiti umik v senco. ŽIVALI NE PUŠČAMO V PARKIRANIH VOZILIH Ker so kužki človekovi najbolj pogosti spremljevalci, so s tem tudi najbolj podvrženi našim navadam in obnašanju. 4 Savinjske novice št. 27, 8. julij 2022 Zoran Janžovnik, vodja enote reševalnih psov, inštruktor za šolanje reševalnih psov: »Ljudje znamo hitro potarnati, kako je vroče, kako je pomembno, da smo dovolj hidrirani, da se v najhujši vročini zadržujemo v senci ... Hkrati tudi radi poudarjamo, da so psi naši najboljši prijatelji, člani družine. Pa so res? Pri svojem delu opažam dvig zavesti, da pes ni stvar ampak živo bitje. Vse več ljudi s svojimi štirinožci dejansko ravna kot s člani družine in v teh vročih dneh poskrbijo tudi zanje. Tudi v našem, precej ruralnem okolju. Še posebej je ta zavest opazna pri turistih, ki obiščejo naše kraje, in pri naših občanih, ki s svojimi kosmatinci dopustujejo na morju ali kje drugje. Moja želja za prihodnost je, da bi se vsi lastniki psov zavedali, da so psi odvisni od nas in da nam o tej tematiki sploh ne bi bilo več potrebno govoriti ali pisati.« Zato veterinarji in organizacije za zaščito živali opozarjajo, da živali nikoli ne puščamo v parkiranih vozilih, razen izjemoma, če je res zagotovljeno zadostno zračenje oziroma hlajenje. Kljub vsem opozorilom se vsako leto še vedno zgodijo primeri s tragičnimi posledicami za živali. SENCA IN VODA OSNOVNA UKREPA Kužkom lahko poletno vročino lajšamo s hladilno podlogo, po vsakem sprehodu je treba poskrbeti za hlajenje blazinic na tačkah. Razgret pes naj nikoli ne skoči v hladno vodo, saj lahko doživi šok in mu zastane srce. Ves čas zunaj naj mu bo na voljo senca in seveda veliko pitne vode. Z vročino imajo največ težav kužki kratkogobčnih pasem, kot so buldogi, bokserji in mopsi, posebno skrb je treba nameniti vsem starejšim psom. PREVOZ ŽIVALI ZGODAJ ZJUTRAJ ALI PONOČI Številni lastniki svoje hišne ljubljenčke odpeljejo s sabo na dopust. Pri odhodu v toplejše kraje je načrtovanje poti izjemnega pomena. Zakon o zaščiti živali določa posebne pogoje za prevoz živali. Pri tem je treba upoštevati, da ne prevažamo tistih, ki niso sposobne za prevoz. Temperatura v prevoznem sredstvu, kjer se prevažajo živali, ne sme preseči 35 stopinj Celzija. Kljub klimatiziranemu vozilu se je treba večkrat ustaviti in psu omogočiti, da gre na potrebo in se sprehodi. Na javnih mestih mora biti ves čas na povodcu. Pri načrtovanju poti je treba upoštevati tudi morebitne zastoje na cestah, ki lahko privedejo do izpostavljenosti vročini, zato je po priporočilih veterinarjev bolje, da vožnjo s hišnim ljubljenčkom načrtujemo v zgodnjih jutranjih urah ali ponoči. NA DOPUSTU SKRBNO, DA NE BO ZAPLETOV Vsak lastnik psa se mora zavedati, da bivanje na obmorski lokaciji s kosmatincem prinaša dodatne skrbi. Ena najpogostejših nevarnosti za pse na morju je vročinski udar, zato sta najpomembnejši hladna senca in dovolj pitne vode. Preko dneva je treba omejiti fizično aktivnost psa in se zavedati nevarnosti, ki jih prinaša morska voda. Če jo pes konzumira v večjih količinah, lahko pride do bruhanja, driske, tudi omotice, tresenja, celo napadov ali kome. Morska voda lahko resno poškoduje ledvice, zato je preventiva nujna. Paziti je treba tudi na podlago, kjer se pes giblje: problematični so ostri kamni, ostre trave, prevroča tla. Treba je paziti tudi na morebitne pike žuželk ali kač. Tatiana Angioi Gospodarstvo, Iz občin KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA Prodajno ponudbo širijo s prvim superživilom – kostno juho Kmetijska zadruga Šaleška dolina (KZŠD) bo na trg plasirala kostno juho iz domačih sestavin ekološko pridelanega govejega mesa blagovne znamke Ekodar. Narejena bo po njihovi recepturi in s sledljivimi izdelki s slovenskih kmetij. ZA VSE, KI NIMAJO ČASA ALI SESTAVIN Za kostno juho velja, da telesu ponuja veliko hranil, zato jo nekateri štejejo med superživila. Znano je, da je juha, ki se mora kuhati 14 ur in več, odlična za bolnike in odraščajoče otroke. To naj bi bila najbolj naravna oblika kolagena, zato je visoko cenjena tako v lepotni kot v fitnes industriji. V KZŠD računajo, da bo zanimanje za ta izdelek veliko, saj za marsikaterega potrošnika velja, da se zaradi pomanjkanja časa priprave takšne juhe ne loti sam. Izziv je tudi omejenost dostopa do ekoloških sestavin, ki jih od peteršilja do šalotke takšna juha potrebuje. PRODAJA PREK UVELJAVLJENIH KANALOV Kostno juho bodo izde- lovali v invalidskem podjetju KZŠD v enoti Turn. Prodajala se bo prek že ustaljenih kanalov, spletne trgovine in prek polic enega izmed dni. Produkt je po besedah direktorja KZŠD Ivana Dreva v sklepni fazi priprave in bo v kratkem na voljo kupcem. Najprej bodo izdelek ponudili Kmetijska zadruga Šaleška dolina kot konkurenčno prednost njihove kostne juhe izpostavlja obvladovanje vseh faz priprave. (Foto: arhiv KZŠD) večjih slovenskih trgovcev, ki že prodaja njihove izdelke iz programa Slodar, kot so jabolčni krhlji in čips. Rok uporabe juhe, ki bo embalirana v steklenem kozarcu, ki bo ovit s papirnatim ovojem, bo 120 prebivalcem večjih mest. Nadaljnjo rast predvidevajo tudi z vstopom na hrvaški trg. ŠITRITEV PROIZVODNIH KAPACITET Zadruga bo pred širitvijo na tuje trge potrebovala večje proizvodne kapacitete, zato so se prijavili na enega od razpisov za evropska sredstva, s katerimi želijo posodobiti in razširiti zdajšnji proizvodni obrat. V njem bodo v prihodnosti pripravljali tudi druge ekološke izdelke, kot sta jabolčna čežana in ekološka mesna polivka. Že v kratkem se bodo s kostno juho predstavili na enem od največjih sejmov ekološke hrane Biofach v nemškem Nürnbergu. PREDNOST JE SLEDLJIVOST SESTAVIN Na slovenskem trgu je že prisotnih nekaj ponudnikov kostne juhe. Ivan Drev kot eno od konkurenčnih prednosti njihovega izdelka navaja obvladovanje vseh faz priprave - od sledljivosti pri nabavi surovin do lastne recepture in izdelave ter tudi utečenih prodajnih kanalov. Maloprodajna cena juhe ta hip še ni znana, kot so zapisali v časniku Finance, je za podobno juho v podobnem pakiranju v eni izmed spletnih trgovin treba odšteti 7,20 evra. Vesna Petkovšek OBČINA LUČE Novo kočo na Korošici bodo zgradili Lučani Člani občinskega sveta Občine Luče so sklenili, da občina od Planinskega društva Celje - Matica odkupi parcelo, na kateri je stal v poža- 30.000 evrov znaša vrednost odkupa parcele, na kateri bo zrasel nov planinski dom na Korošici. ru leta 2017 uničen Kocbekov dom na Korošici in v kotlini pod južnim pobočjem Ojstrice zgradi novo planinsko postojanko. PRILOŽNOST, KI SE NE POJAVI POGOSTO »Takšna priložnost se ne pojavi vsako generacijo, kaj šele pogosteje,« je o nameri, da občina odkupi parcelo, kjer je stal Kocbekov dom na Korošici, povedal župan Občine Luče Ciril Rosc. »Čeprav smo zaradi lokacije in oskrbnikov iz našega okoliša imeli kočo za »svojo«, formalno ni bila nikoli v rokah domačinov, saj je z njo upravljalo Planinsko društvo Celje - Matica,« je še dodal. Sedaj pripravljajo pogodbo o prenosu parcele na Občino Luče in ureditev služnosti z ljubljansko nadškofijo, v katere lasti je zemljišče v okolici. Vrednost odkupa parcele znaša 30 tisoč evrov, da pa bo zrasel nov planinski dom, bo potrebna milijonska investicija. GRADNJA NOVE KOČE VELIK ZALOGAJ V načrtovanje, pridobivanje sredstev in izgradnjo koče nameravajo poleg domačega planinskega društva vključiti ostale deležnike v kraju. Formirali bodo gradbeni odbor, ki bo postavljen pred zahtevno nalogo tudi zaradi težko dostopnega terena za dostavo gradbenega materiala in s tem višjih stroškov investicije. Kljub temu so na Občini Luče optimistični, ko se ozirajo v leto 2026. Takrat bodo obeležili 150. obletnico od postavitve prve koče na Korošici in morda jim uspe, da zavidljiv jubilej proslavijo že v novi koči. PRVO KOČO NA KOROŠICI POSTAVILI SEVERNI SOSEDJE Postojanka na Korošici ima dolgo tradicijo. Prvotno kočo je pod južnim pobočjem Ojstrice leta 1876 postavilo nemško-avstrijsko planinsko društvo, po prvi svetovni vojni jo je prevzela Savinjska podružnica Slovenskega planinskega društva, po drugi svetovni vojni pa je koča prešla v upravljanje celjskih planincev. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 27, 8. julij 2022 5 Iz občin OBČINA GORNJI GRAD Praznik zadovoljnih ljudi, ki so pogumni in ustvarjalni V Gornjem Gradu so s prireditvijo v kulturnem domu, na kateri so podelili občinska priznanja in se spomnili nedavnega dneva državnosti, slavnostno proslavili praznik občine. Z minuto molka so se poklonili pred kratkim preminulemu častnemu občanu Francu Urlepu. Prireditev je organiziralo Kulturno društvo Gornji Grad, program sta povezovala Irena Jeraj in Tomaž Čretnik, prepevale so članice Kvarteta Štiglic. NAGRAJENCI AKTIVNI V RAZLIČNIH DEJAVNOSTIH Župan Anton Špeh je čestital prejemnikom priznanj in se jim zahvalil za njihov trud ter doprinos k razvoju in prepoznavnosti občine. Različne dejavnosti nagrajencev so po njegovem znak, da je občina bogata z ljudmi, ki si za znanje, trud in uspešnost zaslužijo, da jim zaploskajo vsi občani. INVESTICIJE IZBOLJŠUJEJO POČUTJE IN ŽIVLJENJE LJUDI Investicij, ki izboljšujejo počutje in življenje ljudi, je bilo v občini Gornji Grad v zadnjem letu kar nekaj. Ureditev Župan Anton Špeh ni pozabil omeniti najbolj uspešnih učencev, ki so prihodnost občine. izvajalcem del bo v kratkem, jeseni bo na trasi že zasajena prva lopata. Drugi projekt, pri katerem občina sodeluje z državo, je v Novi Štifti, kjer bo v Šmiklavžu prenovljena cesta, postavljeni bosta avtobusni postajališči. Zgrajen bo pločnik, urejena javna razsvetljava in nov, bolj varen uvoz v naselje Šmiklavž. BREZ PRETIRANEGA ZADOLŽEVANJA Za bogato življenje občanov skrbijo številna društva. Dogodkov tako na kulturnem kot na športnem področju ne manjka. Vse te dejavnosti kakor tudi kmetijstvo in malo gospodarstvo pa še kaj občina podpira in se na ta način trudi za dobrobit občanov. Kljub številnim projektom se uspešno izogibajo pretiranemu zadolževanju, je še dodal Špeh, ki v govoru ni pozabil omeniti najbolj uspešnih učencev, ki so prihodnost občine. Zlati grb Občine Gornji Grad sta prejela Tatjana Bezovšek za več kot 40-letno udejstvovanje na kulturnem področju in aktivno sodelovanje v društvih v kraju in širše ter Vojko Colnar za vsestransko delo v šolstvu in za izjemno delo na področju lokostrelstva. Grb Občine Gornji Grad so prejeli Alojz Fale za dolgoletno delo in podporo Prostovoljnemu gasilskemu društvu Gornji Grad, Jožica Rihter za večletno aktivno delovanje v Občini Gornji Grad in Klemen Volovšek za dosežke na področju likovne in kiparske umetnosti. Priznanje Občine Gornji Grad so prejeli: Robert Božič, Janez Štiglic, Janez Kolar, Marjan Presečnik, Manca Žerovnik, David Purnat, Kmetija Petek, Turistična kmetija Toman, Društvo upokojencev Gornji Grad, Planinsko društvo Gornji Grad in Zavod Aktivna starost. Kocbekova priznanja in županovo petico so prejeli devetošolci, ki so vsa leta osnovne šole dosegali najboljši uspeh: Polona Kerznar, Sara Tevž, Nika Ermenc, Anamari Kerznar, Janez Jan Štiglic in Juš Mozgan. 6 Savinjske novice št. 27, 8. julij 2022 Občina Gornji Grad je bogata z ljudmi, ki si za znanje, trud in uspešnost zaslužijo, da jim zaploskajo vsi občani. Novega naselja in Tlake s prenovo infrastrukture sta le dva izmed večjih projektov. S prenovo igrišč v Gornjem Gradu in Bočni so poskrbeli za športnike in otroke. Prenovljeni Štekl dobiva nove vsebine. V njem je urejena poročna dvorana, primeren je za manjše prireditve, v njem deluje tudi preurejeni TIC. GRADNJA OBVOZNICE SE BLIŽA Največji projekt, pri katerem sodelujeta občina in država, je gradnja gornjegrajske obvoznice. Podpis pogodbe z POSEBNO PRIZNANJE IVANU ŠUMLJAKU Po sedmih letih vodenja gornjegrajske in po letu dni vodenja bočke župnije se konec julija poslavlja župnik Ivan Šumljak. V obeh župnijah je pustil poseben pečat s svojo delavnostjo, gospodarnostjo in posebnim občutkom za vse farane, tako mlajše kot starejše. V zahvalo za dobro sodelovanje mu je župan podelil posebno priznanje. Tekst in foto: Štefka Sem Iz občin OBČINA REČICA OB SAVINJI Prenovljena cesta skozi Pobrežje kot »tretja razvojna os« V okviru občinskega praznika so na Pobrežjah uradno predali namenu prenovljeno cesto skozi kraj. Pobrežani so na zdaj sodobno urejeno prometnico, ki v dolžini nekaj več kot štiri kilometre povezuje Spodnjo Rečico in Homec, čakali zelo dolgo, zdaj, ko jo imajo, pa so je neizmerno veseli. PO 51 LETIH CESTA KONČNO PRENOVLJENA Leta 1971, torej pred 51 leti, so prav tako ob občinskem prazniku v uporabo predali modernizirano krajevno cesto od Spodnje Rečice do Zgornjih Pobrežij. Zob časa jo je tekom let dodobra načel, postala je preozka in nevarna, obnova pa vsako leto bolj nujna. Po dolgotrajnih usklajevanjih in dogovorih so z deli pričeli sredi lanskega leta. Vzporedno s prenovo ceste so položili cevi za telekomunikacijo, sanirali vodovod v dolžini skoraj tri kilometre in pol in postavili hidrante ter s tem poskrbeli za boljšo požarno varnost naselja. Kot je povedala Po dolgih letih so Pobrežani dočakali otvoritev prenovljene ceste. (Foto: Barbara Rozoničnik) LJUBNO OB SAVINJI Poklon domovini ob dnevu državnosti Ob dnevu državnosti so v dvorani kulturnega doma na Ljubnem ob Savinji učenci tamkajšnje osnovne šole pripravili proslavo, s katero so se poklonili domovini Sloveniji. Govornika sta bila župan Franjo Naraločnik in ravnatelj osnovne šole mag. Samo Kramer. Kako pomembna sta domovina in slovenski jezik, ki ga govorimo, so učenci prikazali s prepevanjem, igranjem na instrumente, plesom, deklamacijami in zgodbami. V uvodu je zborček zapel slovensko himno, nato pa so besedo dobili šolarji, ki so spoštovanje do Slovenije izkazali na sproščen, a spoštljiv način. Govornika sta poudarila, da moramo biti na domovino ponosni, saj nam omogoča, da govorimo svoj jezik, in še mnogo drugega. Ob koncu prireditve so na oder stopili najbolj uspešni učenci, ki so prejeli priznanja na državnih tekmovanjih, in njihovi mentorji, ki so jih za te dosežke odlično pripravili. Štefka Sem Osnovnošolci so spoštovanje do Slovenije izkazali s petjem, igranjem na instrumente, plesom, deklamacijami in zgodbami. (Foto: Štefka Sem) občinska svetnica Barbara Žlebnik, se bodo dela na cesti nadaljevala v Spodnji Rečici, kjer je potrebno obnoviti še odsek ob Bara Lesjak do Nazarij. ZAHVALA OBČINI IN KRAJANOM Nova cesta je razširjena na štiri, pet ali pet in pol metra, odvisno od strukture in možnosti širitve. Dokončati je potrebno še javno razsvetljavo in elektro omrežje, kar bo verjetno projekt za naslednji mandat občinske uprave. Zahvala Pobrežanov je šla občinski upravi, krajanom, ki so bili pripravljeni odstopiti zemljišča v skupno dobro, in gradbenemu odboru v sestavi Jože Bitenc, Jože Melavc, Drago Poličnik, Aco Turk, Rudi Krsnik, Aleš Krančič, Franc Finkšt, Aleš Benda in Barbara Žlebnik. NAJ POVEZUJE, A NAJ NE BO PREHITRA Sodelovanje domačinov pri projektu je pohvalil tudi Leopold Mikek, predstavnik podjetja VOC, ki je izbrani koncesionar. Direktor Javnega podjetja Komunala Mozirje Andrej Kladnik je spregovoril o obnovi vodovoda, cesto pa je blagoslovil diakon Stanko Čeplak. Sodobna in razširjena cesta naj ne bo prehitra, je poudarila županja Občine Rečica ob Savinji Ana Nuša Rebernik in dodala, da je tako velik in zahteven projekt, investicija je presegla milijon evrov, za občinski proračun velik zalogaj, zato je prenovljeno cesto poimenovala kar »tretja razvojna os«. Za glasbeno popestritev težko pričakovanega dogodka so poskrbeli Zala Žlebnik, Mojca in Laura Krančič ter harmonikarski orkester Primoža Zvira. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 27, 8. julij 2022 7 Iz občin, Organizacije NAZARJE Prenova parkirišča za boljšo dostopnost in funkcionalnost Občina Nazarje na samostanskem griču ureja parkirne površine pred frančiškanskim samostanom in župnijsko cerkvijo Marijinega oznanjenja. Glavni razlog za izvedbo del je neurejeno stanje za mirujoči promet pred tem markantnim spomenikom sakralne kulturne dediščine. Drugi razlog je v tem, da ni bilo izvedeno ustrezno odvodnjavanje meteornih voda, zaradi česar se je v preteklosti že sprožil plaz po samostanskem hribu. Gradbena dela bodo predvidoma zaključena v oktobru. RAČUNAJO NA NEPOVRATNA SREDSTVA DRŽAVE S tem projektom se je občina prijavila na javni razpis za sofinanciranje vlaganj v javno in skupno turistično infrastrukturo in naravne znamenitosti v turističnih destinacijah, ki ga je objavilo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Sofinanciranje s strani ministrstva je, v primeru uspešne prijave, Obiskovalci bodo lahko dostopali do 30 parkirnih prostorov za osebna vozila, za osvetlitev bodo postavljene tri luči na sončno energijo. (Foto: Nastasja Kotnik) predvideno v višini 60 odstotkov upravičenih stroškov brez DDV. Vrednost investicije z DDV znaša 146.998 evrov. Občina bi bila v primeru uspešne prijave na razpis udeležena z lastnimi sredstvi v višini 53.696 evrov, preostali del investicije pa bi bil pokrit iz naslova nepovratnih sredstev države. NOVA PRIDOBITEV – DIGITALNI INFORMATOR Pomemben razlog za prijavo na razpis je tudi podhranjenost turistične infrastrukture pri frančiškanskem samostanu. Z obnovo bo izboljšana dostopnost, funkcionalnost in varnost parkirišča. Turisti in lokalno prebivalstvo bodo lahko dostopali do 30 parkirnih prostorov za osebna vozila, za osvetlitev območja bodo postavljene tri luči na sončno energijo. V primeru uspešne prijave na razpis je predvidena tudi postavitev digitalnega informatorja, na katerem si bodo obiskovalci lahko ogledali predstavitev kulturne dediščine Zgornje Savinjske doline. POLNILNICA ZA E-KOLESA IN EKOLOŠKI OTOK Kolesarji bodo lahko na prenovljenem parkirišču napolnili svoja e-kolesa na solarnih polnilnicah. Poleg tega bo urejena tudi razgledna točka ob parkirišču in ekološki otok za ločeno zbiranje odpadkov. V sklopu izvedbe del bo urejena tudi manjša makadamska površina med vhodom v cerkev in zidom pokopališča. Nastasja Kotnik POHOD PO VODNI POTI KAMNIŠKO-SAVINJSKIH ALP Spoznavanje vodnih virov ob Medvedovi in Koželjevi poti V Centru Rinka, zavodu za turizem in trajnostni razvoj Solčavskega, so v okviru operacije Mreža vodnih poti pripravil dvodnevni pohod po vodni poti Kamniško-Savinjskih Alp. Operacija je bila odobrena na razpisu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in je sofinancirana iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Dogodek so izvedli v sodelovanju lokalnih akcijskih skupin. Prvi dan pohoda je bil namenjen spoznavanja vodnih virov na območju LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Udeleženci so se odpravili po Medvedovi poti od gostišča Firšt v Solčavi do cerkve Svetega duha v Podolševi, po panoramski poti mimo izvira kisle vode in kmetije Klemenšek. Sledil je spust v Logarsko dolino in po pešpoti do izvira Črne. 8 Savinjske novice št. 27, 8. julij 2022 Naslednji dan, po nočitvi v Logarski Dolini, je bil namenjen spoznavanju vodnih virov v Kamniški Bistrici ob Koželjevi poti. Barbara Rozoničnik V dveh pohodniških dneh so udeleženci spoznali številne vodne vire in se naužili čudovitih ambientov v naravi. (Foto: arhiv organizatorja) Iz občin, Organizacije DAVORIN LENKO V KNJIŽNICI MOZIRJE Finalist za nagrado kresnik pred domačim občinstvom V galerijskih prostorih Knjižnice Mozirje so pripravili predstavitev romana Triger priznanega slovenskega pisatelja Davorina Lenka, ki je po rodu Solčavan. V solčavskem slogu je potekal tudi sproščen pogovor, začinjen s humorjem in hkrati filozofsko naravnan, ki ga je vodil Dejan Ikovic, solčavski kulturnik in stand up komik, ki z Lenkom prijateljuje že dolga leta. Druženje ob novi knjigi je pospremil kitarski duet Jazb'c & Kojn, ki ga sestavljata Ikovic in Luka Prelesnik. FINALIST ZA NAGRADO KRESNIK Obiskovalce je uvodoma nagovorila direktorica Osrednje knjižnice Mozirje Petra Širko Poljanšek, ki je izrazila veselje nad dejstvom, da je Knjižnica Mozirje prostor, kjer se občasno srečujemo ob odlični literaturi Davorina Lenka. Tokrat je bilo zadovoljstvo še večje, saj se je Lenko z romanom Triger uvrstil med pet finalistov za nagrado kresnik, ki jo podeljuje časnik Delo. Avtor je leta 2014 omenjeno nagrado za najboljši slovenski roman že prejel za roman Telesa v temi. V Knjižnici Mozirje so bili zato počaščeni, da je prva predstavitev novega romana potekala v njihovi organizaciji in v dolini, iz katere Lenko izhaja. O TEMAČNI VSEBINI V SPROŠČENEM VZDUŠJU Lenko se v Trigerju loteva temačnih vsebin sveta serijskega morilca. Ta tematika ga fascinira že iz otroških let. Roman je že vzbudil pozornost tudi v tujini, in kot je dejal Lenko, kmalu pričakuje prve prevode. Kljub mračni vsebini, ki se loteva tudi Davorin Lenko (desno) in njegov sogovornik Dejan Ikovic sta v mozirski galeriji spodbudila zanimivo debato. psihologije spolnosti, sta sogovornika v mozirski galeriji ustvarila sproščeno vzdušje in zbranim razkrila veliko zanimivega iz sveta pisateljevanja. Lenko je spregovoril o izzivih ustvarjanja in poudaril, da tisti, ki iščejo kratkoročno potrditev, le-te v vlogi GORNJI GRAD Županova petica za jagodni izbor učencev Najuspešnejši devetošolci z županom Antonom Špehom (foto: Štefka Sem) V Gornjem Gradu prejmejo učenci, ki so v vseh devetih letih šolanja dosegli najboljši uspeh, Kocbekovo priznanje in županovo petico. Šestim najboljšim učencem je župan Anton Špeh priznanja podelil na slovesnosti ob občinskem prazniku. Mlade, ki se podajajo v srednje šole, je pohvalil za njihov trud v času osnovnošolskega izobraževanja. Zaželel jim je še naprej veliko uspeha in jim položil na srce, naj se po šolanju vrnejo v domači kraj in ga obogatijo s svojim znanjem. Kocbekova priznanja in županovo petico so prejeli: Polona Kerznar, Sara Tevž, Nika Ermenc, Anamari Kerznar, Janez Jan Štiglic in Juš Mozgan. Štefka Sem pisatelja ne bodo našli. Občinstvo sta Lenko in Ikovic pritegnila v pogovor in večer, popestren z glasbo, se je zaključil z zanimivo debato. Avtorja je iz vrst občinstva pozdravila tudi županja Občine Solčava Katarina Prelesnik. Tekst in foto: Tatiana Angioi 6. EX FILCORE V SOLČAVI Umetnost v volni in privlačna nasprotja Špela Orešnik je šesto leto zapored pripravila natečaj za najboljše filcano likovno delo Ex filcore. Letos se ga je udeležilo rekordno število ustvarjalcev, razstava njihovih del pa je do 26. julija na ogled v Centru Rinka. Volna je vsestranski material, ki se lahko uporablja tudi pri likovnem izražanju, tako v slikarstvu kot v kiparstvu. Ker sta narava in umetnost Špeli Orešnik blizu, vsako leto pripravi natečaj Ex filcore, s katerim spodbuja umetnike k uporabi volne, filcarke pa k nadgradnji uporabnih izdelkov. Trinajst udeležencev natečaja iz Solčave in od drugod je ustvarjalo na temo privlačna nasprotja. »Zaključna razstava je bogata in raznolika,« je bila zadovoljna Orešnikova, dela pa je strokovno ocenila priznana slovenska filcarka in večkratna zmagovalka natečaja Anja Musek. Prvo mesto je tokrat pripadalo Janji Urbiha, drugo Špeli Orešnik, tretje pa sta si delili Jožica Germelj in Nada Likar Lazarovski. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 27, 8. julij 2022 9 Šolstvo GLASBENA ŠOLA NAZARJE Učenci in učenke uspešni na številnih tekmovanjih Pred iztekom šolskega leta 2021/2022 so potekala številna tekmovanja mladih glasbenikov. Učenci Glasbene šole Nazarje so se udeležili mednarodnih tekmovanj v italijanski Palmanovi, hrvaškem Varaždinu, spletnega tekmovanja New Vision Contest, Bolero, koroškega klavirskega tekmovanja in mednarodnega tekmovanja mladih violinistov in pianistov Tartini 2022. JAMNIKARJEVA IN PURNATOVA USPEŠNI V PALMANOVI 10. mednarodnega tekmovanja Citta di Palmanova sta se udeležili harfistka Sara Jamnikar in pianistka Ema Purnat in v kategoriji komornih skupin osvojili drugo nagrado. Sara je nastopila še kot solistka in prejela tretjo nagrado. Njena mentorica je Tea Plesničar. UČENCI KLAVIRJA ZA POKAL JURICA MURAI Učenci klavirja Svit Hren, Gašper Lomšek in Ajda Julija Ozimic so se udeležili mednarodnega tekmovanja v Varaždinu za pokal Jurica Murai 2022. Svit in Gašper sta si priigrala III. nagrado, Ajda Julija pa priznanje za udeležbo. Njihova mentorica je Barbara Verhovnik. VRHOVNIKOVI PRIZNANJE GRANDPRIX, SLAPNIKU ZLATA PLAKETA Lina Ujčič Vrhovnik je sodelovala na spletnem tekmovanju New Vision Contest, ki ga je organiziral festival Astana Stars iz Kazahstana. V disciplini orgle je v svoji starostni kategoriji dosegla najvišje priznanje grand-prix. Njena mentorica je Barbara De Costa. Tolkalec Jaka Slapnik je na 2. mednarodnem glasbenem tekmovanju Bolero v predkategoriji Učenci Glasbene šole Nazarje so na različnih tekmovanjih v letošnjem šolskem letu dosegli lepe rezultate. pod mentorstvom Marine Golja dosegel zlato plaketo. ŽIBRETOVA DO BRONA, REPŠETOVI TRETJA NAGRADA Zala Žibret se je udeležila 11. mednarodnega Koroškega klavirskega tekmovanja in prejela bronasto priznanje. Njena mentorica je Milanka Črešnik. Udeležbo učencev Glasbene šole Nazarje na tekmovanjih v tem šolskem letu je zaokrožila violinistka Alenka Repše, ki je na 3. mednarodnem tekmovanju mladih violinistov in pianistov Tartini 2022 prejela tretjo nagrado. Njeni mentorici sta Teodora Garkova in Nina Oder. CEMIČ KREFL IN KRANJC SREBRNA Organistka Lina Ujčič Vrhovnik z mentorico Barbaro De Costa. (Foto: osebni arhiv) Alenka Repše se je udeležila tekmovanja mladih violinistov, Tibor Cemič Krefl in Jaka Kranjc pa sta bila med udeleženci 51. državnega tekmovanja Temsig. 10 Savinjske novice št. 27, 8. julij 2022 DOSEŽKI NA DRŽAVNEM TEKMOVANJU V tem šolskem letu so učenci GŠ Nazarje uspešno nastopili tudi na 51. državnem tekmovanju mladih glasbenikov Temsig 2022, o čemer smo v Savinjskih novicah že poročali. Tibor Cemič Krefl in Jaka Kranjc sta na tem tekmovanju v kategoriji komornih skupin s trobili pod mentorstvom Kristjana Zupana osvojila srebrno plaketo. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik Šolstvo GLASBENA ŠOLA NAZARJE Podelili spričevala in priznanja, Lara Slapnik učenka leta V Glasbeni šoli Nazarje so zadnji šolski dan pripravili prireditev s podelitvijo spričeval in priznanj za posebne dosežke učencem, ki so se v tem letu udeležili tekmovanj, novost pa je prehodni pokal, ki bo vsako šolsko leto romal v roke najbolj prizadevnega učenca oziroma učenke. Ponosna prejemnica naziva učenka leta in prva dobitnica pokala za šolsko leto 2021/2022 je flavtistka Lara Slapnik. BOGATA BERA DOSEŽKOV NA TEKMOVANJIH V atriju šolske stavbe so se učitelji, učenci in starši spomnili dogodkov, ki so se zvrstili v minulem šolskem letu, odmevnih koncertov, dobro obiskanih Prehodni pokal bo vsako šolsko leto romal v roke najbolj prizadevnega učenca oziroma učenke. Na pokal bodo sproti gravirali imena nagrajencev. prireditev, gostovanj priznanih glasbenikov, delavnic in še kaj bi se našlo. Ravnatelj Glasbene šole Nazarje Jernej Marinšek je podelil priznanja za posebne dosežke učencem, ki so se ude- Kotnik, Sara Časl, Ema Purnat, Sara Jamnikar, Ajda Julija Ozimic, Jaka Kranjc, Tibor Cemič, Jaka Slapnik, Lara Slapnik in Amadej Kolenc. PRIHODNJE LETO OKROGLA OBLETNICA Prihodnje leto bo za Glasbeno šolo Nazarje jubilejno, saj bodo praznovali 30 let delovanja. Tekom leta načrtujejo niz dogodkov, posvečenih obletnici, vrhunec pa bo, kot je napovedal ravnatelj, slavnostni koncert, ki se bo zgodil 24. junija 2023. Praznovanje obletnice bo odvisno tudi od tega, kakšne bodo epidemične razmere in v kolikšni meri bodo za finančna sredstva uslišani s strani občin ter donatorjev in sponzorjev, brez katerih marsikatere aktivnosti ne bi mogli izvesti. SPODBUDA NAJBOLJ PRIZADEVNIM UČENCEM Kot omenjeno na začetku, so letos prvič podelili prehodni pokal. Po besedah Jerneja Marinška, ki je idejni vodja projekta, so v začetku šolskega leta za spodbudo in motivacijo nadpovprečno uspešnih ter angažiranih učencev pripravili kriterije za izbor. Ker je pokal prehodne narave, bo manjša replika po- Program prireditve so obogatile glasbene točke učencev, ki so se v tem šolskem letu udeležili tekmovanj. ležili tekmovanj. Letos je bila udeležba na državnem tekmovanju Temsig in mednarodnih tekmovanjih še posebej številčna, priznanja pa so prejeli: Eva Venek, Alenka Repše, Edo Firm, Neža Dobrovc, Zala Žibret, Manja Vačovnik, Gašper Lomšek, Svit Hren, Julija kala z vsakim šolskim letom postala last drugega učenca, pokal v originalni izvedbi pa bo krasil hodnik glasbene šole. Na pokal bodo sproti gravirali imena nagrajencev, Marinšek pa si želi, da bi pokal potoval od učenca do učenca vsaj še 30 let. Prva dobitnica prehodnega pokala Lara Slapnik z ravnateljem Jernejem Marinškom LARA SLAPNIK VEČINO PROSTEGA ČASA NAMENI GLASBI Lara Slapnik je zaključila 6. razred flavte pri mentorici Karin Garb. Kot vsa leta do sedaj je s svojo pridnostjo, prizadevnostjo in močno voljo obogatila marsikateri dogodek na glasbeni šoli in izven. Nastopala je na prireditvah, popestrila različne proslave in slavnostne seje, poleg tega je članica mladinskega pihalnega orkestra glasbene šole, orkestra flavt in ostalih priložnostnih komornih zasedb. Na koncertih smo jo slišali igrati flavto ali peti. Vedno je pripravljena sodelovati in se lotiti novih nalog, zato večino prostega časa nameni glasbi. PRIDNA, PRIZADEVNA IN Z MOČNO VOLJO Poleg vsega naštetega je Lara Slapnik našla motivacijo za dodatna izobraževanja, udeležila se je mojstrskega natečaja za flavto in celoletnega glasbenega izobraževanja Emars, ki ga je zaključila s solistično točko na zaključnem koncertu. Svoje zanje je potrjevala na tekmovanjih, kjer je dosegala izjemne rezultate. »Skozi celotno šolsko leto je Lara dokazovala, da se s pridnostjo, prizadevnostjo in močno voljo da premikati meje, njen glasbeni doprinos pa je potrebno nadgraditi in negovati,« je slovesno podelitev zaključil ravnatelj Jernej Marinšek. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 27, 8. julij 2022 11 Organizacije DRUŠTVO UPOKOJENCEV NAZARJE Zmaga v balinanju pripadla gostiteljem V sklopu praznovanja praznika Krajevne skupnosti Nazarje je tudi društvo upokojencev prispevalo k pestremu dogajanju. Nazarski upokojenci, ki se združujejo v balinarski sekciji, so v svojo družbo povabili balinarske ekipe iz drugih zgornjesavinjskih upokojenskih društev, in skupaj so si naredili sproščeno sobotno dopoldne. K izvedbi je pripomogla tudi krajevna skupnost. Balinarji so se zbrali na Lazah, kjer je v sklopu športno-rekreacijskega centra tudi balinarska steza. Med sabo so se pomerile ženske in moške ekipe iz društev upokojencev Šmartno ob Dreti, Gornji Grad in Nazarje. Zmagala je ekipa gostiteljev, zato je prehodni pokal še naprej ostal v njihovi hrambi. Drugo mesto so zasedli Gornjegrajčani, tretje pa Šmarčani. Rezultati sicer niso bili Prehodni pokal je ostal v hrambi balinarjev Društva upokojencev Nazarje. na prvem mestu, predvsem je bilo važno prijateljsko druženje. Balinarji so se dogovorili, da se kmalu spet dobijo, in sicer v Gornjem Gradu. Tekst in foto: Tatiana Angioi DRUŠTVO UPOKOJENCEV LUČE Gibalno aktivni Člani Društva upokojencev Luče poleg ostalih dejavnosti skrbijo tudi za različne oblike rekreacije. Letos so opravili že dva pohoda, na Seliško planino in po zaselku Krnica, prisluhnili so predavanju o zdravem načinu življenja in o pomenu hoje za starejše, nedavno pa so zaključili s tedenskimi vadbami v zunanjem vadbenem parku na obrežju Savinje. Jeseni bodo člane ponovno povabili k športnemu udejstvovanju. S tem želijo prispevati k zavedanju starejših, da sta gibanje in rekreacija bistvenega pomena za zdrav življenjski slog tudi v tretjem življenjskem obdobju. Barbara Rozoničnik ZAVOD STANISLAVA, SEKCIJA DETELJICA Ohranjajo neprecenljive spomine na kraj, ljudi in dogodke Starejši občani Gornjega Grada nosijo v sebi neprecenljive spomine na kraj, ljudi in dogodke. Da ne bi šlo vse to v pozabo, so se v Deteljici, sekciji Zavoda Stanislava, odločili, da nekaj teh spominov zapišejo in jih kasneje izdajo v publikaciji. Pred tem so že popisali obrtnike v Bočni v preteklosti. SPOMINI NA KRAJ, DOGODKE IN LJUDI Kar nekaj starejših občanov Gornjega Grada si je že vzelo čas in posedelo s člani Deteljice ter obujalo spomine na kraj v preteklosti. Lilijana Bele si spomine zvesto beleži, pri delu pa sodelujejo tudi drugi člani in članice zavoda, ki Lilijana Bele (druga z leve) vestno beleži spomine starejših občanov in občank Gornjega Grada. (Foto: Štefka Sem) 12 Savinjske novice št. 27, 8. julij 2022 zbirajo podatke o hišnih imenih, pa tudi o raznih drugih temah. Gornji Grad je bil pred drugo svetovno vojno mesto, in kot se za mesto spodobi, so imeli sodišče, zapor, številne gostilne in pomembne ljudi. Med slednjimi so bili ljudje različnih poklicev, nekateri so ostali v spominu bolj, drugi manj. Med spomini ne manjka anekdot, šaljivih prigod in tudi žalostnih zgodb. ZGODBE IZ DOMAČE GOSTILNE Na enem od srečanj je spomine na svojo mladost delila Milena Zidarn iz Spodnjega trga. Pri njih so včasih imeli gostilno in v njej je že kot otrok srečevala razne ljudi. V zgodbah iz otroštva je opisala, kaj so kuhali, še vedno ima jedilnik in kuharske knjige iz tistega časa. V gostilnah se je takrat veliko kartalo. Predvojni spomini so seveda lepši kot tisti iz časa vojne. Spominja se marsikoga, ki se s fronte ali izgnanstva ni nikoli vrnil. Po vojni je prišel čas obnove, ki pa ni bila le gradbena oziroma infrastrukturna, ampak na vseh področjih življenja. Štefka Sem Zgodovina in narodopisje Pastirstvo na radegundski planini pred prvo svetovno vojno (4) PETER WEISS Tu je ponatisnjena razprava, ki sta jo leta 1954 Anton Hudej in Franc Hribernik objavila v reviji Slovenski etnograf. Zapisala in ohranila sta mnoge doživete in preverjene podrobnosti o življenju in opravilih pastirjev na radegundski planini na Golteh pred zdaj že kakimi 110 leti. Proti mraku pridejo tudi ovčje črede. Včasih se katera prikrade na morávo, česar pa volar ne trpi. Če vreme ni ugodno, se »užene« v hlev vsa goveja živina, pri lepem ostanejo starejša goveda zunaj. Kadar pa je izredno topla noč, prenočijo vsa goveda pod milim nebom, vendar ostane hlev odprt, da lahko tudi v njem ležijo. Ovce so v toplih nočeh v ograji pred hlevom, ki ostane odprt. Sledi kuhanje večerje. Ob sobotah zjutraj ima volar opravek več: živini mora dati sol. V ta namen je poleg vsakega hleva 6 do 7 metrov dolgo korito, ki mu pravijo žleb. Vanj natrosi soli. Ko se živina spusti k žlebu, skrbi volar, da ližejo voli na debelejšem koncu, junci na tanjšem. Tako pride vsako govedo brez boja do soli. Pastir seveda pri tem volarjevem poslu pomaga. Zgodi se, da zboli ovca ali kako goveje živinče. Zato ima vsak pastir v stanu majhno lekarno s kakimi 15 stekleničicami, v katerih so zdravila. Starejši pastir ima toliko živinozdravniške prakse, da za ovce ne išče tuje pomoči. Drugače je pri volarju. Če je obolelost resnejša, odhiti naglo domov, da domači ukrenejo potrebno. Kljub vsem naporom se vendar tudi zgodi, da kaka žival pogine. Pastirjeve jedi. Star pastir ne zapusti planine več kot enkrat, kvečjemu dvakrat v eni pašni dobi. Hrano, ki jo imenujejo »prefant« (iz besede proviant), mu prinašajo domači tedensko. Jedilni list: zjutraj mleko, včasih prežgana juha; opoldne (razni) žganci in mleko; zvečer mleko ali krompirjeva ali prežgana juha. Med »prefantom« je vsak teden kos svinjine in neredko kako jajce, ki ga uporabi pastir najrajši za »šmoren« (pečenjak). Da si lahko privošči pastir kak priboljšek, ima v omari poleg nekaj funtov tobaka steklenico ruma, steklenico domačega žganja (tropinovca), sladkor in čaj. Kadar je pri njem sobotni sestanek, postreže po možnosti tudi tovarišem. V juniju in začetku julija, ko imajo koze dovolj mleka in ovce še molzejo, ima pastir tudi kislo mleko. Kolikor ga ne porabi, izdela iz njega sir in mohovt. Ko skuha južino, zakoplje v preostalo žerjavico velik glinast lonec, napolnjen s posnetim kislim mlekom. Do večera se to že spremeni v sir. Sirotko odcedi v korito pred stanom, da jo na to navajeni junček popije, sir pa strese iz lonca na laneno cunjo, pogrnjeno čez skledo. Nato zgrne cunjo in dá kepo v lesen, gosto navrtan model, položi nanj kladico, na vrh te pa težko kamnito ploščo. Oprešan hleb sira je dokaj okusen, vendar mu ga še ostane. Tega dá pastir na suh prostor pod streho, da bi videl, ali je že dovolj rumena. Če ni, nakoplje še več žerjavice, sicer pa zvrne zmes v skledo in potolče z žlico od vseh strani, da dobi obliko poloble in na vrhu križ. To je »másovnik«, tečna jed, tudi za goste. Avgust. Domači pridejo s kosami, kladivom in babico brez klepov, da pokosijo loko. H košnji povabijo tudi pastirje, ker je več kos. Da lahko klepljejo, zabijejo babico v smrekov štor. Ko je seno pokošeno, posušeno in naloženo na gare, prižene volar kmalu popoldne svojo čredo v loko. Za vožnjo sena domov določene vole vprežejo v gare in odpeljejo. Ostala goveda prenočijo v loki. Tudi pastirji pred časom uredijo črede, potem pa gredo »gare držat«. Ko pripeljejo domov, sledi slavnostna večerja in Šmihel in Radegunda: območje severno od Ljubnega, Rečice in Mozirja na zemljevidu celjskega okrožja iz leta 1832 da se posuši kakor kamen. Potem stolče hlebe s sekiro v zrna koruzne velikosti, sesuje drob v velik lonec in nalije nanj surovega mleka. Po pogostem mešanju nastane tečna jed »mohovt«, s katerim pastir rad postreže. Kdaj pa kdaj pristavi pastir velik lonec mleka. Nato vzame kotlič in nadeva vanj masla, podenj pa nakoplje žerjavico. Maslo se raztopi. V raztopino nasuje bele moke in neutrudno meša, dokler zmes ni godna. Prilije ji mleka, ki je že zdavnaj zavrelo, in spet meša, kajti kotlič je do vrha napolnjen. Še se delajo burki na površju, ko začne vsebina padati in se strjevati. Naposled sama od sebe odstopa od kotliča. Pastir pogleda, nato veselica do ranega jutra. Nekaj dni pred malo gospodnico [= 8. septembra] spet pridejo domači, da zvozijo gnoj iz hlevov. Z njim temeljito počrnijo moravo, da bo prihodnje leto izdatnejša. Pognojijo tudi loko. Druga sobota po mali gospodnici. Na kmetijah okoli štirih popoldne pričakujejo volarja s čredo. Ko slišijo pištolo ali lažji možnar v znamenje, da ne manjka nobena žival, in se že oglaša zvonec, hitijo domači k ograji, da vidijo došlo živino. Kdor ni bil med poletjem na planini, marsikaterega repa ne pozna več. Po prihodu mora živina za teden dni še v gozd na pašo, ker so po njivah tu pa tam še kope jarega žita. Savinjske novice št. 27, 8. julij 2022 13 Kultura KONCERT OKTETA ŽETEV Z JANOM PLESTENJAKOM Tokratna Kresna noč presežek v vseh pogledih Člani Okteta Žetev so v atriju osnovne šole v Lučah pripravili šesto izvedbo Kresne noči in v goste povabili enega najvidnejših predstavnikov slovenske glasbene scene Jana Plestenjaka. Slednji nad ambientom in organizacijo dogodka ni skrival navdušenja, zanimanje za ta glasbeni dogodek pa je bilo tolikšno, so vstopnice pošle v rekordno kratkem času. Skoraj dve uri trajajoč koncert je v sklepnem delu prekinil dež, nad programom in izvajalci navdušeni obiskovalci pa se niso razbežali, ampak so priskočili na pomoč pri reševanju opreme ter pospravljanju stolov. PREMIERNA IZVEDBA PRIREDBE SLOVENSKE USPEŠNICE Koncert je bil zasnovan v treh delih. Čeprav se je koncert z gostom Janom Plestenjakom zaradi vremena nekoliko prej končal, so ga obiskovalci ocenili s samimi presežki. Najprej je nastopil Oktet Žetev, nato Jan Plestenjak, v tretjem delu pa so moči združili vsi nastopajoči. Med posameznimi točkami koncerta je obiskovalce spretno vodil Nejc Slapnik in vpletel premierno izvedbo priredbe Moje Atrij osnovne šole je nudil čudovit ambient šesti Kresni noči Okteta Žetev. KULTURNO DRUŠTVO GORNJI GRAD Literarni večer posvečen ženski Člani Kulturnega društva Gornji Grad so pripravili literarni večer, poimenovan Ženska v meni. Petra Strmšek, Tatjana Bezovšek, Romana Tesovnik in Tomaž Čretnik so ob polni luni in zvokih indijanskih bobnov prebirali poezijo Romane Ercegović. Pesmim o globinah ženske duše, materi Zemlji in še čem so bralke dodale različne zvočne efekte. Oder, osvetljen le s svečkami, je poslušalcem odvrnil misli od vsega drugega razen globokih vsebin besedil. Štefka Sem Akterji literarnega večera so pričarali posebno, umirjeno vzdušje. (Foto: Štefka Sem) 14 Savinjske novice št. 27, 8. julij 2022 orglice Janka Ropreta v priredbi Nataše Kocjančič, ki je bila napisana posebej za to priložnost. BOG ŽIVI VAS, SLOVENKE ... Program so sestavljale pesmi, ki opevajo slovenske žene in dekleta. Vrhunskemu programu, v katerem je lahko vsakdo našel nekaj zase, je dodaten čar dalo poletno nebo in v različnih barvah osvetljena pročelja stavb v neposredni bližini. Posebna zahvala za izjemno glasbeno doživetje je bila namenjena umetniški vodji okteta, priznani zborovodkinji Katji Gruber, ki je pevce tudi tokrat več kot odlično pripravila. Ob poplesavanju dežnih kapelj so člani Okteta Žetev skupaj z Janom Plestenjakom kot zadnjo zapeli Sam en poljub mi dej v slovo, ki je imela simboličen pomen in prav poseben čar, tako za tiste na odru kot tiste pod njim. Barbara Rozoničnik, foto: Janez Kotar Ljudje in dogodki MUZEJSKI VEČER BILO JE V NAZARJAH Marijan Dobrovc z obiskovalci delil zanimive in že malce pozabljene zgodbe Muzej Vrbovec si prizadeva Zgornjesavinjčanom in turistom ponujati privlačne vsebine, pri tem pa veliko pozornosti namenja domoznanski tematiki naše doline. Ob nazarskem krajevnem prazniku so pripravili pogovor z Marijanom Dobrovcem, dolgoletnim gospodarstvenikom in kulturnim delavcem, ki je s svojim delovanjem veliko pripomogel k razvoju kraja. S sokrajanom se je pogovarjala Vladka Planovšek. GOSPODARSTVENIK IN INOVATOR Skozi odgovora na vprašanja, ki jih je moderatorka nizala v sproščenem pogovoru, so obiskovalci izvedeli veliko zanimivega iz časa, ko je Marijan Dobrovc šele odraščal, pa tudi iz obdobja, ko si je v Nazarjah ustvaril svojo kariero. Kot eden od vodstvenih kadrov v takratnem podjetju Glin je bil vpet tako v razvoj gospodarstva kot spremljevalnih dejavnosti takratne nazarske družbe. Pri svojem delovanju v podjetju se je izkazoval z inovativnostjo in bil zanjo tudi nagrajen s takratnim državnim priznanjem SFRJ »redom dela s srebrnim vencem« in priznanjem inovator leta 1984. ŠE DANES AKTIVEN KULTURNIK Sodeloval je pri zasnovi sedanjega kulturnega doma v Nazarjah in bil aktiven v kulturi, za kar je prav tako prejel več uglednih priznanj. Vedno je bil aktiven član krajevne skupnosti, še danes je predsednik sveta zavoda Muzeja Vrbovec. Dobrovc goji tudi veliko zanimanje za zgodovino svojega kraja in doline. Zbranim na dogodku je povedal kar nekaj zanimivih in že malce pozabljenih zgodb iz polpreteklih časov. DEL POLETNE MUZEJSKE NOČI Pogovorni večer je zaradi številčnega občinstva potekal v dvorani Doma kulture Nazarje, z dogodkom pa se je Muzej Vrbovec, muzej gozdarstva in lesarstva Nazarje, priključil Poletni muzejski noči, promocijski akciji slovenskih muzejev, galerij in drugih kulturnih institucij, ki je letos potekala že 20. leto zapored. Tatiana Angioi Marijan Dobrovc je v pogovoru z Vladko Planovšek povedal veliko o polpretekli zgodovini svojega kraja. (Foto: arhiv Muzeja Vrbovec) REGIJSKO SREČANJE HARMONIKARSKIH SKUPIN IN ORKESTROV V NAZARJAH Harmonika postaja vse bolj moderen instrument S skale gradu Vrbovec v Nazarjah so odmevali zvoki harmonike. Mozirska izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Turistično društvo Nazarje sta organizirala regijsko srečanje harmonikarskih skupin in orkestrov. Vabilu so se odzvale štiri zasedbe. ŠTIRIDESET HARMONIKARJEV NA SKALI V Nazarjah so v preteklosti 32 let organizirali regijsko srečanje harmonikarjev Iz roda v rod, ki je bilo predtekmovanje za Zlato harmoniko v Ljubečni. Zadnji dve leti te prireditve ni bilo, letos pa se je odru na prostem zbralo skoraj štirideset harmonikarjev. Predsednica Turističnega društva Nazarje Vanja Hofbauer je ob tej priložnosti dejala, da postaja harmonika vse bolj moderen instrument in da jo veseli, da se zanj odloča vse več mladih, kajti to za sabo običajno potegne boljše poznavanje slovenskih pesmi. Nastopili so Harmonikarski orkester Andreja Raka (Andrej Rak je sicer Na koncu so vse harmonikarske skupine zaigrale skupaj. član ansambla Golte in prihaja iz Šmiromantičnem ambientu na nazarskem hela nad Mozirjem), Sverjanski gadi iz gradu zaploskalo mladim in malo manj Radmirja, Harmonikarski orkester Primladim glasbenikom, ki so z dušo in moža Zvira z Rečice ob Savinji, iz Velesrcem zaigrali na priljubljen instrument. nja pa so prišli Konovski harmonikarji. Večer je povezoval Dejan Ikovic. Občinstvo je na prijeten poletni večer v Tekst in foto: Vesna Petkovšek Savinjske novice št. 27, 8. julij 2022 15 Ljudje in dogodki ZELIŠČNI FESTIVAL V GORNJEM GRADU Dan, ko se je vse vrtelo okrog zelišč Amanda Kladnik in Maja Žerovnik, lastnici gornjegrajske Zeliščarne in podjetja Babave, sta tudi letos v Gornjem Gradu organizirali Zeliščni festival. Zanimiv celodnevni program je privabil veliko število obiskovalcev, ki so si lahko ogledali zeliščni vrt ob katedrali in ponudbo na stojnicah, poleg tega pa so se lahko udeležili več predavanj. Otroci so uživali v poslikavi obraza in kreativnem ustvarjanju. ZANIMIVOSTI O ZELIŠČIH NA VRTU Obiskovalci, ki so si vzeli čas za ogled zeliščnega vrta ob katedrali, so s strani Amande Kladnik izvedeli veliko zanimivega o zeliščih na vrtu pa tudi razne anekdote. V Šteklu sta potekali dve predavanji. Prvega o uporabi zelišč na vrtu je pripravila Vesna Forštnerič Lesjak, na drugem predavanju je Jerneja Jošar spregovorila o ekološkem vrtu brez prekopavanja. Obiskovalci so se lahko ustavili tudi v Zeliščarni, kjer so pripravili degustacije in bogato izbiro sadik ter zeliščnih čajev. ZA VSAKOGAR NEKAJ V parku pred katedralo je bila na stojnicah bogata in raznolika ponudba domačih izdelkov. Čajne mešanice, dišave iz zelišč, med, razne sadike, izdelki iz gline, filcani izdelki, nakit in domače dobrote lokalnih ponudnikov so vabile k nakupu ali zgolj pokušini. V času festivala je potekala tudi poslikava obraza za otroke, na delavnicah pa so si otroci lahko zmešali svojo čajno mešanico iz zelišč ali izdelali sivkino blazinico. V ponudbo se je z domačimi žlinkrofi vključila tudi Žlinkrofarna Vrtar ter še nekateri drugi ponudniki domačih dobrot. Štefka Sem Amanda Kladnik je obiskovalcem povedala veliko zanimivega o zeliščih na vrtu in tudi razne anekdote. (Foto: Štefka Sem) GORNJI GRAD Trio Vivere v različnih zvrsteh, jezikih in taktih Predzadnja junijska sobota je bila v Gornjem Gradu bogata z dogodki. Program prireditev so zaključili člani Tria Vivere, ki so pod oboki katedrale sv. Mohorja in Fortunata navdušili poslušalce. Slednji so uživali v pesmih slovenskih avtorjev pa tudi v svetovno znanih arijah ter ob koncu koncerta še v pogledu na zvezdno nebo. Koncert je omogočila Občina Gornji Grad. Trio Vivere sestavljata dva nekdanja člana zasedbe Eroika Matjaž Robavs in Aljaž Farasin, katerima se je v novi zasedbi pridružil Gregor Ravnik. Trije šolani glasovi, dva tenorista in baritonist, so že na začetku osvojili publiko, navdušenje pa ni ponehalo vse do konca nastopa. Poleg tega, da so odpeli nekaj vsem znanih skladb, pri katerih jim je pomagala tudi publika, so zapeli vsak zase svojo najljubšo skladbo. Glasovi pevcev na odru so vse do teme odzvanjali v različnih zvrsteh, jezikih in taktih glasbe. Za vsakogar nekaj. Štefka Sem EPIDEMIJA COVIDA-19 Število okužb se povečuje Člani Tria Vivere so že na začetku koncerta osvojili publiko. (Foto: Štefka Sem) 16 Savinjske novice št. 27, 8. julij 2022 V četrtek, 30. junija, je bilo število okužb v Zgornji Savinjski dolini precej večje kot pred tednom dni. V občini Mozirje je bilo 16 potrjenih okužb, v Gornjem Gradu 6, na Rečici ob Savinji 4, v Nazarjah in Lučah po 3, na Ljubnem ob Savinji 2 in v Solčava 1. Prejšnji četrtek je bilo okužb le 14. ŠS Organizacije KINOLOŠKO DRUŠTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Reševalni pari največkrat iščejo otroke in starostnike Kinološko društvo Zgornje Savinjske doline je zadnjo junijsko soboto na poligonu v Varpoljah pripravilo dan odprtih vrat s prikazom veščin reševalnih psov. Vodniki so odgovarjali na vprašanja obiskovalcev in tudi v praksi pokazali, kakšno je delo vodnika in s kakšnimi izzivi se soočajo na reševalnih akcijah. OD HOBIJA DO NAČINA ŽIVLJENJA Znano je, da je zgornjesavinjsko kinološko društvo specializirano za šolanje reševalnih psov. Imajo enajst reševalnih parov, torej vodnikov s psi, ki so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč. Vodja enote reševalnih psov pri kinološkem društvu Zoran Janžovnik je pove- REŠEVALNI PES MORA IMETI NAGON PO ISKANJU »V naši ekipi so različne pasme psov in tudi mešanci. Pomembno je, da ima pes močneje izražen lovski nagon oziroma nagon po iskanju. Na začetku vsakega psa testiramo in preverimo, kaj ga motivira. Je to hrana ali igrača. Pomembno je, da pes ni premajhen, da ne pade med iskanjem v kakšno luknjo, pa tudi ne prevelik in težak, saj mora biti pri delu, kot je večurno iskanje na terenu, agilen,« je še pojasnil Janžovnik in dodal, da imajo psi zelo veliko receptorjev za vonj in da velik del možganov uporabljajo ravno za ta čut. Zgornjesavinjska reševalna enota je med 29. junijem in 3. julijem v Varpoljah gostila meddruštveno srečanje, na katerem je 25 reševalnih parov iz vse Slovenije po bližnjih gozdovih izvajalo skupni trening. Vesna Petkovšek, foto: arhiv društva Uporabo reševalne opreme so lahko preizkusili tudi obiskovalci. ŠMARTNO OB DRETI V Račneku 60 starodobnikov znamke Citroën Vodniki so prikazali nekaj veščin pri akcijah iskanja pogrešanih. dal, da pri nas na srečo ni rušilnih potresov, ki bi povzročili katastrofalne posledice, jih pa večkrat pokličejo na pomoč, kadar se kdo izgubi: »Največkrat gre za pogrešane otroke ali starostnike, ki tavajo po gozdu. Več je tudi primerov, ko se izgubijo gobarji, na žalost pa je precejšen tudi delež samomorov.« Reševanje pogrešanih je tako za večino vodnikov iz hobija preraslo v način življenja. NI TOLIKO POMEMBNA PASMA KOT PRISTOP Reševalni pari, torej vodniki s psi, se dobivajo dvakrat tedensko na treningih, poleg tega pa obiskujejo srečanja reševalnih ekip izven doline. Poleg običajnega šolanja za poslušnost in premagovanje ovir se morajo reševalni psi naučiti tudi veščin iskanja pogrešanih v naravi. Vsi psi niso enako primerni za te naloge, vendar ni pasma tista, ki odloča o primernosti, pač pa veselje do dela, prijaznost do ljudi … Športno rekreacijski center Račnek v Šmartnem bo Dreti je zadnji konec tedna v juniju nudil prostor za spomladansko srečanje celjske sekcije starodobnikov Citroën kluba Slovenije. Dogodka so se udeležili ljubitelji omenjene francoske avtomobilske znamke iz vse Slovenije in se v Račnek pripeljali s spački, dianami, žabami, kombiji, imenovanimi pujs, in drugimi modeli. Druženje lastnikov starodobnikov je potekalo od petka do nedelje, predsednik sekcije Gorazd Urh pa je ob zaključku povedal, da so ga popestrili s pohodom na Lipo, družabnimi igrami in nastopom rock skupine. Ko so udeleženci v nedeljo v koloni odpeljali iz Račneka, so bili prava paša za oči. Barbara Rozoničnik V Račneku so bili na ogled spački, diane, žabe, pujsi … (Foto: Barbara Rozoničnik) Savinjske novice št. 27, 8. julij 2022 17 Oglasi 18 Savinjske novice št. 27, 8. julij 2022 Ljudje in dogodki 15. SREČANJE KLOBUKARJEV NA VELIKI PLANINI Klobuki Franja Marovta postali več kot le ikona pastirstva Na Veliki planini so se v neformalni obliki petnajstič zbrali ljubitelji pastirskih klobukov iz Štajerske, Koroške in Gorenjske. Srečanja se udeležujejo imetniki tako imenovanih Franjotovih klobukov, ki jim je ne glede na spol – moški ali ženski skupno posedovanje pokrivala v stilu pastirjev s Travnika v občini Ljubno. PRVI KLOBUK IZ OSTANKA USNJA ZA KAVČ Klobuke že dvajset let izdeluje Franjo Marovt z Ljubnega ob Savinji. Nekdanji poklicni voznik avtobusa pri celjskem Izletniku si je kmalu po upokojitvi našel zanimiv hobi. Ko mu je obrtnik Milan »prevandral« vse poti od Travnika do Velike Planine in od Komna do Golt, kjer je iskal in našel svoj mir. Velikokrat se je odpravil na pot v popolni pastirski opravi, še posebej na organizirane prireditve v planinskem svetu. Tako je postal prava legenda - šofer s klobukom brez volana. PRESENEČENJE PRIJATELJEV KLOBUKARJEV Nadaljeval je z izdelavo pastirskih pokrival in pri tem uporabljal predvsem nekurantne kose živalskih kož. Izdelal je tudi več pastirskih kompletov: poleg obveznega klobuka še telovnik ali po- Na Veliko planino so prišli tudi klobukarji iz Zadrečke doline Šimenc obnovil rabljen kavč, daljšano ogrinjalo ter pastirje ostalo nekaj usnja, ki ga je sko torbo. Ko je izdelal in pouporabil za izdelavo prvega daril že več kot 300 klobukov, klobuka. so ga presenetili prav imetniFRANJOTOV KLOBUK VSE ki le-teh. BOLJ ZNAN PRVO SREČANJE NA Kasneje si je skrojil in sešil SMREKOVCU še »pastirsko torbo« in »lajPrvo, na skrivaj načrtovabič« za sprehode na planino. no srečanje Franjotovih kloVolan je zamenjal za močan bukarjev je organiziral Korošivalni stroj, saj so se kmalu šec Mirko Lečnik s Prevalj. našli prijatelji in pastirji, ki so Ob podpori citrarke Cite Gaželeli imeti podobno pokrilič in njenega soproga Joževalo. Tako se je z leti nabralo ta ter prijateljev so leta 2008 veliko naročil, Franjo pa jih Marovtu pripravili nepozaje izdelal in podaril (nikakor ben dogodek pri planinskem prodal) novim lastnikom po domu na Smrekovcu. Slediplaninah in dolinah. Ob srele so ponovitve pri različnih čanjih na planinskih pašniplaninskih postojankah, tokkih Zgornje Savinjske in Zaratni shod na Veliki planini je drečke doline je tako posbil že 15. po vrsti z imenitno tal Franjotov klobuk vse bolj udeležbo Kranjcev in Štajerznan in priljubljen. cev. Največ je bilo klobučnih Franjo je v časih, ko so prijateljev iz Zgornje Savinjga še dobro nesle noge, ske doline. V minulih 20 letih je Franjo Marovt izdelal že okrog tisoč klobukov. MED IMETNIKI LJUDJE bili deležni privilegija, da so RAZLIČNIH POKLICEV, se klobukarji ustavili pri nas, STAROSTI IN NAVDIHOV kjer se tako z lepim, družabMed imetniki nenavanim dogodkom začenja pašdnih a zelo prikupnih pokrina sezona in postopoma vse val znamke Travnik so ljudje bolj množičen obisk naše različnih poklicev, starosti in skupne planine.« navdihov. Med njimi številNIKOLI SI NI MISLIL, DA BO ni pastirji pašnih skupnosti, POVEZAL TOLIKO LJUDI tudi podjetniki in kulturniki. Dogodka, ki so ga finanKlobuke imajo številni znacirali udeleženci sami, se je ni planinci, med njimi tudi udeležilo okrog 70 klobukaržupan Občine Ljubno Franjo jev, številni z družinskimi člaNaraločnik. ni. Franjo Naraločnik je aniKamniški župan Matej Slamiral obiskovalce s kitaro, par je ob tej priložnosti dedel zabavnega programa je jal: »Rad bi izrazil hvaleprispevala skupina Sverjanžnost vsem predhodnikom, ski gadi, okrepljena z znaniki so ustvarjali to idilično pomi kranjskimi harmonikarji. dobo Velike planine s planNajbolj »klobučni« Franjo je, šarsko zgodovino in s svojim več kot srečen od prijateljskedelom ter pašno dejavnostjo ga druženja povedal, da si ni preživljali družine v dolinah. nikoli predstavljal, da bo njeZelo sem hvaležen tudi Fragova zamisel povezala toliko nju Marovtu, ki je z ustvarprijetnih ljudi, ki imajo odgojanjem klobukov, primernih voren odnos do planinskega za pastirski poklic, opozoril sveta in še danes pomembne na tradicijo in pristnost nekpastirske dejavnosti. danjega poklica. Letos smo Tekst in foto: Jože Miklavc Franjo Naraločnik je s kitaro skrbel za razposajeno razpoloženje udeležencev. Savinjske novice št. 27, 8. julij 2022 19 Ljudje in dogodki SKOKI S PADALOM V TANDEMU NA POBREŽJAH Nepozabno doživetje prostega pada z 200 kilometri na uro Na Pobrežjah so se zbrali ljubitelji letenja, prostega pada in jadranja s padalom, kar nekaj pa je bilo takih, ki so želeli premagati lastni strah in z višine 4.000 metrov skočiti proti Zemlji. Med slednjimi je bilo čutiti veliko adrenalina in nestrpnega pričakovanja trenutka, ko so se bodo s tal dvignili v nebo in pogledali na domačo grudo iz ptičje perspektive. Zagotovo je med njimi marsikdo za trenutek pomislil: »Le kaj mi je tega treba …?«, a so bili vsi po vrsti po skoku in varnem pristanku vzhičeni nad izkušnjo. Z USTREZNO OPREMO IN NAPOTKI V NEBO Izkušnjo skoka s padalom v tandemu je udeležencem drugo leto zapored, na povabilo Društva letalcev Zgornje Savinjske doline, omogočilo Pred poletom pripravljeni v letalu (foto: Vesna Petkovšek) Neža Šverc: »Moja dvanajstletna hčerka si je zaželela skoka s padalom in sem ji obljubila, da bova to storili. Moram priznati, da je bil doslej zame prosti pad, padanje v nič, največji življenjski strah, ki sem ga imela. Vsi, ki me poznajo, so mi govorili, da tega gotovo ne bom storila. Ampak sem se soočila sama s sabo, rekla sem si: »Nič več pomišljanja!« Odločila sem se, da premagam strah. In izkušnja je bila res neverjetna. Pozitivno sem presenečena nad doživetim in sama nad sabo. To je fantastičen pozitiven adrenalin. Pravzaprav sploh nisem imela občutka, da padam, pač pa sem občutila le veter in vse se zdi tako oddaljeno. Hiše spodaj so samo majhne škatlice.« Stanka Bastl: »Lani je s padalom skočil moj kolega in ko sem to gledala, me je navdušilo. Rekla sem si, tudi jaz bi rada to nekoč doživela. Pa se mi je že letos želja izpolnila. Pravzaprav se mi je izpolnila v obliki darila za šestdeseti rojstni dan in obenem štirideseto obletnico poroke. Bilo je enkratno. Z višine sem videla svojo domačijo nad Kropo, pa Menino, na katero se vsak teden povzpnem … Z inštruktorjem sva v prostem padu dosegla hitrost nekaj čez dvesto kilometrov na uro. Ko se je padalo odprlo, naju je malo zaustavilo. Inštruktor me je vprašal, če se želim malo bolj obračati v zraku in sem potrdila. Bil je zadovoljen, da sem tako drzna, jaz pa sem njemu in opremi povsem zaupala. Všeč so mi izzivi in adrenalin.« 20 Savinjske novice št. 27, 8. julij 2022 podjetje Aviofun, ki ima za te namene primerno letalo, pilote in inštruktorje. Udeležence so, preden so sedli v letalo, inštruktorji opremili z vso potrebno zaščitno opremo in jih podučili, kako ravnati med skokom in kasneje med jadranjem. Nato so se vkrcali v pilatus PC-6 porter in se dvignili nad dolino. Omenjeno letalo lahko naenkrat popelje deset padalcev, doseže maksimalno hitrost 232 km/h in največjo višino 7600 metrov. POGLED NA DOLINO S 4000 METROV Ko je letalo doseglo višino 4000 metrov, so se vrata odprla in padalce je pozdravil svež veter. Ni bilo veliko obiranja, v parih so eden za drugim skočili v praznino in se prepustili gravitaciji. Po približno minuti prostega pada je inštruktor odprl padalo, jadranje proti tlom je trajalo nadaljnjih pet do deset minut. Odvisno od poguma Jadranje proti tlom je po minuti prostega pada trajalo pet do deset minut. (Foto: Mojca Pustoslemšek) udeležencev so se padalski tandemi v zraku obračali in vrteli, da je bilo že opazovanje s tal dih jemajoče, lahko si le predstavljamo, kako so se počutili tisti, ki so na nas gledali z višine! Vesna Petkovšek Ana Nuša Rebernik: »Do mojega skoka je prišlo iz heca, recimo temu provokacije s strani krajanov Pobrežij. Tako da besede nisem mogla požreti. Že na tleh sem bila precej živčna. Ko so se na 4000 metrih odprla vrata letala, sem začutila pritisk in veter, skakati so začeli prvi padalci in zdelo se mi je grozljivo. Rekla sem si: »Ne, tega ne bom naredila …« Potem pa si na vrsti, hitro se usedeš na rob letala in takrat sploh nisem gledala, potem pa je bilo že mimo ... Sem presenečena, da sem to naredila, saj bi zase rekla, da ne bom nikoli skočila s padalom. Res pa je, da sem jeklena in klena, zato se ne pustim. Želela sem dokazati sebi in njim.« Ida Bitenc: »Občutki so nori. To mora resnično vsak poskusiti. Najprej že v letalu, predvsem pa sam skok. Ko se odprejo vrata, slišiš: »No, zdaj pa gremo!« Spustila sta se prva dva, takrat pomisliš: »A to je to?« Inštruktor mi je ob skoku dal navodila, da se naslonim nanj in noge dam tako, kot bi se hotela brcniti v »tazadno«. Potolkel me je po ramenih, da mi je dal signal, kako obračati roke. Občutek v zraku je res nor - kot bi bila ptica. Ko se je padalo odprlo, sem lahko poskusila voziti, seveda je inštruktor ob tem tudi sam nadziral padalo. Izkušnja padanja s hitrostjo dvesto kilometrov na uro je svetovna.« Šport, Za razvedrilo 15. KOLESARSKI MARATON ALPE SCOTT O zmagovalcu tokrat odločal ciljni sprint Prvo julijsko nedeljo se je nekaj manj kot 500 kolesarjev zbralo v Kamniku na startu maratona Alpe Scott, ki slovi po lepi, a s tremi vzponi tudi zahtevni trasi. 130 kilometrov dolga proga s tremi prelazi - Jezerskim vrhom, Pavličevim sedlom in Črnivcem - je med kolesarji zelo priljubljena zaradi čudovitih razgledov. Med zmagovalce tega maratona se je v preteklosti vpisal tudi Andrej Marovt Helešič z Ljubnega ob Savinji, za trening pa ga je večkrat prevozil tudi svetovni in evropski prvak v 12-urnem kolesarjenju Erik Rosenstein z Rečice ob Savinji. O zmagovalcu maratona Alpe Scott je tokrat odločal ciljni sprint. Lanski zmagovalec Tadej Sedar in Matic Grošelj sta si na spustu s Pavličevega sedla zagotovila prednost, ki jima je zadoščala vse do cilja. V zadnjih metrih je bil močnejši Grošelj, ki je s časom 3:29:44 postal zmagovalec 15. maratona Alpe Scott. V absolutni ženski kategoriji je prva ciljno črto prečkala Eva Zorman. Štefka Sem SREDOZEMSKE IGRE 2022 Tilen Finkšt četrti v cestnem kolesarstvu Na sredozemskih igrah v alžirskem Oranu je na cestno kolesarski dirki Tilen Finkšt le za las zgrešil bronasto kolajno in osvojil 4. mesto. Pogovor z odličnim kolesarjem iz Mozirja pripravljamo za eno od prihodnjih številk Savinjskih novic. KF Skupina tekmovalcev med vožnjo skozi Ljubno ob Savinji (foto: Štefka Sem) Savinjske novice št. 27, 8. julij 2022 21 Šport ODBOJKARICA MAJA MAROLT IZ MOZIRJA V paru z Živo Javornik deveta v Evropi v odbojki na mivki Slovenska reprezentanca do 22 let je nastopila na evropskem prvenstvu v odbojki na mivki na Nizozemskem. Maja Marolt iz Mozirja in Živa Javornik sta tekmovanje zaključili na 9. mestu. NAJVIŠJA UVRSTITEV V SLOVENSKI REPREZENTANCI V Vlissingenu in Bilthovnu se je najboljših 32 moških in ženskih dvojic iz vse Evrope borilo za naslov evropskih Maja Marolt je skupaj z Živo Javornik dosegla najvišjo slovensko uvrstitev na nedavnem evropskem prvenstvu do 22 let. (Foto: osebni arhiv) 4. KARLIJEV MEMORIAL V STRELJANJU Z LOKOM Udeleženci navdušeni nad vzdušjem in okoljem Na domačiji Gradišnik v Matkovem Kotu so pripravili 4. Karlijev memorial v 3D lokostrelstvu. Tekmo pripravljajo v spomin na lokostrelca in citrarja Karlija Gradišnika. Tokrat se je na Solčavskem zbralo skoraj štirideset lokostrelcev iz Slovenije, Avstrije in Srbije, ki so se pomerili v streljanju z lokom s kolesi in lokom brez koles ter samostrelom. prvakov in prvakinj do 22 let. Na Nizozemskem smo lahko spremljali tudi slovenske odbojkarje na mivki, najvišje pa se je uspelo uvrstiti ženski dvojici Maja Marolt in Živa Javornik. BOLJŠI OD HRVATIC, IZGUBILI PROTI NIZOZEMKAMA IN LATVIJKAMA Maroltova in Javornikova sta skupinski del tekmovanja začeli z zmago nad hrvaško navezo Terze-Rašić, od katere sta bili boljši z 21:13 in 21:12, nato pa sta morali priznati premoč Nizozemkama, ki sta slavili s 13:21 in 12:21. Za konec skupinskega dela tekmovanja sta Slovenki s 13:21 in 22:20 klonili še proti Latvijkama. Izkupiček je zadostoval, da sta se dekleti prebili v izločilne boje, med najboljših 24 ekip na prvenstvu. NASLEDNJI IZZIV: EVROPSKO PRVENSTVO DO 20 LET V TURČIJI Njuni prvi tekmici v drugem delu tekmovanja sta bili Belgijki. Ogorčen obračun sta v treh nizih (17:21, 21:19 in 16:14) dobili Maja in Živa in si tako zagotovili uvrstitev med najboljših 16 dvojic. V osmini finala sta se nato pomerili z ukrajinskim parom, ki je bil uspešnejši z 21:16 in 21:17. Maroltova in Javornikova sta tako evropsko prvenstvo zaključili na 9. mestu. V soboto sta zmagali na članskem turnirju v Mežici, naslednji teden pa odhajata na evropsko prvenstvo do 20 let, ki bo v Turčiji. Benjamin Kanjir STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Prehodni pokal za Vertotov memorial ostal doma Na nekaj več kot tri kilometre dolgi progi so udeleženci streljali na 28 tarč živali iz umetne mase v naravni velikosti. Najboljši trije v vsaki kategoriji so prejeli medalje. Po besedah organizatorke Brede Gradišnik so bili udeleženci zelo zadovoljni, k čemur je poleg prijetnega vzdušja in idiličnega okolja pripomoglo tudi lepo vreme. RŠ Prejemnice medalj v ženski konkurenci (foto: Konrad Zemljič) Lokostrelci so streljali na 28 tarč živali iz umetne mase v naravni velikosti. (Foto: Breda Gradišnik) 22 Savinjske novice št. 27, 8. julij 2022 Strelsko društvo Gornji Grad je na strelišču v Zagradišču organiziralo tekmo z malokalibrsko puško na 50 metrov sede v spomin na preminulega člana Jožeta Vertota. V konkurenci moških je zmagal član domačega društva Marjan Hanžekovič, drugi je bil Milan Hrovat iz SD Šaleška, tretji pa Zdravko Vrankar iz SDV Kamnik. Pri ženskah je slavila Kamničanka Irena Radej, drugo in tretje mesto pa sta zasedli domačinki Anita Slabe in Glorija Požežnik. V moštveni konkurenci se je najbolje odrezala druga ekipa SD Gornji Grad, ki je zmagala s skupno 250 od 300 možnih krogov in prejela prehodni pokal. Janez Kolar Kronika, Zahvale, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • NAŠLI POGREŠANO OSEBO • TEŽAVE ZARADI ZAMAŠENIH ODTOČNIH CEVI Radegunda: 29. junija ob 16.05 se je začela iskalna akcija pogrešane osebe na širšem območju Radegunde. Iskanje je vodila policija, aktivirani pa so bili tudi vodniki reševalnih psov Kinološke zveze Slovenije in Zveze vodnikov reševalnih psov Slovenije ter gorski reševalci GRS Celje. Pogrešano osebo so našli in jo predali v nadaljnjo oskrbo zdravstvenem osebju. Mozirje: 29. junija ob 17.42 na Šmihelski cesti zaradi zamašenih odtočnih cevi meteorna voda ni odtekala z dvorišča in bi lahko poplavila stanovanjski objekt v bližini. Operativci PGD Mozirje so odmašili cevi in tako omogočili odvodnjavanje. • TAT NA GRADBIŠČIH Logarska Dolina: V noči na 30. junij je neznani storilec na dveh deloviščih ob regionalni cesti ukradel okoli 200 litrov goriva. Pri tem je poškodoval sondo v rezervoarju, ukradel pa je še hidropak in črpalko za beton. • GASILCI ODPRLI VRATA REŠEVALCEM • NESREČA MLADOLETNEGA SKAVTA Bočna: 3. julija ob 8.55 so gasilci PGD Bočna s tehničnim posegom odprli vrata stanovanjske hiše in reševalcem nujne medicinske pomoči iz Mozirja omogočili dostop do obolele osebe. Logarska Dolina: 3. julija ob 13.00 je mladoletni član skavtskega društva iz Belgije samovoljno splezal po slapu Palenk do višine okoli osem metrov, od koder je omahnil v globino. Ob padcu je utrpel vidne poškodbe glave, čeljusti, arkade, desnega kolena in hrbta. Reševalci NMP Mozirje z reševalci GRS Celje in gasilci PGD Solčava so poškodovanega oskrbeli, ga z vrvno tehniko spustili z roba police in prenesli do mesta pristanka helikopterja, kjer ga je prevzela dežurna ekipa HNMP Maribor in ga prepeljala v bolnišnico. ... »Ne metulj, ne beseda, ne bežni žarek, nič te ne bo ranilo ... Spi.« Življenje sploh ni tisto, kar se zdi, je le korak na poti k večnosti! ZAHVALA Rozalija ŠRAMEL iz Mozirja 27. 5. 1942 - 28. 6. 2022 Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč ter izrečena ustna in pisna sožalja. Hvala za darovane sveče, cvetje in svete maše. Hvala g. župniku Janezu Cerarju za opravljen cerkveni obred in sveto mašo, pevcem, govorniku za poslovilne besede in praporščakom. Hvala vsem, ki ste jo spoštovali in imeli radi, se je spominjate in kdaj postojte ob njenem grobu. Vsi njeni V soboto je v Nazarjah potekala turistična prireditev, ki pritegne obiskovalce iz doline in izven. Sledni so bili ob prihodu usmerjeni na parkirišče v industrijskem kompleksu, kjer jih je pričakala klavrna podoba. Če odmislimo, da je parkirni prostor tako-tako, težko spregledamo prenatrpan koš odpadkov, nepokošeno travo in smeti po tleh poleg tržnice z avtomati. Nič kaj lepa dobrodošlica in še eno vprašanje se poraja: ali ima kdo željo kupovati živila na avtomatih v takšnem okolju? BODICA TEDNA Savinjske novice št. 27, 8. julij 2022 23 Za razvedrilo RAZLOG ZA DODATEK »In potem je naredilo »krak« …« je oni dan Mozirjan Ciril M. Sem razlagal častnemu Mozirjanu Robertu Klemenaku. »In potem?« je zanimalo Klemenaka. »Nič, potem sem padel s češnje in so me odpeljali v špital,« je razlog za »oblačilni« dodatek na svojem vratu pojasnil Sem. JM UNIVERZALEC Z LJUBNEGA Bilo je na Veliki planini, kjer se je zbralo veliko privržencev mode v stilu pašnih pastirjev s Travnika. Tam se je kot prvi med Ljubenci v podporo klobukariji znašel občinski župan in državni svetnik Franjo Naraločnik ter v slovenščini in angleščini razlagal, kdo so ljudje v kosmatih klobukih in zakaj mit o škrtih Savinjčanih ne drži - razen takrat, ko drži. JM PREDEN SE DVIGNEMO Rečiška županja Ana Nuša Rebernik (levo) pred padalskim skokom v tandemu z višine 4000 metrov: »Dragi občani in občanke, samo to bi vam rada povedala, da vas imam rada, zdaj pa naj se zgodi, kar se mora.« Gasilec Franc Finkšt in lastnica Kampa Savinja Ida Bitenc sta si samo nadela nasmešek na obraz in tako prikrila pomisleke, kaj bi lahko šlo narobe. No, nič ni šlo narobe, ni pa podatka, kdo od trojice na sliki je bil prvi na tleh. VP 24 Savinjske novice št. 27, 8. julij 2022 Za razvedrilo, Oglasi KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 28. številki SN Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): 2022 Savinjske novice št. 27, 8. julij 2022 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 8. julij Sobota, 9. julij ob 21.30. Restavracija Grad ob sotočju v Nazarjah Filmski večer pod zvezdami: 14. vrhov: Nič ni nemogoče ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Sobotna ustvarjalnica ob 10.00. Skala gradu Vrbovec v Nazarjah Gledališka predstava za otroke Kdo je napravil Vidku srajčico Nedelja, 10. julij ob 8.00. Zbor pred Muzejem Vrbovec v Nazarjah Pohod po lončarski poti Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. Torek, 12. julij ob 9.00. Športna dvorana Nazarje Športne aktivnosti za otroke ◊ UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE Sreda, 13. julij ob 9.00. Športno igrišče Nazarje Igre z žogo in ustvarjalne delavnice za otroke ob 10.15. Center starejših Gornji Grad Seminar Merjenje krvnega pritiska in krvnega sladkorja Četrtek, 14. julij ob 9.00. Pred OŠ Nazarje Pohod na Laze za otroke Petek, 15. julij ob 9.00. Športno igrišče Račnek v Šmartnem ob Dreti Igre z žogo in ustvarjalne delavnice za otroke ŽIVALI – PRODAM Prodam prašiče domače vzreje, od 30 do 180 kg, ugodno, dostava; gsm 031 509 061. Prašiče, mesnate pasme primerne za dopitanje na večjo težo. Fišar, Tabor; gsm 041 619 372. Prodam teličko čb/ls, staro 10 dni; gsm 040 723 865. Prodam bikca sr - ls pasme, starega 2 tedna; gsm 041 783 427. Prodam bikca ls, star 5 tednov; gsm 041 766 535. Prodam mesec dni staro, sivo teličko; gsm 041 315 865. ŽIVALI –KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031 533 745. DRUGO – PRODAM Bazen za mleko 580 l in mlekovod z novo črpalko prodamo; gsm 051 364 174. 26 ◊ KMETJE, GOZDARJI Vitel Krpan 5t SI, prodam; gsm 031 776 736. Prodam dvovretenski pajek in 10 kokoši nesnic; gsm 030 734 958. Prodam žganje in jabolčnik; gsm 041 216 648. Prodam krmni krompir; gsm 041 696 802. Prodam suha, cepljena drva, rezana na 33 cm; gsm 041 962 546. Prodam usnjeno sedežno – pravo usnje, marelične barve, 190 x 250 cm; gsm 041 265 511. Vitel tajfun 6,5 tonski, upravljanje elektro, hidravlično, z daljincem, l. 2013, odlično ohranjen, 2500 eur; gsm 041 767 805. OSEBNI STIKI Resno razmerje z iskreno, samsko punco si želi v ljubezni razočaran gospod; 041 282 581. Savinjske novice št. 27, 8. julij 2022 GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. Oglasi Savinjske novice št. 27, 8. julij 2022 27