GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV ® LJUBLJANA, 18. MARCA 1960 - LETO XI. - ŠTEVILKA 8 Kdo naj vzgaja ? Kaj neki bi mogla odgovoriti, sala odločen — ne.1 Ce bi mogla če bi me vprašali, kako bi z eno s čimerkoli ojačiti moč te nikal-samo besedo označila delo v šoli niče, bi to tokrat storila. Nikar danes? Če bi me vprašali, kako ne dovolimo, da nam taki ljudje ocenjujem bogat opus sodobnih zastrupljajo, če uporabim Titove vzgojnih oblik in prijemov? Sle- besede, najdražje, kar imamo — herno uvrščanje v kategorije ali našo mladino. Ali bi jim tak uči-šdblonske obrazce je odveč in z telj mogel nuditi ob naglem poli-njimi bi tudi pravzaprav ne po- Učnem in gospodarskem razvoju vedala mnogo ali nemara celo tudi košček življenja? Ne! Celo nič. Zategadelj se otepam eno- njegovo strokovnjakarstvo bo kaj stra.nskega odgovora; in vendarle kmalu zbledelo in izblinilo v nič trdim, da je to šola življenja, šo- ali pa po beraško capljalo za ča-la naše stvarnosti. Mladino vzga- som. Nujna posledica je, da ga jajo predvsem odnosi v družbi, bo družba izključila, pahnila od zato opiramo vzgojne metode sebe. Tak učitelj ne sodi v naše prav na te odnose in na položaj vrste. Zato lahko govorimo o ti-mladine v njih. Brez verbalnih sti izjemni in enkratni vsebini deklaracij, brez velikih besed naj našega sodobnega šolstva, v kate-v razredu spregovori življenje rem sta pouk in življenje eno. Poklicno svetovanje družbena naloga prosvetnih delavcev Seminar za pedagoško instinktivno službo v strokovnih šolah Pedagoški center za strokovne Šole na Reki, organ Zavoda za napredek šolstva LRH, je organiziral 14-dnevni seminar za pedagoško instruktivno službo v strokovnih šolah. Na seminar, ki je trajal od 14. do 26. februarja 1960 in to 8 dni v Delnicah, 3 dni na Reki in 2 dni Ob upoštevanju našega naglega gospodarskega razvoja in na seminarjih seznanili z nalo- v Ljubljani, so bili povabljeni prosvetni v zvezi s tem zahtev, ki se postavljajo pred naše strokovno gami, ki spadajo v to področje, svetovalci iz vseh republik. Udeležili so šolstvo, ni dvoma, da je poklicno svetovanje prav toliko važ- Ako upoštevamo, da je bilo se- žrvatske in t ^Slovenije. 1 1Je* na kakor družbeno koristna naloga, ki vse bolj in bolj do- zpanjenih s to akcijo samo v Seminar je imel izrazito delovni zna-biva svoje mesto tudi v vrstah naših prosvetnih delavcev, ljubljanskem okraju okrog 200 čaj. V Delnicah^mo obravnavali na-Pravilno, dobro izbran poklic pomeni srečo in zadovolj- prosvetnih delavcev, potem pač 8 e ^^aioge^metodologita pedagoške stvo za posameznika, pravilna življenjska poklicna odločitev lahko pišemo, da je poKlicno instruktivne službe v strokovnih šolah pa ni nič manj zadeva vse družbe, ki ji nikakor ne more usmerjanje postalo zadeva mno- d°|°£ * Pr0*ram)- Teme 60 blle na' delovnem živosti to, kar je tudi vazno: 8led^ktuaini proWemi pedagoške m- struktivne službe. — Šolska in izvenšolska pot strokov- biti vseeno, kako in kaj je s posameznikom na - mestu. Razvoj industrije terja, da bi bili delovni ljudje mak- stalna oblika dela. simalno dorasli delovnim procesom, da bi bili kos tudi naj- v preteklih šestih letih je bilo nega_ usMsabfjanja.cl1 bolj zapletenim tehničnim zabtevam, četudi v ozki speciali- sicer na tem področju že marši- - Vloga pedagoške instruktivne služ-zaciji, da bi v boljšem iskanju organizacije dela dvignili de- kaj opravljenega, saj je predava- be P« spremljanju uvajanja novih pred-iovno storilnost in s čim večjo proizvodnjo dosegali večjo teljski aktiv biroja imel iz leta me,_ Metodologija “pedagoške instmk-potrošnjo. v leto dolgo vrsto neposrednih tivne službe in uporaba postopka audi- KO o.. »“"rt M* m*". P’.**: 2?J° g!-?- fr ,ui£S&rSK* SSSSUSfc samo, čas. naj spregovori današnji m moč zanikati, da se tudi na Dl 10 trenutno, KampanjSKO. i.a _ Tendence tehniškega, delovnega in Skupnosti, do'8« ta ttasklh Makih potnicah opr,- ‘ '‘"l I"7 J!™ konktotnoo: vil vsoa. r.vsSpvanla vredno na- “ vsaka sola ima svojega pove, . Ivo Papič, prosvetni svetovalec LRH. Šolah, dr. Martin Petančič, direktor Centra za svoji igri »Visok je zid«. Tema: y naših vrstah je lepo število so problem vzgoje - -alikonservativ- dobnih učiteljev ki jim je delo - . , , - - , - „ - .____ ___ w Sfv^blfrs Mu^srATS- serZivno metodo zatreti prvo vZT^TmeZi ^ozZvl^ da tako rek^ klasična oblika raz- deljen na 16 interesnih bazenov ^ Delo P^e ljubezen, uri rineh. 'minAih iMidoh. irnioie+imL. d.n. niihovi vrS^nja delavcev v štin katego- (ljubljanske občine, ^ . . Delo poverjenikov na Vse Šolsko leto in strokovne šole. Reko, Pavel Novosel, ZZuntn ncZ vZZZZZl' Razv^na Pot slovenskega šol- ^ tehniški kader jih vodiFst^kovni učiteik šol- nem stiku z mladino in s starši. ^ ...... ki sta si blizu. ' ^ZZaZZZZnhtevaučT In v tem času, ko lahko slu- skl ravnatelji in profesorji, člani Ingres do poklicnega svetovanja ^ ^dobnf^izdJkfriirpod^očj^ tett- T/ , - j j. y.a. ”pau tavzP°n zahtev?Zf tirno nadaljnje spremembe v iz- predavateljske ekipe Okrajne po- bodi povsod živ, tako, da bi bila nike in proizvodnje, v umetnosti ud. "Vsak izmed nas se spominja teljevo strokovno sposobnost, v-- šolske reforme in v go- svetovalnice. Prosvetni delavci osnovna šola temelj za priprav- (večerni program). Teme so bile na- TouZZzv^ d°dela " SKkS org^fah - Lj ljubljanskega okraja, zadolženi Ijanje mladega človeka za za^ 8'ad^lutoma,izacija in elektronika. vZrZTnZ zaveda kZTzmed ^ vse bolj in bolj prehajamo na in- kot poverjeniki na svojih šolah shtev v industnji, ali v obrti, ali _ ut v jsemirje Vsak se dobro zaveda, kdo izmed njih mu je dal kaj za življenje in kdo samo suho šolsko znanje. Zato zbuja to delo pri slehernem gledalcu živ odmev v njegovih spominih, vsem vzgojiteljem pa temeljito izprašuje vest« (Maša Slavčeva — Gledališki list, SNG Maribor — 2. štev., leto 56/57). yprašujemo se, ali je mogoče najti metodo, s pomočjo katere bi se znašli ’ z mladimi na isti ravni in s katero bi uporabili posebnosti starostne stopnje v prid našim medsebojnim odnosom. »Smoter je tovarištvo,« pravi Pisatelj Barrie. Mladini kliče, naj to tovarištvo pogumno zahteva Ali pa so jim ga starši in vzgojitelji zmožni dati? Danes živi mladina popolnejše in bolj vsestransko življenje kakor prejšnji rodovi; mladina danes vse bolj intenzivno doživlja in jo tudi vse bolj zanima — in končno ima s svojo naravno pravico mladosti tudi želje po razvedrilu, zabavi in športu. Pri tem jih usmerja in vodi — učitelj. Komu lahko prepustimo vzgojo mladega rodu? Ali je dovolj če je učitelj odličen strokovnjak iv nemara celo vesten in točen pri delu, a se še ni otresel nekdanjih spon ter ga še vedno bega preteklost in omamlja cerkveni zvon? Mislim, da je odgovor dovolj ja-ten — kljub temu pa bom zapi- Milica Mekinda dustrijsko proizvodnjo —, je stvar za poklicno usmerjanje, so se v javnih službah. Pri tem gre takoj poudariti. — Atomska energija. — O sodobni likovni umetnosti, sodobno glasbeno Refleksi da zadeva poklicnega svetovanja ustvarjanje. , , ne bo omejena zgolj na šolo. Vsi družbeneglgibanja. krajevni činitelji, družbene in go- sodobnega G D. Pomorska srednja šola v Piranu* gojenci — mladi ribiči pri krpanju mrež; več o tej šoli berite na 2. strani S SKUPINSKIM POUKOM BI LAHKO PRIČELI NA VSEH ŠOLAH __ _ _ Ta predajanja so imeli znani znan- 3 H:« .rpsa oni, vse tja do množičnih OTga- urejenem »didaktičnem praktikumu« ob-nizacij in do forumov V Ljubljani ravnavali naslednje didaktične probleme: bodo V stalni p^ezavi; na vidi- rerutotitka^probtomfin^effikrpre4: ku je tedaj kontakt, ko bo sola verjanja znanja in ocenjevanje učencev, aktivno sodelovala V službi pro- v Ljubljani smo z namenom, da ude-fesdonalne orientacije S tako ^"^or^^h^H^lvod z^ro^č^v^ Utrditvijo pa seve dobiva sistem nje izobraževanja odraslih. Center za svetovanja in vključevanja svo- gradbeno stroko in Industrijsko kovi- jo kontinuirano vsebino. DarSSke°mint j^MlTredno koristenj. Ko prehajamo na izpremenje- ploden, ni način poklicnega usmerjanja, je povsem naravno, da bo široko zasnovana organizacija svetovanja — saj čujemo o podobnih stremljenjih tudi iz drugih okrajev naše republike — dosegla svoj namen predvsem tedaj, ako prosvetni delavci te svoje nove dejavnosti ne bodo sprejeli kot uradno dolžnost, kot breme, marveč kot družbeno nujnost, ki se Ji bodo priključili dobrohotno, z osebno prizadetostjo, s smislom, ljubeznijo in sposobnostjo. Poverjeništvo poklicnega svetovanja je več kot uradni akt, je več kot funkcija, je izraz osebne pripravljenosti, da zbirajo nagnjenja in hotenja mladih ljudi, da jih sproti beležijo in potem, po zaključku šolanja, povedo svoje mnenje. V preteklem šolskem letu so iole že izstavljale mnenja o učencih. Bo že držalo, da bodo ta mnenja iz leta v leto našla solid-nejša tla, v kolikor so v preteklosti spodrsnila. Ne more presenečati, da se Okrajna poklicna svetovalnica zavzema za to, da bi imel vsak učenec svoj dosje. S podatki, zbranimi iz leta v leto. Vzgojni zavod -Janeza Levca--; otroci pri tkanju Šolske proslave ob Dnevu žena Praznično je bilo razpoloženja ___ osnovni šoli Poljane (Ljub- Vzgoja družabnosti, kolektiv- štev, ni primerna šolska oprema, zakonitosti. podlagi zemljepisnega znanja. bJ bilo P'dokaj teže^^atjati^po revjih* do ^ladiTie^V^ zaključnih he dejavnosti bi morala biti v ni dovolj učil, ni laboratorijev, ni Menim, da bi z zametki sku- skupina učencev izdeluje skico . j.,..,i-;u tj- „i™k— vsaki šoli na prvem mestu. Ne delavnic itd. Priznati moramo, pinskega poučevanja lahto pri- zgodovinskega d fmnenje šole. Tako mnenje bi bilo razrednim proslavam so povabili Verujem, da sem dejal preveč, da materialne osnove naših celi povsod ne glede na težavne gradivo iz NOE v domačem kra podkrepljeno, ak0 bi Lne~ borkevidne javne delav- Prav zavest medsebojne poveza- osnovnih šol strahovito zaostaja- gmotne pnhke posameznih šol. ju. Skupine se lahko specializi- bi]o kolektivnega mnenja s s vote navzočnostjo in nosti vseh učencev ni lahko vzgo- jo za potrebami, ki jih še posebej Jasno pa je, da mora posebno v rajo, da zbirajo gradivo po o ji Kto-p-___!____ V. D. nosti vseh učencev ni lahko vzgo- jo za potrebami ki jih še posebej Jasno pa je, da mora posebno v rajo, da zbirajo graaivo po ozjin domafega ueiteljskega zbora. Spre- ^oov^ovantem prikazale učenjih v samobitnih doraščajočih narekuje razvoj reformirane so- začetku imeti učitelj koš potrplje- področjih na območju šote Pr. ten ln zavzet ■> b £nsk v za osebnostih našega šolarja. In kaj te. Toda bistvo skupinskega po- nja m dovolj časa za pnprave. zemljepisju pa sploh - sicer so ^ n m£no“ti da Pmladim ^b^oin pri graditvi sociale učinkoviteje vzgaja učenca kot učevanja ni zgolj v razkošno Pionirska organizacija z na- te vede tako združene! - vendar ^ v ne risiljeni priložnost. *v^ao m p intenzivno delo, v katerega je opremljenih kabinetih m labora- ogami izvenšolske dejavnosti prav tu obdelujejo in oblikujejo ^ ^ ^ hzma vključen s celotno osebnostjo. Tu torijih. Najvažnejše učilo ki se lahko k temu krepko pripomore, peskovnik, izdelujejo skice itd. poklica, da odkrije mi- °° JZZ. tresli tud iz šolskih naj bi bila ena izmed velikih ga ob skupinskem delu lahko po- življenjskost šole je vendar In jezikovni pouk? Tu lezete selnost^d^tkov špranje ^t^ov na teren Prijetno prevzgojnih nalog skupinskega po- služujemo, je priroda in družba osnovna zakonitost reformirane obilo nežnosti Od sestavljanja otrok ^ tedaj sestavnf de] ^ P^^v na ^ v D^nu Uka. Ne samo, da krepi kolektiv, v vsej slikovitosti. Ah je težko sole in skupinski pouk je navse- skupinskih spisovmh nalog do j^icnega usmeriania in beleženja -.o-rih iL r»n«mrw?^ih v Liubliani da omogoča sodelovanje skupine spoznavati zakonitosti prirode po zadnje ena izmed življenjskih zbiranja narečnih posebnosti in otrokOV{h teženj nagibov in stre- Rado6tno so siiala nagubana lica otrok, torej sposobnih, manj spo- metodi skupinskega poučevanja, oblik šolskega dela. Nekateri pro- etnografskih običajev v šolskem rezenj- naglDOV “ s_ Radostno so sijala nagubana lica sobnih z večjim ali manjšim in- če imamo šolski vrt, gozd, polje? svetni delavci se ob tem spet, lah- okolišu. Praktično poslovno spis- teligenčnim kvocientom, da olaj- Ne, ni tako težko, če navajamo ko bi rekel, prav neuravnoveše- je, izdelovanje delovnih progra- Šuje slednjim tudi dojemanje; učence, da postopoma sami črpajo no zaletijo in prehajajo v ek- mov, skice za vrt, za šolsko za- Prav skupinski pouk more voditi spoznanja iz te nikoli nedočitane stremne oblike skupinskega po- drugo; dela vseh vrst preko gla- hčence v elemente socialističnih velike bukve prirode in družbe- učevanja, pri čemer so, seveda, ve, samo pričeti je potrebno. V odnosov in jih tudi z ozirom na nih zakonitosti. Ali ni zbiranje neobhodna razočaranja, Vsega se mladini je dovolj delovne ener- del0 še posebno družbeno vzga- dosegljivega gradiva že določena ne da poučevati v skupinskem gije, le izkoristiti jo mora peda- jati. oblika skupinskega poučevanja? pouku; za določeno snov je še gog. Dejstvo pa je tudi, da se velik Ali ni to že skupinsko poučeva- vedno primernejši frontalni raz- Pedagoška služba posveča tem del prosvetnih delavcev takega nje računstva, če skupina učen- redni pouk, toda samo za določe- vprašanjem že precej pozornosti, načina poučevanja otepa. Mor- cev rešuje in spozna določeno na- no, kakor je za drugo, posebno pa toda posamezni učitelji oziroma da zaradi navezanosti na klasič- logo, ki jo nakazuje čisto objek- še za utrjevanje, gotovo primer- vodstva šol bi morali aktivneje ne -rtačine poučevanja ki so jim tivno obstoječi material v priro- nejši skupinski način. pričeti ter s prakso potrjevati ga ge v preteklih letih vcepljali di? Abecedo spoznavanja bodo Oblike skupinskega pouka se teorijo. Morda bi bilo primerno, na učiteljiščih in se sedaj v njih seveda še vedno podajali v raz- razvijajo lahko pri vseh predme- da bi se prosvetni delavci, ki že čutijo nekako v najbolj varnem redu po frontalnem načinu, toda tih. Pri likovnem pouku lahko konkretno delajo z metodami ^agoškem pristanu; morda za- preko skupinske metode najlep- skupina skupno izdeluje ali upo- skupinskega pouka, oglasili in napadi nevednosti in premale sa- še navajamo učence k samostoj- dablja; prav tako pri tehničnem, kazali izrazite uspehe in seveda ^oiniciativnosti’ Največkrat sli- nemu poglabljanju v snov in pro- Nekdo bo dejal, da pri zgodovini tudi poraze. Je že tako: brez po- «mo pripombe- ni dovolj sred- diranju v skrivnosti vedno novih to ni mogoče. Pa še kako je: na razov ni zmag! L. Šolskim vodstvom Uprava Prosvetnega delavca ponovno prosi upravitelj-stva osnovnih šol in ravnateljstva gimnazij, ki še niso poravnala naročnine do konca leta 1959, store. Njenemu zadnjemu pozivu se je odzvalo komaj 17®/» šol, katerim je uprava poslala račune, tako da znaša dolg še vedno 165.000 din. Uprava Prosvetnega delavca naj to čimprej ženic, ko so jih učenci z izbranim programom in s svojo mladostno vedrino popeljali v novi svet, po katerem so one v svoji mladosti '.s hrepenele. Cas. ki so ga preživele v tako neposredni in topli bližini z mladino, jim je gotovo pomenil še več kot cvetje in druga darila, ki so jim jih otroci prinesli. S cvetjem in čestitkami so se otroci tudi v številnih drugih krajih naše domovine spomnili bork In delovnih žensk na svojem terenu ter jim izrekali zahvalo za vse njihovo prizadevanje. Marsikje so šolski otroci sodelovali tudi na proslavah Dneva žena, ki so jih pripravile tovarne in pod-jetia N. K. Razmišljafmo o nagrajevanfu Precej radovednosti in priča- ozemlju LRS, bi lahko že točno o učiteljevem delu. Zato ne bi kovanj je med prosvetne delavce ugotovili učiteljevo delo v šoli. bilo napačno, če bi tudi šolski prinesla vest o nagrajevanju po Več točk bi dal tak test znanja v odbor bil sestavljen iz aktivistov, delovnem učinku Že dalj časa razredu, bolj temeljito in kvaM- ki bi dobro poznali učiteljevo občutimo, da ni pravega vzpod- tetno bi bilo učiteljevo delo Se- delo. budnega načina, da bi delo šol- vetd“ bl forf “ ,učltelJ ,tudl Preveč smo zašli v ocenjev.-nikov v celoti tudi kvalitetno inteligenčni test otrok v rokah nje in premalo govonh o nagra-rastlo. Ostali smo pri istih pla- Upoštevajoč oba bi kaj lahko jevanju. Bodo nagrade mesečn^? x u • ^ j i • določili najboljše in najslabse Potem bo učiteljevo delo objek- cah in razlik med tistimi, ki so učitelje na §oli Najvišje število tivno ocenjevati možno le s testi. ti do garali, m onimi, ki so bili dobljenih pri testih znanja Razlika v točkah naj bi dajala manj prizadevni, ni bilo. Lani pri v razredu oziroma pri posamez- več ali manj. Poudarjam, objek-novem ocenjevanju prosvetnih nih predmetih, bi karakteriziralo tivno ocenjevanje! Vemo, da še delavcev ni bilo malo ogorčenih, najboljšega .šolnika. Prepričani nimamo standardiziranih testov, trdih besed, saj dve oziroma tri srn0) da bo pri ocenjevanju uči- Mogoče bi s krajšimi tečaji iz psi-ocene niso mogle dovolj točno teljevega dela moralo biti odlo- hologije le usposobili učiteljski opisati učiteljevega dela. Zato čilno njegovo delo v razredu. Ker kader toliko, da bi začel delati s .... .1; _______1____ _____J_____... ... J' J_______, form ni ni mi testi. Ali ne bi bili Risarski krožek na terenu Ljube Šercerja v Šiški (Ljubljana) 14. obletnica Pomorske srednje šole v Piranu tudi spremembe v ocenjevanju je učitelj tudi družbeni delavec formalnimi testi, pozdravljamo. (določeno z zakonom), bomo oce- prav ti ob medsebojni primerjavi . ... . . njevali tudi njegovo izvenšolsko Uz istih predmetov) dobra osnova Sicer pa je tako ocenjevanje delo ueite]- naj bl y izveng0i_ za izdelavo standardiziranega bilo marsikje zelo subjektivno. sj^cm času delal predvsem z mla- testa!? Razumljivo: če o ocenjevanju dino. To področje mu je ne samo Težko si predstavljam, kakšno učencev trdimo to, potem lahko podeljeno, ampak tudi najbližje bi bilo nagrajevanje po delovnem o nas samih izrečemo prav isto. Tudi tu bo težko izrekati oceno, učinku, če ga ne bomo naslonili Ne mislim in. ne želim obsojati Moral bi mu jo dati predstavnik na znanstveno osnovo in pri tem ocenjevalcev. Od česa vsega je tiste organizacije oziroma dru- poudarili prvo in največjo zahte- odvisno ocenjevanje prosvetnih stva, kjer je deloval. Zato ni naj- vo. objektivno merilo. Tak način delavcev? Prvič od odnosa inšpek- bolje, da ga ob koncu leta oceni dela ne bi dvigal samo nas, da bi toria oziroma unravitelia do uči- le tri- štiričlanska komisija. Se- delo V šoli kvalitetno napredova-telja. Absolutno objektivnih od- veda ostane komisija lahko tudi lo temveč n®P°sr^dno tudl^ np morp hiti in lih ni kpr v istem sestavu takrat, ko je ke, ki bi kaj kmalu občutili smo pač ljudje. Osnova vredno- Predhodno dobila od predstavni- objektivnost takega dela z njimi tenja učitelja oziroma profesorja k°v družbe objektivne podatke v razredu, mora biti njegovo delo v razre- gov osebni odnos do učitelja. Po- V zgodovini tega zavoda je stranka si ni upala vzeti na svoj bistvo resno razmišlja o sredo- ŠnlaiQniarenanprindeluUev 1. marec pomemben. Na ta dan so ščit slovenskih nacionalnih za- zemskem in oceanskem ribolovu. ra2redu t0(ja kadar nride svs du. Pa denimo, da je upravitelj še tako vesten in vsak teden /V/fS/ JUBILANTI spremlja delo učiteljev v razre- - du, ali lahko trdi, da je objektivno ocenil njihovo delo? Eno komponento smo že navedli: nje- JOŽE ŽUPANČIČ pomorskega centra. Žal je dekret inteligenta na to. Toda samo z št. 293/1 z dne 25, ' ' "w" ’—1-------------....... 18. februarja letos je preteklo narja. Zbira vse, kar je zanimivega 60 let, kar se je rodil v Novem mestu o Litiji in okolici ter Zasavju. Tako narodno blago, pesmi :ov, za zaslužne može razne zgodovinske do- —, — --------------je pri Ze kot dijak ljubljanskega učite- godke, zbira podatke o favni in flo- Prav bi tudi bilo da povemo delu zelo vestna, drugače vpliva Mr? SfrJSSm v LoJc™ in^mbiču^te^^asavskfm predvidel ta center •septembra 1945 žrtvijo, s krrte mo morali »res- • ^ nekaj:b ^fejorjih fe Sijaktti,- na .tistega, ki prisostvuje pouku. ^^mnovitv^napred^ Tedrnku? itd! iter v Trstu. Zu- ničiti od nekdaj tiho zeljo. Skupno delo jih je zbližalo, tako Res je, da inšpektor kljub nave- dijaške organizacije ter pri tedanjem i.Uc iz turških časov, ki lih Je nabral * .. . , 1 . 3,.,. - oKupno delo jin je zmizalo, taso Res je, da inspeKior kijud nave- dijaške organizacije ^ . nanji jiogodki^pa so preprečili p0 priključitvi bivše zone »B«, da je duhovna reforma našega denemu lahko_ tudi v nekaj urah dija^em liatu Prvo službeno mesto je Da Dnlcaz zasluž* Slovensko-hrvatska prosvetna z^e- ^iselTopofnoma ^bvlljal^te nosile nriejToH.'^ Vsi nost razredurpreSd^domače v* gko^f Loki to predplebiscitni do rp , . , . - na imsci popolnoma obveljala in nost že zdavnaj na tej šoli. Vsi nost v razredu: pregleda domače v‘$k<2irE3& ta i»4 je kraiTh^eč^brošu^klko^^es^Litl- za v trstu je leta _1947 vseeno S0 zagne decentralizacija na- ^demokratizmi*, od. razrednih zvezke, šolske zvezke, posluša bil premeščen v Litijo, kjer je ostal ja (1952), Zasavje v plamenih narod-dosegla, da se uresniči ta zamisel š darstvai Sp0znavamo, skupnosti, šolske in domske, do utrjevanje itd. Vendar - objek- ^povofnihTetto k^if lu Sed&k ^tobnanska okoUcl S-S »M*« gr a«»waR mernih Drostorov učil in kadrov voljllTU0 samo Splošno plovbo Pl: skem prostoru Vse važnejše pro- šolnike> ueinek dela? 0cene učen. načetolk častokarskega od- Pa J Šentvid nad Ljubljano. V 1 j ^ i * j ’ ran.. Ker pa Splošna plovba siri svetne in politične manifestacije nrav gotovo Za ocene seka, sodeloval pri njeni založbi Mia- Juliju je bil izgnan s svojo družino v celo do zelo resne namere, da se svojo toQ£ ^hko govorimo vse so njihovo delo. danes vemo da so subjektivne ^ki matici,1 pri Mladinskem listu ™r‘nstvvu Moti MunaToMu J° ukine, Ce bi se ta grožnja J kot 0 z’adovoljitvi Tudi ri- Pavle Zidar 1 *®,„u Nas rod ta prt pedagoškem pttoucd- g«“vai.^ v^boju pro« ^upatortu. .... . , , - prej kot o zadovoljitvi. Tudi ri- Pavle Zidar uresničila, ni dvoma, da bi na- r pravili neodpustljivo neumnost. Zahvaljujoč profesorskemu zboru in ljudski oblasti ni prišlo do ukinitve, ki jo je želela Centralna uprava pomorstva. Po tej krizi se začne nenehen vzpon Diapozitivi - sodobno učilo S6 slovenske pomorske miselnosti. Luapozmve s Že v naslednjem letu se ustanovi Ulnhinna’tiidi tTnriDrava železniška ~in~ avtobusni JnoVtaia zadostnih in nezadostnih ocen skih kongresov. Leta 193? je bil poleg Delo, 1 fT^O^r-Snifed' nlfna T^i ^tekov^ d^e ^ p"i skopnela? Seveda, saj ima učitelj » letu 1954/0? postane dvoletna, lej _ __ , mnlo in novp-/nno ctnvha crtodnKSZn vajeti V svojih rokah in noben pedagoškega kongresa v Brnu. O vestnik Diapozitive smo doslej kaj kom sem slikovito posredovala ’ " v naši šolski glavne značilnosti najprej mesta: JrSrSe^eUev^S- JsgfS.TfsSIS £Ss3'Sf! .M« STSkfSJMt - “hve?'£ snnt&f s&rs&s; sstsrs&i^—~ š Ki: mo se kar pri prvem. ga socialističnega šolskega reforma- terih je sodeloval ali še sodeluje. Na- . , , 1 , „ torja Otta Gldckla, udeležil pa se je vajam samo nekatere, ki jim je še Se vam ne zdi, da bi tako era tudi nekaterih mednarodnih učitelj- zdaj stalni sotrudnik ali dopisnik: nezadostnih ocen skih kongresov. Leta 1937 je bil poleg Delo, Ljubljanski dnevnik. Zasavski » . ._ univ nrrvf rir. Drvalria krtini Slove- 4«riv,4ir Dolenjski list. Večer oziroma Primorski dnevnik, Obmurski pedagoškega kongresa v Brnu. O vestnik. Prosvetni delavec, Tovariš, 1 4 4CIKA ItZK e 4 *•» r* n 1 ^ 1 ^ j. __ _ i iCl UClIliC OVITO ” OGlllJc LU.U1 LHJlgC JTclVlit^ UllUC, V Uv/llclCIoliOiJllv • j.« .., letu postane avpietna. lej i • cVf>4inhi nritpffne male in oovezane stavbe trledališča vajeti v svojih tVi*.**** —. pCUaKv»ivcSa ivunsico« v »kiu. ^ vestmK. ^roavd-m sledi še ladjedelski odsek v okvi- ' nevI!’ svetiobl. p g vic0ke šole trči narki tiri Oirn ’ objektivni merilec mu jih ne mo- njem je mnogo Pisal v pedagoški re- Kmečki glas, Planinski vestnik. Lovu Pomorske srednje.šole, v naj- po stesal ce k intenzivnemu sode- MS°„etakoystikf spoznali svoje re skrajšati. Kaj bi to pomenilo vec’ R-od^ ?r"da-sl.ov?nski iz- krajšem času pa, kakor nam je lovanju. ci so ovv iuxvw v ovuju . X U ci b-ai laVilrn nrprl- i^rea vojno je mnoRo u znano, se bo začelo tudi z Višjo Obravnavala sem učno enoto: k* živahnem u^so delo va- stavljamo. Potem bi pečeni pi- ga t^daTvodl^Srečk^Kumar. Or- skega dnevnika pomorsko šolo oziroma akade- mesto in vas, v 2. razredu. Iz do- p^egmlo k živahnemu sodelova res kar sami prihajali v ganiziral je pevsko turnejo po Csr caške Prosvete^ Mijo. . sedanjih izkušenj lahko povem, nju; Ob takem^spoznanju _mesta usta in beseda zanje bi postala Boiganjl. -Tn*« mnogo deloval tu- seljenski koledar itd. Je tudi stalen Slovenci smisel in pravico do teme v prejšnjih letih vedno po: ottekovem spozimnju tum zazi- prezgodaj( če bi na tak način pre- M^k/er PJe MejMrvirilstov'kakor ^ V ,Mren milMen 1el°FMt0Vv morja, ni potrebno. Da pa smo vzrocilo iezave m pomisleke, ali cla as °Jin 1 P stmi’ hajali na nagrajevanje po učinku Naš tisk in pod, Uredil in delno na- r» £ na fa trenutek čakali več stoletij, bom otroku lahko v vsej prist- Tako so otroci res dojeli obf dela. so bile krive neznosne politične nosti posredovala značilnosti me- ravnavano snov, ki jim bo traj- Imamo Da še druee objektiv- prvo šolsko razstavo in napisal tudi ‘T‘°’ a?n “Grenak' lahko" navalieva^ prilike. Drobne in zanikrne oseb, sta, .,,osebno pa vas^čeprav^bi n0 ostala v spominu. nejte merilce učitelja dela v »in° svobodne šole na sioven- ^ d/-—al šoli. To so testi znanja. S stan- slcer pa lma Lltlja v njeIn sv0. stl ln sv°3e druzme! ne koristi v naši preteklosti so predvidevali, da mesto že dobro nas vodile vedno dalj od nacio- poznajo. Moj pouk je letos od- Helena Sager, nalnih koristi. Nobena buržoazna lično dopolnil diapozitiv. Otro- Osnovna šola Ledina dardiziranimi testi, enotnimi na jega kronista to krajevnega zgodovt- Cvetko A. Kristan NEKATERI PROBLEMI raziskovanja skupinskega pouka Uvod Življenje se danes v svetu in pri nas tako burno razvija, da postajajo potrebe po izobraženih ljudeh vedno večje. Družbeni odnosi, proizvodnja, znanost in kultura, vse postaja in mora postati vedno bolj dostopno ljudem. Pri tem mislimo predvsem na potrebe, ki jih imajo ljudje, poleg tega pa na potrebe po ustvarjanju kulturnih in vseh ostalih dobrin. Ogromne množice ljudi na svetu, ki so danes še nepismene, bi bilo potrebno vključiti v ustvarjanje novega sveta, dostopne bi jim bilo treba napraviti vse vrednote, ki jih je človeštvo ustvarilo v svoji zgodovini, rešiti bi jih bilo treba spon zaostalosti, politične brezpravnosti in gospodarske zaostalosti sploh. Na vseh koncih in krajih našega planeta se prebujajo narodi in zahtevajo samostojnost. Pri tem takoj začutimo, kako selo so zainteresirani, da bi njihovo šolstvo napredovalo, da bi se rešili nepismenosti, ki duši njihov razvoj in jih drži v zaostalosti. Vse napredno človeštvo vedno bolj čuti, da sta kolonializem in zaostalost sramota našemu stoletju napredka v znanosti, industriji in umetnosti, in zato se ni čuditi, da mednarodne organizacije z vsemi silami delajo, da bi tem ljudstvom pomagale k napredku. Tu moramo pomisliti najprej ntf organizacijo, ki nepo- »redno deluje za 'razvoj presvete in znanosti, t. j. UNESCO, ki koordinira mednarodna in seveda predvsem nacionalna prizadevanja na področju znanosti in prosvete in še posebej na področju šolstva. Gre za najbolj elementarne potrebe ljudi, t. j. za pismenost, in zaradi tega je to vprašanje v ospredju prizadevanj vseh mednarodnih organizacij. Toda vzgojni problemi so v svetu tako mnogovrstni, kakor so mnogovrstne razmere, v katerih nastajajo. Prav zaradi tega se v vseh naprednih in zaostalih deželah vedno bolj odločno pojavlja potreba po sistematičnem raziskovanju pedagoških vprašanj. Nekatere dežele so v tem pogledu že naredile velik korak naprej in imajo v raziskovanju pedagoških vprašanj že tradicijo. Zaostale dežele pa morajo začeti vse spočetka in zaenkrat rešujejo le najnujnejša vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi z razvijanjem šolskih sistemov za različne stopnje izobraževanja. Svet je danes zelo občutljiva celota, splet zelo kompliciranih gospodarskih, socialnih, političnih in kulturnih procesov in zaradi tega se ni čuditi, če poskušajo mednarodne organizacije v okviru Združenih narodov te procese nekako vskladiti, da ne bi bili usodni za nadaljnji obstanek in razsoj človeštva v celoti. Prav gotovo ne bo noben resen človek zanikal, da izobrazba ni neobho-den pogoj za napredek ljudi in da bi brez nje sploh ne bilo mogoče kaj storiti za dviganje življenjske ravni ljudi. Vse to sili dežele, ne glede na družbene sisteme, da posvečajo prosvetnim in šolskim vprašanjem vedno več pozornosti in da pospešujejo raziskovanje pedagoških vprašanj pc empirični poti. Tudi pri nas smo prav zadnja leta naredili velik korak naprej, ko smo dobili Zvezni zavod za proučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj, v republikah pa republiške zavode za napredek šolstva. Poleg tega smo dobili mrežo tako imenovanih oglednih, vzornih ali eksperimentalnih šol, ki bi bile neposredni operativni orgah teh zavodov. Omenimo naj še veliko število pedagoških centrov in najnovejšo organizacijo okrajnih pedagoških služb. Prav gotovo ne smemo pozabiti, da so te ustanove pri nas nekaj novega in da zaradi tega raziskovanje pedagoških vprašanj ne more biti na nivoju, ki bi ga želeli. Manjkajo nam namreč potrebne izkušnje, metodološko podkovani prosvetni delavci, materialna sredstva in predvsem dober raziskovalni koncept, ki nam ga v neki meri daje družba s svojimi zahtevami. Problematiko oglednih ali eksperimentalnih šol so predlskutirali na posvetovanju, ki je bilo 3. in 4. decembra v Sremskih Karlovcih. Pri tem so sodelovali upravitelji eksperimentalnih šol ln direktorji zavodov za napredek šolstva iz vse države. Predvsem so poskušali opredeliti smoter, vsebino in obliko dela teh zavodov in šol ter najti možnosti za plodno sodelovanje v zveznem merilu. Posebno močno je prišlo do izraza dejstvo, da je potrebno raziskovanje določenih vprašanj začeti z že izdelanim metodološkim konceptom, čeprav se lahko ta med raziskovanjem še spremeni, če to zahteva problem. Prav tako je bilo potrebno opredeliti razmerje med eksperimentalnimi šolami in zavodi in prediskutirati oblike sodelovanja. Vsa vprašanja so za nas, ki na tem področju delamo, toliko bolj zanimiva in poučna, ker smo prvič v zgodovini naše pedagogike doživeli, da se neko vprašanje postavlja na tako zelo široko osnovo ter začenja njegovo reševanje v tako velikih razmerjih, čeprav s poglobljenostjo rešitev še ne moremo biti zadovoljni. Slovenija v omenjenih prizadevanjih po raziskovanju pedagoških vprašanj ne zaostaja za drugimi republikami. Dobili smo široko mrežo poskusnih oddelkov po Sloveniji, ki delajo v povezavi s centralno Eksperimentalno šolo v Ljubljani, ta pa je neposredno povezana z Zavodom za napredek šolstva v Ljubljani, ki koordinira delo vseh teh šol. Res je, da imamo vse mogoče težave, ki nas ovirajo pri delu in ki seveda znižujejo kvaliteto rezultatov. Tu mislimo predvsem na pomanjkanje metodološko šolanih prosvetnih delavcev, na finančne težave, na organizacijske probleme, na pomanjkanje materialnih sredstev. Problemi, ki jih V Sloveniji raziskujemo, so zelo mnogovrstni ter nekateri planirani na krajši rok, ker nas potrebe silijo k hitrim rešitvam, čeprav to ni vedno v korist pedagoške znanosti. Nekateri problemi so bolj načelnega pomena, drugi so se pokazali v praksi, še posebej pa nas reformna prizadevanja silijo, da bi nekatera pereča vprašanja poskusili rešiti po poti empiričnega raziskovanja. Kakor se v svetu pojavljajo potrebe po vse boljši izobrazbi državljanov, tako se tudi pri nas čuti prizadevanje, da bi predvsem izboljšali vzgojno-izobraževalno delo. Ni torej čudno, če je v planu raziskovanje učnih načrtov, skupinskega pouka, razrednih skupnosti, nekaterih vprašanj likovnega, tehničnega in glasbenega pouka. Nas najbolj zanima vprašanje skupinskega pouka in zato bomo poskušali prikazati nekaj problemov, ki so se pokazali pri našem delu. Pri razpravljanju se bomo naslonili na izkušnje, ki smo si jih pridobili pri raziskovanju tega vprašanja, pri rednih delovnih sestankih aktiva Eksperimentalne šole in pri zadnjih treh posvetovanjih. Prvo posvetovanje je bilo na omenjeni šoli lani ob zaključku enoletnega proučevanja skupinskega pouka, drugo je bilo za inšpektorje in je bilo združeno z nastopi, ki so jih dali tovariši z naše šole, tretje posvetovanje pa je bilo 23. in 24. februarja letos in prav tako združeno s hospitacijami, ki sd jih dali za nižje razrede tovariši z Ledine in za višje kolegi z naše šole. To tretje posvetovanje je bilo organizirano za kolege, ki delajo v poskusnih oddelkih po vsej Sloveniji. Ni treba posebej omenjati, da so nastopi, ki smo jih videli, bili kvalitetni in da je posvetovanje s&mo bilo na primerni ravni. Mi vsi. ki delamo v praksi, smo dobili mnogo vzpodbud in prav zaradi tega bi želeli o naših spoznanjih podati je J ... zboru ki ln reden dopisnik največiega sloven-Kumar. Or- skega dnevnika naših izseljencev chi- nisal le tudi več letnikov Prosvetne- ki se ga človek ob srečanju vedno si koledarja Leta 1948 je orglnfzirll razvessli. Vsi, ki ga poznamo, mu že-ga koieaarja. ueta i»48 ie organiziral Iim0_ da b0 tu(Ji v novem desetletju »e oz ki fo gi ir kratko analizo. Takoj pa moramo omeniti, da ne bomo govorili o rezultatih našega dela, ampak o problemih, ki so se v zvezi z našim delom pojavili. Iz preglednice in analize problemov bomo lahko polagoma zaslutili, kaj želimo doseči, kaj pravzaprav iščemo, nekoliko pa bomo tudi spoznali, kaj smo že dosegli, čeprav ne bomo naših ugotovitev posploševali in jih imeli za končno-veljavne. Ogledali si bomo vprašanja, ki nastopajo pri skupinskem pouku s treh vidikov.- Najprej bomo poskušali prikazati nekaj stvarnih vprašanj, ki zadevajo psihološko, metodično in didaktično plat nove učne oblike, ki jo raziskujemo, nato bomo spregovorili o metodoloških problemih raziskovanja in končno še o organizaciji raziskovalnega dela samega. I. OSNOVNI PROBLEMI SKUPINSKEGA POUKA ALI RAZISKOVALNA PROBLEMATIKA Raziskovanje skupinskega pouka je zelo težavno, ker je problem zelo kompleksen. Ce hočemo govoriti o večji ali manjši vzgojno-izobraževalni vrednosti te učne oblike, moramo odgovoriti na celo vrsto vprašanj, katera bomo poskušali sistematično urediti ter podati njih kratko analizo. Nova učna oblika nas je postavila pred mnogo vprašanj, ki so psihološke narave in na katera pri drugih učnih oblikah nismo toliko mislili, čeprav so bila pereča in zanimiva. Prav zaradi tega trdimo, da ima ta nova učna oblika velik pomen tudi za razvoj učitelja, kajti sedaj je prisiljen, da se poglablja v duševnost otroka in notranjo dinamiko učno-vzgojnega procesa. Kaj pa Štev. 6 Dokument velike vrednosti Matevž Hace: »Komisarjevi zapiski«, II. knjiga, Mladinska knjiga 1959 Borci XIV. divizije so se teni in tja malo posmehljivo ozirali za svojim komisarjem, je venomer nekaj črčkaril tto nekih papirjih. Vsako priložnost je izrabil in beležil do-Sodke tega nenavadnega časa: teedi grmenja topov in regljanja strojnic, med vpitjem ranjencev in po neskončnih pohodih skozi sneg, mraz, noč ... “a tudi sredi urejenega življenja, na osvobojenem ozemlju, ko so ti čudoviti naši ljudje o ninu, plesu in ljubezni skušali Pozabiti na ose hudo: povsod je komisarjeva roka utrgala ‘tenutke in rešila iz pozabe (asa dragoceno gradivo o življenju in trpljenju slovenskega naroda v letih revolucije. V »Komisarjevih zapiskihc, hi jih je pisal nekdanji gozdni delavec, je nekaj sila dragocenega: ni to suhoparno zbrano gradivo o zgodovinskih pohodih XIV. divizije; tudi ni to literarno pobarvano pripovedovanje,^ kakršna žal prepogosto srečujemo v knjigah, ki opisujejo leta partizanstva. V Hacetovih zapiskih je nekaj tistega, zaradi česar nam morajo biti ti dogodki svetal spojin; je živ, preprost, naraven hnjn?’ hi ga srečujemo na posreči ' ° y0hll’ 0 nesr!rči }n ° rnje o zmago, ki preliva kri da bi vedno opraševal: Cemu? V sebi čuti odgovor, tekaj, mora tako biti: ker hoče \l0Pi-ccolo« in »Inšpektor se je vrnil domov« Vatroslava Mimice. Poleg omenjenih nagrad so bile naše risanke deležne drugih priznanj in pohval. Od devetnajstih nagrad, ki so jih podelili na letošnjem festivalu, so jih prejele ZDA 4. Jugoslavija in Poljska po tri itd. Neprimerna izjava ob neprimernem času. Ob koncu preteklega leta je bil v Rimu prvi konzultacijski kongres evropskih piscev. Na tem kongresu so določili statut združenja, kongresa pa so se udeležili književniki iz raznih koncev sveta. Med njimi je bil tudi Vladimir Nabokov, avtor »Lolite«, knjige dvomljive umetniške vrednosti, kljub temu, da je bila »Lolita« na spisku najbolj branih knjig v ZDA. Nabokov je podal izjavo o Nobelovem nagrajencu Quasimodu, kar je izzvalo med udeleženci kongresa in med javnostjo hudo ogorčenje. Dejal je, da se mu zdijo pesmi Quasimoda idiotske. Osporavanie Nobelove nagrade na tak način ni nikjer v navadi, če pa jo osporava pisec takih kvalitet, kot je Nabokov, pa tem manj. Sodelovanje s tujino. Znanstveno sodelovanje jugoslovanskih in tujih institucij se je v zadnjem razdobju vidno okrepilo,, zlasti z državami, s katerimi je Jugoslavija podpisala pogodbo o kultur-rto-znanstvenem sodelovanju. Doslej imamo takšne pogodbe s SZ, ZAR. Poljsko, Bolgarijo, Belgijo, Norveško, Romunijo, Češkoslovaško, Indonezijo, Grčijo, Sudanom, Trakom, Madžarsko. Čilom. Lani je bilo 919 jugoslovanskih znanstvenih delavcev na specializaciji v tujini. Istočasno so bile izkoriščene štipendije vlad 30 držav. NOVOSTI Žabkar Jože: Pouk matematike v ob-vezni šoli. I del. Vzgoja funkcionalnega mišljenja. Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1959. Kerne Leopold: Temeljni nauki o aranžiranju in dekoriranju. Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1960. Učna knjiga za vajenske šole trgovske stroke. Lavrič Vito: Porodništvo. Druga popravljena in dopolnjena izdaja. LjuMja-^a... Državna založba Slovenije, 1959. Knjiga je namenjena babiški šoli. Predvsem zanima učitelja, ko Pvaja to učno obliko? Učitelj mo-a sedaj bolje poznati otrokovo °cialno zrelost, sedaj je prisiljen ^Poznati otrokovo vraščanje v ko-,jktiv, njegovo sposobnost za so-Uovanje v skupini, mora se se-0pPiti z metodami grupiranja Jjrok v skupine in s tem v zvezi .poznati osnovne pojme sociome-lčne metode, mora bolje spo-Pati otrokove interese in spolnosti, nagnjenja, slabosti, spo-Pati mora globlje medsebojne dnose otrok, njihov odnos do , ela. stvari in pojavov. Pri tem jdPnj nastane vse polno vprašanj ot n. pr. po katerih kriterijih ^upirati otroke v skupine, kako ^n motivirati za delo, kako raz-ni Pri njih določene delovne na-,.ade, kako jih navaditi uporab-Jati vire in jih navajati na opa-.°Vanje; in končno nastane vpra-anie, kako otroke spoznavati. , Poleg teh osnovnih psihologih problemov, ki so nastali pri vajanju nove učne oblike, pa zadeli na celo vrsto vpra-,cln3> ki so d i d a k ti č n o-m e-°diene narave. Zelo pereče je Prašanje učiteljeve metodične, I tarn® in Psihološke priprave, kušnje so nam pokazale, da se °ra učitelj za skupinski pouk hogo bolj natančno in obširno Pripraviti kot za frontalni. Pred-, mora obvladati snov, da />ko vodi delo in nudi pomoč cencem. Učiteljeva priprava ("a Prehaja pri tej učni obliki 01 na pripravo učencev. Te t 0raroo seznaniti z učnim načr-m> če naj bo delo smiselno, pri-st; aviti jim moramo vire in sred-g. a> ali pa učencem dati navo-j la>vkako sami pridejo do virov nr Ut:nih sredstev. Učitelj pri pri-a. Planira obseg, velikost in sam 0 enoh hi jih obdelajo potezne skupine, planira grupe in čas ter način vrednotenja in ocenjevanja dosežkov. Pri pripravi učencev za skupinski pouk nastane vprašanje, kaj in kako se naj pripravijo doma in kaj naj pripravijo v šoli. Vprašamo *se, ali je mogoče pred skupinskim poukom napraviti ekskurzijo, kaj bi bilo mogoče opazovati, izdelati in kako drugače pripraviti. Prav tako nas zanima vprašanje, kako organizirati izhodišče ure skupinskega pouka, kako otroke zainteresirati za delo, skratka, kako jih motivirati in usmeriti na problem. Vprašamo se torej, kakšen bi naj bil frontalni uvod v skupinski pouk, kakšen bi naj bil prehod na skupinsko delo, kako naj damo otrokom naloge, ali jih damo že prej v podrobnostih ali samo v obrisih, ali otrokom damo navodila ustno ali pismeno, ako formuliramo in opredelimo naloge posameznim skupinam. Se posebej nas zanima potek skupinskega pouka. Vprašamo se, kako naj pomagamo posameznikom in skupinam, da ne bomo dušili iniciative, ali pa dovolili stihijsko delo, kako naj povezujemo med delom skupine, koliko kontakta med njimi bi bilo dobro, koliko slabo in škodljivo. Prav posebno pa nas pri poteku učne ure skupinskega pouka zanima, kako delajo posamezniki, skupine in celotni razred, kako so si v skupinah porazdelili delo, kako ravna vodja skupine, kaj delajo posamezni člani skupine, kako se tukaj izražajo egoistične in asocialne tendence, kako se razvija sodelovanje in morda tekmovanje, kako držijo skupine kontakt med seboj, koliko časa naj bo učitelj pri posamezniku in skupini, kako delajo večje in manjše skupine, kako izkoriščajo vire (knjige, skice, diagrame, predmete, članke in slike). Zanima nas tudi, ali so funkcije v skupini stalne med vso uro in ali se menjajo, zanimajo nas izrazito dobri in slabi učenci, da bi videli, kako ta nova učna oblika vpliva na njihovo delo, zanima nas, kako boljši sprejemajo slabše k delu, kako jim pomagajo, vzpodbujajo, ali pa potlačijo in zapostavljajo, kako delajo dekliške in deške skupine in kako mešane in kako so v teh skupinah porazdeljene funkcije in kako sploh teče delo. Prav tako nas zanimajo delovne navade posameznikov, kako skicirajo, kako diskutirajo, pišejo in rišejo, kako modelirajo in izrezujejo, kopirajo in lepijo. Seveda nas tudi zanima, kaj najpogosteje sprašujejo učitelja in sošolce, kako se vedejo izrazito nemirni in mirni učenci, kako agresivni in kako popustljivi učenci, zanima nas tudi, kaj počenjajo, če prej končajo, kako kontrolirajo svoje delo, kako pišejo poročila in jih popravljajo. Res je, da so gornja vprašanja zanimiva tudi pri frontalnem pouku, vendar pri skupinskem še posebej izrazito izstopajo in jih ne moremo zanemarjati, če naj skupinski pouk služi svojemu namenu in prinese pričakovani vzgojno-izobraževalnl uspeh. Pri skupinskem pouku pa se ne moremo omejiti na probleme, ki so v zvezi le s potekom učnega procesa (skupinskega dela), ampak moramo spoznati vprašanja, ki nastopajo v zvezi z urejevanjem in poročanjem. Tu mislimo predvsem na poročila, ki jih napravijo skupine učencev pri skupinskem delu in jih nato preberejo vsem. S tem v zvezi nastane vprašanje, kako dolga bodo poročila in kako jih pravilno omejiti, da ne bi dušili otrokove iniciative, ali pa dopustili stihijsko delo, ki ne bi vodilo k cilju. Dalje nas zanima, ali naj poročajo učenci ustno, ali pa dajejo pismena poročila, koliko učencev naj pri poročanju sodeluje, kako naj pri tem skicirajo na tablo, kako naj naredijo kratek povzetek snovi, kako naj napisujejo dispozicijo na tabli, kaj in kako si naj ostali učenci zapisujejo, koliko časa naj poročanje traja, da ne bo utrudljivo, kdaj naj poročamo (takoj po skupinskem delu, ali pa po odmoru v novi učni uri), koliko časa naj sploh poročanje obsega, da bo še zanimivo, kakšen naj bo vrstni red poročanja, kako naj sodelujejo ostali učenci pri poročanju, kako je treba voditi razredno diskusijo, kako naj uredimo ostale učence, da bo pozornost dobra, kako naj poročevalci za j ame jo bistvo vprašanj, ki so jih obdelali, kako naj učence pritegnejo k razpravi, kako naj pri poročanju uporabljajo učna sredstva, slike, avdiovizualna sredstva, kako naj skicirajo, kako naj demonstrirajo eksperiment, če je potreben in mogoč, kako naj snov med seboj povežemo, uredimo, poglobimo, kaj in koliko naj pri poročanju sodeluje učitelj, kako sedaj ohrabrimo slabše in boječe učence, kako krotimo izrazito agresivne, kako naj dopolnjujemo in popravljamo trditve in ugotovitve, kako dvignemo bistvene elemente snovi in kako dosežemo, da bi jo učenci tudi vrednostno doživeli in si jo obdržali. S tem v zvezi nastane vprašanje, kako naj snov. ki smo jo pridobili pri skupinskem pouku, utrjujemo in ponavljamo, in končno, kako naj jo vrednotimo glede na otrokovo znanje. Se posebej pa se vprašamo, kako snov povežemo z dru-gimi poglavji, kako jo vključimo v večjo enoto in kako jo povežemo z drugim predmetom. Poseben problem je seveda, kako ocenjevati in vrednotiti dosežke pri skupinski obliki pouka. Pustimo ob strani vprašanje, kako bi rezultate objektivno ocenili. Za sedaj se le vprašamo, katere elemente naj izvred-notimo in ocenimo. Skupinski pouk seveda nima nekih popolnoma posebnih namenov in ciljev, ampak so identični z našimi vzgojno-izobraževalnimi cilji sploh. Pri tem pa imamo pri skupinskem neke posebne elemente, kateri pravzaprav tvorijo njegovo prednost pred frontalnim. Kaj nas torej zanima, ko vrednotimo uspešnost ali neuspešnost te učne oblike? Ge mislimo na izobraževalno vrednost te učne oblike, tedaj moramo najprej pomisliti na to, ali daje globljo, širšo in boljšo izobrazbo kot frontalni in ali dosežemo to v enakem, daljšem ali v krajšem času in ob enakem, večjem ali manjšem trudu učitelja in učencev. Vprašamo se tudi, ali je znanje bolj trajno, praktično in sploh uporabno, ali smo kaj pridobili na ekonomičnosti, ali so učenci radi delali, ali so bili prepričani, da je to delo koristno, ali so si pri takem delu pridobili kakšne delovne navade, ki jim bodo pomagale v življenju in nadaljnjem šolanju, ali so pri taki učni obliki lahko prišle do izraza otrokove sposobnosti in interesi, ali jim je tako delo povečalo željo po samoizobraževanju, ali smo otroku s takim delom vzbudili nove interese in mu pomagali napredovati v predmetu. Prav tako se vprašamo, ali je s takim delom trpela delovna disciplina, ali se je odnos otrok do učitelja in sošolcev kaj spremenil in v kakšni smeri je vplivalo na razvoj otrokove osebnosti, kako se je povečala otrokova aktivnost, kako je tako delo razvijalo zaupanje otroka v lastne sile, kako ga je navajalo premagovati težave, ali ni bilo delo dolgočasno, ali otroci lahko kontrolirajo uspešnost svojega dela in dela drugih otrok. Vprašati se moramo tudi, ali ta učna oblika pri otroku razvija natančno mišljenje in izražanje, ali se ob tem otroci navadijo tiho in resno delati z različnimi delovnimi sredstvi in drugo. Ge mislimo na vrednotenje in ocenjevanje skupinske oblike pouka z vidika vzgojnih ciljev, tedaj moramo ugotoviti, kako tako delo vpliva na socialni razvoj otroka, kako ga prilagajamo za delo v skupinah, ko bo odrastel, kako smo s takim delom razvili interese otroka, povečali njegovo sodelovanje s tovariši in učiteljem, kako tako delo razvija v otroku spoštovanje do sošolcev, pripravljenost za iskreno pomoč, za požrtvovalnost, vztrajnost in natančnost pri delu, kako smo podprli razvoj govornih sposobnosti in drugih spretnosti, smisel za odgovornost in zanesljivost pri delu. Vsa omenjena vprašanja, ki so nastopila v zvezi z vrednotenjem in ocenjevanjem rezultatov skupinskega dela in pouka, so aktualna tudi pri frontalnem pouku, vendar smo jih začutili šele sedaj, ko uvajamo to novo učno obliko, in prav to je pomembnost skupinskega dela in pouka. Učitelji, ki želijo delati po tej obliki, se morajo močno poglobiti v vse našteta vprašanja; s tem poglabljajo svojo strokovnost in vse bolj se orientirajo v metodični problematiki, polagoma izgubljajo strah in tako krčijo pot svobodnejšim in sodobnejšim učno-vzgojnim oblikam in metodam. (Nadaljevanje sledi) Iz prakse za prakso II. PISANJE najbolj blizu! O Igračah, o ose- = bah, ki jih imajo radi, o živalih, = _ , , , ^ , . . . o rastlinah, ki jih poznajo, o s Mnogokrat se ne zavedamo, telji prav lepe uspehe v spisju. rvredmetih ki iih vidiin v šoli ali ^ da je pisanje psihološko-fiziolo- Na neki podeželski šoli je učite- goma o tem k^r Jo vldeh na ^ B ška proces, pn katerem sodeluje- Ijica uspela, da so učenci v pr- v žolo all na izprehodu, naj bo m jo živčni centri, motorni živci in vem razredu ob koncu šolskega to predmet ali dogodek. Kdaj naj ^ mišice. V zvezkih pa najdemo leta samostojno napisali na celo pišejo? Takrat, kadar je najbolj BI opombe: Piši lepše! Mišice in živ- stran v zvezku opis »-Naša kra- živo" v razredu in bi vsi radi še 1 “teS3 ne znajo brati in tudi ne vica«. Od 35 učencev je pisalo 32 j^aj povedali! Ker ne morete = slišijo, ako to učencu povemo, odlično in samo trije so Otrok sam bi rad lepo pisal, pa nižje ocene, mu ne gre, ker živčni centri, mo- osnovni šoli v A ORŽAVlIft »LOŽBA SLOVENIJE „ vsi tega povedati, pa napišite hi- Na enooddelčm ^ro v vaše zvezke! Bomo videli, ...... ... . ... . . P^kmurju je v ^do bo več in lepše napisal! Ko- torni živciin mišice niso v gibih skupim s trema razredi 10 učen- liko *asa naj traja spisna vaja? m vsklajend, da bi bile poteze lepo cev prvega razreda napisalo sa- Četrt ure je kar dovolj' Pri po- IH ravne in pravilno ukrivljene; ker mostojno tri stavke brez napake. skusih ^ je pokazalo> aa učenci m so živčne pobude sunkovite in Podoben poskus na večji šoli v napišejo, kolikor znajo prav ^ neenakomerne, so tudi poteze mestu v oddelku z enim razre- hitro potem pa grizejo palec ali ^ lomljene in skrivenčene. Lepa in dom ni uspeh Ob koncu šolske- svinčnik, pa ne spravijo kaj pri- §§! pravilna oblika pisane črke je ga leta je na šolskih razstavah (ja v zvezek Ali naj pišejo po HH rezultat dolgih in sistematičnih nič koliko lepih zvezkov s šolski- vprašanjih aii po točkah? V za- IH vaj. Ob sklepu šolskega leta vi- mi nalogami le škoda, da so vse četku bomo vadili oba načina. Hi ’ d.a lah' nal°6e 1315:0 šolske po vsebini in toda čimprej moramo preiti na g ~ ~ J “ 1 tako malo otroške, da je kar dolg- samostojno pisanje. Več kakor ko občudujemo lepo pisavo po- samezmh učencev. Za učitelja, čas. Naj napiše otrok tisto, kar vprašanja, ki že sama oblikujejo = metodika so bolj zanimivi zvezki je sam izmislil in sam oblikoval odgovore ali točke dajo učencu = za vaje v pisanju, ker tam se vi- • ’ ...... — di, kako otrok napreduje pri oblikovanju posameznih potez in v stavkih. Učitelj ga mora voditi sarni predmeti ali slike na tabli, od stopnje do stopnje, vaje naj ob katerih lahko s številkami s bodo vedno zahtevnejše. Kakor naznačimo vrstni red opisovanja. Z.a računstvo m slovenščino hitro znajo napisati prvo besedo, Tudi opis izleta nakažemo S ski-učitelji kmalu ugotovijo, da ima poskušamo takoj, ali bi znali na- co na tabli, da narišemo pot od učenec večjo ali manjšo sposob- pisati še katero. Kdo bi znal še šole mimo važnejših objektov do nost za dojemanje teh predme- kaj povedati in napisati. Najprej namembne točke in nazaj. Glav- tov, pisati pa mislimo, da bi mo- povej, potem napiši! Učitelj pra- vi: »Nimamo časa za govorne va- no je, da otrok piše z veseljem in sproščeno o tem, kar ga zani- je!« V prvem razredu so vse učne ma. Ako opazujemo učence pri = rali vsi znati, ker smo črko enkrat ali dvakrat napisali na ta- __________________________________ ^ ^ ^ u ^ ^ ^ bl°' užien?ih’ ^ 518150 ure 111511 govorne vaje, torej je v spisnih vajah] vidimo, da se jim______ razvite motorične centre, so po- tednu 22 ur za govorne vaje. Ako potijo roke, in ako bi pogledali m trebne zelo pogoste in večkratne učenec ne izgovarja ali napačno srajco pod pazduho, bi najbrž vi- g== vaje, da se vskladijo _živčne po- izgovarja glasove in besede, jih deli, da je znojna, ne sicer od te- m bude in delovanje mišic in skle- bo izpuščal ali napačno pisal, lesnega dela, temveč od živčnega == pov, ki sodelujejo pri pisanju. Zato je treba dosledno pri vsa- napora in strahu. V mnogih razvaja naj bi bile kratke po pet do kem predmetu in pri vseh učnih redih je spisje za učence pravo deset minut, zato pa vsak^ dan urah zahtevati, da učenci lepo, strašilo! Najprej je treba iz naglasno govorijo, da slišijo vsak ših šol pregnati strah pred spi-glas in vsako besedo. Najlepši sjem. , . . primer pa mora dati učitelj sam v -pj.,- x0ii ^ ..»p-.; bru preden pridejo te oblike na s svojim govorom. Glede tega bi razreda pred novim letom že zna-vrsto ker pišemo besede v eni pa želeli še veliko izboljšanja, ifrafvelike tiskaM^ke zatoie potezi. Metodika »Pisanje« ima ker mnogi učitelji mislijo, da so ulivcdalaf »Jutri b^ dovolj vaj za vsako šolsko leto. bolj domači z učenci, če govorijo BO IZDALA ZA LETO 1960 V ZBIRKI »MODERNI ROMAN« NASLEDNJA DELA: JOYCE GARY: NA MILOST IN NEMILOST cca 360 strani — Cena 1600 din — Izide predvidoma v maju SHERVOOD ANDESON: UBOGI BELEC cca 450 strani — Cena 1600 din — Izide predvidoma v oktobra LOUIS ARAGON: SVETI TEDEN cca 650 str. — Cena 2200 din — Izide predvidoma v decembra MARIJA DABROVSKA: NOČI IN DNEVI — L knjiga cca 850 strani MARIJA DABROVSKA: NOČI IN DNEVI — n,Tatjiga cca 850 strani — Cena skupno obe knjigi 5200 din — Izideta predvidoma v decembru Predplačila sprejemamo do konca aprila. Naročnina se plača v obrokih najmanj po 500 din. NAROČAJTE PRI DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE — LJUBLJANA — MESTNI TRG 26 — IN V VSEH KNJIGARNAH. enkrat ali dvakrat. Predvaje za pisanje črke je treba Izvršili že v mesecih novembru in decem- PRAVNI NASVETI Pismeno izražanje Pismeno izražanje je morda V V.: tem nadure, ki 30-nmo vzgojno ob- lell za drugi do Sesti dan 90 % od VnraSanle* M noufrni« v veznost presežejo. nadomestila, ki Vam pripada za pr*! Vprašanje, učite. 3, ki poučuje v Za v£gojltelJje velja lsti odiok 0 dan bolezni (t. J. 90»/» od80«/») oi . . . . . mo za šolsko nalogo pisali iia- . 130 111 ll3 ^ rekFranček je takoj po kosilu višiiih razredih osemletke v zavodu ^.‘1 Vveija w i1'* J« •/» ou -i>f, tožil mamici, da ga boli glava in kior Je Vaškima, tedensko obveznost “fZ najšibkejša stran vsega našega ® bno noaiavie učnega dela na osnovnih šolah. 1505615110 P°glavJe-Tu i« tam dosegajo nekateri uči- prej mora besedo ali stavek po kazal drugače nobenih bolezen- en dan pouka, je učitelj v tistem sti in o nagrajevanju za nadurno de- 00 •/» od 90 % odstotne osnove za na-/o (Uradni list 6/1956) kakor za drugo domestilo po sedmih dnevih, od pet* indvajsetega dneva pa 90 •/» osnov« za nadomestilo. Odstotki se obračunavajo od O' stih dohodkov. Poziv vedati, gično celoto. t. j. misel oblikovati v lo- fdh znakov ga je mamica posla- ^f^™1 ^Ttemu^ohh X legmŠ :eloto. Ob pravilnem, po- la v šolo. Skrbna učiteljica je pri ca^ iz posebej3 h^“ranih 5 nad- leto pa vam je Ma o ur. Ali je to pravilno? TTr.ro.™ r.cor.r.00 časnem in dobro artikuliranem pisanju enourne šolske naloge uprava osnovne šole Markov- govoru ^ spoznal da pi. presedla učence tako, da ne bi odgovor: za učno osebje na vzgo- skTSi "Fm^tetTod^teh dvofno^ril v soboto 5. marca so v Mari- ci pn Ptuju prosi vse učitelje m gemo vsako besedo zase. V začet- prepisovali. Franček je prišel v meljskih Šolah, kakor je vaša, znaša znanih iefvain je že biiodpriinano v boru slovesno odprli novo visio S. H.: Vprašanje: Upokojeni site s polno dalje. Lansko od ZB priznana doba Od 1. Vi. 1944 do 15. V. 1945 dvojino, ker ste poučevali v partizan- Otvodtev višje tehniške šole v Mariboru V soboto 5. marca so v Mari- ostale prosvetne delavce; ki so . . ♦«w,a,m+r, vndltl nm» zadnir. klon Tn va to to hnU. nrf- 5610™? ouveznost c« ucom ur na te- pokojninski odi.oCbl, zanima pa Vas. Solo tehniške stroke, ki naj Dl kadarkoli službovali na omenip- 1111 »e 1X01)3 temeljito vaditi ana zaanjo Klop. lo ga je se DOij pn den, ni pa nikjer govora o tem. ko- Je priznanje drugega leta, ki Vam daialn no dveh letih študira'1 »o- j1 S1UZ] .07al1 na ?™enj® lizo celotne mish na besede, be- zadelo in naravno, nalogo je pi- liko mora znašati učna obveznost podaljšuje delovno dobo za eno leto. jJala p? a e,. lellIJ •1la ni šoli, da pošljejo naslednje po- _ oinsove. odnosno črke. sal slabo. Součenci so nieeov dnevno. Zato je določanje nadur po vpliva na priznanje 5 •/» poviška? dobno pripravljen tehnični kadet delovna obveznost 22 učnih ur na te- pokojninski odločbi, zanima pa Vas. golo tehniške stroke, ki nai b* rton ni rvo n 1 Ifl r Orn-VnrA. ft t.pm. kn- ---^4^ Tod-, U-4 a . 1 v . . . . , .. . J ^tke1!' priFme^TtadL^&K **** m glasovei odnosno '***■ 881 Součaid so njegov ime, datum in kraj rojstva, da- Pri nekaterih učiteljih prav vestno merijo v zvezku učenci s spodrsljaj takoj raznesli in mami- uena^obveznost1"? ur tedensko. Tah-ca je to zvedela, še preden je pii- ko dobite plačano samo eno naduro Odgovor: Zavarovanki, ki je iz- za našo industrijo. Skokovit teh- nlln rirtcrrvi« 7a nnl n o. nfiknininfš. • v • • i i • • ___ S« vS’sS^,"wT5fht‘sSfisS1 vanja. -------- __0---------- so saml Ali je sploh treba vnaprej .po- ^^‘^''oprlviu. času njihovega službo- f?. v3^0. !. . ^ vedati, kdaj bomo pisali šolsko Ni umestno, da prosvetnega de. J 6 Vib. In to hitro, brez dolgega raz- p-jogo, pri šolski £alogi lahko iavCa primerjate z delavcem v pod- mišljanja in brez učiteljeve po- ?ahtevamo od učencev samo tisto Je%al‘ ^Ja^puščati Ravnateljstvo šole potrebuje moči. Učitelj gre z rdečim svlnč- ^‘toHko.^kSjkorsmo dobro pr^ nadStoj® ra^StrivSS^dTveUa^e- nera priraeru pa ne' navedene podatke za proslavo mkom od učenca do učenca m delali jn utrdili pri pouku in pri kaj drugega za vzgojitelje, češ da se detovanja šole, ki bo jim popravlja in svetuje, kako bi vajah> zato goj^a naloga ne more ?a njih »braču^vajo 150-letnice---------- ------------- — - . . ja 1960. Podatke pošljite se stavek lepše in bolje glasil. O H?‘toTe^dosegla P10111 razv°j doblva Pri nas Z^' ima so let delovne dobe oz več ka- caj znanstveno-tennicne revoiu- _ ^ a . kor so let delovne dobe, se poveča eije in terja ustrezno reform0 dobiti plačanih 5 nadur, če je en dan pokojnina za 5% za vsako dopolnjeno + j- nnHrnčin izobraževaniB pouka izpadel, ker 5 nadur v tem feto dela. Ce bo Vaša službena doba ^ »a POSOČJU iZODrazejanp s priznanjem dvojnega leta znašala tehničnega kadra, je v SVOJCID polnih 3i let siužbe, se Vam pokoj- pozdravnem govoru rekel pred' nina mera povečati za.5»/». in sicer sednik Izvršnega sveta LRS Bori' Kraigher. Slovesnosti ob otvoritvi so se udeležili še drugi vidnejši enooa- predstavniki našega političnega za njin oeracunavajo ure tedensko, vprašanje: Poučujete na enooa- r---------------‘—------“e“. ker pač velja odlok o 30-urni vzgoj- delčni šoli s celodnevnim in kombi- in prosvetnega življenja: člani U. M.: Vprašanje: Poučujete na 19. junija na našlo na naslov šole najkasneje meseca aprila. čem naj pišejo? O vsem, zanima, kar jim je psihološko dati nič več, kakor vaja, ne po ni obveznosti in da se plačujejo PO- Kar jm vsebjni ne po obliki. Naloga je _____________________________ samo zaključna preizkušnja preko določenega poglavja učne sno Pnnrnvolr vi, ki smo jo predelali in utrdili rupiUVBK in jo pišemo kakor vsako drugo Desetdnevno potovanje za prosvetne In znanstvene delavce v Carigrad in Sofijo • V ČASU PETDNEVNEGA BIVANJA V CARIGRADU BOSTE SPOZNALI TO PRAVLJIČNO PRESTOLNICO RIMSKEGA, BIZANTINSKEGA IN TURSKEGA CESARSTVA • POSEBEN UŽITEK BO AVTOBUSNA VOŽNJA VZDOLŽ BOSPORJA DO ČRNEGA MORJA, IZLET S PARNIKOM NA PRINČEVE OTOKE IN OBISK USKUDARJA NA AZIJSKI OBALI • POTOVANJE BO OB ZAKLJUČKU LETOŠNJEGA Šolskega leta in to z avtobusom in VLAKOM • PROGRAME IN INFORMACIJE DOBITE PRI DRUŠTVIH SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV TER PRI »SAP-TURISTU«, TURISTIČNI POSLOVALNICI V LJUBLJANI — MIKLOŠIČEVA CESTA 11 — TELEFON ŠTEV. 30-645 IN 30-641 — KATEREMU JE POVERJENA ORGANIZACIJA IZLETA • SPREJEM PRIJAV DO 30. APRILA niiranim poukom, imate dojenčka m Izvršnega sveta LRS Tone Bole, zato skrajšan delovni čas do 6. mese- Vlarlkn Mnihon __ ca njegove starosti. Zefirte vedeti, če Vladko Majnen, mz. Viktor Kotvam tudi v tem času pripadajo pro- niK, dalje sekretar Sveta za šol-sti četrtki, kakor pri polni učni ob- stvo Ludvik Gabrovšek, pred- Odgovor: Jasno je, da imate tudi stavniki ljubljanske univerze iB V članek Ob učnem načrtu sloven- v ko deratVskTaj^deiov- drugi. adlo nekaj pomot. nit iaf' Pavico do prostega četrtka, Dosedanji vpis na Šolo potrju-“* «zreu« ki neljubo kvarijo smisel stavkov. Na- ' ' ' ' razpored solskln mesto »literaturno teorijo« vajo, brez vsake posebne napo- ^ine- objavljeinem v 4. š nalog pri predmetnem pouku v prav .literarno teorijo., stavek v 4. stolp- višjih razredih je samo za učite- ^djTTo Ije, da ne nakopičijo več naloS obravnavala podrobne] na en dan, za učence pa ni treba, namesto Iz ustih razh da bi jim to povedali. Kopičenje ce^pJegleSam. V 6' za časa njen0 upravičenost: na tri oddelke — elektrotehniškega, tek- šolskih nalog neposredno pred mesečno konferenco je znak ne- zmeraj občutena neka'neskladnost, ka- temveč učimo dovenšano, račun- tAlrTii) majavi Tne” StVO i. dr., Šolske naloge SO samo povezani. V 5. stolpcu, konec drugega Po 23 čl. sredstvo kontrole, ne pa namen odstavka moramo brati pravilno: (pa še ' tu prideš v zadrego.) Absolventi K. S.: Vprašanje: ie. V 5. stolpcu: ^j^^osteio^pa'1 ^domačf1 ostali, kratkem nameravajo ustanoviti 6 stolpcu - pralno: vedM bijarii. ^šm^prej^ še kemijski in gradbeni oddelek-Ce pregledamo podrobni del načrta in ^ plipa