M
dnevu
m&mjfi
»Edino hlapci milijo ponižno kakor psi in lajajo, da nas je malo, da bi v uporu vse pobralo . . .a
Kajuh
Dvaindvajseti julij 1941 je tisti zgodovinski d3n, ko se je začela organizirana borba slovenskega naroda proti okupatorju. Res da je bilo že prej tu pa tam več spopadov, ki pa so imeli bolj značaj odpora proti terorju. 22. julija pa so začele oborožene borbe partizanskih enot po navodilih glavnega poveljstva. Prve večje borbe so bile na Gorenjskem, kjer so bile partizanske enote najmočnejše.
To je v skopih besedah povedana zgodovina o začetnem oboroženem uporu naroda, ki ni hotel biti več hlapec — temveč gospodar na svoji zemjli, gospodar svojega življenja in imetja.
Ce štejemo leta, jih je od takrat komaj dvanajst. Kratko in vendar tako pomembno obdobje. V tem kratkem obdobju se je slovenski človek še na zunaj ves spremenil. Z obraza je.izginil tisti značilni izi-uz zaskrbljenosti in ponižnosti in se umaknil odločnemu izrazu človeka, ki ve, kaj je, kaj in za koga dela, kam hoče.
Prav tako je nastal preobrat v notranjosti našega človeka. Spoznal in zavedel se je sužnosti, v katero so ga prej uklepali razni posvetni in duhovski oblastniki. V suženjskem garanju za tujce, preganjan in zapiran se je zavedal — da je tudi on človek, ki ima vso pravico sam odločati, kako bo živel. Ko je sodeloval v borbi za svobodo, ki se je kot plaz sprožila v gozdovih, je hkratu raztrgal tudi tiste vezi, ki so mu vezale » ... roke in pamet...«
Cas sprožitve velike osvobodilne borbe bomo vedno šteli med najvažnejša obdobja našega naroda. Vse od začetka kmečkih uporov ni bilo dejanja, ki bi tako globoko poseglo v življenje naroda. Ko je tlačanu — puntarju zavrela kri, ko sta delavec in kmet pustila vse, kar sta imela, je bila misel obeh enaka: «... Nisem več vzdržal, v meni je tlelo, v pesti skelelo, pa sem udaril...!«
Sad tako odločnega oboroženega upora je bil: uničenje ali izgon okupatorjev in domačih izdajalcev in nato svoboda. Pa ne samo to. Z zmago je življenje osvobojenega naroda napravilo odločno pre-okretnico iz prejšnjega stanj3. Zaživele so prej tlačene tvorne sile v ljudeh, sprostila se je samoiniciativa posameznikov.
Rezultat vsega tega: osvobojeni narod je začel z lastnimi silami obnavljati in je tudi obnovil požgane in porušene vasi, začel popravljati stare in graditi nove ceste in železnice, nove tovarne in hidro-eentrale. Ni šlo samo. Bilo je polno težav in ovir — kje na svetu pa jih ni —, toda obrisi novega, obrisi boljšega življenja so se kmalu pokazali povsod. Zadoščenje n3d do sedaj zgrajenim, lahko polni zavest vseh nekdanjih borcev, aktivistov in ljudstva.
Vsaka taka obletnica nas približuje cilju, ki smo si ga bili začrtali leta 1941. Ko smo takrat odločno povedali, da gremo v borbo za svobodo, za neodvisnost, za človeka vredno življenje, za novo, socialistično družbo, niso bile to prazne besede. To je potem potrdila borba, so potrdili tisoči in tisoči padlih. Naše borbeno geslo: Smrt fašizmu — svobodo narodu! je terjalo od vsega naroda velikanskih naporov in odpovedi. Kaj takega so zmogli samo ljudje, ki jim je trdi kraški kamen prav tako blizu kot zeleni notranjski gozdovi, kot jim je drag vsak robidov grm ob tržaški obali, ki bi jo danes radi iztrgali iz naš'li rok — tujci z .Tudcževimi srebrniki.
Nam, ki živimo tu ob obali, ni in ne sme biti vseeno, če novopeče-ni rimski imperialisti še kar naprej stegujejo svoje kremplje po naši zemlji in odpirajo volčje gobce, da bi nas požrli. Če so nekdaj lahko kupčevali z našo zemljo, z našimi življenji in svobodo, jim danes tega ne dovolimo več. V Beogradu ni vič raznih Ninčičev, Stojadino-vičev in Cvetkovičev, v Ljubljani pa ne več Natlačenov, ki bi se hlapčevsko klanjali tujcu in narode prodajali največjemu sovražniku. Danes so v Beogradu in v Ljubljani ljudje, ki vodijo Novo Jugoslavijo tako. da je postala močan in spoštovan činitelj tudi v mednarodnem življenju. Ti ljudje so tisti štab, ki čuva vse pridobitve jugoslovanskih narodov in se nikomur več ne klanja. V te. ljudi imajo naši ljudje, polno zaupanje.
Ob praznovanju 22, julija nam trkajo na srca spomini prestane-ga suženjstva in trpljenja. Ti spomini nas opozarjajo: Ne pozabite! Naj nikoli ne zbledijo spomini na tiste, ki jih ni več med nami. ki še ležijo pokopani in raztreseni po gmajnah in gozdovih, naj ne za-tonejo v pozabo tisti grozotni prizori gorečih vasi, ko so plameni uničevali vse, kar so celi rodovi v več stoletjih malo po malo spravljali skupaj. Ti spomini nas še opozarjajo: Dobro čuvajte svobodo in mir!	Ogarev
Koper, sroia 22. julija 1953
POSAMEZNA ŠTEVILKA K) M
Kn Pzsfa+ih: Beg um c i
Da se nikoli večne bodo ponavljali taki prizori
GOVOIt EDVARDA KARDEL JI
OB ODEBITJU SPOMENIKA BORISU KIDRIČU
V nedeljo dopoldne so v Rogaški Slatini svečano odkrili spomenik pokojnemu revolucionarju Borisu Kidriču-Petru. Svečanosti so se u-deležili predstavniki Zveznega izvršnega sveta Slovenije ter velika množica. Ob odkritju spomenika je govoril podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, ki je med drugim dejal:
Postavili smo spomenik revolucionarju, ki je posvetil vse svoje življenje enemu samemu cilju: boju za pravico in lepšo prihodnost delovnega človeka, boju za socializem. V tem boju je Kidrič dal vse, kar je mogel dati. S svojo energijo in ljubeznijo do delovnega človeka je dal za razvoj socializma izreden doprinos. S svojo sposobnostjo in odločnostjo je dosegel mnoge uspehe in mnoge zmage najprej pri organiziranju ljudske vstaje v narodnoosvobodilni borbi in potem pri reševanju političnih in gospodarskih vrašanj. Z izredno silo je razvijal svoje sposobnosti in prispeval svoj delež v teoretskem in praktičnem začrtavanju naše socialistične poti. Njemu gre velika zasluga, da smo prebrodili gospodarske težave, v katerih smo se znašli zaradi agresivne sovjetske protijugoslo-vanske akcije. Zaradi tega pa danes lahko gledamo s polnim zaupanjem v zmago velikih ciljev, ki smo jih postavili. Zaradi tega je spomenik revolucionarju Borisu Kidriču-Petru in hkrati spomenik težnjam in borbi našega delovnega ljudstva v trenutku, ko je pisalo najsvetlejše strani svoje zgodovine. Kidrič je umrl v trenutku, ko je njegovo ljudstvo bilo eno najtežjih in naj-odločnejših bitk za socializem, toda v trenutku, ko je bila zmaga že popolna.
Mnogo smo napravili. Toda mnogo dela nas še čaka. Danes smo v razvoju naših socialističnih odnosov tako daleč, da nas nobena sila ne more več odvrniti s te zgodovinske poti, niti ne v kapitalizem niti v ne državni kapitalizem. Sproščena energija in iniciativa delovnih množic vrti in mora vrteti kolo zgodovine samo naprej — k večjemu razvoju proizvajalnih sil, k gospodarskemu napredku, k vse večji demokratizaciji in uveljavlja-
nju družbenega samoupravljanja.
Toda v zadnjem času smo v svojem socialističnem boju dosegli še eno zmago: zmago na mednarodnem področju. Naša socialistična stvarnost — otipljivi rezultati naše socialistične prakse in teorije — je zmagala nad kampanjo laži v službi stalinskega imperialističnega he-gemonizma. V samem carstvu Stalinovega birokratskega despotizma se dogajajo stvari, ki pričajo o tem, da so tamkajšnje socialistične sile začele posegati vedno aktivneje in da so začele prebijati oklep držav-no-kapitalističnega despotizma. O tem ne priča samo gibanje delovnih množic v Vzhodni Nemčiji, Češkoslovaški in drugih državah, niti ne samo spremembe na Madžarskem, temveč tudi dogodki v sami Sovjetski zvezi. Tukaj mislim posebno na padec takega predstavnika
stalinske NKVD-jevske tiranije, kot je bil Berija. Ne glede na to, kakšne cilje imajo Malenkovi ljudje, moramo vendar ugotoviti, da je pozitivno že samo dejstvo, da se novi ljudje ne morejo utrditi drugače na čelu sovjetske države, kot da izpodkopujejo sile in vloge NKVD-jevskega stroja, ki je bil steber Stalinovega despotizma.
Prihodnost bo pokazala, na koga
se bodo ti novi ljudje skušali oslo-niti. Mnogo izbire nimajo: ali spet NKVD, ali na vojaško kliko, ali pa na delovne množice. V prvem primeru se bo kriza birokratskega sistema samo še podaljašala in zaostrila v svojih oblikah, drugi primer pa bi vodil samo do agresivnih podvigov. Skratka, sistem, ki so ga v imenu socializma hoteli nasilno vsiliti našemu delovnemu ljudstvu, je zašel v težko notranjo krizo, in to prav v trenutku, ko konkretni rezultati pri nas vsakodnevno potrjujejo pravilnost naše socialistične poti razvijanja demokratičnih odnosov v notranjosti in miroljubnih odnosov na mednarodnem področju.
Nič ne pretiravam, če rečem, da so h krizi državnega in birokratskega sovjetskega sistema doprinesli mnogo tudi odločen odpor jugoslovanskega delovnega ljudstva proti sovjetski agresivni akciji ter uspehi tega ljudstva pri izgradnji socializma. Dogodki so takoj pokazali ne samo, da je jugoslovansko delovno ljudstvo s tovarišem Titom na čelu izvojevalo veliko moralno in politično zmago, temveč, da imajo njegovi uspehi tudi izredno veliko moč, ki sega preko državnih meja.
Boris Kidrič teh rezultatov naše borbe ni pričakal. Trdno pa je bil prepričan, da bodo doseženi, ker se je boril in delal zato, da bi bili doseženi. Zaradi tega je Petrovo ime nerazdružljivo povezano s temi rezultati.
Tovariši in tovarišice, čuvajte spomenik Borisa Kidriča in veliko socialistično stvar, za katero se je on boril — je zaključil tov. Kardelj.
FRANCOSKI PADALCI V INDOKINI
V petek so Francozi v Indokini spustili več bataljonov padalcev na področje v severnem Vietnamu. Tu ima osvobodilna Vietminhova vojska glavna skladišča, živeža in mu-nicije. Zaloge z živežem so si viet-minhovci napolnili v siloviti ofenzivi pred poldrugim mesecem, ko so po vsem zasedenem ozemlju poželi riž.
KDAJ BO KONEC
diskriminacije ZVU ¥ Trstu?
Joseph ¡aniel — n©vi m oš Francije
Zadnja francoska vladna kriza je bila v marsičem zelo zanimiva. Med drugim tudi v tem, kako se je su-kako razpoloženje francoskih poslancev ob glasovanju za investituro posameznim kandidatom. Navsezadnje ao le izbrali doslej malo poznanega Joseph a Laniela. Tako so dali francoska poslanci zopet prednost neznanemu politiku pred tako še pred meseci priljubljenim Pinayem. Toda v praksi francoskega parlamenta je zadnji čas že tako, da rajši zaupajo novemu človeku, kakor pa možu, kii si je s svojo priljubljenostjo pridobil tudi avtoriteto, ki se je francoski parlament boji. Zaradi tega je Pinay moral oditi izpred parlamenta brez večine in zato so 21. maja poslanci odklonili investituro Reneju Maveru, ki ni zahteval v svojem programu nič drugega kot pol-nomočje za štednjo v državni upravi. Prav isto je zateval Laniel in za to svojo zahtevo dobil glasove vseh meščanskih strank, in. socialistov. Tudi to je podoba francoskega parlamenta, ki po svoje ¡kaže na vzroke neprestanih kriz, ki pretresajo povojno Francijo.
Laniel ni mož brez poguma. To jc dokazal že med prvo svetovno vojno, ki jo je vsa štiri leta preživel na bojiščih kol poveljnik topniške baterije, na čelu katere se je vrnil domov s številnimi odlikovanji za junaštvo, med katerimi je bul tudi križec Legije časti. Ko so Nemci v drugi svetovni vojni zasedli Francijo, je pustil svojo tkalnico v Normandiji in se preselil v nezasedeni del v bližini Vichyja, kjer si je kupil manjše posestvo. Od tu se je. udeležil organizacije odporniškega gibanja. Vzdrževal je tudi zvezo s svojim političnim mentorjem Paulom Reynaudom, ki ga je že leta 1910 imenoval za državnega podtajnika za finance, tedaj pa je bil v zaporih vicliyjske vlade. Laniel je moral zaradi svojega sode-
lovanja v odporniškem gibanju večkrat izginiti v ilegalo in bližnje gozdove. Leta 1943 je ustanovil nacionalni odporniški svet, ki je poskusil zbrati na enotnem programu vse odporniške skupine. Francije. Kot zastopnik konservativcev je 26. avgusta 1944 koTakal na de Gaulleovi desni strani po osvobojenem Parizu, medtem ko je Ridault stopal na levi stran; tedaj tako popularnega generala. Svojevrsten pogum je pokazal tudi 1945. leta, ko je odločno zapustil skupino odporniškega gibanja, ki so se je vedno bolj polaščali francoski kominformovoi. Zapustil je de Gaulllea, ker jc bil proti politiki ljiudske fronte«, ki so jo ponujali kominformovci, ker je bil prepričan, da takšna politika ,ki bi jo usmerjale samo tri velike stranke, mora škodovati Franciji.
Z vsem svojim ravnanjem je vedno dokazoval, da je tipičen konservativec. Zaradi tega se je ločil od de Gaulleovega gibanja, zaradi tega ni moge.l blizu Bidaultovi stranki, zaradi tega tudi mi bil nikoli navdušen nad Pinayjevimi poskusi.Prej ga moramo šteti za ostrega kritika svojega strankarskega tovariša. Laniel ni ideolog in teoretik, temveč Nor-mandijec. To se z drugimi besedami pravi, da hoče statii z obema nogama trdno zemlji, da jc previden realist, ki računa z vsemi možnostmi. Ta normandijska lastnost je prešla že v francoski pregovor, ki pravi, da ima Normandijec vedno svoj prav. V Normandiji jc namreč navada, da si smes štiriindvajset ur po kupčiji še premisliti in jo preklicati. Pa tudi po »normandijsko odgovoriti«, pravijo v Franciji, pomeni, da ne odgovoriš na vprašanje niti »da« niti »ne«.
Laniel zaenkrat nima v parlamentu posebnih nasprotnikov, razen v vrstah lastne stranke, kar pa je. tod v političnih krogih običajno. To dejstvo in pa resnica, da je po svoje
normandijsko zvit, realist slkoz in skoz in v primerni meri trmoglav, mu lahko pomaga, da postane za Francijo mož odločne volje. Med svojimi .prvimi ukrepi je Laniel poskrbeli, da je parlament, ki se je gotovo »utrudil« pri tako dolgotrajnem izbiranju ministrskega predsednika in reševanja vladne krize, poslal do oktobra na počitnice.
Takšnemu možu je na koncu najdaljše povojne vladne krize zaupal parlament novo vlado in težko bi bilo odgovoriti na vprašanje, ali bo Lartiel sposoben kljub lastnostim, ki •jih je prinesel s seboj iz Normandije, izpeljati iz stiske francosko vladno bailko.	-—st—
V četrtek Iti. t. m. zvečer so v Trstu spremili na zadnji poti oficirja Jugoslovanske ljudske armade tov. ^'lrgiia Adanvča iz Frečnika, čigai truplo so prejšnji večer prepeljali iz Subotice, kjer je tov. kapetan služboval. Ob tej priliki naj bi držali poslednjo stražo ob mrtvem tovarišu Štirje častniki Jugoslovanske ljudske armade, njegovi bojni tovariši, ki službujejo v Kopru, Zaprosili so Zavezniško vojaško u-pravo v Trstu, naj bi jim izdala dovoljenje, da bi se uro pred pogrebom pripeljali v Nabrežino.in s tem izkazali čast borcu, ki se je boril ramo ob rami z našimi partizani in zavezniki proti skupnemu sovražniku. ZVU pa jim je to prošnjo odbila. Končno bi lahko nekdo pomislil, eta so to predpisi, preko katerih ZVU ne more in s tem opravičili tako deajnje. Temu pa ni tako, saj so lahko vsi Tržačani videli, 'kako je zavezniška vojaška uprava izdala enako dovoljenje večjemu številu l-talijanskih oficirjev, da so prišli v Trst na pogreb nekega italijanskega pilota, pripadnika italijanske vojske. Prav dobro se najbrže tudi spominjajo, da so iredentistični hoteli prav ta dogodek izkoristili v svoje provokatorske namene in da jim je to do neke mere tudi uspelo. So pa še druge take prilike, pri katerm je zvu delala izjeme, pa niti za pogreb, temveč celo za plesno prireditev.
Spričo vseh teh dejstev ni nihče pričakoval, da bo prišlo do prepovedi obiska, saj so se ti obiskovalci kakor tudi pokojni- tov. kapetan borili z njimi proti tistemu sovražniku, ki ga danes ZVU v Trstu pro-težira na vseh področjih.
Ne vemo, kakšni so vzroki za to prepoved, vemo pa da zavezniška vojaška uprava vodi dosledno poli-
tiko disknmmacije proti vsemu, kar je slovenskega in jugoslovanskega.
-Mnenja smo, da je ta ukrep najbolj žaljiv v dolgi vrsti proMjugo-slovanskih ukrepov. Nobenega dvoma n\ da se pod plaščem conskega predsednika skrivajo težnje rimskih lunkcionarjev, Nobenega dvoma tu-ni, da so taka dejanja favoriziranje rimske politike tako pred zavezniško kot pred našo borbo proti o-nim, ki so ubijali uj-.požigai:.
Zelo neprijetno pa je pole-? vsega Se dejstvo, da je bilo ob pagrebu vse polno policije, ki je pripeljala s seboj celo radijski oddajnik. Ne zavedajo se niti tega, da je tako spremstvo najbolj groba kršitev pietete, ki jo sleherni čuti do pokojnika!
V zvezi s tem, da ZVU ni izdala dovoljenja štirim oficirjem -OLA, tla bi se bili udeležili pogrebi pokojnega tovar.Sa Virgila Adamiča, sta okrajni odbor Zveze borcev in okrajni odbor Zveze rezervnih oficirjev poslala Zavezniški vojaški u-pravi v Trst protest, v katerem med drugim pravita:
»Dobro nam je Se v spominu, da je Zavezniška vojaška uprava pred leti dovolila prisotnost unnorrmra-nih predstavnikov italijanske vojske pri pogrebu padlih italijanskih vojakov. Ista ZVU pa danes odklanja pravico, ki jo je že dala predstavnikom poražene italijanske armade, predstavnikom zmagovite zavezniške Jugoslovanske ljuds.-:e armade.
Zato proti temu nepojmljivemu aktu, ki ni v nasprotju z najosnovnejšimi načeli pietete, ampak predstavlja tudi grobo žalitev nase Jugoslovanske ljudske armade, s tem pa žalitev vseh borcev proti fašizmu, najodločneje protestiramo.«
VELIKA KITAJSKA OFENZIVA IA KOREJI
Zadnje dni so severnokorejske in kitajske čete sprožile na Koreji najmočnejšo ofenzivo v zadnjih dveh letih. Okoli 70.000 mož se je vrglo v napad proti južnokorejskim postojankam. Posebno močan sunek so izvedli proti najboljši jnžnokorejskd diviziji »Capitoicc, V številnih krajih so prodrli za več kilometrov v globino južnokorejskega bojišča. Celi bataljoni južnih čet so kar izginili pod severnimi navalom.
S pomočjo ostalih zavezniških čet so sicer s protiofenzivo nazaj zavzeli neka izgubljenega, vendar se zdi, da so hoteli Kitajci pokazaiti zobe juž-nokorenjski armadi, ki jo trdovratni Sig Man Ri tako poveličuje in je bil celo pripravljen, da samo z njo nadaljuje vojno, če bi zavezniki sklenili premirje s severnimi.
KAJ BO ODGOVORILA SOVJETSKA ZVEZA
Tri zapadne sile — Združene države Amerike, Francija in Velika Britanija — pričakujejo, kaj bo Mo-
skva odgovorila na njihovo zadnje vabilo za konferenco štirih zunanjih ministrov. Na konferenci bi morali razpravljati o združitvi Nemčije in o avstrijski mirovni pogodbi. Sklep za sklicanje konference so sprejeli trije zapadni zunanji ministri v Vashing-tonu pretekli te don. Ta predlog sta predvsc.m podpirali Anglija in Franci! j a, ki sta menili, da je sedanji čas po nedavnih dramatičnih dogodkih v Moskvi in satelitskih državah najpri-kladnejši, da se Sovjetska zveza prisili na popuščanje. Amerika je v tem kolebala; sodila je, da pomenijo razne čistke v sovjetskem imperiju, kot odstranitev Berije, povratek k stari »trdi« politiki Stalinovega tipa. Nazadnje pa se je le tudi Amerika pridružila svojim zapadnima kolegoma.
Ves svet z nestrpnostjo pričakuje, kakšen bo moskovski odgovor, kajti razprava o združitvi Nemčije in podelitvi neodvisnosti Avstriji naj bi bila preizkusni kamen, če je- sovjetska pomirjevalna politika res- iskrena, ali pa je samo manever,
Še en posnele k iz velikih dogodkov v Vzhodnem Beplinu, Goloroki delavci so se branili proti sovjetskim tankom s kamni in opekami.
Ufe Postojnskem tednu
V	dneh od 19. julija do 2. avgusta 1953 je Okrajni ljudski odbor organiziral razstavo iz področja gospodarske, zadružne in kulturno-prosvet-ne dejavnosti postojnskega okraja.
Postojnski okraj ni znan samo na Primorskem, temveč sirom Slovenije po svoji znameniti jami, po svetovno-znanem presihajočem Cerkniškem jezeru. za katerega temeljito proučevanje je poslal slavni zgodovinar Kranjske deželo Valvazor član Angleške akademije znanosti in umetnosti.
Postojnski okraj je znan po svojih prelepih gozdovih na Javorniku in Snežniku. Šestdeset tisoč hektarjev, ali 16 c/o celotne okrajne površine zavzemajo gozdovi. Gozdovi so večinoma. prebiralni in. mešani: 60% jelk in. 40 odstotkov listavcev. Prvovrstne deske dajejo notranjske jelke.
V	notranjskih gozdovih so še jeleni. srne in tudi medvedi. Notranjski gozdovi so znani po bogatih polhih. Kadar obrodi bukev žir, takrat vidiš starega notranjskega polharja, kako gre v gozd težko obložen s pastmi in skrinjicami, Takrat zaživijo gozdovi polni idile in romantike, o kateri so nam pripovedovali že pre<l leti stari polharji.
Sirom domovine so znani tudi nasi notranjski vozniki, ki so včasih vozili deske iz Loške doline in Blok
političnih, gospodarskih in kulturno-prosvetnih. Nadalje kuj vse so izvršile Ljudske univerze, koliko imajo učencev, učiteljev, koliko je v okraju pcfsk i h zborov, kull nrno-prosvet-nih društev, godb. Kulturno-prosvet-ni delavci na Notranjskem imajo bogato tradicijo svojega dela. Že. iz dobe taborov so notranjski prosvetni delavci pospeševali napredno misel po vaseh.
Tudi kiparji in slikarji razstavljajo svoja dela. Nekatera so že znana slovenski javnosti. Zanimivo je. ogledovati si umetniške stvari, notranjskih umetnikov.
Na razstavnih prostorih imajo svoje izdelke tudi obrtniki: čevljarji, krojači, mizarji, kovači, tesarji, šivilje. ključavničarji in cela vrsta tiru. -gi't obrtnikov.
Postojnski okraj slovi po svojem prvovrstnem krompirju: jubelj, rožnik. onejda. Podnebje je. kol: nalašč, za pridelovanje dobrega krompirja. Po desetletnem gospodarskem načrtu je. predvideno, da bo 30 odstotkov orne površine zasajene s krompirjem in bo letno prodal 100 vagonov prvovrstnega semenskega krompirja. Že sedaj dobijo pridelovalci lep denar za krompir. Bogato se jim obrestuje vse delo, ki ga vložijo v pridelovanje.
Žita bodo v bodoče r okraju pri-
di naše čebelarje s starodavnimi pari ji-kranjiči in modernimi ŽnidarŠi-čevimi panji. V jnetekloili je. bilo več čebelarjev kakor sedaj. Zato bo treba to prelepo obrt razviti in vzbuditi notranjski mladini veselje do čebelarstva. Kdor je dober čebelar, je tudi ljubitelj pri r ode.
Bloška planota je znana kol zibelka slovenskega in evropskeoa sinu-varstva. Znanstveniki proučujejo razvoj smučarstva na Blorki planoti, kjer stoji t itd i sirarski obrat. Že stoletji, slovijo Bločani. kot prvovrstni rejci volov.
Begunjska kotlina je pa znana po svojih prelepih gozdovih, saj imajo tamkajšnji kmetje zadružniki že sedaj po 230 kubikov les na hektar.
Kraševci so znani kot izborili vozniki in gozdni delavci. V preteklosti so bili znani kot živinorejci. Razumljivo je, da bo potrebno, da si boito kmetje na območju Pivke sedaj, ko tli toliko voženj, še. bolj poprijeli živinoreje.
V desetletnem gospodarskem načrtu. bo postojnski okraj pogoztlil 6400 malovrednih pašnikov in jih spre-menil v lepe bodoče gozdove.
Brkinski predel in vsa Bistriška dolina je znana od starodavnih, časov kot sadjarska pokrajina. V desetletnem načrtu je predvideno, da se bo zasadilo še okrog 510 ha površin s sadnim drevjem.
Razumljivo pa je, da bo treba poleg sadnega izbora napravili celo vrsto cest. Zato gradi okrajni LO u brkinskem predeju cesto. V bodoče bo pa trebo ves brkinski predel pre-presti z dobrimi cestami.
Postojnski okraj ima vse pogoje, da se razvije v dobro obiskovan turistični. okraj, kajti ni znan samo po znameniti Postojnski jami. Še bolj znan bi moral bili po Iskocijanski jami. Križni jami. Bloški planoti, skratka cela vrsta krajev je, da .se razvije kraj v dobro turistično točko. Gostinstvo na Notranjskem je pa šele. v razvoju. V Postojni imajo nekaj hotelov in v Loški dolini, imajo prvovrsten hotel.
Vsak. ki bo obiskal v Postojnskem tednu gospodarsko razstavo, bo videl, kaj vse ima Notranjska. Pri t&ni se je treba zavedati, da je veliko i izdelkov oblikovala in izdelala pridna roka notranjskega kmeta zadružnika, delavca, obrtnika, gospodarstvenika in prosvetarja, v kolikor jih ni izdelala narava sama.
Ob Postojskem tednu želimo vsem obiskovalcem, tla bi z naše gospodarske razstave odnesli najboljše rti-.se in te vtise povedali doma.
:MATEVŽ 11AC.E
Značilna slovenska •'■iša na Žagi
Praznik obletnice Dnevu vstaje bo tudi letos praznovalo ljudstvo koprskega okraja s številnimi prireditvami.
Dan pred praznikom bodo olišle vse področje koprskega okraja partizanske patrulje, ki jib organizirata Zveza borcev in Društvo rezervnih oficirjev. Prva patrulja bo odšla iz Ankarana skozi škofije in Tinjau v Osp, druga patrulja pa i/, Pirana skoz.j Portorož, Izolo, Korte, Koper, Bertoke v Dekane. Tretja patrulja se bo napotila iz Sečovelj skozi Sv. Peter, Šmarje, Pomjan, Manžan, Van-ganel. Pobege in Cezarje v Dekane. Kot zadnja bo odšla patrulja iz Borita skozi Babice, Mareaige, Lopar in Sv. Anton. Zadnja tiu patrulje Kodo skupaj odšle v Osp, kjer se bodo združile s patruljo iz Škofij. V Ospu
Socerbski grad je podoben sokol-skemu gnezdu. Izkoriščevalci našega ljudstva so ga bili pribili na skalo v visoko v bregu, od koder ti je ves Dolinski kot kakor na dlani. Tu so gospodovali in od tu naganjali biriče na slovenske Bre-žnne, ki so obdelovali griče in vso plodno raven. Toda, kdo so bili gospodarji Socerbskega gradu in zemlje vse tam naokrog? Bili so tržaški patriciji, grolje Petazzi. V XV. stoletju so zavzemali v Trstu dokaj vidno mesto v sami mestni upravi. V XVII. stoletju so začeli dohodki grofom Petazzijem vidno pešati in tako je padla tudi njih politična moč.
Pod Socerbskim gradom je živel že od nekdaj krepak slovenski rod, Dolinčani so imeli svojo bratovščino, ki sega daleč nazaj v dobo križarskih vojn. Ohranjen je slovensko pisani pravilnik te bratovščine iz leta 1625. To izredno dragoceno slovensko listino so odkrili pred dvema letoma v Kopru. Malokje se je ohranilo toliko slovenskega narodnega blaga kakor v naših vasicah, ki ležijo pod Socerbskim grar dom!
V začetku XV. stoletja teče pod Socerbskim gradom ves razvoj v znaku močne krepitve proizvodnje in trgovine. Tržaški plemiči se navajajo zdaj na tako razkošno življenje, kakršnega še pred nedavnim niso sploh poznali. Prej ali slej pa je moral slovenski kmet na svojih lastnih ramenih bridko občutiti vse posledice takih sprememb. Petazzi in vsi ostali se niso več zadovoljevali s starimi fevdalnimi dajatvami, marveč so začeli kmetom nalagati še nova bremena. Tako je prišlo po bregovih in dolinah pod Socerbskim gradom leta 1411 do upora slovenskih kmetov, ki dokazuje, da so znali krepko braniti svoje pravice. Tržaški patriciji so se znašli kaj kmalu v kozjem rogu. Naši ljudje niso tedaj odrekli pokornosti le tržaškim bogatašem, temveč so se tudi odcepili od Trsta, kamor so spadali politično in u-pravno, in se navezali na nove gospodarje (Kras, Kranjska). Pokazalo pa se je, da novi gospodarji niso nič boljši od starih in zaradi tega so kmetje nadaljevali boj, ki je bil trd in krvav. Ozemlje med Trstom in Koprom se spremeni zlasti v drugi polovici XV. stoletja v poprišče krvavih bojev med Benečani na eni strani, na drugi pa mestom Trstom, goriškimi grofi in Iiabsburžani. Prav pogostoma se dogajalo, da so naše vasi pod Socerbskim gradom v nekaj letih po dvakrat ali trikrat menjale svoje gospodarje. V nekih trenutkih se je našim ljudem, ki so bili kakor med kladivom in nakovalom, zdelo, da je najpametneje, če se naslonijo na Benečane. Odločitev v tej smeri je bila posledica težkih izkušenj in hkrati seveda tudi vedno večjega političnega dozorevanja našega kmeta. Naši ljudje so mnogo razmišljali in iskali izhoda vsaj v začasnem manjšem zlu. V vojni med Benečani in Trstom leta 1513 so se Brežani verjetno močno spominjali groženj tržaških patricijev kakor tudi njihovega izžemanja in jo potegnili z Benečani. Na čelu slovenskih kmetov so bili tedaj Ja-
bo na predvečer Dneva vstaje ob 8. uri vaški partizanski miting, ki ga pripravlja vaška Zveza borcev.
Zgodaj zjutraj naslednjega dne bodo patrulje ponesle svoje bojne zastave in pisma, ki jih bodo dale po poti vaške množične organizacije, v Socerb. kjer se bo na velikem partizanskem taboru zbralo več tisoč ljudi iz Istre in Trsta.
Razen tega bodo ponekod na predvečer Dneva vstaje kurili kresove in organizirali razne prireditve.
Pri programu na Sooerbu bodo sodelovala razen enot bivših partizanov tudi prosvetna društva s pevskimi in drugimi točkami. Tega dne bo na Socerebu tudi otvoritev restavracije v adaptiranem gradu, ki je ena najlepših razglednih točk v Slovenski Istri.
ZGODOVINA
kob Pribič iz Tinjana, šimec Klju-čič iz Ospa, Primož Srb iz Zazida, Mohor Barut. iz Gabrovice, Zuane Barut, Oblak in še nekateri drugi.
Doba velikih negotovosti in stalnih sprememb pod Socerbskim gradom je trajala skorada 200 let. Benečani so se močno trudili, da bi slovenskega kmeta pridobili za boj proti Trstu in Hasburžanom in ga v zvezi s tem obsipali z obljubami. Iz previdnosti so na Koprskem uvedli celo dvojno sodstvo, od katerih naj bi eno veljalo v glavnem za Italijane, ki so se bili v velikem številu vselili v Koper, drugo pa za Slovence. Koprski »slovenski poglavar« je imel poleg sebe še posebnega slovenskega pomočnika, ki je v njegovem imenu urejal sodne zadeve v slovenskih vaseh. Taki pomočniki ali glavarji so bili nekateri Tinjančani, znan pa je še posebno Luka Muzec, ki so ga vsi Slovenci v Istri poznali pod imenom Lukež iz Podpeči. Lahko si kar zamišljamo, da si imeli v takem položaju naši ljudje vse polno sovražnikov, da je bilo njihovo življenje izredno trdo.
Po razpadu beneške države leta 1797 se je ozemlja ob Jadranu polastila Avstrija. Novi gospodarji so prav dobro vedeli, da naši ljudje živijo strnjeno tudi pod Socerbskim gradom. Novi oblastniki so razdelili leta 1818 Istro na 4 okrožja in 26 okrajev. Nekateri od teh okrajev so bili popolnoma slovenski ali pa hrvaški. Brežani so se tedaj združili z vsemi ostalimi Slovenci, ki živijo ob robu Krasa. Tako je nastal okraj, ki je zajel vse ozemlje v Dolinskem kotu, Mali Kras, Materijo in Podgrad. Sedež tega okraja je bil nekje v bližini Socerba (Robida) in je deloval v taki obliki vse do leta 1828. Ta prvotni Socerbski okraj (še enega poznamo iz dobe NOB i se je po letu 1828 združil s koprskim okrajem in imel svojo osrednjo upravo v Kopru.
V letih 1818 — 1828 so v Socerb-skem okraju uradovali v glavnem v slovenščini in na Dolinski občini pa še pred navedenimi leti. Nekatere slovenske listine iz tega okraja so zelo zanimive. Tako govori ena iz leta 1819 o tem, kako je Jurij Krmec iz Socerba poravnal svoje dolgove, ki jih je imel pri Mihi Sancinu iz Krogel. V listini piše:«... poterdim jest Jurij Ker-mic s Sooierba pred sprošenimi pričami, de sem Mihaeli Sancin dovžan gvišnih 2,5 Fl. Zatu se podpišem jest inu moje sprošene priče, na 7. jan. 1819. Jurij Kermic, dolžnik, Johanes Prašel, priča, Anton Pavlovčič sprošen, imen podpisavc inu priča ...«
Okrog leta 1825 so Slovenci iz o-kolice Trsta ustanovili bratovščino za izdajanje slovenskih knjig. V So-cerbu je bilo 12 sotrudnikov (poverjenikov) tega prvega slovenskega knjižnega podjetja. To so bili: Jurij, Luka, Andrej, Matevž, Jurij vsi Božič, Jurij Krmec, Jurij Barit, Matevž Barut, Janez Bandi, Anton Toniati, Andrej Rapotec in starešina Jurij Božič. To knjižno podjetje je bilo podobno poznejši Mohorjevi družbi. Vodstvo podjetja je nabiralo naročnike v slovenskih vaseh in Trstu samem je verjetno imelo svoje poverjenike. Slovenski kmetje v Trstu in Slovenski Istri so zbirali denar in v tej akciji tudi uspeli.
Glede Socerba naj omenim še to, da gre za manjšo vas, ki ima nekako 20 hiš. Zaradi oddaljenosti od večjih središč (Dolina, Gabrovica, Osp), so socerbski kmetje večkrat mislili, da bi bilo prav, če bi ustanovili kako društvo. Ob koncu velikega pustošenja prve svetovne vojne, so socerbski kmetje živo zanimali za ustanovitev konzumne zadruge, ki naj bi omogočila ljudem nakup po nižjih cenah najrazličnejšega blaga. Teh svojih načrtov niso mogli Socerbci nikdar uresničiti, kei so jim to preprečili italijanski imperialistični okupatorji.
V. S.
l^^i^Miš^SiPSf
Rakek pri /'os,
i Trst.
Naši gozdovi so polni različnih gob. S Snežnika je. po dežju prekrasen razgled v Reški zaliv in tja r Beneško Slovenijo. Vidijo se tudi mogočni obrisi Štajerske in hrvatskih gozdov tja do Like.
V	tesni zvezi z gozdovi je žagarska in predelovalna industrija. Na Marofu, v Loški dolini je moderen žagarski obrat, zraven je okrajna mizarska delavnica, ki izdeluje dobro in solidno pohištvo. V Cerknici obratuje modema tovarna, ki zaposluje nad 300 delavcev in delavk, kjer izdelujejo različne končne izdelke. Imajo tudi precej prvovrstnih kvalificiranih delavcev. Žagarsko industrijo zastopa obrat Javor na Pivki, ki slovi daleč: naokrog po svojih le-sonitnih ploščah. Zato dobiva prvovrstno bukovino iz cele Slovenije, da še celo iz Bosne. Obrat ima precej kvalificiranih delav*cev. Falensa v 11. Bistrici je znana po svojih izdelkih in je na razstavi viden, ves produkcijski proces.
Na Notranjskem je. industrija zelo slabo razvita. Notranjci upajo, da se bo začelo v letu 1954 z gradnjo malih obratov, ki botlo zaposlili odviš-no delovno silo, ki je na razpolago ob začasni nedelavnosti žagarskih obratov.
V	okraju- je. zelo močno razvito splošno kmetijsko zadružništvo, kt razstavlja svoje mlečne izdelke. Splošno kmetijsko zadružništvo ima lepo bodočnost razvoja v pospeševanju kmetijstva.
Postojnski okraj je znan po svoji živinoreji. V Loški dolini redijo prvovrstne krave, telice in bikce. Iz cele Jugoslavije hodijo kupci po živino v Loško dolino. Pozna se delo in trud 27-ili let, katerega so vložili tamkajšnji kmetje živinorejci za dvig živinoreje. Po vsem okraju so začeli posnemati loške živinorejce pri vzre-ji prvovrstne plemenske in mlečne živine.
Ljiulska tehnika prikazuje, kaj vse je ustvarila v teku slojegu obstoja.
Naša prosveta prikazuje vso kulturno-prosvetno dejavnost postojnskega okraja: šole, število predavanj.
lojni se razširja
delovali samo toliko, kolikor bo potrebno za kolobarjenje.
V	preteklosti so sejali veliko ajde. Ajda pa je kot lotefija, vsako tretje ali četrto leto obrodi. V kolikor pa sejejo ajdo, sejejo kranjsko. črno in sivo japonsko. Okrog Cerkniške in Loške doline bogato obrodi proso, če so njive dobro pognojene. Ob pogledu na lepe njive, kjer se pripogiba težko latovje prosa, uhajajo spomini na mlada leta. ko smo jantovali. ,in po kmečkih skednjih meli proso ob lireščeči harmoniki. Ta lepa tradicija se je še ohranila po Notranjskih vaseh, vendar je ne gojijo več v taki meri kakor t: preteklosti.
Notranjski potoki, posebno potok Obrh v Loški dolini je znan po svojih lepih in okusnih rakih. Pred sto leti so kmečka dekleta in žena Loške doline, nosile v škafih čez Jur-jevo dolino in Javorniške gozdove rake v Trst na prodaj. Profesor Franke, znani ribogojec. je preti leti ugotovil, da je v premnogih potokih kugu uničila rake. Edino rakov v potoku se račja kuga ni prijela,
V	preteklosti so mladi fantiči, ki so pasli krave, vedno nosili polne lonce rakov domov. Potok Obrh je znan tudi po okusnih ščukah.
Ljubiteljem Notranjske bi. svetoval, da si ogleflajo Cerkniško jezero v različnih dobah: poleti, ko kosijo, kjer mrgoli na stotine koscev ter grabijie, kjer se po jezeru ziblje na stotine voz, naloženih s senom, ki ga imenujejo kravina. V jesenski dobi pa se j>asejo velike črede živine. Pastirji lovijo ribe, se kopajo, kri-če. bi jej o žogo in pečejo krompir.
V	pozni jaseni zalije Cerkniško jezero votla. Ob nedeljah se vozijo s čolni fantje in tlekleta in prepevajo vesele partizanske in narodne pesmi.
V	'.udi zimi jezero zamrzne. Prebivalci okoliških vasi si nataknejo drsalke in se drsajo po ledu.
Vsi tisti, ki še niste videli Cerkniškega jezera v različnih dobah, oglejte si čudo evropske lepote, ki je talio lepo in. znamenito, kakor ja znamenita in lepa svetovnoznana Postojnska jama.
Na razstavnem prostoru vidimo tu-
Prireditve ob dnevu vstaje v koprskem okraju
¥ koprskem okraju bodo dopolnili predpise socialnega zavarovanja
\ petek popoldne je bilo v Sindikalnem domu v Izoli posvetovanje skupščine Zavoda za socialno zavarovanje. ki jo sestavljajo voljeni pred,-lav luk-i vseh zavarovancev, ter Okrajnega sindikalnega sveta. Na dnevnem redu je bila razprava o dopolnitvi predpisov socialnega zavarovanja. o problemih zdravstvene službe ter poročilo o poslovanju Zavoda v prvem polletju letošnjega leta, Posvetovanju sta prisostvovala tudi predsednik republiške skupščine .Zavoda za socialno zavarovanje tov. Plevulk ter direktor republiškega zavoda tov. Spiccr.
Po daljši diskusiji so predstavniki navedli več predlogov za izboljšanje službe socialnega zavarovanja. Smatrali so. da bi bilo potrebno, spremeniti predpis o pravici vdov zavarovancev do pokojnin. Po sedanjem predpisu imajo pravico do pokojnine le tiste vdove, ki so izpolnile 45 let, oziroma ki imajo otroka, ki še nima sedem let. Po njihovem predlogu naj bi imele pravico do pokojnin vse vdove zavarovancev, ki imajo otroke. Dalje, da sedanji predpisi tu pa tam omogočajo, da se sredstva za socialno zaščito trošijo preširoko ali pa preozko. Na primer zavarovanec, ki prebije več mesecev v bolni«, dobiva poleg- popolne brezplačne oskrbe -še mesečno plačo, čeprav nima družine. Na ta način si v daljšem času bolezni lahko ustvari -precej denarnih sredstev. Kmet pa, ' ki ni socialno zavarovan, mora plačevati visoke stroške bolnici, in če
KOPER
Delfina so ujeli...
Dva kmeta - Debemardi Jakob in Cetin Lazar, ki sta doma iz Selare št. 34, sta pretekli petek opazila v Koprskem zalivu blizu Skocjana velikega delfina, ki se je premetaval po nizki vodi, v kateri se j; verjetno poganjal za ribami, ki jih tu ni malo. Kmeta sta se Hitro oborožila z vilami m naskočila požeruha, ki se je premetaval po blatu. Dramatična borba med naskakovai-cema in delfinom je trajala precej časa predno je bila odločena zmaga v korist obeh kmetov, ki sta delfina privezala na vrv in ga potegnila na kopno. Tudi s tem sta imela možaka precej dela, saj je tehtal oicrog sto kilogramov in meril skoraj dva metra in pol. Naložita sta ga na kamion in ga peljala pokazati radovednežem.
Za ta izreden lov, saj je znano da delfini prav v tem predelu potrgajo precej ribiških mrež, bosta prejela denarno nagrado v znesku 1S0U dinarjev, ki je razpisana za vsakega takega škodljivca.
PRIPRAVLJA SE REORGANIZACIJA TRGOVSKE MREŽE V KOPRSKEM OKRAJU
Na skupni seji gospodarskega sveta pri Okrajnem ljudskem odboru v Kopru in predstavnikov Trgovinske zbornice so razpravljali o reorganizaciji trgovske mreže v koprskem okraju. Na osnovi poročila posebne komisije, ki je proučevala to vprašanje, so na seji izdelali predlog, po katerem naj bi v obalnih mestih organizirali nova trgovska podjetja. V Kopru, kjer sta bili dve takšni podjetji, naj bi jih bilo v prihodnje devet. Ta podjetja bi lahko odpirala svoje obrate tudi po drugih obalnih mestih. Na seji so poudarili da bi se s to reorganizacijo ustvarilo zdravo konkurenco med trgovinami, kar bi zlasti koristilo potrošnikom.
I zvezi z reorganizacijo trgovske mreže v koprskem okraju so se ponekod pojavili• različna mnenja, ki se med seboj nasprotujejo. Uredništvo meni, da bi bilo prav, če bi se oglasili v naših listih posamezni strokovnjaki .v tega pculročja, povedali nekaj o dosedanjih izkušnjah in navedli priflloge. \ki bi po njihovem mnenju pripomogli k izboljšanju stanja v trgovinski mreži v našem okraju.
"e bolezen vleee dalj casa, se mora preee-to zadolžiti.
Predmet diskusije je bila tudi pravica ribičev in šolarjev do otroških doklad. ki kol stalni sezonski delavci nikdar niso 12 mesecev nepretrgoma zaposleni in kot takšni po obstoječih predpisih nimajo te pravice. Po izdelanem predlogu naj hi dobili šolarji in ribiči pravico do otroških doklad po dveh oziroma enem letu sezonske zaposlitve.
I/, poročila direktorja Zavoda tov. Bi tožnika je- bilo razvidno, da je bilo letos v prvem polletju potrošenih za socialno zaščito zavarovancev in svojcev 201 milijone dinarjev, od tega 71 -milijonov za otroške doklade, po (il milijonov za zdravstveno službo in za pokojnine, ostalo pa za podpore brezposelnim in upravne stroške.
Iz poročil in -diskusij o zdravstvo-ni službi pa je» bilo razvidno, da zavarovanci večkrat zlorabljajo pravico do brezplačnega zdravljenja in zdravil. Na seji so izdelali -predlog, po katerem naj bi zavarovanci bili obvezni plačevati 10 do 15 odstotkov stroškov za zdravila in zdravnika, s čimer bi se preprečilo, da bi neupravičeni v špekulativne namene iskali zdravniško pomoč in jemali zdravila.
Na seji so še govorili o nastavitvi noviih zdravnikov v ambulantah v Kopru in Izoli, ki bodo po prvem septembru odprte ,vcs dan, ter o modernizaciji ambulante v Izoli. Predstavniki zavarovancev in sindikatov so se tudi pohvalno izrazili o poslovanju zdravstvene službe, kar se vidi tudi liz tega, da so znašali prejšnja leta stroški za zdravljenje bolnikov iz naše cone v Trstu 100 milijonov lir. lani, ko so bile tukajšnje bolnice že izboljšane in so zadostile vsem potireham, pa so znašali stroški za tržaške bolnice le okrog milijon lir.
KOPRSKI PIONIRJI POŠILJAJO POZDRAVE IZ KOLONIJE
Skupina pionirjev iz Kopra, ki preživlja srečne dneve v počitniški koloniji v Dolenjem Logatcu, je poslala svojim staršem pismo, v katerem pravijo med drugim:
»Srečno "smo prispeli iz Kopra v Logatec. To je zelo lep kraj, obdan z grički, ki so poknti s temnimi smrekovimi gozdovi.
Stanujemo v dijaškem domu, ki ima pred stavbo prostrano igrišče, na katerem se pogosto igramo. Zjutraj vstajamo ob 7 uri, nato prirejamo dopoldne izlete, popoldne pa se igramo z žogo na bližnjem igrišču, ali odidemo v gozd. Ob slabem vremenu se zabavamo v u-Cilnici, kjer nam vzgojitelji pripovedujejo pravljice.
Pred dnevi smo priredili izlet v Postojnsko jamo. V koncertni dvorani smo zapeli tri pesme. Kaj v.se smo tam viden, pa vam bomo povedati, ko pridemo domov.«
Iniciativni odbor za proslavo 50-letnice ustanovitve pevskega društva »Skala« v Kubedu, se je sestal v petek. Člani iniciativnega odbora so razpravljali o sporedu proslav in organizaciji na dan proslave. Izbrali so posamezne tovariše, ki so prevzeli vsak svojo odgovornost.
Proslava bo 9. avgusta v Kubedu. Iniciativni odbor bo k sodelovanju povabil vse množične organizacije-Predvidevajo udeležbo pevskih zborov iz Dekanov, Ospa, Kopra, Podgorja, Herpelj-Kozine in Lokve
SwnTr@j
Pred starse in solo našega podeželja se prav v zadnjem času resno postavlja vprašanje skrbi za bodočnost naše mladine, ki ima v naši družbeni ureditvi nešteto možnosti razvoja. Moramo pa priznati, da želja naleti Cesto na gluha usesa, vcasin pri starih, vcasin pa tudi pri nekaterih lorumih, ki ne pokažejo dovolj sktbi tako resnemu vprašanju, /lasti so mestni ljudje dost.krvit mnenja, naj podeželski o-troci ostanejo na polju in pri živim, ne pomislijo pa, ah bo imel tak dom dovolj sredstev in možnosti, da bo preživel ves svoj rod. Ta ko se je zlasti pred vojno dogajalo, da so taki otroci odhajali v tujino m si tam iskali zaslužka, ki bi jim ga morala nuditi domovina.
Tudi otroci osnovne šole v Sv. Trojici nad Cerknico imajo svoje težave, ki jih pri učenju ovirajo. Ena glavnih stvari je skupen pouk dveh ali treh razredov hkrati. Tu-
"ogled na Caven iz Vipavske doline
PRED TRIGLAVSKIM PRAZNIKOM PLANINCEV
Še dobrih deset dni je do dneva, ko se bodo v Vratih zbrali planinci iz vse Slovenije na velikem medrepubliškem taboru. Na to jubilejno proslavo — 60-letnico planinstva bodo prišli vsi planinci Jugoslavije. Pod mogočno severno steno Triglava se bodo zbrali ljudje, ki so jim gore blizu, ki ne zamudijo nobene proste ure, ne da bi jo porabili za obisk tako mirnih višin.
V Vrata se bodo tisti dan lahko pripeljali po novi avtomobilski cesti, v Aljaževem domu bo zasvetila električna luč. Vso severno steno Triglava in vrhove Cmira, Begunjski vrh, Stenarja in škrlatico bodo razsvetliti z bengaličnimi ognji. V nedeljo, 2. avgusta bodo odkrili spomenik vsem padlim partizanom — gornikom. Po odkritju bo slavnostna podelitev častnih znakov najbolj zasluženim planincem in alpinistom. Jubilejna planinska društva bodo prejela častne znake. V ponedeljek, 3. avgusta bodo najstarejši planinci šli preko severne tri--glavske stene, ostali udeleženci pa na obisk triglavskega pogorja. Isti
dan bodo tudi odkrili spomenik dr. Juliju Kugyu nad Soči v zadnji Trenti,
V LEPENJI SO ODPRLI
PLANINSKO KOČO DR. KLEMENTA JUGA
Planinsko društvo Nova Uorica je z vztrajnim delom svojih članov i-n s pomočjo Planinske zveze Slovenije ter raznih goriških podjetij zgradilo planinsko postojanko v Le-penji na Zgornjem Tolminskem Ta koča, ki so jo odprli preteklo nedeljo, bo nosila ime znanega slovenskega alpinista in goriškega rojaka dr. Klementa Juga, ki se pred 2lJ. leti smrtno poneserčil pri plezanju v severni triglavski steni. Hkrati je bila ob otvoritvi tudi proslava v počastitev t>0-letnice ustanovitve prvega slovenskega planinskega društva.
Nova planinska postojanka goriških gornikov je že četrta, ki so jo zgradili v zadnjih letih. Oddaljena je eno uro in pol hoda od vasi Soče na glavni cesti iz Bahinjskega kota na Bovško. Ta del naših planin je manj znan m malokdo ve, da je prav tu ključ do lepot krnskega jezera in drugih gorskih krasot.
di prevelika oddaljenost doma od sole često kaze kvarne vplive na učni uspeh, kar pride posebno do izraza v zimskem času. Nikakor pa ni na zadnjem mestu preobremenjenost. otrok z domačim delom. To je razumljivo, saj manjka moške delovne sile, ki jo je pobrala zadnja vojna.
sola sama, ki je zgrajena po starinskih načrtih, že davno več ne ustreza svojemu namenu. Ima tri oddelke in samo eno učilnico z dvema učiteljicama. Okraj upa, da bo v bodočem solskem letu ugodno rešil vprašanje vsaj še ene učilnice, ki so jo že obljubili, Tako bi se stanje v marsičem izboljšalo!
V letošnjem šolskem letu je obiskovalo pouk 99 otrok iz 17 vasi m zaselkov, ki so od šole različno oddaljeni. Tako imajo otroci iz Pod-slivnice, Mahnetov, Zavrha, Storo-vega in Povšečevega do Sole od 5— 6 km dolgo pot. Mnoge poti pa so ob hudem deževju m pozimi v snegu skoraj neprehodne.
Ob tem otroci —ze zgodaj spoznajo, da domača gruda ne bo mogla preživeti prav vseh. Posebno v zad-bi se izučili kake obrti in si tako njem času kažejo mnogo volje, da zagotovili dostojno življenje. Pouk sam na soli zahteva od učitelja precej iznajdljivosti, saj ima na razpolago le minimalno število slik, tablo in kredo. Tu moramo pohvaliti učiteljski kader, ki se na vse načine trudi, da bi pouk postal čimbolj zanimiv. Veseli smo lahko, da njihov trud ni brez uspeha.
Na pobudo šolskega nadzornika tov. Lilije Bogomila so na šoli u-vedli dopisovanje v druge republike in v časopis »Slovenski Jadran«, kar je mladino zelo razgibalo. Več Uspeha kot z dopisovanjem v druge kraje so imeli z dokaj redno pismeno zvezo z »Jadranom«. Reševanje križank in pa pošiljanje pismenih prispevkov je precej dvignilo znanje slovenskega jezika. U-prava lista je nagradila tudi 20 učencev z lepimi knjigami, dva pionirja pa sta preživela nekaj nepozabnih dni na morju kot gosta u-rednika otroške strani. Prvič v življenju sta z drugimi udeleženci videla morje, tovarno rib v Izoli, o-pekarno, tiskarno, veliko knjigarno, muzej in Se mnogo drugih stvari. Staršem in sovrstnikom sta vsa navdušena pripovedovala o- vsem, kar sta doživela in videla, Ne bi bilo napak, če bi mladini nudili v bodoče tudi v okviru šele ekskurzije, ki precej dvignejo splošno kulturno raven mladine.	c
Letos se je vpisalo v prvi razred gimnazije v Cerknici 15 otrok iz Sv. Trojice kar je zelo lep napredek, če pomislimo, da so se pred vojno vpisali le dva do štirje učen-ci.
sola pnreja pogosto tudi roditeljske sestanke, na katerih razpravljajo o težavah pri učenju in o možnostih nadaljne strokovne izobrazbe šolskih otrok. Zal pa moramo na tem mestu pograjati nekatere starše, ki ne kažejo zanimanja za te sestanke, kar lahko istovetimo t njihovim zanimanjem za šolsko vzgojo svojih otrok. Ni redko, da so prav ti otroci dostikrat najslabše vzgojeni.
StarSi, odgovorni ste za bodočnost vaših otrolf!	K. F.
ter okrajnega pevskega zbora is Sežane,
Pevsko društvo »Skala« v Kubedu je leta 1903 dobilo v dar lepo zastavo ob priložnosti nastopa v Skocijanu pri Divači. Poklonjeno zastavo so izdelali v Skednju pri Trstu. Pri tej slavnosti so nastopili tudi pevski zbori iz okolice Trsta in s Krasa, že danes opozarjamo na ta veliki kulturni dogodek in vabimo pevske zbore, da se za nastop dobro pripravijo.
NOV
MODEREN TRGOVSKI LOKAL V SEŽANI
Trgovsko podjetje »Preskrba« v 'Sežani je dalo -urediti svojo poslovalnico »Železnina« na sodoben, vsem predpisom lepega trgovskega lokala ustrezajoč naoin. To je v Sežani prvi primer urejevanja trgovskih lokalov v lem smislu. Na novo urejena »Železnina« je opremljena s solidno in praktično Izdelanim inventarjem ter neonsko razsvetljavo. Velika izložbena okna delajo vtis velemestnega trgovskega podjetja. Vsa notranjost lokala je prikupno urejena in oskrbljena s pestro zalogo železninskih predmetov, sleklemne in porcelana, radio-aparalov, orodja itd. Prodajna zaloga tega blaga je razmeščena po policah, tako da je vidna vsakemu obiskovalcu trgovine in sugcstAvno vpliva na kupo.valce. Manj sugestivne so seveda cene. Prijetno iznenadi kupca takisto ljubezniv in ustrežljiv nastop uslužbencev trgovine. Kakor izvemo, bo »Preskrba« dala urediti! na opisani način še nekaj svojih poslovalnic v Sežani. Priporočljivo bi bilo. da »Preskrbo« posnemajo tudi druga trgovska .podjetja ne samo r Sežani, marveč tudi v drugih večjih krajih okraja. Z -lepo in higienskim ter ostalim pogojem ustrezajočo ureditvijo naših trgovskih lokalov bo odpravljen pomemben nedostatek v naši trgovski mreži in bo s tem v znatni meri dvignjen kulturni^ nivo trgovine. Izpred vhoda nove «Železnim'« je potrebno čimprej odstraniti zamaščeno bencinsko črpalko.
Ž.J.
Lepi uspehi Idrijskega Partizana
Telesno-vzgojno društvo »Partizan« iz Idrije spada gotovo med naša najboljša telesno-vzgojna društva. V letošnjem letu je doseglo že posebno lepe uspehe. Dne 27 junija je bilo v Ljubljani republiško prvenstvo v vajah na orodjti Idrijska mladinska vrsta je v drugem razredu dosegla častno drugo mesto. Boljši so bili samo Celjani, Jeseničani pa so prišli na tretje mesto. V oceni posameznikov je bil Gmobrnja četrti, Kutin Alojz pa peti.
Idrijske mladinke so v drugem razredu dosegle še lepši uspeh in pestale republiške prvakinje pred Ptujem in Celjem. Republiška prvakinja je postala Idrijčanka Mo-ravec Vera, med najboljše pa sta se plasirali tudi I-Iladnik Iva in Bazile Adrijana. Mlade Idrijčanke so si s tem priborile pravico, da so našo republiko zastopale na državnem prvenstvu »Partizana« v Sko-plju.
Vrsta mladink je tekmovala tudi v tretjem razredu, kjer so nastopile najmlajše in to prv:krat na tako težkem tekmovanju, zato so imela precejšno tremo, pa kljub temu dosegle častno mestno.
Državno tekmovanje je bilo letos v daljnem Skoplju od 1. do 5 julija. Kakor znano je tu tekmovalo okoli 3.800 tekmovalcev in tekmovalk iz vse države in je bila konkurenca skrajno težka, posebno drugem razredu, kjer so nastopili tekmovalci tudi iz velikih mest. I-drijska vrsta mladink je kljub temu dosegla zelo lepo četrto mesto uspehu pa moramo častitati tudt tov. Hladniku Francu, neumornemu vaditelju našega »Partizana«, ki skoraj ves svoj prosti čas prebije pri vadbi v telovadnici.
I-. S.
Priprave za 10. obletnico Primorskih brigad
Na največji praznik vseh Primorcev — slovesnost na Okrogli«, ki bo 5. in 6. septembra v počastitev zgodovinskega odloka AVNOJ o priključitvi Istre in Slovenskega PrLmorja, združena z zborom vseh borcev edi-nie IX. korpusa in primorskih borcev. ki so sc za osvoboditev in priključitev borili v Prekomorskih brigadah, se primorski borci in vse ljudstvo pripravlja že nekaj mesecev.
V petek se je v Novi Gorici tretjič sestal centralni odbor za proslavo, razširjen s člani štaba za zbor brigad. Pregledal je potek dosedanjih organizaeijsko-tehničnlih političnih priprav ter delo in naloge, ki sloje pred odborom, okrajnimi štabi, političnimi, društvenimi in gospodarskimi organizacijami, ki morajo v kratkem času, ki nas še loči, okrepili dejavnost, tako da 1)3 ta vse-ljudska slovesno tudi obračun politične, kulturne in gospodarske raz-g h.mc:ti primo'skcga ljudvlva.
I'/iimorska je ponosna na ogro-nti prispevek, ki ga je dala za ivo-jr> osvoboditev i.i svobodo vseh jugoslovanskih narodov. Prav tako je hvaležna za veliki prispevek, ki so ga za našo osvoboditev in priključitev dali vsi narodi" Jugoslavije. Za-to se bo naše ljudstvo množično dostojno pripravilo ¡n odzvalo na Okro-glici, kamor bodo prišli tudi bratje iz Slovenije, bratskih republik, s Tržaškega, Goriške in Beneške Slovenije, ki so se z nami z ramo oh rami borili. Da bo pravočasno zagotovljen prevoz ljudi, morajo občinski odbori do 10. avgusta zbrati in sporočiti okrajnim štabom število udeležencev, leti pa do 15. avgusta centralnemu odbor v Nov,i Gorici.
Posebni vlaki bodo vozili s 75 ,o popustom iz vseh krajev Slovenije in drugih republik in iz Trsta. Prelepi topolov gozdiček na Okroglici (med Volijo drago in Ozeljanom blizu Vo-grskega v Vipavski dolini) ho nudil najlepšo priložnost za obujanje spominov na srečanja in dogodke iz najtežjih dni naše (Zgodovine med tovariši in znanci, Nudil bo kulturno in zabavno razvredrilo 150 do 200 tisoč ljudem. Prostor zborovanja je že razporejen. tako da ne bo nepotrebne ctieče. Slavnostni del zborovanja bo na mali vzpetini v neposredni bližini gozda (dobre pol ure hoda od zasilnega železniškega postajališča, ki bo ta dan vzpostavljeno med Prvači-no in Volčjo drago, da se skrči pešpot. in dobre četrt ure od glavne ceste Ljubljana—Gorica. Tu bodo po-stTojeni vsi preživeli borci, ločeni po brigadah, za njimi pa vse ljudstvo.
Nastopilo bo okrog 2.300 pevcev m pevk s pesmimi: Mi smo ubežniki, llcj brigade, Pesem o svobodi in s Pesmijo o Titu, ter več godb na pihala. Vabljen je tudi maršal!
Odbor je dalje nakazal ukrepe, da sc na vseli cestah in železniških pro-
gah zagotovi varnost prevoza ljudi, prav tako pa tudi prehrana, pri kateri podjetja ne bodo smela .iskiti nepotrebnih dobičkov. Sklenili so, da bodo povabili nekatere tovarne, večja prehrambena, gostinska in druga podjetja, da postavijo svoje paviljone. druge delovne kolektive pa za pomoč pri ureditvi paviljonov.
Udeležencem bo posl.rcženo tudi s partizanskim golažem
Odbor je sklenil povabiti na Okro-glieo tudi folklorne skupine iz bratskih republik, SKUD »Jože Moškrič« iz Ljubljane, primorsko in koprsko gledališče, zbor »Srečka Kosovela«. Kulturno-umelniško skupino IX. ter Frontno gledališče VIL korpusa, da bi priredili več nastopov po partizanskih vaseh že pred proslavj in nastopili na predvečer med »topoli« Okroglice. Po vaseh in centrih bodo gostovala najboljša domača kulturno.umetniška društva. Potujoči kinematografi bodo že v avgustu predvajali filme o naši narodnoosvobodilni borbi: »Na svoji zemlji«, »Zastava« in druge.
Lepe, okusno in .trpežno izdelane značke za to slovesnost, ki sc bo po svojem obsegu gotovo približala oni v Dolenjskih Toplicah, bodo te dni dali v prodajo. Izdali bodo tudi priložnostno spominkso znamko, razglednice primorskih narodnih herojev, partizanskih znamenitosti in lepot Primorske. Predvidevajo tudi izdajo spominske številke »Partizanskega- dnevnika«, ki je edini med partizanskimi listi v Sloveniji izhajal dnevno.
V avgustu bodo še posebej zbori in proslave posameznih brigad (čas in kraj za posamezne brigade bo pravočasno javi jen).
Odbor je razpravljal tudi o možnostih za ureditev dostojne razstave NOB: „Delež Primorske v NOB«, ki naj iri bila v Novi Gorici, vendar ni sprejel dokončnega sklepa.
Razpravljal je tudi o krivičnem odnosu, ki so ga večkrat zavzele organizacije Zveze borcev do tovarišev, ki so dali svoj velik prispevek za izgon okupatorja in njegovih domačih pomagačev iz naše zemlje v Prekomorskih brigadah. Nekateri borci in celo organizacije še danes odklanjajo udeležencem prekomorskih brigad na primer pravico do članstva ZB. Odbor je to stališče obsodil, ker so vsi ti borci zaslužili enake pravice in tudi priznanje bodisi z neposredno udeležbo v številnih in hudih bojih z okupatorji ali v edinicab, ki so oskrbovale našo NOV. Na tisoče borcev, iki so prišli v Jugoslavijo s pre-komorskimi brigadami, je darovalo za naš skupni cilj svoja življenja, številni so bili rarfjeini, vsi pa so sc hrabro borili kot letalci, tankisti. v oddelkih za zvezo in drugih edinicab, zalo jih je treba enakovredno s tistimi, ki so se borili v vrstah IX. korpusa, upoštevati in predla-
gati za odlikovanja. Na zbornem mestu je tudi tem borcem določeno častno mesto.
Tej, lahko rečemo zgodovinski slavnosti, naj da vse naše ljudstvo tudi zunanji izraz prazničnosli s tem. da bo s cvetlicami, zelenjem, slikami naših zaslužnih voditeljev in zastavami okrasilo vsako hišo. sleherno stanovanje, s slavoloki pa vsako vas. Na predvčer pa naj po vseh vrhovih in vzpetinah zasvetijo kresovi, ki bodo oznanjali vsemu ljudstvu veliki praznik Primorske.	J-J.

Ljudski učitelj na vasi. Le nekaj besed, in vendar kako velik pomen pri današnji preobrazbi vasi, Od najmlajšega pa do najstarejšega človeka na vasi, segajo niti povezave iz šole, kjer uči res dober učitelj. K njemu se rad zateče na razgovor tudi star očanec, pri njem najde razumevanje mladina, ko pride v zadrego pri svojem kulturnem delu, ki ga sama ne zmore, do njega

Sežana se pridno pripravlja na proslavo Dneva vstaje — 22. julij ter na proslavo Primorskih brigad, ki bo 5. in ti. septembra. Pri pripravah sodelujejo vse množične organizacije, ki so si izbrale poseben pripravljalni odbor. Kulturni del proslave naj bi pripravilo kulturno-prosvetno društvo »Svoboda«, ki pa trenutno životari kaj čudno življenje. Ena izmed ovir je doba letnih dopustov, ki povzroča Sežancem precej skrbi. Večja in bolj nadležna pa je ovira, ki jo predstavlja nekakšno mrtvilo v naši »Svobodi«, Nepomembna nesoglasja, ljubosumnost, nepravilni prijemi, nezaupanje in malo ljubezni za prosvetno delo, osebna gonja in kaj vem kaj se vse, se v Sežani, po vsem videzu, nadreja prosvetnim ciljem ^Svobode« tako, da bi bilo treba temu napraviti energično prelomnico, Tu bi morale posredovati vse množične organizacije in oblastni prosvetni torumi. Materialni pogoji za uspešno delovanje »Svobode« so v Sežani podani, ustvariti pa moramo se moralne in sežanska »Svoboda« bo zaživela v duhu svojega poslanstva, kar je prav v tem obmejnem predelu velikega političnega pomena, z dobro voljo in pravilnim razumevanjem bomo premostili vse ovire in se tako vključili v napredek m razvoj nase velika socialistične skupnosti. — x —
GOSTOVANJE MARIBORSKIH PEVCEV V SEŽANI
V	ponedeljek 12, t. m. smo Sežana doživeli res prijetno presenečenje. Oostoval je pri nas moški pevski zbor DPD »Slava Klavora« iz Maribora.
V	polno zasedeni kinodvorani so se nam predstavili Mariborčani, med katerimi je precejšnje število primorskih rojakov, s programom, katerega jedro je tvorila naša narodna pesem ter narodne pesmi iz bratskih republik. Ce k takemu programu, ki je vedno najprimernejši za gostovanje na podeželju, predvsem našem primorskem podeželju, prištejemo še visoko kvalitetno raven izvajanja, ki odlikuje zbor »¿¡lava Klavora«, se ne bomo čudili navdušenju, s katerim so naši ljudje sprejeli mariborske pevce ter viharnemu ploskanju, s katerim so dajali duška svojemu zadovoljstvu.
Zahvaljujemo se pevcem iz Maribora za to, kar so nam dali, ter jim zehmo enake uspehe na nj.hovi turneji po Primorskem.
Želimo pa tudi, da bi naše obiskali.	M-K
se obračajo celo njegovi učenci za nasvete. Delo dobrega ljudskega u-čitelja rodi sadove še po dolgih desetletjih, da, še ko njega ni več med živimi. Kje je dober učitelj deležen večjega priznanja ljudstva, kot prav na vasi, ko se ljudje o njem pogovarjajo: To je bil res dober učitelj. Koliko smo se pri njem naučili, kar lahko danes porabimo pri vsakdanjih življenjskih težavah. ,
Naj v naslednjih vrstah spregovori eden takih učiteljev Milan Otrm, ki poučuje v Begunjah nad Cerknico:
OJ TA VOJAŠKI BOBEN . . .
Pretekli četrtek je bilo v Sežani zelo veselo. Letošnji rekruti so jemali bridko slovo in se z mešanimi, ali bolje z zmcšaniiuii občutki pripravljali na vojaški stan. Že v dopoldanskih urah so bile sežanske ulice polne krepkih mladih fantov, ki so obremenjeni s kovčki prihajali z vseh strani v Sežano, da bodo od tu razporejeni v razne vojaške enote v državi.
Človek je vesel, ko gleda v teh mladih, zdravili korenjakih obrambno moč domovine, četudi bi si jih v razpoloženju, v kakršnem so bili ta dan, nekoliko težko zamislil na branikih domovine. Stara, dasi nič kaj ugledna tradicija slovenskih rc-kruitov jc, da sc na dan odhoda k vojakom radi pokažejo v okajeni obliki, rjoveč ves dan iu še pozno v noč pod okni miroljubnega prebivalstva in pred očmi domačih in tujih ljudi. Ganljivo je bilo gledati, kako so bile pomešane med gruče rekrutov brhke spremljevalke, ki jih je ->ilna moč ljubezni privedla prav do praga vojaške dolžnosti, ki jo morajo nastopiti njih bodoči življenjski tovariši.
In so bile žalostne tovarišiee tudi več ali manj »vesele«, za kar je seveda posredoval teranček. Saj sramežljivo dekle se mora nekje nabrati »kornjže«, da javno pokaže, za koga ji bije nežno srce. In so pokazale odkrilo, brez predsodkov, še kak poljubček je „cmoknil« kar mimogrede na ulici in nihče ni zami-žal pri tem niti se pohujšal. Kvečjemu nekoliko zavisti jc izzval pri tem ali onem starejšem odsluženem. Nad vsem tem pohodom rekrutov pa se ni nihče preveč zgražal, menda iz spoštovanja do tradicij vobče. Mimogrede sem ujel opombo nekoga Scžan-ca: »To ni vse nič! Mi smo sc še vse drugače postavili, ko smo hild re-k rut je!« In če pomislimo, da so v času fašizma naši fantje odhajali k vojakom po tujčevi zapovedi s stisnjenimi zobmi in zavezanimi ustmi, tedaj se ne moremo obregovati ob sproščenost in razigranost naših fantov, ki odhajajo v službo domovine kot svobodni državljani ¡n bodo uvrščeni v armado, kii je ponos in zanesljivo varstvo vsega naroda. Zato jim želimo, tem našim fantom, srečno pot, zdravja in veliko uspehov r vojaški izobrazbi. In še to: Svojih punčk ne pozabite, ki bodo s hre-peucčimi sroi skrbele doma, da bi se kaj ne preonegavilo do tedaj, ko se boste vrnili in bo treba izpolniti morda fe »zaarano« obljubo.
Jaša
»Vzgoja in poučevanje mladine me je stalno veselila. Pri mojem 22. letnem praktičnem delu sem med šolarji uzrl precej zadovoljstva, ko sem videl, da so se poznali uspehi mojega prizadevanja. Seveda sem včasih doživel tudi razočaranje, ko so mi nekateri, včasih tudi starši otrok, podrli upanje na uspehe, a odnehal nisem. Zavedam se, da je vzgajanje mladine težko in zelo odgovorno delo pred narodom. Prav zato se trudim, da čimbolj vsestransko izpolnjujem svoje poslanstvo.
Kakš.no je moje mnenje o sodelovanju šole in doma, oziroma u-čitelja in staršev. Za sedaj največ dosežemo za koordinacijo dela šole in doma s pomočjo dobro izvedenih roditeljskih sestankov. Najprej pa je treba vzgojiti starše in jih pripraviti, da se teh sestankov udeležujejo. Naši časopisi naj bi posvečali več skrbi in prostora dobrim razpravam o vzgoji v posebnih rubrikah. Najboljši sestavki naj bi se ob letu zbrali in ponatisnili v posebni brošuri, ki bi bila nedvomno dobrodošla vsem vzgojiteljem in staršem. Starši pa naj vedo, da je potrebno, da so na strani učitelja, če hočejo, da bo vzgoja nove mladine uspesna in pravilna.
Izven šole sodelujem skoro v vseh množičnih organizacijah. Včasih i-mam vtis, da se iz vseh teh funkcij skoro ne vidim in mi sestanki in seje vzamejo kar preveč časa. Med temi navedem samo, da sem član odbora za obnovo šole, član odbora prosvetnega društva, kjer delujem kot režiser in vadim moški in šolski pionirski pevski zbor, vodil in predaval sem v tečaju Rdečega križa, predaval sem na raznih proslavah in roditeljskih sestankih.
L@soi]® industrijsko podjetje ° iP@stojna
Te Geto trn ¿S®
OBE ATI:
Postojno - Belsko Ravnik - Koritmce Trao^o (Ilirska Bastracsa)
PROIZVODI s
Rezan les iglavcev in listavcev, zaboji vseh vrši, drva za izvoz
Prevozi z lastnimi avtomobili
Maši proizvodi so namenjeni domačemu trgu in izvozu
Cene konkureečne
OGLEJTE SI NAŠ RAZSTAVNI PROSTOR NA GOSPODARSKI RAZSTAVI
^POSTOJNSKI TEDEN«
OD 19. VII. DO 2. VIII. 1953
PRED PRAZNIKOM PRIMORSKIH BRIGAD
Vojsko, Vojskarji, Oga.lce, Vojši-ca, Gačnik, tovariš Peter...
To so imena, ki se jih spominja vsak partizan IX. korpusa, imena, ki so neločljivo povezana z borbami za svobodo Primorske, Trsta in Gorice, Ko nam pri vsakdanjem težkem delu izgradnje za hip obstanejo misli, se spominjamo krajev in ljudi, ki so nam bili v oporo in zavetišče. Spomin na te ljudi in kraje, ne sme zbledeti in zatoniti v pozabo.
Eden takih je tovariš Peter na Ogalcah. Kdo ga. ne pozna in v mislih pogostoma ne obiskuje skromnega, poštenega in do skrajnosti požrtvovalnega tovariša? Ostal je Peter prav tak, kot je bil med borbo, ko so se v njegovem prijaznem domu ustavljali celo najvišji voditelji osvobodilne borbe na Primorskem.
Zadnje dni junija letos me je pot zanesla po večletni odsotnosti v tiste kraje. Ko sem usmeril korake navzgor po nekdanji vojaški po ti, ki pelje z Oblakovega vrha na Vojsko, je nalahko pršel tisti nadležni dež, ki sili do kosti. Veje grmovja so težke visele z obeh strani na pot- Ob najmanjšem dotiku, se mi je vlivala voda po plašču in v čevlje.
Petra sem dobil doma. Bil je takoj pripravljen, da me spremlja na kraj, kjer so borci IX. korpusa junaško prebijali sovražnikove obroče. Obema je bilo žal, da je gosta megla preprečila fotografiranje krajev. Spotoma sem v beležnico na kratko zapisoval vtise Petrovega pripovedovanja.
Na Brdt v Srednji Kanomlji so četniki v marčni ofenzivi z orožjem nagnali v h:šo 14. ljudi. Hišo so nato zaklenili, skozi okna so z bombami pobih zaprte ljudi in nato hišo zažgali. Vseh 14 ljudi je zgorelo, Gospodar hiše je moral nesti četnikom prtljago in so ga nato zverinsko zaklali.
Dne 13. aprila 1944 so Vojsko bombardirali nemški bombniki. Kako je prišlo do tega zločina? Nekaj dni prej je bil na Vojskem partizanski miting, kjer so med ostalim sporedom prikazovali tudi skeč »Hitler in Mussolini«. Med gledalci je bil nedvomno od belogardistov poslan vohun, ki je nato poročal na komandi v Idriji. Nemci so z bombardiranjem hoteli terorizirati prebivalce in jih odvračati od osvobodilnega gibanja.
Prostovoljci pripravljajo kamenje za spomenik na Vojšici
Dvakrat so na Vojsko prišli SS-cvci, celo iz Gorice. Ti so ljudem grozili. Uničili bomo vse, kar je partizanskega.
©ostilničarki Mariji Gnezda so Nemci tako oropali hišo, da je po njihovem odhodu ostalo samo še — pol škafa kislega zelja, Z vso družino se je potem umaknila v neko hišo Za Humom, kjer je ostala nad en mesec. Po večkratnem vdor.u sovražnika, je bil kraj tako izčrpan, da je grozila lakota. Pomagali so si, kakor so najbolje mogli. Lepega dne je tudi mimo te hiše pridrla skupina 200 četnikov. Ko so videli več žensk in celo kopičo o-trok v hiši, so vprašali:
»Gdje su mužiki, kad imate toliko djece?«
Zlagali so se, da so vsi v italijanski vojski in jim pokazali stara pisma. Verjeli so in šli naprej.
Peter posebno rad pripoveduje, kako ga je po osvoboditvi obiskal bivši komandant IX. korpusa tov. Borštnar Jože.
»Ko sem Jožetu pokazal kraj, kjer se je kre-tal v zadnji ofenzivi, se kar ni mogel odtrgati od Roba. Ja, prav tu je bilo, mi je večkrat zatrjeval in se vračal nazaj k Robu«.
»Večkrat so me partizani vpraševali, ali bodo dočakali svobodo. Na taka vprašanja sem vedno odgovarjal: Tisti, ki bo slišal kukavico zapeti, bo ostal. Med b»rci je bil tudi nek Lojze iz Renč. V zadnji borbi bi bil res kmalu izgubil glavo. Ko sva se oba razhajkana srečala v gozdu, sem ga vprašal: No, ali si že slišal kukavico? Potem ni-
sem nič več slišal o njem. Po osvoboditvi pa sem iz Beograda prejel dopisnico s pozdrayi: Tisti Lojze sem, ki je slišal kukavico peti!«
»V zadnji hajki sem dobil poleg drugega še nalogo, poskrbeti skrit kraj za devet težko ranjenih tovarišev. Dobil sem tak kotiček pod neko skalo. Osem je ostalo živih, deveti pa je izkrvavel. Prvi maj 1945 pa smo praznovali v tiskarni »Slovenija«. Tovariši so mi pravili: Za Trst se dajejo! Bili smo veseli,, kot še nikoli prej v življenju, Ob-
Vojsko nad Idrijo Domači ja Petru Kogeja na Ogalcah
Ujeti civil je bil gestapovec. Pri njem smo našli priimek in ime družine iz Puljan, kateri smo pravili partizani pri »Mame:«. Ta družina je štela pet članov — znani sestri Bojano in Drino, brata, očeta in mater. Švabi so nameravali to družino aretirati, saj so imeli vsak svojo lisico (napravo za uklepanje) in jih odvesti na Opčine, od koder so prišli. Tega nam ujeti gestapovec dolgo ni hotel povedati, končno pa je priznal pod težo dokazov nameravani zločin. Svabi svoje akcije sicer niso izvršili, kajti cela družina je odšla v partizane. Svobodo je dočakala le mati.
Ker nam ni šlo v račun, da nam je en Svaba pobegnil, je komandant odredil ponovno zasledovanje »her lajt.nanta«, ki se je počasi pomikal proti Krasu. Tudi tokrat sta bila delo in trud zaman. Tako smo prišli v vas Gradnje. Ustavili smo se kot po navadi pri Turkovih — stari partizanski družini. Zelo vljudno so nas sprejeli, saj sta bili sestri Vanda in Tilka že organizirani v KP in SKOJ-u, pa tudi brat Rado in mati nista zaostajala pri dejanju materialne in moralne pomoči našemu pokretu. Tu smo • debato o našem potovanju iz Pivke do Gradenj kaj hitro oživeli. O-gledovali so si naš plen iz akcij, mladi Rado pa se je najbolj zanimal za novo nemško orožje, ki ga je tokrat prvič videl. Medtem smo seveda tudi nekaj pojedli in popili. Tu sicer ni bilo treba prositi ničesar, ker so že sami vedeli, kaj naša vojska potrebuje. Vprašali so ie, koliko časa bomo ostali v vasi in s tem je bilo za hrano vse urejeno.
Največ smo seveda govorili o akcijah. N so mogli verjeti, da smo akcije tako dobro izvedli in to brez izgub.
Zasledovanje pobeglega Svaba se je nadaljevalo. Vaščani so nam po-
čutili smo, da je odpadlo velikansko breme z ramen. Ne vem, od kje je prišel cel škaf vina. Pili smo ga kar z zajemalko. Mislim, da smo ga bili pošteno zaslužili«.
Lepo se je na Vojskem razvijalo kulturno življenje. Zveza slovenske mladine okraja Vojsko — Črni vrh je imela pevski zbor, ki je štel 80 mladink. Zbor je vodil tovariš Za-vršnik. Kmalu po osvoboditvi je zbor šel na turnejo po Sloveniji. Gostoval je v Kranju, Tržiču, na Golniku, Radovljici, na Bledu, Jesenicah in v Medvodah, Obiskal je tudi Zemun in Beograd, kjer so ga navdušeno sprejeli. V uvodu sporeda so jim takrat napisali:
»Domovi požgani in porušeni, a strehe je bilo še za nas — zaradi vašega staroslavnega gostoljubja. Pridelki porabljeni, glad, a hrane je.bilo za nas — zaradi vaše popolne odpovedi. Sedemnajst hajk vas jč pregnalo z domov, vračale ste se, da skozi zasedo in med umiranje svojcev zajamete novih moči v naši naši lepi pesmi. Vemo, da za vaše žrtvovanje ni plačila, zato bomo vašo zvestobo varovali in čuvali to svobodno domačo zemljo«. *
Vojsko se je začelo spreminjati v prijeten in vabljiv letoviški kraj. Za idrijske rudarje gradijo -počitniški dom. Zanj je uprava rudnika določila za letos 12 milijonov din. Predvidevajo gradnjo velikega hotela s prenočišči. Ze letos bo v vseh hišah zasvetila električna luč.
Na Vojšici, kjer je pokopanih 198 borcev, bodo postavili veličasten spomenik. Idrijski rudarji že pripravljajo od nedeljah kamenje za temelje spomenika. Vrh Loma, ki je 1156 metrov nad morjem, bodo postavili visoko razgledno piramido, ki bo ponoči razsvetljena. Do kraja, kjer bo stal spomenik, že gradijo cesto, da bo dostop mogoč vsakomur.
Kot pozlačeni biseri se v večernem soncu, ki je posijalo izza Ma-tajurja, utrinjale z vej deževne kaplje, ko sem se poslavljal od tega kraja. »Rezijanska dekleta se smejejo«, je dejal Grapar, »lepo vreme se obeta.«
Tudi nam se tako odgrinja zavesa in gledamo naprej v boljše dni, ki jih pripravljamo z neutrudnim delom.
P. A.
Radiooddajna postaja IX. korpusa
vedali, da je beža! skozi vas Vrabce v -smeri cerkve Sv. Ane — štjak. Komandant nas je razporedil. O-dredil me je za vodjo zasledovalne grupe, sam pa se je z nekaj tovariši zadržal na kraju napada. Poleg tega je dal vaščanom navodila, kako naj se izgovarjajo v primeru, da se pojavijo švabi,
Naša grupa je storila vse za izsleditev pobeglega »her lajtnanta«, vendar brez kakega uspeha, švaba se je v grmovju skril tako, da ga naše oči niso opazile. Vreme nam
je bilo naklonjeno, bilo je zelo lepo. Tako smo po zaključku akcije nadaljevali pot iz Vrhov v smer Komen — Škrbina. Čeprav je bila pot zelo dolga, je bila kratka, kajti spremljala so nas vedno misli o akcijah. Niti sami nismo mogli verjeti, da je šlo vse tako dobro in brez izgub.
Zborno mesto obeh grup je bilo na Taboru pri Zalem hribu. Nekaj ur hoda, pa smo prišli v vas Škrbina. Krenili smo kot po navadi na dom tov. Orla, po domače k Palun-
NA ULICAH PULJA
Pulj je bil ves v znamenju festivala. Naša grupa se je hitro porazgubila med množicami, ki so valovile po ulicah. Program prireditev smo si že prej ogledali in res je bil velik problem, kako bi v enem dnevu obiskali toliko številnih prireditev, ki so jih pripravili organizatorji.
Kdo bi mogel popisati vse vrvenje po ulicah? Na desetine kamionov, vlakov in ladij pripelje vsak dan množice ljudi v mesto, da ne računamo tistih, ki pridejo iz bližnje in daljne okolice peš, na vozovih in s kolesi. Svečano okrašeni lokali, ulice in parki, reklame in embleji Puljskega festivala so
Bilo je lepo nedeljsko jutro — v zadnjih deževn h tednih res redek pojav v Slovenski Istri, okrog KO ljudi se nas je zbralo na pami-ku »Vida«, ki je bil zasidran v koprskem pristanišču. Zgodaj smo morali vstati, pa vendar so le redki čutili zaspanost. Vse preveč lepote je bilo raztresene naokrog. Sonce se je pravkar dvignilo in poslalo prvi pozdrav belim jadrnicam, ki smo jih srečavali, zelena obala je bila tako blizu, da se je zdelo, da bi jo lahko dosegel z roko.
»Vida« se je ustavila še v Izoli in Piranu, da se je število njenih potnikov povečalo na 201), Na parniku je bilo živahno. Vse mogoče govorice si slišal: slovensko, italijansko, nemško, holandsko, francosko. I-nozemci so se zabavali s fotografiranjem in z brskanjem po raznih zemljevidih, domač.ni so prebijali čas s pomenki in petjem pesmi. Sest ur vožnje je bilo pred nami, vendar, ko smo prispeli na cilj, se nam je zdelo, da je bilo dosti manj, imeli smo vse ugodnosti, ki si jih more želeti izletnik: lepo, mirno morje, sončno vreme in prijetno družbo.
			I	|		iJ
FESTIVAL						
II			tur»» ansa feKvfl V'TJ	3ElS*j UU i!	lil it	□ ena acjra □ana annn
Starodavna arena v Pulju
vtisnili mestu veličastno sliko. Ob areni in po vseh ulicah smo srečavali parkirane avtobuse in avtomobile, Ki so pripeljali številne domače in tuje turiste.
Toda Kakor vse druge turiste je tudi nas najprej najbolj zanimala arena.
ISTRSKI KAMEN SE ŽE STOLETJA UPIRA ZOBU ČASA
Puljska arena se te stoletja upira zobu časa. Zgodovinarji jo prištevajo med najlepše amfiteatre iz rimskih časov. Zgradili so je v začetku naše dobe, verjetno za vlade cesarja Vespazijana.
Zidovi so zgrajeni iz ogromnih blokov istrskega kamna in dosežejo na zunanji strkni višino 29 metrov. Amfiteater ima tri nadstropja, od katerih nižji dve povezani s 144 kamnitimi loki, tretji pa ima 72 oken v obliki četverokotnikov. Arena ima obliko elipse: v dolžino meri dobrih 132 metrov, v širino pa nekaj nad 105 metrov.
čnim. Naš prihod je pri starših vzbudil dobro razpoloženje, saj niso videli starejšega sina že več mesecev. Tudi jaz sem sporočil v Komen, kjer je bila močna fašistična postojanka, staršem, kje se nahajam in da bom ostal tu še do naslednjega večera.
Orlova mama, poznana zelo e-nergična ženska, kakršnih je naša vojska in revolucija nujno potrebovala, nam je omogočila, da smo se preoblekli in okopali in se tako prerodilL
Tudi večerja je bila obilna in o-kusna, oče pa je naročil hčerki Slavki, da nam prinese »Vipavca«. Naslednjega dne smo se tu sestali z na Primorski dobro znanim »Potokar Maksom«, ki je bil sekretar okrajnega komiteta KP. Z njim smo se pogovorili. Kot izkušen komunist, borec in aktivist, nam ■ je zelo rad marsikaj lepega in dobrega povedal. Obrazložil nam je stvari, katere so bile še nam — neizkušenim — neznane vsaj po politični liniji. Tov. Maksa Potokarja je poznal sleherni kosovelovec, saj je bil eden prvih borcev naše brigade in spodbudnik vstaje kraškega ljudstva, t. j. tistega ljudstva, iz katerega se je pozneje formirala naša močna Kosovelova brigada.
Tega dne pa na-rn Švabi kot nalašč niso dali miru. Tiho so se z motornimi in oklopnimi vozili pripeljali naravnost v vas, Pričeli so zbirati ljudi na trgu pred cerkvijo. Prav malo, pa bi jih z Orlom, počakala kar na njegovem domu. Zahvaliti se morava le dobremu ljudstvu te vasi, ki je bilo organizirano v OF in zlasti tov. Maksu, da so naju obvestili. Prvo obvestilo so nama seveda prinesli otroci, ki pa jim nisva verjela vse dotlej, dokler nama ni potrkala na okno znana dobra, kurirka Blaževa Zora. U-maknila ¿sva se s tov. Orlom na kraj vasi in tu počakal da so Svabi končali S svojimi garancijami, obljubami in pretnjami vaščanom škrbine.
(Dalje prihodnjič)
Zamišljeno smo zrli v to zgodovinsko stavbo in poslušali tiste, ki so kar koli vedeli povedati o dogodkih, ki so se tu dogajali pred 17U0 leti. Toda pred nami je bila še vrsta dogodkov — v areno pa bomo vrnili zvečer, ko bo tu operna predstava.
MANIFESTACIJA ISTRSKE
KULTURE IN UMETNOSTI
V	enem dnevu si nismo mogli o-giedati niti četrtino tega, kar je pripravilo mesto Pulj svojim obiskovalcem. Za mnoge stvari sem zvedel šele iz razgovorov s prebivalci, najvažnejše pa sem le uspel vsaj površno pogledati.
Največji vtis je napravila name razstava »Borba za Jadran skozi, stoletja«, na kateri je z avtentičnimi dokumenti prikazana borba Slovanov za Jadransko morje. Na tej razstavi smo lahko videli mnogo dokumentov, ki so nas spominjali na razstavo »Slovenci ob Jadranu«, ki je bila lani jeseni v Kopru. Trda in neizprosna je bila borba za naš nacionalni obstoj ob morju, ki se ga je neštetokrat v zgodovini hotel polastiti grabežljivi tujec,
V	istem poslopju sta tudi dve drugi razstavi in sicer »Istrsko zidno slikarstvo in glagolski spomeniki«, na kateri so razstavili freske iz Berma, Huma in drugih istrskih mest ter »Razstava hrvatskega kiparstva v XIX. in xx. stoletju«. Zelo zanimiva je tudi razstava skupine mladih rovinjskih slikarjev, v kateri so Zora Matic, Bruno Ma-scarelh, Marcel Brainovič in Žarko Naumovie.
Obiskovalce iz cone B je najbolj zanimal tradicionalni festival kul-turno-umetniSkih društev Italijan-ske unije, ki je bil ta dan na polotoku STO v Pulju. Festivala se je udeležilo veliko število, pevskih zborov, orkestrov mandolinistov, vokalnih kvartetov kulturno-umetni-ških društev italijanske nacionalne, manjšine iz Istre, Reke in jugoslovanske cone STO.
Vseh 18 klubov kulture, ki predstavljajo osnovne organizacije Italijanske unije, je dokazalo, da so postali žarišče kulturnega in političnega življenja Italijanov v FLKJ. Največ uspehov je imelo društvo »Lino Mariani« iz Pulj a, lu ima 10 sekcij. Zelo viden napredek je po mnenju poznavalcev pokazal tudi ansambel italijanske drame pri reškem ljudskem gledališču, ki -je od osvoboditve uprizoril že 30 premier,
VEČER V ARENI
V	večernih urah je pogled na puljsko areno povsem drugačen kot podnevi. Z visokih rimskih zidov osvetljujejo prostor na dnu številni reflektorji, z vseh strani vrejo množice, da bi izkoristile redko priložnost in poslušale izvajanja nedvomno najboljšega jugoslovanskega opernega ansambla.
Arena je povsem spremenjena v gledališče na prostem, Pred velikim odrom, pokritim s številnimi zavesami, so namestili na stotine stolov, za njimi pa se dvigajo naravne stopnice iz kamna, na katerih se gne-
t-ejo ljudje iz najrazličnejših krajev Istre m napeto pričakujejo začetka.
Poslušanje opere v puljski areni je pravi užitek. Njene eliptične Oblike in masivni kameniti loki enakomerno odbijajo zvoke in glede akustike bi si težko mogli predstavljati boljšega gledališča na prostem.
Zagrebško gledališče ni prvič nastopilo v tej areni. Toda s tako obsežnim in izbranim programom je nedvomno prvič zapustilo glavno mesto Hrvatske. Skopaj s solisti, zborom, orkestrom m baletom se je v dneh puljskega festivala zvrstilo na odru v areni nad 300 članov tega gladelišča. Razen Fideha, Ca-vallerie rusticane, Pagliacci, Otel-la, Seviljskega brivca, Letečega Iio-iandca, Fausta, Aide so uprizorili tudi velik operni koncert in dve domači operi Gotovčevo Mila Goj-saliča in Zajčevo Nikola šubic Zrinj-ski.
Vse te uprizoritve so dosegle o-gromen uspeh, saj se je obisk gibal
od 5.ouo do 8.U00 ljudi dnevno. Največji obisk pa je bil zadnji dan festivala, ko so uprizorili domačo o-pero Nikola Subič Zrinjski. Arena je bila napolnjena do zadnjega kotička in računajo, da je poslušalo opero nad 10.000 ljudi.
Ob našem obisku je bila na sporedu Gounodova opera Faust. Publika je sprejela s toplim priznanjem izvajanja zagrebških umetnikov, ki so si s svojo dovršeno glasovno tehniko in temperamentom pridobivali ves čas festivala nešteto oboževalcev.
Okrog ene ure ponoči nas je par-nik »Vida« zopet sprejel v svoje okrilje. Morje je bilo močno razburkano m skoraj vso noč nismo mogli zaspati. Vendar ni bilo nikomur žal, da se je udeležil tega izleta. Videli smo toliko lepega in zanimivega, da se bo vsak od nas prihodnje leto rad udeležil tega velikega kulturnega praznika Hrvatske Istre.
I APOLONIO ZVEST:
POSTOJNSKI!
JAMA
točka turističnega prometa
Kjub slabemu vremenu, ki je letos povzročilo, da so naše številne turistične postojanke in celo glavni centri turizma skoro brez gostov, ali pa jih imajo zelo malo, se Postojnska jama kar ne more pritoževati radi obiska. Tako je bila pretekla nedelja ena najbolj močnih v zgodovini jame, saj je obiskalo jamo skoro 1500 turistov, od tega skoro ena tretjina inozemcev. Iz leta v leto se veča število inozemskih gostov, kar je prav za naš turizem izrednega pomena. V številu celotnih obiskovalcev pomenijo prav tujci zelo važno postavko, ker od domačih obiskovalcev je večina takih, ki pustijo v Postojni le vstopnino za jamo, medtem ko pusti tujec zaslužka tudi našim gostinskim obratom.
Kot je že znano, je v novi Jugoslaviji dosegla jama lansko leto konece septembra 1 milijon obiskovalcev, to je v osmih letih toliko, kot preje Avstrija in Italija v več kot sto letih.
Vendar pa je imel ta naš postojnski turizem v novi Jugoslaviji veliko hibo: manjkali so nam od začetka skoro popolnoma inozemski gostje in to skoro tja do leta 1950, ko se je postopoma začelo število obiskov inozemskih turistov večati. Tako je imela jama v letu 1950 180.482 obiskovalcev, od tega tujih državljanov 3.544, to ni niti 2 %. V letu 1951 je -bilo vseh obiskovalcev 159.436, od tega 5.423 tujcev, ali 3,5 %. še lepši napredek kaže leto 1952, -ko je od 95.309 obiskovalcev odpadlo na tujce 18.309 ali 19 %. Prav -tako je tudi letos pričakovati precejšnje število, še večje kot lani, saj je že dosedaj o-biskalo jamo skoro 13.000 inozemskih turistov. Vse to so za naš postojnski turizem sila razveseljive številke, ker so obenem v splošnem dober barometer tujskega prometa, saj skoraj ni tujca na našem severnem Jadranu, ki ne bi obenem obiskal tudi Postojne.
Ce še pogledamo in analiziramo številke tujskih obiskov po narodnosti, se nam pokaže za posamez-
na zadnja tri leta tale slika: v letu 1950 je bilo med 3.541 tujci največ Francozov (792), -nato iz STO (792), na tretjem mestu je bila Avstrija (471), na četrtem mestu pa USA (294).
že leto 1951 pa je prineslo na prvo mesto v močnem številu naše najbližje sosede: od 5.423 tujcev je v tem letu odpadlo na Avstrijce 1.624, na Francoze 1.604, na STO 734, na Anglijo 351 in na USA 285 obiskovalcev, še zanimivejše pa je leto 1952, ko je bil obisk tujcev kar trikrat večji od prejšnjega leta in je kot sem že navedel znašal 18.309 obiskovalcev. Tedaj pa je od vseh tujcev prevladala avstrijska skupina, ki je dosegla 7.831 obiskov. Na drugem mestu so obiski iz STO 2.561, na tretjem je Francija s 2.115 obiskovalci, na četrtem Za-pad. Nemčija 1.394, na petem mestu Švica 1.250, na šestem pa USA z 842 obiskovalci. Skupaj so jamo obiskali državljani 38. držav.
Rekli bi lahko, da predstavlja prav Postojnska jama barometer nele slovenskega, ampak celo jugoslovanskega turizma, saj privab Ija iz leta v leto večje število inozemcev. Opaziti pa je, -da vedno bolj prevladujejo tri najbližje države, Avstrija, Zap. Nemčija in Švica ter delno Francija. Razveseljivo je, da jamska uprava točno registri-■ ra vse obiskovalce po narodnosti, tako da ima naš turizem prav ob teh obiskih izredno zanimiv pregled . tujskih obiskov pri nas.
HABE FRANCE
SEZNAM MEDICINSKIH ČASOPISOV IN REVIJ Svetovna zdravstvena organizacija ter Vzgojna, znanstvena in kulturna organizacija ZN sta izdali nov se-znani, ki mašteva okoli 4.000 medicinskih časopisov in revij, ki izhajajo zdaj v 91- deželah. Navedeni ustanovi ZN mislita, da bo ta seznam zelo važen za osebe, ki -pripravljajo znanstveni material za publikacijo ali ki se ukvarjajo z medicinskimi poročili.
a
I 1 5
3 g
E g
5
3
3
I £
S
To se je zgodilo jeseni štiriinštiridesetega, ko so še Mussolinijevi junaki po naših krajih napadali kokošnja-ke. Bili so to menažerji, ki so svoje dni sloveli s prodajanjem najfinejših izdelkov, od glavnikov pa do gumbov in nočnih posod. Skratka bili so veliki trgovci, ki so trgovali z vsem, kar jim je prišlo v roke. Ti ljudje pa so s prav tako vnemo kupovali pri naših ljudeh za »1'esercito italiano« tudi vse mogoče četvero — ln dvo-nožne živali, krompir in krepilne pijače.
Toda kmetje^aljubljeni v svoje krave, kokoši in re-fošk niso radi sklepali -kupčij. Ljudje so raje sami zavijali vratove, rezali pršut in ga pili kot že dolgo ne.
Tone pa, ki je bil daleč okoli znan po svoji čudoviti sposobnosti, da ga je mirno prenesel kar nekaj litrov, je v pozne jesenske noči pripravljal tisto krepilno pijačo.
Tako je nek večer, ko se je stemnilo in so na nebu začele mežikati zvezde, začela pod lopo obratovati slavna »Distileria Tone & Co.« Slavnostne govore ob Otvoritvi so imeli Tone, Vanek in Dreja. Nato so diskutirali o suhi sedanjosti in mokri bodočnosti (pod jezikom) vse dotlej, dokler ni iz cevi pritekel prvi curek zdravila, ki odpodi vse zle misli, zdravilo, ki so hffi možakarji vajeni ze od mladih nog. Raje bi se odpovedal samemu soncu, kot pa tej »medežiji«, ki jim je jela obujati spomine na stare čase, ko so bili poslušni vojaki Franca Jožefa.
Okrog desetih se je Tone veselo nasmehnil ob pogledu na polne flaškone in vzkliknil: »Ali ga 'bomo cucall to zugo, kajne Dreja!« Skozi žrelo pa mu je stekla priletna kapljica.
Toda, glej ga vraga, na dvorišču so zaslišali hitre korake:»Salamensko, že trebi-
J"e zaklical Tone, misleč, da je bila koza. Bil pa je zelo razočaran, ko je opazil, da to ni bila nikakršna koza, temveč prava človeška postava, ki je bežala proti gozdu s krikom: »Aiuto, banditi«!
Tone se je vrnil in pohvalil svojo kozo, da tako mirno spi, čeprav je vse okrog nje prijetno dišalo po svežem žganju. Pri vsem tem je celo pozabil na neznanega obl-
Haf m/i
zlo ¡udi mi
začetek organizirane borbe slovenskega naroda proti okupatorju!
Iz zadnjih partizanskih burl> za Trst
skovalca, ki je pobegnil proti gozdu. Ker je bilo delo pri kraju, so možje žganje spravili na varno, sami pa odkolo-vratili spat.
Otožen je bil pogled na »Distilerio Tone & Co.« v tej nočni tišini, ob svitu ugašajočega ognja. Ta mir pa je nekje na vzhodu porušil grozoten pojav, ki bi zburkal živce tudi najpogumnejšemu zajcu. Proti lopi sta se namreč plazili dve temni postavi, ki se nista oreveč plašili listja, ki je padalo z dreves. Nič čudnega, saj sta bila dva junaka v črnih srajcah. Morda bi se res raje nahajala tisoč kilometrov od te lope, toda kaj, ko ju je pa omamni vonj okoli nje tako strašno privlačil. Junaka sta se korajžno približevalai in niti nista dosti pomišljala, kako bosta odnesla suhe »pa-ntalone«.
Ko, sta pokukala skozi lino in se jima je zazdelo, da je vse v redu, je eden smuknil pod lopo, drugi pa je pazljivo stražil. Prvi je kmalu opazil bokal, ki je sta' poln ob tisti cevi, iz katere se je pred kraktim cedila čudovita reč. Prijel ga je in nesel pod nos, toda dolgo ni užival, ker mu ga je strgal iz rok njegov »kolega«. Tako sta si podajala vrč, dokler se jima ni zmeglilo pred očmi, pod nogami pa zmanjkalo tal. Tor'n kmalu sta se na pol streznila. Nekje sta zagledala senco, ki je bliskovito švignila mimo njunih pijanih pogledov. Kljub vsemu sta se junaško pobrala in jo takoj ucvrla, da bi na olimpiadi prav gotovo zmagala v maratonu.
Neznana postava, ki jima je sledila, se je najbrže naveličala nekega čudnega duha, ki sta ga puščala za seboj. Zato ju je pozdravila s svojim »Beeeee« in oddirjala nazaj na dvorišče. Bobnenje njunih skokov pa je še nekaj časa odmevalo in naposled zamrlo.
Ko sta začutila, da nevarnega tekmeca nimata več za seboj, sta brzino sicer nekoliko zmanjšala, tekla pa sta še vedno, dokler se nista slednjič, prekucnila v nek jarek in se potuhnila.
Ko so naslednjo jutro posijali prvi sončni žarki se je od njiju kar kadilo. Od njiju so hlapele neke čudne organske dišave, pomešano z anorgansko roso. Ko sta se prebudila, si niti nista bila na jasnem, odkod pravzaprav sta jo prirezala v to ne prečisto ležišče. Zato je patrola naslednjega dne pod njunim vodstvom zaman iskala skrivne »Distilerlje«.
Ko je Tone zjutraj šel pod lopo, da bi pospravil še tisti bokal s tekočino, ki bi se naj natekla tekom noči, bi kmalu premlatil ubogo kozo, ki je lizaila prijetno dišečo črepinje razbitega vrča. .šele, ko se je spotaknil ob dveh skoraj popolnoma novih italijanskih puškah, se mu je srce omehčalo, tako je s sočutjem, polnim hvaležnosti pogledal kozo, ki je veselo mahala s svojim repkom.
lelo MU
' 90 •
Čeprav stara Avstrija ni želela, da bi Postojna dihala po mislih in željah prebivalstva, vendarle ni mogla zavreti, da se Postojna ne bi postavila tudi v kulturnem in prosvetnem oziru na čelo pokrajine. Iz arhivov in iz izjav samih Postojnčanov, zaživijo še danes spomini na delo Sokola, tamburaškega zbora, pevskega mešanega in moškega zbora pa tudi dramskega društva pred prvo svetovno vojno.
Med prvo svetovno vojno so v Postojni postavili vojaško vodstvo soške fronte, ki je kulturno — prosvetno udejstvovanje Postojnčanov močno zavrlo in omejilo. Kljub rapalski pogodbi, ki je ta kos slovenske zemlje odcepila od Slovenije in priključila Italiji, je slovenska narodna zavest Postojnčanov bila toliko razvita, da so od leta 1918 do 1923 svoja kulturno — prosvetna društva zopet spravili na. noge. Fašizem je tudi tu opravil svoje, »kulturno« poslanstvo s tem, da je ukinil vse kulturno-prosvetno udejstvovanje slovenskega živi j a z dekretom o prepovedi obstoja takih in podobnih društev. V splošnem se mu je posrečilo. A vendar je v postojni tudi pod fašizmom pogosto donela slovenska pesem in čuvala narodno zavest, da ni popolnoma zamrla. Postojnčani vedo povedati prav zanimive zgodbice iz tistih dni, ko so prirejali »Ilegalne koncerte«, včasih radi kaprice, prečesto pa tudi po potrebi in iz zavesti.
Nedvomno je tako ilegalno del<f na kulturno-prosvetnem polju marsikateremu domoljubu pomagalo do spoznanja, kaj lahko pričakuje od Italije in mlajšemu rodu kazalo pot v partizane in osvobodilno fronto.
Iz tlečih isker je takoj po osvoboditvi zažarel plamen. Na takrat o-bičajnih mitingih v letu 1945 že vidimo zasnutke pevskega zbora in dramskega društva. Gospodarske skrbi in brige so nemilo tipale v tisti dobi tudi Postjno, vendar sta že v letu 1945 dramsko društvo in pevski zbor zaključila svojo bilanco z aktivo. Razvoj je napredoval iz leta v leto preko krajevnega Ijud-sko-prosvetnega sveta do leta 1949, ko se je iz manjših skupin osnovalo skupno žarišče pod imenom Staneta Semiča-Dakija, našega notranjskega narodnega heroja, vSKUD. Obnovljeni Dom kulture je nudil temu žarišču dokaj prijeten krov in možnost nadaljnega razvoja. Ne moremo trditi, da bo želja po boljši ureditvi tega Doma kulture prej ali slej realizirana, dejstvo pa je, da se je pod to streho kulturno-prosvetno delo Postojnčanov razvilo do lepe stopnje. Da imajo Postojnčani prav močno razvit čut za društveno življenje in dobro ter trdno voljo za napredek, lahko sklepamo iz dejstva, da si je pod streho Doma kulture z enim odrom iz eno dvorano ter z osmimi manjšimi pro-
stori našlo zavetišče cel kup sekcij SKUD in še Gledališče za Slovensko Primorje, katerega ustanovitev je ob pomoči takratnega Oblastnega ljudskega odbora, potekla prav iz vrst SKUD in je osnovni kader iz tega matičnega društva.
Da se ob takih pojavah kulturno-prosvetno delo v Postojni dokaj dobro izživlja v sekcijah SKUD, kakor v moškem in mešanem pevskem eboru, v kvintetu, v orkestru, v godbi na pihala, v plesni grupi in v dramskem odseku, poleg tega pa še v stalnem Gledališču za Slovensko Primorje, ne moremo zanikati. Priznati moramo tudi, da ima mnogo dobre volje in požrtvovalnosti. Prostori v Domu niti po obsegu niti po številu ne morejo zadovoljiti vseh dejavnosti, ki jih SKUD in Gledališče želita in hočeta ter tudi izvajata. V sezoni, od jeseni pa tja do pričetkka poletja, je v Domu kulture pravcato mravljišče, dvorana in oder sta kar stalno zasedena.
Dosedanje delo SKUD kaže statistika. Vse skupine, ki štejejo povprečno 230 članov, so imele nad 220 nastopov. Skupine SKUD, posebno pevska zbora s kvintetom, plesna grupa, godba na pihala in dramska sekcija, so s svojimi nastopi šle preko meja mesta v bližnjo in celo daljnjo okolico v okraju (Prestranek, Pivka, Hruševje, Razdrto, Studeno, Košana, Rakek, Cerknica, Grahovo, Ravnik, Stari trg, Babno polje, Planina, Sv. Vid, Begunje, Knežak, Ilirska Bistrica, posegle celo preko meja okraja (Solkan, Prvačina, Komen, Sežana, Senožeče, Dolenja vas, Tolmin, Logatec) ter tudi tam žele uspehe. Tudi ni svečanosti ali akademije, kjer ne bi vsaj po ena skupina SKUD sodelovala. Vse to potrjuje, da je SKUD na pravi poti in obeta s požrtvovalnostjo vseh članov,
v prvi vrsti pa iniciatorjev organizacije (Garzarolli Elota, Klemen-ca, Nardina, Sobanove, Grudna) m neutrudnih sodelavcev (Lukeža, Kašcove, Milavčeve, Garzarollija Jožeta, Kamana, Možeta Milana, Rebolja, Paternosta, Hledeta, Lenč-kove Minke, Steletovih, Kledeta Vilka, Lokovčka, SuštaršičaFranca), da bo novemu mlajšemu rodu zapustil dediščino, ki je in mora ostati ponos ne samo Postojni, temveč tudi postojnskemu okraju in končno tudi Slovenskemu Pri-morju. Sami sodelavci pa bodo o-hranili na to lepe spomine in zavest, da so doprinesli po svojih močeh in po danih možnostih k dvigu in napredku socialistične domovino.	Illcdc
Vsej javnosti!
Obveščamo vse prijatelje dobre. knjige, da smo dali letošnjo knjige v tisk. Najkasneje do 1. avgusta moramo javiti tiskarnam naklado. Zato nam morajo poverjeniki in ¡knjigarne do 25. t. m. javiti število članov. Da v jeseni ne bo kdo ostal brez knjig Prešernovo družbe, pohitite z ivpisom. Članarino 240 din lahko plačate tudi kasneje in v obrokih.
Posebej pa apeliramo na vse, ki imajo za to možnost, da so vpišejo v Prešernovo družbo kot podporni ali ustanovni člani. Podporna članarina je za posameznike od 500 din navzgor, za kolektive pa od 5000 din. Usta-novnina znaša 25.000 din. Imena onih podpornih in ustanovnih članov, .ki bodo nakazali denar
do 25. t. m., bomo objavili tudi v koledarju.
Podprite prizadevanje Prešernove družbe in omogočite neomejeno širjenje napredne ljudske knjige.
ČLANOM PREŠERNOVE DRUŽBE
Vsak član lahko naroči sam, 'kjer se je vpisal v Prešernovo družbo, vezavo vseh ali posa-meznih knjig v polplatno ali v platno.
Doplačilo za vezavo koledarja v polplatno je 100 din, v platno 200 din, za vsako izmed ostalih knjig pa v polplatno 80 din in v platno 160 din.
Glavni odbor PREŠERNOVE DRUŽBE
1 Jiif maa p® našem Krasu
Po mestnem tekmovanju, v katerem so se pomerila med seboj vsa kulturno-prosvetna društva, je nastopila na Reki mrtva sezona. Večina sodelavcev si vzame med poletjem dopust, tako je članstvo razkropljeno.
Ker je članstvo slovenskega KPD »Bazovica« s Primorskega, zlasti s Krasa, ne bo odveč, če povemo nekaj besed o tem društvu.
Na Reki živi okoli 10.000 Slovencev, ki delajo v raznih podjetjih in tovarnah. Z željo, da se izpopolnijo v svojem materinskem jeziku, so pred petimi leti ustanovili svoje kulturno-prosvetno društvo in mu nadeli ime »Bazovica«. Začetek je bil težak, saj niso imeli v začetku niti skromne sobice. Ob znatni pomoči slovenske vlade v Ljubljani ter razumevanju Mestnega odbora so prišli do današnjega »Slovenskega doma«, v katerem je-sicer mnogo
Riko Debenjak: Tolminski puntarji
¡Fdgmñ štirih
Pravo nasprotje Koviču je CIRIL ZLOBEC. Izraz njegovih pesmi ni posebno ekonomičen, skala doživetij pa je občutno manjša. Njegova pesniška tvornost se omejuje v glavnem na problematiko ljubezni in zatona.
CIRIL ZLOBEC:
H&stuuiki
Oni čudni nemir,
ki polna So srca ga v maju,
na okno je naju
privabil sinočnji večer.
V pogledu, ki ga hrepenenje rodi,
sta najini srci se ujeli
in zahrepeneli
za srečo,, ki morda je ni...
In v mraku ugasnile so tvoje oči,
in s streli je med naju tema
pripolzela, a čutil sem: doigo, še. dolgo slonela oh oknu si, onkraj poti...
Tovrstne pesmi nam iskreno odkrivajo vsakdanje, čeprav no brezpomembne strani vsakdanjega družinskega življenja. Pri tem skoraj ni dogodka, ob katerem ne bi bilo prostora še za dvom in neresnico, strah pred pretvarjanjem in lažjo. Samo v
enem primeru je pesnikovo erotično stremljenje neskaljeno: v hipnem, površnem srečanju z neznanko. Toda to je redko. Središčno ljubezensko doživetje mladega pesnika je žena. Ob njej ne odkrije samo tega, kar ga z njo druži, marveč tudi tisto, kar ga razdvaja z življenjsko tovarišieo. Nerazpoloženje in težnja, biti zopet svoboden, nevezan kakor nekoč utripa najbolj razločno iz pesmi »Prijatelju«. V pesmi »Ob sin-kovi bolezni« pa so skrita nesoglasja v njem in zunaj njega ublažijo, Pesnik se odreče iskanju in hrepenenju, pred nami stoji umirjen najditelj, ki se oklepa tega, kar že ima. Globoko razumevanje za žensko dušo kaže vrsta pesmi, v katerih je viden močan smisel za tragično in nesrečno v ženskem svetu. »Dekliška« kaže na propad dekliških sanj in ljubezenskih utvar. Erotični nemir dekleta najde svojo podobo v »Gazelici«. Ta pesem ni samo razkritje ženske nestalnosti, njenega nemirnega iskanja, marveč tudi dokaz o tragiki njene narave, ki ni sposobna, navezati Se na kogarkoli. Pristno vživljanje v žensko dušo čutimo v »Žalostni pravljici«. Ženska odvisnost je vedno na ¡robu tragike, Preko žene poseže pesnil; k otroku. »Balada« je sicer dobro zamišljena
na nasprotju otroške naivnosti ter stvarnih dejstev, utvare in resničnosti, vendar ji manjka jasnosti ter plastike, da bi bila zares pretresljiva. S pesmima »Sosed Marka« in »Očetu« je Stopil pesnik v vaško sredino. V nekoliko bledih barvah pred-oči boli in trpljenje vaškega človeka, svojega očeta. Morda je pesem »Očetu« preveč deklarativna, da bi bila resnična in topla. Najboljša pesem Cirila Zlobca je vsekakor »Stu-deiit o veko slovo od postrešja«, ena redkih njegovih pesmi, kjer vesoljna erotika ni tako poudarjena in vsiljiva. Lahkotna vedrina se druži z žalostjo slovesa, ki ji verjamemo.
Že Moderna je razpravljala o pesniškem poklicu. Eden njenih glavnih pesniških predstavnikov jo stva-riteljsko poslanstvo dvignil nad veljavo povprečnega človeka v zavesti, da tega, kar ustvarja umetnik, no more vsak. Od mladih se je lotil tega vprašanja Janez Menart s smešne strani v pesmi, ki v zbirki ni natisnjena. Docela drugače, resno in skoro z občutkom manjvrednosti se je približal .razmišljanju o pesniškem poklicu Ciril Zlobec, V pesmi »Poet« opravičuje sebe. in tovariši', ki imajo smisel za iluzijo, za videnje neznatnih, komaj opaznih premikov v človeku in vesoljslvu, kar je bistveno za pravega lirika. Zavest pesniškega poklica v tej pesmi še ini tako vsiljiva kakor na primer v pesmi »Žalostna pravljica«. (Naualj. sleUi)
premajhna — dvorana, knjižnica in glasbena soba. letos delajo na tem, da bi društvo odkupilo dom ter ga preuredilo. Vlada LRS in lOOF v Ljubljani sta dali 1,200.000 din. Ce bi se vsa podjetja odzvala na katera se je društvo obrnilo, bi bil dom kupljen in tako bi člani društva dobili večje veselje in korajžo do dela. Ne bom omenjal vseh iger, proslav in predavanj v tem času. Cf. povem, da je pevski zbor dobil letos na mestnem pregledu v ostri konkurenci drugo nagrado, a dramski odsek enako, tedaj je jasno, da društvo dela. Na Reki obstoji tudi slovenski oddelek pri hrvaški šoli »Matteoti«. Le žal, da se slovenski pionirji ne morejo več uveljaviti kakor piva leta, ker naše učitelj-stvo ne kaže dovolj razumevanja za kulturno-prosvetno delovanje.
No, ker so se množile prošnje iz raznih vasi na Krasu, naj bi jih obiskovali, je društveni odbor sklenil, da tem željam ugodi, kljub stroškom, ki niso ravno majhni, — »Ma vi ne veste, kako radi poslušajo pri nas petje in igre!« je hitel zatrjevati načelnik kulturnega odseka tov. Milanič, ki je »navijal« za Kostanjevico na Krasu. — »Ne bi bilo tudi slabo niti v Komnu, samo če bi imeli klavir«, je vlekel na to stran tovariš Zavadlal.
»Pej naj buč takuo! V soboto, 4. julija, bomo gostovali v Sežani, drugi dan pa v Kostanjevici na Krasu« je zaključil debato tovariš Le-giša, podpresednik društva. Pevci in igralci so sprejeli sklep z vidnim zadovoljstvom. Po tolikem času se bodo lahko postavili pred domačini ...
Končno — na pot...
Sobota popoldne. Dva težka kamiona ladjedelnice »3. maj« sta se se ustavila pred »Slovenskim domom«. Iz sosednje sobe so zveneli akordi koroške narodne »Rožmarin« Nekdo prigovarja tov. Filipčiču, ki poje »solo«, da ga je prijel najbrže »madron« ali pa riškaldo«. Toda pe-vovodja tov. Poljanec ne popušča z utrjevanjem, dokler akord ne zazveni pravilno in čisto. Iz sosednje sobe je slišati odmerjeno štetje valčka: ena, dva tri... Izgleda, da je brnenje motorjev popolnoma zmedlo male harmonikaše. Njihov voditelj tov. Gvidon Mislej tudi noče, da bi nastopili v njegovi rojstni Sežani kar tako. Na dvorišču se zbirajo pevci in igralci. S seboj morajo vzeti vse: ravnokar nakladajo težki klavir, kulise ter inštrumente društvenega orkestra, Tov", Soban prešteva ljudi-ni jih malo: 62. Mali harmonikaši še slišijo ne, ko jim matere priporočajo to in ono, — Tudi žene pevcev so nekako zaskrbljene. Kdo ve. morda zaradi kraškega terana, ki da podžiga kri...
Končno da predsednik znamenje za odhod. Od brnenju motorjev za-doni vesela slovenska pesem od spremljavi harmonik. Karavana se pomika skozi mesto na avtostrado proti Matuljam, Z leve strani se zablestlta v večernem soncu Opatija in Lovran, prelepi letovišči severnega Jadrana. Ponosna Učka gora, svoječasno varno zavetišče partizanov, si je nataknila na glavo okrogel oblaček, kot bi nas hotela opomniti, da vreme ni gotovo. Hitro smo zdrknili mimo Jelšan in Obro-
va in že smo se znašli v Herpeljah-Kozini, nekdanji domeni trgovske hiše šiškovič. V gostilni sedi nekaj domačinov, ki nas zvedavo ogledujejo.. Neki očanec, nekje iz Ocizle nas je hotel nagovoriti v — nemščini (kolikor je znal še iz avstrijske vojske), da ga nisem prestregel in mu povedal, da smo Slovenci z Reke. »Ma pur nisem niti sanjal, da ste naši. Pa koliko vas je, in — kaj delate na Reki?« je hitel izpraševati očanec, medtem ko je z dolgimi sunki sape oživljal že davno ugaslo pipo, »Pa pridete kaj k nam!« je zaklical za nami, ko smo obrnili na precej slabo in ozko pot proti Sežani.
»Sežana doolga vaas!« je namerno zapel vedno žejni Guštin, ko smo se ustavili pred domom brez imena. Pa bo držalo to, čeravno pravijo, da so Sežančani postali precej »štemani«, odkar so postali — okrajni...
Lepa in prostorna je dvorana, toda oder kaže, da ni pravega gospodarja. Sicer se Sežančani izgovarjajo s tem, da novoosnovano društvo »Svoboda« še ni prevzelo doma, staro društvo pa je naglo prenehalo z »delovanjem«, menda iz užaljenosti. Najbrž so imeli prav tisti naši Koštanjevci, ko so trdili, da v Sežani ne bo uspeha, kajti dvorana se je le deloma napolnila. Mladina je bila menda bolj zastopana v »Triglavu« na plesu ob zvokih »Mame Juanite« ... Vendar, sodeč po odobravanju prisotnih, je društvo doseglo popoln uspeh. Vodopiv-čeva spevoigra »Kovačev študent« je ob sodelovanju moškega pevskega zbora prišla v tej dvorani do popolne veljave. Enak uspeh je doživel pevski zbor in mladi harmonikaši, ki so morali sporedu dodati še marsikatero pesem.
Ce je kje kriza za prenočišča, je to gotovo v Sežani. Da ni bilo agil-nega šolskega inšpektorja tov. Me-sariča, ki nam je prepustil v šoli nekaj- slamaric, bi prenočili pod milim nebom ...
»Kukuriku« se je oglasil že ob petih tov. Guštin, ki v igri imenitno posnema petelina.
(Dalje prihodnjič)
KAJETAN KOVIC:
Jflaicu
Daleč sva, malo besed je meti nama. Komaj poznaš moje duše obraz. Težko, veš, reči besedo je, mama, teže še, reči besedo naglas.
Misel, ki ti jo pošiljaš za mano. najde le ravne in gladke steze. Težko ji je, če zadene na rano, ko se vsa plaha dotipa do me.
Mati, vsak mora po svoje živeti, vsak mora sam prehoditi svoj pot. Kar mu je dano, to mora sprejeti ne da bi vprašal, zakaj in od koti,
Morda ne veš, kak je včasih samotno,, morda ne veš, kak je včasih hudo, morda ne veš, kako se včasih odsotno' duša smehlja, a ne misli na to.
Mati, sam bom vso pot prehodil. Ne skrbi. A vseeno — pridi terlaj;. kadar bo kdo moje srce pohodil. Dvigni ga, toplo besedo mu daj.
Postojnski okraj
razvija zunanjo trgovino
Zarndi naraščajočih potreb po ravnili uvoznih predmetih, zlasti pa poljedelskih in drugih strojih, ki jih doma le ne izdelujemo, ter zaradi-plasiranja svojega izvoznega blaga na tuja inozemska tržišča, je po splošni decentralizaciji naše zunanje trgovine tudi postojnski okraj lani ustanovil svojo izvozno tvrdko. V nekaj več kol pol leta se je i zvozn o -uvozno podjetje »POSTOJNA JMPO RT-EX-PORT« že močno uveljavilo. Vzpostavilo je dobre trgovske zveze zlasti i Trstom, Italijo in Avstrijo. Svojo dejavnost razvija posebno uspešno v okviru znanega goriškega sporazuma o drobni obmejni trgovini med našo državo in Italijo, na katero so vezani razen novogoriškega tudi drugi primorski okraji.
Podjetje ima v načrtu že za letošnje leto. razširitev svojega poslovanja tudi na trgovino z drugimi državami, posebno z Zahodno Nemčijo. Švico, Turčijo, Grčijo in Egiptom.
Kaj podjetje pravzaprav izvaža ? Jasno je, da se zunanja trgovina okraja razvija pod vplivom splošnega gospodarskega stanja v okraju. Ker je postojnski okraj pretežno kmetijski in gozdarski predel in je vsa industrija temu prilagojena, je les v različnih oblikah predmet, ki ga največ izvaža. To je rezan in tesan les za gradnjo, parkeli, lesonit-tie plošče, vezane in panel-plošče, razne vrste furnirja, izdelano pohištvo 111 drugo stanovanjsko opremo, vozove. razne domačo lesne izdelke, suho robo, drva za kurjavo, žamanje, žaganje, oglje, jamski les itd. lava-.ia tudi živinsko krmo, kože in čre-va, mleko, sadje, zdravilna zelišča, gozdne sadeže, potočne rake itd.
Podjetje je v kratkem času svojega obstoja uvozilo že precej različnega materiala, ki ga pri nas še no izdelujemo, je pa nujno potreben za obstoj in delovanje nekaterih podjetij v okraju. Tako so bile v tujini nabavljene razne mlekarske naprave in stroji, oprema za obrtne delavnice. stroji za obdelavo lesa, mizarski -stroji, oprema in potrošni material za radiotebnično trgovino in delavnico. nadomestni deli za kolesa, traktorje 111 avtomobile, elekitrogenerator-ji. elektro material, oprema za razne komunalne naprave, ročno orodje. žarnice, morska trava, razni prehrambeni predmeti itd. Podjetje je posredovalo tudi nabavo avtobusov in sanitetnih avtomobilov za ikrajno reševalno službo in podobno.
Okrajna industrijska in druga podjetja. tovarne, kmetijski zadružna sektor in ustanove se v vse večji meri poslužujejo tega podjetja za svoje uvozno-izvozne potrebe. Podjetje se počasi uveljavlja tudi izven okrajnih meja. Ker predstavlja Postojna že po svoji geografski legi zla-■sti v perspektivi izredno važen vozel 7,a mednarodno trgovino, bo podjetje »Postojna import-esport« prav gotovo preraslo okrajne potrebe, njegovo uveljavjanje in napredek pa bo v korist celotnemu postojnskemu okraju.
prup' M | j nun* itllM'" I Elll^■,, Hiil'-'H in«' "M Ui1' "«III '"Tm H' '»H " M i 11 •' ■ i u«" "Mi ifi'■ Hi u i' ■ 11 nit'• i M H'1'«11II f'' Ml 11 •'-t t IH 'M HI UtU'"^ifTI r*' t« u«''itU M ^ I Mil'1 MlUt* '»M M'' 11 [ ti^i
IZVOZNO - OVOZNO PODJETJE, MENTHA
©r©g®irčic©^ drevored tel. 31
__ _. j@tif1 s® SL ^ m Sil
''''lllllliQlWlill1»1' •
^SWj	- - .jit
TU
ssl «Mi' t-1 mmi. ,,?, ■<-,.

IZVAŽ A; vse vrste mehkega in trdega rezanega lesa, tesan les, drva za kurjavo, oglje, furnir, pohištvo ter vse ostale proizvode lesne industrije, gradbeni material, živinsko krmo, zdravilna zelišča, sveže sadje itd.
UVAŽA: vse vrste poljedelskih strojev in nadomestnih delov, stroje in pribor za opremo mlekarske industrije, stroje za predelavo lesa, električne generatorje, prehrambene predmete itd.
Vsem zainteresiranim podjetjem in Kmetijskim zadrugam priporočamo, da se kot komisionarja poslužujejo pri izvozu ali uvozu vedno le našega podjetja.
h.,m ...................................................................................nuiuittiuifi.....hhuiiih,......i. ........................niiii„iuiiuiiih„im,iiiin„)inii„iiiiii.....................
Ir&tfee zanimivosti
RADIOAKTIVNI IZOTOPI OMOGOČAJO VELIKE PRIHRANKE NA VSEH PODROČJIH
Poregled uporabe radijskih izotopov v industriji navaja, da radioaktivni izotopi že zdaj omogočajo velike prihranke, ki dosegajo milijone dolarjev na leto ,kii se pa bodo v bodočnosti, ko jih bodo začeli uporabljati v kmetijstvu, povečali v mi-lijarde. Med drugim opisuje časopis uporabo radijskih izotopov za ugotavljanje, v kaki meri vsrkujejo določene vrste embalaže za živila vlago, kar omogoča izbiro najbolj pripravnega materiala za zavijanje raznega blaga. Izotope uporabljajo tudi za merjenje hitrosti, s katero pronica voda v razna živila, kar na primer omogoča izdelovanje raznih vrst riža, ki se hitro skuha.
V radioaktivnih atomih imajo znanstveniki zdaj ceneno sredstvo za ugotavljanje, če lahko sestavine za barvanje, odišavljanje in konservira-nje živil .škodijo človeku. Iste atome uporabljajo pri raziskovanju, s katerim poskušajo izdelovati kravjo mleko v tovarnah, namesto da bi ga dobivali od krave. Uspešno so jih uporabili za ugotovitev, če »thioura-eil« ne škodi pri zauživanju mesa prašičev in perutnine, katere so pital; z dodatkom tega sredstva. »Thio-uraeil« pospešuje pri živalih njihovo rast z zmanjšanjem aktivnosti ščitaste žleze, radioaktivni izotopi, ki so jih dodali živalski hrani, so pa pokazali, da v mesu ni sledu o tem dodatku.
Znanstveniki zdaj bombardirajo razno semenje z radioaktivnim materialom v upanju, da bodo s tem pridobili boljšo zelenjavo in lepše cvetje; uspelo jim je že pridelat; boljšo vrsto lešnikov kikeriki. Radioaktivne atome uporabljajo tudi pri reševanju raznih problemov, ki so v zvezi z obrabo strojev, s kvaliteto mazi.vnih olj in raznih drugih vprašanj industrijskega značaja. Ravno na tem področju upajo raziskovalci najti v bodočnosti tisoče zelo koristnih praktičnih' uporab.
OBSEŽNA PRODUKCIJA HIDRAZINA
Neka kemična družba je pred kratkim odprla tovarno za prvo obsežno trgovsko produkcijo hidrazina, kemikalije, ki jo uporabljajo kot gorivo za raketna letala in izstrelke. Hidrazin razivija večjo energijo v sorazmerju s težo kot katerakoli druga znana snov, z izjemo atomske energije. Napovedujejo, da bo produkcija hidrazina ustvarila popolnoma nov odsek kemije.
»PRISKOLIN« USPEŠNO SREDSTVO PROTI OTROŠKI PARALIZI
Pediatrični časopis, ki izhaja v New Yorku, piše o uspešni uporabi »priskolina« za olajšanje bolečin in krČev v 'raznih primerih otroške paralize. Neki zdravnik poroča, da je zdravil v času epidemije v 1. 1950 mnogo primerov otroške paralize in da je navedeno zdi.Tvilo »olajšalo bolečine in krče v večini primerov«.
19
»Zakaj pa ne?« sem mu odgovoril, kajti tudi mene je Tavno tako kot Scanlana mučila radovednost. »Ali imate kaj proti temu, gospod?« sem vpraša! doktorja Maracota, ko je ta. vstopil v sobo. »Morda bi tudi vi radi šli z nama tja, da bi skupaj dognali, kaj se dogaja v tej skrivnostni palači iz črnega mramorja«;
»Lahko je pa tudi palača črne magije, »je odvrnil. .»Ali ste že kdaj slišali govoriti o Gospodarju temnega obraza?«
Priznal sem, da o tem še nisem ničesar čul. Ne spomi-iijsni se, da bi vam bil povedal kdaj prej, da je bil naš profesor svetovno znan tudi kot strokovnjak v primerjalni znanosti starih religij in davnih primitivnih verovanj. Celo časovno tako odmaknjena Atlantida ni ušla njegovemu učenemu raziskovanju.
»Kar vemo o prilikah v tej deželi, je v glavnem prišilo k nam preko Egipta,« je začel. »Kar so duhovniki svetišča v Saisu pripovedovali Solonu, je trdno jedro, okoli katerega .so se nabirala deloma ostala zgodovinska dejstva, deloma pa tudi bajke in druge izmišljotine.«
»Mnogo stvari, če že hočete vedeti. Med drugimi so nam "izročili legendo o Gospodarju temnega obraza. In vse se mi TSiluje misel, da je to verjetno bil' tudi gospodar palače iz ■?mega mramorja. Nekateri trdijo, da je bilo več teh Gospodarjev temnega obraza, toda vsaj enega najdemo zabeleže-
nega v pismenem izročilu.«
»Kakšen človek pa je bil to?« je vprašal Scaiilan.
»Torej, po vsem, kar nam je znanega, je bil on več kot človek, tako po svoji moči kot pa tudi po svoji hudobnosti. In v resnici, zaradi vsega tega ter zaradi skrajne pokvarjenosti, s katero je okužil to ljudstvo, je tudi ta dežela bila obsojena na propad.«
»Kot Sodoma in Gomora.«
»Točno. Zdi se, da je postavljena meja vsem stvarem, preko katere je nemogoče iti. Potrpežljivost Narave je izčrpana in edino sredstvo, ki ji preostaja je, da vse izbriše in da začne znova. To bitje, ki bi mu težko nadeli ime človeka, se je bavilo z mračnimi in skrivnostnimi veščinami ter si je pridobilo silne magične moči, ki jih je potem uporabljalo za svoje temne in zle namene.
Taka je legenda o Gospodarju temnega obraza. To nam tnai oDjasnuje, zakaj se to bedno ljudstvo s takim strahom izogiblje njegove palače in zakaj se boje, da se ji mi ne bi preveč približali.«
»Frav zaradi tega me vše bolj mika, da bi to storil,« sem vzkliknit.
»m mene ravno tako,« je dostavil BiH.
»Priznam, da bi tudi mene zanimal ogled te palače,« je aejat proiesor. »Ker jim že njihovo praznoverje brani, aa di nas spremljan, menim, da ne bi naši prijazni gostitelji d tli prav nič na slabšem, če bi mi na svojo. roko naredili majnno ekspedicijo. -izrabili bomo prvo ugodno priliko in taico storili.«
Mtnuo je precej časa, predan se nam je ponudila ta priložnost, kajti v naši mali skupnosti je življenje potekalo v tako tesni medsebojni povezanosti, da smo bili le malokdaj prepuščeni sami sebi. Vendar se je to zgodilo nekega jutra, Koiucor smo lahko po našem preprostem koledarju točili jutro od večera, ko so se vsi prebivalci zbrali k nekakšnemu verskemu obredu, ki je zahteval vso. njihovo pozornost. Te za nas tako ugodne priložnosti nismo smeli zamuditi m smo se tako kmalu znašli zunaj na oceanskem
anu, potem ko smo prepričan oba vratarja, ki sta upravljala pri glavnem vhodu velike črpalke, da je vse v redu. .Napredovanje skozi gosto, slano vodo je precej zamudno in človeka utrudi že kratek sprehod, toda po enourni hoji smo dospeti pred ogromno črno palačo, ki je v toliki meri vzbujata naso radovednost, urez prijateljskega vodnika, ki bi nas du zadržal, m ne da bi se bili zavedli kakršne koli nevarnosti, smo se vzpeli po mramornatih stopnicah in vstopni skozi velika vrata v palačo zla.
.trna je mnogo bolje ohranjena kot ostale stavbe v starem mestu. Njeno zidovje je bilo popolnoma nespremenjeno, samo oprema in zavese so ze davno razpadle in izginile brez sledu. Vendar je narava poskrbela za svoje lastne zavese m te so DUe v resnici strašne. V vseh prostorih je prevladovala tema nt iz te skrivnostne temačnosti so pre-zaie ostudne oouke pošastnih polipov in čudne ribje spake, ki so one kot prividi iz hudih sanj. Posebno se ml je vtisnil v spomin ogromen škrlatnordeč morski polž, ki se je v velikem številu plazil vsepovsod, in velike, črne in plosnate noe, ki so kot nekakšne rogoznice ležale po podu in ki so s svojimi dolgimi ter na konicah razsvetljenimi 'tipalkami migetaie v vodi nad seboj. Morali smo hoditi zelo previdno, Kajti v vsem poslopju je kar mrgolelo od nagnusnih živali, ki so že po svoji zunanjosti izgledale strupene.
v pataci je bilo mnogo bogato okrašenih hodnikov, £2 katerin je bil dostop v manjše sobe, toda središče poslopja je zavzemala razkošna dvorana, ki je morala biti v slavni preteklosti ena od najčudovitejših soban, ki so jih kedaj naredile cioveSke roke. V mraku, ki nas je obdajal, nismo mogu videti niti strehe niti vse razsežnosti zidov, toda ko smo nodiu okoli, smo pri snopih luči, ki so jih metale naše električne svetilke, lahko občudovali njeno veličino in čudovite dekoracije na stenah. Te dekoracije so bile v obliki Kipov in okraskov, izrezljanih z največjo umetniško dovršenostjo, toda stvari, ki so jih predstavljali, so bile odvratne in strašne. Vse, kar si je najbolj izprijena človeška domišljija v siadostrastni okrutnosti in živinski pohoti mogla
FRANCE MAGAJNA:
MLADIM UČENJAKOM
Einsietnova relativnostna teorija
Pred tridesetimi ali štiridesetimi leti je nemški učenjak Albert Einstein sprožil v svet neko čudno teorijo, ki je dvignila v znanstvenem svetu mnogo prahu. Dnevno časopisje je potem to reč razbobnalo po vseh deželah, da. smo postali radovedni končno še mi navadni smrtniki, ki se na znanost toliko razumemo kot zajec na boben. »Teorija o relativnosti« je imenoval Ei-stem to svojo zamisel. V celoti in v podrobnosti je ta reč zares zamotana in jo znabiti razumejo le tisti, ki jim je fizika vsakdanji kruh. Toda vsaj osnovne pojme bi morda tudi mi razumeli. Hočem s preprostimi besadami povedati, kako jo razumem jaz sam ali kak drug podoben kampeljc, ki mu je fizika sicer španska dežela.
Beseda »relativnost« je tujka in je ni izumil prof. Einstein. Pomenja po naše »sorazmernost«. Rabimo jo vsak dan v sto in sto raznih primerih. Na primer: Relativno z beračem na cesti sem bogatih, toda relativno s Fordom v Ameriki sem pravi siromak. Relativno z bolho sem velikan, relativno s slonom sem pa pritlikavec. In tako da'je.
Einstein je trdil, da je vse, karkoli se okoli nas dogaja, le relativno tako kot se nam zdi; v pravi resnici da je to vse dokaj drugače. V katero smer potuje na primer vlak, ko vozi s Šentpetra na Krasu (Pivke po novem) proti Trstu? Vsi boste rekli, da potuje proti zapadu. To pa je res samo relativno s površjem naše Zemlje. Veliko bolj je namreč res, da potuje proti vzhodu. Zakaj? Zato, ker se zemlja proti vzhodu vrti in njena hitrost je veliko večja od vlakove. Zemlja torej nese vlak s seboj proti vzhodu in vlak potuje potemtakem proti vzhodu in proti zapadu.
Pa še ta resnica ni popolne resnica, kajti Zemlja se ne vrti samo okoli svoje osi, marveč potuje tudi okoli Sonca in to z velikansko brzino. Vrag naj ve, v katero smer gre ta njena. pot. Ali kamorkoli gre, tja potuje z njo tudi naš vlak. Pa še zmeraj nismo z »resnico« pri kraju. Znanstveniki trdijo namreč, da se naše Osončje (Sonce s svojo družino planetov, med katere spada
tudi Zemlja), kot nekak velikanski roj, tudi sprehaja po nebesnem prostoru; da bezlja kdo ve kam skozi vsemirski prostor, če je to res, bezlja tja tudi naš vlak. V katero smer se torej ta reva pravzaprav giba?
Relativno s površjem Zemlje potuje proti zapadu; relativno z Luno, recimo, potuje proti vzhodu-, relativno s Soncem, ne vem kam, m relativno z vsemirskim prostorom, tudi ne vem kam.
S čisto navadnimi koraki se (relativno z Zemljo) upam potovati hitreje kot brzovlak. Ali je to mogoče? Seveda je — saj mi ni treba drugega, kot da se peljem z njim in korakam med vožnjo skozi vagone od zadnjega proti prvemu. Naj hiti vlak kakor hoče, jaz, ki se na njem peljem, ga ves čas hoje naprej prehitevam. Relativno z vlakom delam morda le par km na uro, relativno z Zemljo sem pa hitrejši od vlaka.
(Dalje prihodnjič)
E$m§gwwmmm
IGO GRUDEN:
Pesmica o čričku
1.	jx		1 1	x	
2.	X		1	x	
3.		X		x	
k.		x ■		x	
5.		x		1	
6.	x 1			x	
7.		x		x	
8.		x	1	x	
Cri-čri, čri-čri, čriček v lepi črni suknjiči, v soncu je ves griček, on pa spava spava v luknjici.
»čri-čri, čri-čri, čriček, kdo te v spanju straži?« Vpraša ga fantiček s slamico ga draži.
Dreza ga fantiček okrog nosa s slamico. čri-čri, čri-čri, čriček že zapušča jamico.
In: čri... čri... čez griček čriček peti skuša; skril se je fantiček, pesmico posluša.
Sestavite iz zlogov:
a — čr — da — da — da — hi — iz — kra — lji — na — na — na — ni — nu — pa — ra — ti — . ti — tom — tr — um — va 8 besed, ki jih vpišite v lik tako, da boste brali vodoravno besede naslednjega pomena:
1. vrsta šahovske figure (množ), 2, običaj, šega, 3. učenjak, ki se u-kvarja z anatomijo, 4. slavnosten nastop, slovesen obhod, 5. pametni, razumni, 6. tako pravimo zamazanim otrokom, 7. obtolčeni, na pol razbiti, 8. prevarati, predati koga sovražniku.
Če boste— vpisali pravilne besede, boste brali v poljih s križci znan slovenski pregovor!
Tako je bilo v vojni! Narisal Mačeh Franc uč. V. raz. pri Sv. Trojici
UGANKE
I. uganka: V kotu prede in sedi,	III. uganka: Barčica ipsana
vendar to predica ni.	z brega v potoček šla,
II. uganka: Dve okenci, skoz nju	malo zaplavala,
se v svet oziraš,	spet k nam priplavala,
odpiraš zjutraj ju,	Poslala BEČAJ JOŽICA
zvečer zapiraš.	¡z Cajnarjev pri Begunjah
. Putka in petelin sta se zaljubila in sklenila svatovat. Na svatbo sta povabila še ovco, psa in mačko.
Svatba je bila na domačem dvorišču. Potem sta šla ženin in nevesta na poročno potovanje. Sedla sta v otroški voziček in ovca ju je odpeljala.
Toda družba je bila vesela ,in preglasna, tako da jo je slišala lisica. Krvoločna zver se je zavlekla v svoj brlog in se je glasno zakroliotala: »Ha. ha, ha! To se ibom gostila!« V bližini pa je bil jež, ki je vse to slišal. Tiho se je splazil do svatov in jim povedal, kako grozi lisica. Prestrašili so se, ovca jih je hitro naložila na voziček in odpeljala domov. Doma je položila v voziček ježa in ga odpeljala nazaj na travnik. Zadaj jim je sledil pes. Ko je kočija dospela na travnik, je izza grma skočila lisica. Pograbila je ježa, se zbodla in hitro od-skočila. Takrat pa je prišel lovec in ubil lisico.
Gospodinja jim je dala zobat zlate pšenice in malila v posodo sladke vode. Prvo jajce pa je dobil v dar lovec, ker je lisici upihnil življenje.
Spisal LAH ANTON od Sv. Trojice.
Ljubi moji, toliko pisem se nabira v mojem predalu, da sam ne vem, kje in kako naj pričnem. Moral bom pač vaša pisemca bolj na kratko obravnavati in upam, da zato ne boste hudi. Boste vsaj prej pr.š-li na vrsto in vam ne bo treba čakati tako dolgo na moj odgovor. Torej kar pričnimo!
Iz Postojne mi piše HERFART BRANKA. Pravi, da ji je naš kotiček všeč in da zelo rada rešuje u-ganke. Kar me je pa najbolj razveselilo je lepa pravljica, ki mi jo je poslala »Bela vrtnica in Ljubo«. No, Branka, če si pravljico res sama napisala, ti prav iskreno čestitam, zelo lepa je. Prav kmalu jo boš videla v našem kotičku. Tiste moje pripombe pa mi ne smeš zameriti, saj nisi napisala, v kateri razred že hodiš. Zelo me bo veselilo, če mi še kaj pošlješ!
Iz Ospa se je oglasila MARSETIC MARIJA, ki se boji, da sem ji zameril, ker se je prvič pozabila podpisati. Pa nisem, le zakaj bi zameril, saj to se lahko vsakemu zgodi in, na uho ti povem, tudi meni se je že pripetilo. Torej s tem svojim pisemcem pa si vse popravila, vedel sem, kdo si, in poslal sem ti nagrado. Upam, da si jo prejela in da ti je všeč. Piši, kako preživljaš počitnice.
Pa se je oglasila nova dopisnica našega pionirskega kotička. To je KANOBELJ VIDA iz Studenca pri Hruševju. Piše, da pridno prebira Slovenski Jadran in rešuje križanke in uganke. Obljublja, da se bo še naprej potrudila in postala redni član našega kotička. Tako je prav, ljuba Vida! Stric Miha je zelo, zelo vesel, če se vedno novi pionirji in pionirke opogumijo, mi pišejo in postanejo naši redni, mali dopisniki. Saj prav vsakega z velikim veseljem sprejmemo v svojo sredo. Upam, da boš obljubo držala in se še oglasila!
Pa smo še vedno v postojnskem okraju. Iz Velikega otoka se je o-glasila KOLENC IVANKA, ki se tudi prvič oglaša.-Pravi, da. se boji, da ne bi njeno pisemce letelo v požrešni koš. Kar nič skrbi, ljuba Ivanka, pionirska pisemca so stricu Mihi tako pri srcu, da jih res ne privošči požrešnemu košu. Prav vsa lepo prebere in .nanje tudi odgovori, kakor lahko bereš v našem kotičku. Zato le pogum in zopet mi piši, saj si napisala na koncu »na svidenje«!
Iz Zatolmina piše zopet naša stara znanka SAVLI NADICA in se zahvaljuje za nagrado. Za svoje risbe pa se boji,, da ro romale v koš, ker še ni videla nobene objavljene. Toda, da je bil ta strah prazen, se je lahko prepričala že prejšnji teden, ko je videla eno izmed svojih
risb objavljeno. Kako pa je sicer z risbami, sva se že zadnjič pomar.i-la, in boš to drugič prav gotovo upoštevala, ali ne, Nadica? Na svidenje !
Zdaj smo pa zopet pri samih starih znancih. S Sv. Trojice piše-MRAMOR JANEZ in pošilja spis »Moj rojstni kraj«, ki ga bom kmalu objavil, saj nas vse zanima, kakšna je ta Sv. Trojica, od koder imamo toliko pridnih dopisnikov. Veseli me tudi, dragi Janez, da so ti bile všeč knjige, ki sem ti jih poslal in da jih tako pridno bereš.. Obljubljene spise pa pričakujem!
Iz Cajnarjev pri Begunjah piše-BKCAJ JOŽICA, pridna dopisničar-ka našega kotička. Poslala je tudi nekaj ugank, ki jih bom-objavil že kar danes. Ti pa mi.takoj pošlji rešitve ugank. Upam, da boš zadovoljna, Jožica, in da boš tudi iz kolonije pisala, kakor si obljubila. Pa pozdravi v Cerknem na Tolminskem prav vse pionirje v imenu strica Mihe, Slovenskega Jadrana in prav vseh naših malih sodelavcev!
In zdaj, ko sem že končal, sen; našel še drugo tvoje pisemce, katerega pišeš že iz kolonije. To je res lepo, da boš preživela 15 prijetnih dni. Kakor vidim iz pisma, si v Eiektrogospodarski šoli v Cerknem. Vidiš, pionirji od tam pa so na počitnicah tu pri nas na morju. Mogoče pa tudi ti prideš drugo leto na morje in takrat se bova spoznala. Do takrat pa mi boš pridno pisala in jaz ti bom rade volje odso-varjal.
Zdaj sta pa na vrsti kar dve oi-semci BOMBAČ MAJDA iz Cajnarjev nad Cerknico. V prvem piše» da nagrade še ni prejela, čeprav je bila izžrebana. No, upam, da to j& zdaj že v redu in da se je poslana nagrada tam nekje na pošti pomaknila naprej in prišla do tebe, Majda, Zdaj gotovo že pridno bereš in mi boš o tem tudi kaj napisala. Velja? če boš še naprej tako pridno sodelovala v našem kotičku, se ti mogče tudi botra Sreča še kdaj nasmehnila. želim ti prav prijetne počitnice, pa na strica Miho ne pozabi, saj se tvoja pisemca vedno tako lepo razveselim.
Za pravilno rešitev ugank je-bila to pot izžrebana SMRDELJ: ŽIVANA iz Kala pri Pivki.
REŠITEV IZPOLNJEVALKE IZ PREDZADNJE ŠTEVILKE
Vodoravno : Dkorak, 2) oholo, 3) silos, 4. enako, 5) setev, 6 5 krone, 7) iskal — KOSESKI, KOSOVEL.
izmisliti, je bilo prikazano na zidovih. Vsenaokoli in od vseh strani so na nas skozi mrak gledale te pošastne slike in te strašne pprikazni. Ce si je sam zli duh sam sebi Keaaj postavit svetisce, je to bilo tukaj. In zli dun je tudi Divai tu«aj, kajti na enem koncu dvorane, pod baldahinom iz ooieaeie kovine, ki je verjetno bila zlato, je na visokem prestolu iz raecega mramorja sedelo grozno božanstvo, pravo utelešenje zia, aivjosti, teme in okrutnosti, ki je bilo poaoono maiu, ki. smo ga bili videli pri Atlantidih. Bilo je samo se mnogo bolj zoprno in čudno, V čudoviti sili te grozne pojave je bilo nekaj, kar nas je za trenutek popolnoma zmedlo. Obstah smo pred kipom in ga obsvetljevali z našimi svetilkami, zatopljeni v naša razmišljanja, ko je iznenaaa nekaj neverjetnega in nadvse čudnega prekinilo nasa razmišljanja. Za našim Hrbtom se je oglasil glasen in porogljiv cioveSki smeh.
wase glave, kot sem že omenil, so bile zaprte v stekle-mn ceiaaan, ki mso propuščate nobenega zvoka in tudi oseoa, ici je nosila to čelado, ni mogla dati nobenega glasu oa sebe. in venaar je ta porogljivi smeh prihajal jasno do nasinuses. Ukreniti smo se sunkoma m osupli obstali pred tem, kar je bito pred nami.
JNasionjen na enega oa stebrov dvorane je stal človek, z rojtami prekrižaniml na prsih, ta je z "grozečim pogledom upirat svoje zlobne oči v nas. Kekel sem, da je bil človek, toda du je različen od vseh ljudi, ki sem jih kedaj videl in oejstvo, aa je dinal in govoril, kot ne bi mogel nihče di-na-ti in govoriti, m da je lahko prenašal svoj glas, kot ga ne bi mogel navaden človek, nam je dokazovalo, da je bilo neKaj v njem, kar ga je zelo razlikovalo od nas. Po svoji zunanjosti je bil kar sijajen. Bil je nad dva metra visok in njegovo telo je imelo vse lastnosti dovršeno razvitega atleta, kar se je tem bolj opažalo, ker je nosil tesno prilega^ jočo se obleko, ki je bila narejena iz nekakšnega črnega in poioscenega usnja. Obličje mu je bilo izklesano kot iz brona m ki bi ga bil izdelal mojstrski umetnik z namenom, da
odraža človeški obraz. Na njegovem obličju ni bilo opaziti nobene aomisijavosti ali čutnih hotenj, ker bi to bilo samo znak slabosti, a o kakršni koli slabosti ni bilo na njem niti sieau. Nasprotno, črte na njem so bile ostro zarezane, nos je imel orlovski, obrvi temne in sršeče in žgoče črne oci, v Katenn se je od časa do časa utrnilo sevanje žarečega notranjega ognja. Te ledeno-neusmiijene in hudobne oči in lepa, toaa okrutna črta trdo strnjenih ust so dajale njegovemu oorazu -strahoten izraz, c-lovek je čutil, ko ga je gieaai, aa je bil kljub svoji telesni lepoti zel do samega mozga in da je bil njegov pogled grožnja, njegov smeh rezanje in njegov smehljaj poroga.
»jno, gospodje,« je spregovoril v izvrstni angleščini m z g-Lasom, ki nam je zvenel tako jasno, kot da bi bili spet na zemlji, »vi ste nedavno doživeli nenavadno dogodivščino in boste najorz v bližnji prihodnosti imeli priložnost, da do-zmte se eno, ki bo bolj razburljiva, če se mi ne bo zljubilo, aa jo naglo končan, uojim se, da je ta naš razgovor preveč enostranski, toda meni je kaj 'lahko brati vaše misli m ker vem prav vse o vas, se vam ni treba prav nič bati,da bi pri-sio ao kakega nesporazuma. Toda vi se morate Se veliko tega naučiti.«
pogledati, smo drug drugega v nebogljenem začudenju, •rezko je bito, zares težko, da nam ni bilo mogoče izmenjati misli glede razvoja tega nenavadnega dogodka. Zaslišali smo spet tisti hrapavi smeh.
»ua, to je v resnici zelo hudo. Toda lahko boste govorili, ko se boste vrnili, kajti moja želja je, da se vrnete in vzamete s seooj sporočilo, ce bi ne bilo tega sporočila, mislim, da bi vas obisk v mojem domu pomenil vašo smrt:, rredvsem pa imam nekaj stvari, ki bi jih vam rad. povedal, utirnit se bom na vas, dr. Maracot, kot na najstarejšega in orzitone tudi najpametnejšega člana vaše skupine, čeprav je moje mnenje, Oa se ne bi smel noben človek podati na tak izlet kot je tale vas. Kaj ne, da me dobro čujete? Do-
m izrazu vso silovitost m obenem vso zlobo, ki ju lahkobro je. VI ml pa prikimajte ali odkimajte, to je vse, kar
zantevaan oa vas.
»Vi seveda veste, kdo sem jaz. Sodim, da ste me šale prea kratkim odkrili. Nihče ne more o meni misliti ali govoriti, ne aa bi jaz to zvedel. Nihče ne more vstopiti v te mojo staro aomovanje, v to moje tajno in najsvetejše svetisce, ne aa bi me s tem priklical. Zaradi tega se ga one uooge reve tam aoh izogibljejo in so tudi želeli, da se trna tudi vi izognete. Bilo bi pametneje, da ste upoštevali nji-nov nasvet. Vi ste me poklicali semkaj in, kadar sem en-Kfat tu, se ne poslovim tako kmalu.
»vasa pamet z njenim zrncem zemeljskega znanja se muci z vprašanjem, ki ga jaz za vas predstavljam. Kako je to mogoče, aa jaz lahko živim tukaj brez kisika? Jaz pa ne ztvim tukaj, zivirn v velikem svetu med ljudmi in poc sončno svetlobo. Prihajam sem tamo takrat, kadar me kdo poKiice, kot ste mi vi poklicali. Sem bitje, katerega pljuča ainajo z etrom, 'Tukaj je ravno toliko etra kot na vrhu visoke gore. .Nekateri izmed vaših ljudi lahko živijo brec zraka. Kataleptik leži mesece in mesece in ne diha. Jaz sem kot on, toda jaz ostanem, kakor vidite, pri zavesti in poln življenjske sile.
»vi si belite glavo, kako je mogoče, da me lahko slišite. Ali ni bistvo brezžičnega prenosa, da se etrski valovi spremene v zračne? Tako tudi jaz lahko prenašam svoje besede preKo etra skozi zrak, ki se nahaja v teh vaših nerodmiu ceiaaan.
»in moja angleščina? Mo, upam, da ni preveč slaba, zivei sem nekaj časa na zemlji, tak» dolgo, da sem se že kar naveličal. Kako dolgo je to trajalo? Enajst ali pa dvanajst tisoč let? Mislim, da bo zadnja številka bolj točna., imel sem dovolj časa, da se naučim vseh CloveSJah jezikov,. moj a angleščina ni nič boljša od vseh ost alih stvari.
»Ali sem razpršil nekatere vaše dvome? No, potem j-fi v reau. ce vas ne morem čiru, vas pa lahko vidim. Toda seaaj vam moram povedati nekaj resnejšega»
m
Počitnic® bom® preživel
Letos so cene gostinskih podjetij in hotelov kljub sindikalnemu popustu precej visoke in mnogi se bo-tio morali odreči potovanjem in dopustom v letni sezoni. Odpovedali se bodo z obžalovanjem, ker pozabljajo, da lahko dopust preživimo tudi doma ne samo prijetno, ampak tudi tako, da nam bo ostal v prav lepem spominu. Morate ga samo znati dobro izkoristiti, pa hoste mogoče tudi drugo leto — ostali doma.
Pravi počitek — razen za bolnike in rekonvalescente — ni popolno mirovanje, ampak lahko delo, ki je prav nasprotno onemu, ki smo ga sicer navajeni. Človek, ki veliko sedi, se bo spočil s sprehodi in fiz--kulturo, intelektualec se bo osvežil s kopanjem na vrtu in negovanjem zelenjave in cvetja, fizični delavci pa z fizikalnimi in tehničnimi poizkusi. Kaj pa gospodinja? Seveda bo skrbela, da se bodo vsi dobro spočili, toda, če bo to znala pravilno organizirati, se bo spoč la tudi ona.
Prvo pravilo, ko ste ostali doma, je. da pozabite, da ste pravzaprav doma. Zamislite si, da ste ta dva ali tri tedne v nekem tujem mestu, ki ga želite spoznati. Kmalu boste videli, da je res še veliko stvari, ki jih ne poznate. Ker — roko na srce — rečemo lahko, da 80"o naših ljudi v svojem mestu pozna, razen kina, zelo malo. Ne poznajo niti njegove zgodovine, niti kulturnih spomenikov ali kulturnih ustanov, niti lepote okolice. Ce ste na počitnicah tudi v najmanjšem letoviškem gnezdu, obiskujete izletniške točke, muzeje in stare cerkve, mnogo več
©m* s?" ■
- " i




pomembnejših znamenitosti v svojem lastnem mestu pa sploh ne poznate. Tako boste spoznali muzeje in galerije slik, pa tudi star stolp ali baročni portal, skozi katerega ste hodili vsak dan, pa niste zanj sploh vedeli.
Ko boste tako sistematično spoznali kulturne in zgodovinske spomenike, ne pozabite niti sedanjosti. Oglejte si ustanove, kjer danes u-stvarjamo zgodovino naših bodočih pokolenj — obiščite tovarne.
Vsi ti vtisi vas bodo duševno osvežili, toda tudi na fizični odmor ne pozabite, če imate v .bližini reko ali jezero, je rešitev idealna: plavanje, veslanje, ribarjenje. Spočili se boste in osevežili, le disciplinirano se kopajte vsak dan, kakor bi b.li na letovišču. Ce pa v bližini ni vode, pojdite vsak dan na daljši sprehod v okolico, gotovo boste našli gozd, nizek grič ali prijeten travnik. Tam lahko ostanete ves dan, otroci bodo uživali na soncu in zraku, trgali rože, pletli vence in podobno. Kosili boste papriko, para-dajz, kumarice z sirom slanino ali s hladno pečenko, kar bo pa za gospodinjo pravo olajšanje vročega kuhanja. Ne pozabite tudi na kislo mleiro namesto juhe in na sadje namesto vode. V dnevih, ko želite nekaj toplega, vzemite od doma že pripravljen golaž in vanj narežite krompir. Zunaj boste zakurili o-genj in skuhali, če ste vešči,, lahko pripravite ražnjiče ali meso na žerjavici. Priprave in pečenje bo vsej družini velik dogodek in zabava. In če vam vse ni všeč, lahko nr jprepiosteje spečet; v pepelu krompir in ga po)-» ste z male slanine in paradajzom.
r.udi takee.. .tov -.nia no morete ir':sničiti p."<;e.ii si pripravite prostor na balkonu ali na dvorišču. Z malo dobre volje, z malo prostora in nekaj rožami (čeprav v praznih konserviranih škatlah) si lahko naredimo prijazno kabino za sončenje, če še daste v korito vodo in s kanglo za zalivanje »instalirate« tuš, boste z res skromnimi sredstvi prijetno preživljali počitnice.
Zb^flVNIŠKI KOTIČEK
ZDRAVLJENJE KRČNIH ŽIL
KirStie žile se pojavijo običajno na nogah, in to zlasti pri debelih ljudeh. Verjetno jih jc pripisati prirojeni ali podedovani šibkosti žilskih sten ali pomanjkljivemu delovanju žilskih zaklopk. Z drugimi besedami bi temu rekli, da kri, iki doteka po venah k srcu, iteče počasneje v tistih venah, kjer zaradi nepopolnega delovanja zaklopk lahko teče tudi v obratno smer in kjer se zaradi prekomerne razširitve ven Iabko ustavlja. Vise to se seveda stopnjuje, če človek stoji, ker je odpor, ki ga mora premagati kri ,na svoji poti k srcu, še večji zaradi težnosti. Zaradi tega zastajanja krvi se pojavijo značilne vijugaste modre vene. Tiste, ki imajo krčne žile. bolijo noge, ki jim zelo rade o.tekajo in se takoj utrudijo. Zaradi zastoja krvi, ki ga povzročajo, pride kaj lahko tudi do kožnega vnetja, za katerega je značilno nenehno, mučno srbenje. Z masiranjem in praskanjem obolelega mesta večkrat povzročimo rane, ki se kaj rade vnamejo in se zelo počasi celijo, poleg toga pa se tudi večkrat ponovno odpro. Največkrat se ta bolezen pojavi na safenah, to sta •dve veliki veni, od katerih jc ena na zunanji, druga pa na notranji strani noge. Za točno lokalizaoijo obolenja uporabljajo zdravniki poseben, razmeroma preprost sistem, ki sta ga iznašla Trendenhurg ter Porih es.
Zdravljenje krenili žil je zelo napredovalo. Izbira metode jc odvisna od obsega, motenj, ki jih povzročajo, in še od raznih drugih oiniteljev. Počitek, pri katerem naj bo bolna noga iztegnjena in podprta z blazinami, da bo ležala nekolik o više kot ostalo telo, je vedno priporočljiv. Prav tako priporočljive so elastične nogavice, ki krene žile stisnejo na normalno debelino. Zdravniki predlagajo tudi injekcije, ki odstranjtijejo apnen-
časte obloge, katere so se nabrale na žilnih stenah, ali podvezanje safene. S podvezanjem se ta vena izloči iz krvnega obtoka in kri se usmeri v druge vzporedne vene, ker se človeški organizem sam od sebe prilagodi izpremenjenim pogojem. Ekee.ni in gnojenje, ki včasih nastopita zaradi kroničnega nepravilnega delovanja ven, sta v bistvu posledica motenj v prelirani kože in vnetja kožnih živcev, ki ga moramo pripisati (praskanju ter mazanju z neustrezajooimi mazili. V takih primerih je prioročljivo, da naluestimo na vneto mesto topel obkladek, ivodi, v kateri namakamo krpo, pa dodamo nekaj soli. Na ta obkladek položimo grelec1. da oteltane dalj časa topel. Uspešno je tudi zauživanje zdravil. ki širijo ožilje.
Z zdravljenjem krčnih žil jc tre-ba začeti ¡čimprej. Po navadi se bolnik zateče, k zdravniku, ko že ne more več prenašati bolečim. V takih primerih je zdravljenje seveda 'težje .in dolgotrajnejše, zlasti če gre za debele ljudi, katerim se poleg tega krčne žile zelo rade povrnejo.
Nasvete za terapijo krčnih žil hi ¡torej lahko na 'kratko takole povzeli: potfttek, izogibali se dolgemu stanju, utrjevati mišice nog s kratkimi sprehodi, nositi elastično nogavico, skrbeti, da bo lega noge pri počitku nekoliko višja, kakor je lega telesa, injekcije hormonskih snovi, kopeili za skrčenje žil in bivanje v prikladnih zdraviliščih. Za debele ljudi je poleg tega priporočljiva še shujševalna dieta. Če bi vsi ti našteti ukrepi ne. vodili do kliničnega ozdravljenja, se moramo zateči h kirurgu, da podve-že sate.no, ali pa da jo sploh odstrani, ker 90 % krenili žil lahko pripišemo nepravilnemu delovanju safene. Tudi injekcije snovi, ki odstranjujejo apnenčaste obloge /- žil. dajejo mnogokrat prav razveseljive uspehe.
če le morete, pojdite na kak koncert ali poletno prireditev v vašem mestu. Za to priliko se lepo in slo-vestno oblecite, kajti vsi lepi in prijetni spomini so rezerva za težke delovne dni. In če že letujete doma, ni treba zato, da čepite v sob! neobriti in nepočesani, Ob večerih pojdite na prijateljski sestanek v vrtni lokal z glasbo. To ni luksuz. Toda res pa je tudi, da lahko doma ob odprtem oknu, okrašenim s cvetjem, preživite urice ob kramljanju in poslušanju radia, harmonike ali kitare.
Potem pa se še spomnite drobnih opravil, ki ste jih vedno odlašali za »nekoč pozneje«. Pri rednem dnevnem delu so vam bile te malenkosti v breme, zdaj pa bi jih lahko opravili z zanimanjem in prijetnim občutkom. Mogoče ste želeli zaviti in popisati knjige, splesti malenkosti iz volnenih ostankov, za-robiti prtiče. nanovo preobleči sve-tilkin zaslon, pobarvati zabojčke za cvetlice, zarobiti odpadke flanele za prijemanje vročih loncev ali za brisanje prahu, narezati na 2 cm široke stare nogavice in kvačkati iz njih krpe ali blazine, itd., itd.
Napisali smo vam nekaj podatkov za letovanje doma, toda možnosti je še nešteto. Važno je samo, da dobro organizirate in da se vedete, kakor da ne bi bili doma.
Štirje modeli ljubkih poletnih oblek iz svile primerni za bolj svečane
in platna. Prvi dve sla prilike
f w§
om
vročini
če ne greste nikamor na dopust, bo vaša prva skrb, da bo dom urejen tako, da bo zahteval od vas čim manj dela in časa, tako da boste lahko preživljali počitnice z možem in otroci na kopanju in izletih.
Zato vpeljite poletni razpored. Pokrijte in odstranite vse stvari, ki jih je treba dobro čistiti in dolgo brisati prah. Tudi preproge očistite, zvijte in spravite. Pobrigajte se za zavese, na katere sije žgoče poletno sonce. Dom naj bo čist in hladen, odmor v njem prijeten, čeprav boste večji del dneva preživeli v naravi. Hladno stanovanje boste imeli, če zvečer odprete vsako tudi najmanjše okence, zjutraj pa že zgodaj vse zaprete in zatemnite. Tako boste tudi že zgodaj gotovi s pospravi j anj em.
Borbo proti vročini boste morali bojevati tudi v shrambi, posebno če nimate hladilnika. Ne pozabite, da ostane zelenjava sveža, če jo zavijete v mokri časopisni papir, zeleno solato vsadite v pekačo, v katero ste nalili dva prsta vode; seveda boste vodo menjali. Mesa nikdar ne umivajte, ampak ga suhega zavijte v krpo, ki' ste jo namočili v kisu in dobro oželi. Sir se ne bo posušil, če ga zavijemo v krpo, ki smo jo namočili s slani vodi. Da se vam mleko in juha ne skisa do naslednjega dne, stresite v še vroče malo jedilne sode.
če se vam je kljub pazljivosti zgodila nesreča in se vam je maslo »vžgalo«, ga sperite nekajkrat z mrzlo vodo, potem pa ga premesite v surovem mleku ali slani vodi. Posušeni sir postavite za nekaj ur v mrzlo mleko; če se vam je pa ski-
Meso, ki diši, postavite v lahno raztopino hipermangana. če pa salo skuhano mleko, napravite testo ali palačinke.
>—r—	
	__Au
d	
Poletne obleke za izlete in sončenje
imate več mesa je najboljše da ga prepečete in spravite v posodo, ki jo zalijete z mastjo ali pa .prekuhate v neslani vodi. Suh kruh ali piškote postavite za nekaj časa v toplo pečico,
če vam nenadoma pridejo gostje, jim lahko brez ledu shladite sadni osk, pivo ali kislo mleko, in sicer takole: v veliko posodo za vodo dajte drobnega peska, pomešanega s 40—50 dkg soli. Postavite v pesek steklenice s pijačo in napolnite posodo z vodo. čez pol ure bo pijača prijetno mrzla.
MALO KOZMETIKE POLETNA NEGA OBRAZA
Poleti se obraz bolj poti, na njem se nabira več prahu in se veliko bolj zamaže kot v ostalih letnih časih. zato moramo zvečer pred spanjem obraz in vrat dobro umiti v mlačni vodi, ki smo ji dodali nekaj boraksa (dobimo ga v drogeriji ali lekarni), že samo to redno pranje je nega obraza, kajti boraks naredi polt gladko in elastično.
Poleti je polt tudi izpostavljena soncu, posebno ker se večina žena rada sonči. Pri sončenju pa moramo biti oprezni. Sončiti smemo le čist obraz, to je pred sončenjem ga moramo dobro umiti z vodo, ki smo ji dodali boraks, potem pa ga, če je suh, namazati z mastno kremo, če imamo mastno polt, je ni treba pred sončenjem mazati, toda po sončenju jo moramo umiti v bo-, .raksovi vodi.
Moderna kozmetika priporoča e-nostavno in ceneno nego po sončenju: osvežitev polti s paradižnikovim sokom in rahlo masažo obraza in vratu. V praksi se to dela takole: razrežemo zrel, sončen paradižnik in z njim drgnemo obraz in vrat. Vlažni obraz potem masiramo s konci prstov, in sicer od vratu proti obrazu in od brade proti čelu (nikdar obratno!), To delamo četrt ure, potem pa obraz operetiK) v mrzli vodi in obrišemo.
Pri kopanju na prostem je dobro, da vse dele izven kopalne obleke namažemo z olivnim oljem, ki ga po kopanju speremo z milom in vodo. Olivno olje naredi gladko in mehko kožo in nas dobro varuje pred opeklinami.
Na koncu pa še tole: 1. sončiti se moramo postopoma. Začeti je treba s petimi minutami, potem pa čas daljšati; 2. mlada generacija prenese več sončenja, starejša manj — če ga sploh prenese. Za starejše ljudi so bolj priporočljive zračne . kopeli brez direktnega vpliva sončnih žarkov. Za vse pa je priporočljivo plavanje; 3. pri sončenju je dobro, da pokrijemo nos s kakim listom ali z gazo, ker rad postane rdeč in se lupi.
NA MEDNARODNEM KONGRESU ESPERANTISTOV V ZAGREBU ZASTOPA INDONEZIJO PISATELJICA RANGKAJO CH. DATOE TOEMENGGOENG
V Zagrebu zaseda 38. mednarodni kongres esperantistov. Indonezijo zastopa pisateljica iz Dakarte, gospa Rangkajo Ch, Datoe Toemen-ggoeng. Esperantisti jo že dobro poznajo, kajti svojo državo zastopa že tretjič: leta 1951 v Miinche-nu, 1952 v Oslu in letos v Zagrebu. Njeno bivanje v Jugoslaviji bo ravno tako zanimivo, kot je b'lo lani v Oslu, kjer je imela zelo uspelo predavanje o položaju indonezijske žene.
Kakor poročajo, bo gospa Rangkajo Ch. Datoe Toemenggoeng imela v Zagrebu ravno tako predavanje in bo priredila tudi razstavo indonezijskih izdelkov.
BELGIJSKI KRALJ ODLIKOVAL AMERIŠKO ZDRAVNICO
Kralj Ralduin je 7. t. m. odliko-val ameriško biologinjo dr. Louiso Pearce s križem 'belgijskega reda Leva in z 10.000 dolarji nagrade za odkritje trjparsamida, zdravila, ki ga zelo uspešno upordabljajo v Belgijskem Kongu proti spalni bolezni. Dr. Pearce je s tremi sodelavci odkrila to zdravilo že pred 34 leti, sedaj pa ga je, kot poročajo, znatno izpopolnila. V juniju je belgijska vlada vse štiri znanstvenike nagradila z 18.000 dolarji.
jsanji
človek hujša od bolezni, od hrane, ki mina zadosti kalorij, ali od preveč enolične hrane.
Hujšanje je ponavadi znamenje bolezni, ki se lahko v začetku zdravi in pozdravi. Zato moramo biti oprezni in poskušati takoj ugotoviti vzrok hujšanja. če ne moremo sami, se posvetujemo z zdravnikom. Zelo hitro hujšajo tisti, ki zbolijo od tuberkuloze, sladkorne bolezni, živčnih bolezni ali raka.
Pri hitrem hujšanju se najprej potrošijo rezerve masti. Od tega postane koža suha in ohlapna, mišice slabijo, fizična moč peša in človek se »slabo počuti«. Možgani in živčni sistem ne trpita toliko od hujšanja.
Hujšamo tudi lahko od slabe prebave, povešenega želodca, bolezni ledvic in od vseh bolezni, ki so zvezane z visoko vročino, pri kateri se pojača proces izgorevanja v telesu.
Zelo slabo znamenje je tudi. če hujša dojenček, ki bi moral vsak dan pridobiti na teži. V takem slučaju se morahio tako posvetovati z zdravnikom.
Hujšanje zdravimo z debelilno kuro, ki je često važno pomoino sredstvo za zdravljenje bolezni, ki je hujšanje tudi povzročila, (n, pr. tuberkuloza in resne nervoznesti).
rn i	—J-'«, tTk Wfk T l	
	(J/O • oglj	\ SI • U doM Vi
M A. li	l*« V V M Mml -Jt	^ A V BJUr JT» »
Po šestih letih imamo Slovenci z§p@i predstavaiMi v zvezni nogometni ligi
V	nedeljo jc bila odigrana v Ba-njaluki kvalifikacijska nogometna tekma za vstop v prvo ligo med domačini Borcem in ljubljanskim Odredom. Ljubljanski igralca so nas zopet ugodno presenetili in izvojevali že tretjo zaporedno zmago v kvalifikacijskih srečanjih. Tekma se je končala z rezultatom 3-2 (0-1) za Odred. S to zmago si je Odred defini-tivno plasiral v zvezno nogometno ligo in zasedel z velikim naskokom prvo mesto v svoji skupini.
Tabela kvalifikacijskih tekem za vstop v zvezno ligo je naslednja:
Odred	3 3 0 0 8:1 6
Pro! eter 2 0 1 1 3:1 1
Borae	3 0 1 2 3-6 1
Po šestih letih imajo torej Slovenci zopet svojega predstavnika v družbi najboljših jugoslovanskih nogometnih moštev. Ljubljanski Odred je to s svojo agro v zadnjih tekmah tudi povsem zaslužil. Naj omenimo samo to, da Odred v zadnjih dveh mesecih ni izgubil nobene tekme, vštevši hrvatsko -slovensko 1'igo, prijateljska srečanja s člani prve lige on inozemskimi moštvii ter kondno kvalifikacijske nogometne tekme za vstop v prvo ligo.
V	vzhodni skupini je Radnički iz Beograda premagal Bucluonost iz Ti-tograda s 3-1 in s tem prav tako kot Odred poslal prvak svoje skupine in se plasiral v zvezno nogometno ligo.
PADNA-ŠMARJE 3-2
Prijateljska nogometna tekma med Šmarjami in Padno se je končala z zasluženo zma»o gostov, šmarčani so v prvem polčasu vodili že z 2-0, v drugem polčasu pa so popustili.
ŠPORTNE ZANIMIVOSTI
Na svetovnem prvenstvu v sabljanju v Bnislu so se jugoslovanski sabljači Kržišnik. Gasparac in Živkovič plasirali med prvih osem na svetu v borhi s floretom. Mažuranie. Bazo-nič in V a sin so izpadli v izločilnih tekmah. Kržišnik je premagal Avstralca Eitersa s .5-1 in Stila (Avstralija) s 5-2. Holandea Lstinčersa ,pa je premagal s 5-1. Gasparac je premagal Belsijca Maserja s 5-2, Avstralca Bakuša s 5-0 in njegovega rojaka Goliferpa s 5-3. Živkovič je premagal zelo dobrega avstralskega tekmovalca Brovna s 5-2. Ilolandca Vagemaua tudi s 5-2, belgijskega re-prezentata Birtona pa s 5-4. V osmini finala so naši tekmovalci naleteli ■na favorite ter izgubili vse borbe. V prijateljskem dvoboju v floretu med Jugoslavijo in Nemčijo je bil rezultat neodločen 8-8.
—o—
Svetovno prvenstvo v floretu je na tekmovanju v Bruslju osvojil Francoz Doriola, ki je kakor znano zmagal tudi na olimpijskih igrah v Helsinkih. Drugo mesto je zasedel lanskoletni svetovni prvak Italijan Mangirotti. Doriola je na prvenstvu izgubil eno samo borbo proti Italijanu Mangirottiju in sicer s pet proti štiri, vendar je kljub temu osvojil prvo mesto, kjer je i-mel Mangirotti manj zmag v finalnem tekmovanju. Tretji je bil Italijan Di Rosa, četrti Madžar Tilly, peti Francoz Romell, šesti Italijan Spallino, sedmi Francoz Lataste, osmi Italijan Nostini.
V	ekipnem tekmovanju so Italijani premagali Nemčijo v četrt finalu z 9 : 7. Ostali rezultati: Madžarska Saar 15 : 1, Anglija — Ho-lanska 8 : 8, Francija — Avstralija 15 :1, švedska — Jugoslavija 12 : 4.
—o—
Svetovno prvenstvo v šahu: Na svetovnem šahovskem mladinskem prvenstvu v Kopenbagenu je Jugoslovan Irk o v remiziiral z Dancem Lar-senom, Keller (Švica) je premagal Amerikanca Šervina, Nemec' Darga in Norvežan Olavson pa sta prekinila partijo. Jugoslovanski mojster Iv-kov je v finalu zelo popustil, ker se ne počuti dobro. Na čelu tabele je Nemec Darga, ki ima tri točke in eno prekinjeno, drugi je Argentinec Pano, ki ima dve in pol točke in dve prekinjeni igri, tretji Danec Larson, ki ima dve in pol točke in eno prekinjeno igro, četrti pa je Ivkov, ki ima dve in pol točke, —o—
V nedeljo so bile v Skopju polli-nalne tekme za vstop v finale jugo-
slovanskega boksarskega prvenstva. Nastopili so boksarji iz Srbije, Makedonije in črne gore. V ban-tan kategoriji je Radanov iz Srbije premagal Andrijevakega iz Makedonije po točkah. V lahki kategoriji je Le-kovič .iz Srbije premagal Gizdareviča
Stanko Lorger je na izbirnem lahkoatletskem tekmovanju za dvoboj z Norveško, ki bo v kratkem v Oslu, dosegel v teku na 110 metrov z zaprekami odličen repultat 14.8. Lorger se je s tem časom uvrstil med prvih šest tekačev čez zapreke v Evropi.
Vse svoje bravce prav lepo pozdravljam iz Sežane, kamor sem odšel za nekaj dnii na oddih.
Na oddih??? Vse kaj drugega. Kraševce imam rad, zato sem se to pot .ustavil samo pri njihovih dobrih in slabih dnevih.
Povest o vremenu je zelo stara iu si jo pripovedujejo tisti, ki drugega ne znajo. Vsi Kraševci in Sežanei se s kislimi občutki sprašujejo, kdaj bo konec, deževja. V Ljubljani je nekdo dejal, da je menda narava sklenila, da bo rešila vprašanje vode na Krasu sama, ker ga odgovorili organi rešujejo vse prepočasi. Zato pa dežuje in dežuje, da bodo kraške jame in kapnice za vse leto preskrbljene z mokro tekočino. Sežanei pravijo, da bi radi vedeli, kaj je z gradnjo novega vodovoda, oziroma kdaj bo pritekla voda po novih ceveh iz Zalega hriba do Sežane. Okrajni LO jc z vztrajo borbo zagotovil potrebna denarna sredstva za letošnja dela in optimisti (ne, o te miši) pričakujemo. da bomo v jeseni imeli vsaj v naši kraški metropoli novo vodovodno napeljavo. Strokovnjaki trdijo, da se s 10 milijoni res lahko pričara malo vode na Kras.
Vode, vode, vode! Odkod la klic? Ali jc komu slabo? Je, Kraše.vcem, ker bi jo rabili za tisoče vsakdanjih potreb. Dograjena je moderna bolnica za tuberkulozne, ki pa nc more začeti z obratovanjem, ker nima vode, nova mlekarna mora omejevati svojo dejavnost, ker nima vode. Da se bomo prav razumeli: ne namerava mešali vode v mleko, pač pa jo nujno potrebuje pri izdelovanju mlečnih izdelkov. Nova tovarna pletenin, povečana tovarna steklene galanterije, okrajno gradbeno podjetje, mehanična delavnica in še vsa mlada in manjša industrija kliče: SOS, vode, vode, votle . . .
Mod najbolj neučakanimi pa je »ga. Hygiena«, ki od vseh Sežaneev nepopustljivo zahteva, da morajo pi-
iz Makedonije ¡/u točkah. V poltež-ki kategoriji je B;<nda iz Srbije premagal po točka Razrtatoviča iz Makedonije. Direktno v finale so se plasirali iz pol-veltctr kategorije Šov-ljanski, Veselinovič iz srednje in Sta-nlisavljoviČ iz težke kategorije, ker se njihovi nasprotniki niso pojavili v ringu.
O
Nov svetovni rekord v troslcoku. Ru^ki skakalec Ščerbakov je postavil v Moskvi nov svetovni rekord v tro-skoku z rezultatom 16 metrov in 23 centimetrov. Prejšnji rekord je imel lir azile e Da Silva, iki je skočil 16 metrov in 22 centimetrov.
Po drugem dnevu tekmovanja za Davisov pokal med Belgijo in Dansko vodi Belgija z 2-1. V igri dvojic sita Belgijca Brišan in Vašer premagala Nilsena in Ulrieha v petih se-tih 4:6, 3:6, 9:7, 6:1 in 6:4. S to zmago so si Belgijci verjetno že zagotovili dokončno zmago.
V tekmovanju mladih teniških i-gralcev za srednje-evropski pokal, ki so ga organizirali Švicarji, so zmagali italijanski igralci, ki so nabrali v vseh tekmah 27 točk pred Švico in Nemčijo, ki imato 17 od-nosno 7 točk.
Na prvenstvo Amerike je zmagovalec Vinbledona Vic Sexas premagal v finalu Richarsdona v treh setih z 6 : 2, 6 : 4, in 6 : 3. Zmagovalka Vinbledona ConoIly-eva pa je v finalu premagala Črnko Gibsono-vo z 6 :4, 6 :4,
Po zmagi nad reprezentanco Mehike v tekmovanju za Davisov pokal s 3:2 se bo Kanada pomerila v drugem kolu ameriške cone z reprezentanco Kube.
Na prvi etapi kolesarske dirke okoli Avstrije je na progi od Dunaja do Graza, to je na 278 km dolgi progi, zmagal Avstrijec Franc Dojc v času 6 ur, 9 minut in 47 sekund. Jugoslovanski kolesarji na dirki ne sodelujejo, ker niso dobili pravočasno povabila od avstrijske kolesarske zveze.
ti zdravo vodo in se včasih v njej tudi okopati. Seveda se strinjajo, saj o prhah že davno sanjarijo in bi si radi ustvarili kolikor toliko kulturno življenje. Pa zdravi bi tudi radi bili z otroci vred. Če bi se kaj za-čelo, bi radi pritisnili iz udarniškim delom. Res nimajo denarja, imajo pa zdrave in močne roke in še dobro volje polno.
Sicer pa ni treba misliti, da v Sežani mirujejo. Kaj še, podirajo in gradijo. Kako? Podirajo in gradijo, pravim, le da gre podiranje hitreje od rok kot gradnja. Podrli so že veliko tistih visokih kamnitih ograj, za katerimi so se sramežljivo skrivali bohotni vrtovi, kakor da bi po nekih nenapisanih zakonih morali zakrivati očem svoje posebnosti, ki se tako razlikujejo od enoličnega vtisa kamnite kraške pokrajine. Zdaj se Sežana polagoma spreminja v ljub-ko in kulliivirano zeleno oazo na kamnitih kraških tleli. Že v bližnji bodočnosli bodo drčali po asfaltirani cesti proti Trstu kolesarji, avtomobili in avlomobilčki mimo lepo urejenih sežanskih parkov. Sežanei pa bodo prosto zadihali in pasli oči — ne krav — po spremenjenem obličju prijaznega mesta.
V poslopje okrajnega LO lahko prideš z dveh strani, toda pri obeh vhodih moraš preizkušati skoro akrobatske spretnosti. Tako pravijo tudi tuji služben,; in ncslužbcui obiskovalci Sežane, nc samo jaz Vane.
Vidite, skoro sem skoval rimo: Sežane"— Vane. Zato pa sem odšel v ljudski park, ki je zanimiva redkost Sežane — Vane. Kdo, park, ali jaz? Park je star okoli 100 let, jaz pa nekaj manj in je poln redkih eksotičnih rastlin, cvetja, pravljično ure. jenih sprehajališč, svežine in zelenja. Mamicam bi priporočil, da hi svojim srboritim ljubljenčkom vcepile nekoliko več spoštovanja do nedolžnih rastlin, okrasnih kipcev in bazenskih lokvanjev, ki ne prenesejo
L
Najvažnejši programi od 25. VII. do 31. VIÍ. 1953
SOBOTA, 25. VII.: 14.30: 2ena in dom; 17.30: V narodni pesmi in plesu po Jugoslaviji; 18.15: Koncert simfoničnega orkestra »Doma I. Cankarja« iz Ljubljane; 21.00:' Z mikrofonom po Primorski; 2200':' Vesela sobota v zabavi in plesu,-NEDELJA, 26, VII.: 8.15: Slov. narodne; 8.3ffr Za naše kmetovalce;: 9.00: Mladinsfea oddaja: »Brkonja Celjustnik« ter .pogovor s pionirji; 13.45: Glasba pO željah; 15.00: Od Triglava do • Jadrana; 17.00: Radijski festival Primorskih in Tržaških pevskih zborov. Tekmovanje (IV. oddaja.); 18.15: Jurma in Franina; 1P.30': Spored popuiárne revijske glasbe. PONEDELJEK, 27. VII.: 14.30: S filmskega platina; 14.40: »še rožice rumene...« in druge pojeta Danica in Greta, na harmoniko igra A, Stanko; 17.30: G.. Verdi »Aida« (II. dejanje, 4. slika) — magnetofonski posnetek iz puTjsice A-rene; 18.1'5>: V veselem ritan za dobro voljo:. TOREK, 28. Vir.-:' 14.30; Kulturni razgledi; 14.40: Igra Sto-jan Stenovič s svojo kapelo; 17.30: Jugoslavija v pesmi in plesu'; 1'8.15: S. Rahmaninov: Suite za dva klavirja, op. 17"; 20.00: G. Rossini: »Viljem Teli« (I. in II. dejanje)',
SREDA, 29. VII.: 14.30: Partizan^ ski dnevnik; 14.40: M. I. Glihka1:: Nedokončana sonata za violó' in: klavir — izvajata Srečko zaibkar in Jelka Suhadolnik Zalokarjeva;: 17.30: F. Pomykalo: Hvarska suita, istrske narodne; 18.15: Iz melodije-v melodijo; 20.00: G. Rossini »Viljem Teli« (III. in IV. dejanje); 21.00: S knjižne police: Borislav Stankovič; 21.30; Samospeve Fia-na Venturinija poje sopranistka' Rožica Kozem — pri klavirju' G* Demšar; 21.45: Zavrtite se v našenv. ritmu. ČETRTEK, 30. VII.: 14.30: Po svetu okrog; 14.40: Koncert Ba-ritonista VI. Ruždjaka — pri klavirju G. Demšar; 18.30: Igra orkester Boston Pops. PETEK, 31. VII.:-14.30: Obzornik; 14.40: »Mi, se i-mamo radi..;« in druge pojeta Re-zika in Sonja, spremlja vaški kv.in-
nasilja. Odraslim obiskovalcem pa: naj bi bil tuj izraz »vandalizennc. Zakaj pa se mestna občina ne more-odločiti, da . bi dovolila bogatemu cvetličnjaku nekoliko trgovskega značaja? «Ne prodajamo«,, se skoro malo čudno sliši. Občimi so dohodki vendar potrebni.
Za dobro voljo in razvedrilo je v Sežani res zgledno preskrbljeno. Vsak dan (razen ponedeljka, ki je »mačkov« praznik) igra godba in plešejo. Festival in še kaj več. Podjetna uprava hotela »Triglav« je že pred meseci angažirala prvovrstno godbo, ki v opoldanskih iu večernih urah privzdiguje pete starim in mladim Sežaneem in vsem, ki pridejo od koderkoli. Tudi meni jih je, pa sena skoro malo previsoko dvignil levi čevelj, kc,r se mi je neka mlada Se-žanka zasmejala: »VLš ga, kako strgane čevlje ima.«
■Ne hi bil verjel, da so tako iznajdljivi. Tako lepo igra la godba, da so prav gotovo pod vplivom poskočnim — poskočile tudi cene pijači in jedači na apotekarski nivo. Sicer pravijo temu »visoka režija« in »posledice slane«. Te se bodo pokazale šele jeseni, toda uprava si misli : kar moreš storiti takoj, nc odlašaj na jutri. Je pa nalezljiva la bolezen: vsa ostala podjetja v Sežani so začela posnemati. Iz solidarno-sli?! Ja, kaj pa naši žepi?
Se nekaj. Ganljivo je gledati v poznih večernih urah male »euclar-je«, kako koracajo med gosti in plesalci. Natakar Ivan je nekega večera gromko zaklel, ko se mu je edeu lakih kavalirčkov zapletel med noge in jc z neznanskim treskom »položil« na tla polno taco steklenic iu kozarcev: »Duš, pa scnt ob jur-ja!« ^ Sežani ne poznajo tistega: »Mladini izpod 16 let . . .« Nekoč smo morali »s kurami« spat. Te misli sem bil tudi jaz
vaš X. — Vane.
tet; 17.30: Spored revijske in <Sp'S-retne glasbe; 18.15: Jugoslovanski skladatelji se predstavljajo; 21.00: Slušna igra: N. Corwin: »Sestanek« ; 22.00: Plešite z nami. *
FI CUR JUST pok. Ivana, rojen 11. aprila 1911 v Nožedu - Izoia, s«idaj bivajoč v Medošah - Korte šf. 34, je izgubil osebno legitimacijo, izdano od obč. LO Izola-okolica, in jo1 razglaša za neveljavno,
SPREJEM OTROK V ZAVOD ZA GLUHO MLADINO V PORTOROŽU
•Ob pričetku šol. leta 1953-54 se bodo na prošnje staršev ali njih skr&nikov sprejemali v prvi razred v Zisivod za gluho mladino v Portorožu gluhi otroci. Pogoji za sprejem to sledeči:
1. (G-luhost otroka ali tolika stopnja gluhote, da se ta ne more šolati v ljudski šoli in ne s sluhom naučiti govora;
2.	izpolnjeno šesto leto starosti;
3,	primerna telesna in duševna sposobnost za šolanje. Od sprejema so izključeni neozdravljivo bolni otroci in oni s hudimi telesnimi hibami.
Prošnji, katero je treba nasloviti do 1. avgusta t. 1. na ravnateljstvo Zavoda za gluho mladino v Portorožu, je treba priložiti; rojstni list, potrdilo o cepljenju koz, otrokovo zdravniško spričevalo ter potrdile o davčni osnovi za kmeta in samostojne poklice, oz. potrdilo o zaslužku za delavce in uslužbence, vse prošnje in priloge je treba kolkovati po taksnem pravilniku.
Otroci, ki imajo pogoje za sprejem, bodo pred pričetkom šolskega leta pozvani še na preizkušnjo.
Pričetek pouka v šolskem letu 1953-54 bo pravočasno obljavljen.
Vsa nadaljna navodila sprejmejo starši ali skrbniki pri upravi zavoda.
Križanka
Vodoravno: 1. mesto v Istri, 8.. kontinent, 9. govoriti neresnico, 10. oče, 12. del pluga, 14. ploskovna mera, 16. žensko ime, 17. protestantski duhovnik, 19. reka v Afriki, 20. svetovnoznan bosnopisec, 22. dve črki, ki se ne delita, 23. deležnik glagola »lasat-i«, 25. število, 26. na-lakarski učenec, 28. otok v Indoneziji, 29. ugovor, nezadovoljstvo.
Navpično: 1. gorska vrsta v Liki,. 2. tuje žensko ime, 3. pristanišče na Javi, 4. poljedelsko delo, 5. za zdravje in rast neogibno potrebna snov, 6. učeni, 7. predlog, 11. nastopi hitro pri občutljivih ljudeh, 13, nadzornik javnih zgradb v starem Rimu, 15. rožna barva, tudi cvetlica, 18. oblika preteklega časa glagola »postiti«, 21. iz trdih deščic zložena tla, 24. grška boginja (množ.), 26. del živali (obrnjeno), 27. gradbeni material, 28. dva so-giasnika iz besede »cepetati«.
53
?8

15
i!gi
i!;!i
20
10
25
10
21
16

13
22
27
Ureja uredniški odbor — Odgovorni mednik Milko Stoli a —■ Tiska tiskarna »Jadran« v Kopru