fh N D N0-. 37 Ar j/ K a j • /Oo, J CAH IN'SPIRIT FOkv^^lN LANGUAGE ONLY berving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOV€NIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, FEBRUARY 21, 1974 LETO LXXVI. — VOL. LXXVI ilk ii! Rebozo kriva zaviranja pomiritve 3k s Castrovo Kubo NOVI GROBOVI Frank Papesh V 87. letu starosti je v sredo ' ponoči umrl v St. Augustine ! Manor negovališču Frank Pa-______ jpesh (Papež), 7816 Union Ave- Znani clevelandski industn- nue> ro^en v vasi Mali Lipovec, jaiec in denarnik Cvmsifara Ajdovec pri Novem mestu. Eaton je dejal v telefonič-|v Ameriko ,ie Prišel Pred 55 nem razgovora Z Miami jieti' Žena Elizabeth mu je umr- News, da CIA in Rebozo|la leta 1965- Pred upokojitvijo zavirala pomiritev ZDA S be bil zaposlen pri Champion TClllho IRivet Lo. Bil je elan Društva I Mir št. 10 ADZ in Društva sv. MIAMI, Fla. — Tukajšnji list]Jožefa št. 146 KSKJ. Zapušča Miami News je objavil, da je v [sinova Franka in Edwarda, hčer-razgovoru s Cyrusom Eatonom.jko Mary E. Kure in štiri vnuke, znanim industrialcem iz Cleve-j Sinova Joseph in Albert sta mu landa, Ohio, ki je bil nedavno ] umrla. Pogreb bo v soboto iz na Kubi in se tam razgovarjal s j Fortunovega pogrebnega zavo-Fidelom Castrom, Eaton dejal, da, 5316 Fleet Avenue, v cerkev da sta glavni oviri pomiritvi ZDA s Castrovo Kubo CIA —■ Osrednja obveščevalna služba — in C. G. Rebozo, osebni prijatelj predsednika Nixona. Eaton je po svojem povratku s Kube pretekli teden govoril o “nesmiselnosti” sedanje politike ZDA do Kube, ko so se že pomirile s Sovjetsko, zvezo in Kitajsko. Dejal je, da je Castro za pomiritev in obnovo rednih odnosov, četudi se za to javno rav- Neff Road) rojen y Jugoslaviji_ 10,/le P°^a-'a' v iV Ameriko je prišel preko Ka- Miaim News poroča, da vidi nacje ]eta 2930 sv. Lovrenca, nato na pokopališče Kalvarija. Čas pogreba še ob tem poročilu ni določen. Ure kropljenja nocoj od 7. - 9. in jutri od 2. - 5. pop. in od 7. - 10. zvečer. Jacob Košir V 80. letu starosti je po dolgi bolezni v ponedeljek, 18. februarja, umrl v University bolnici Jacob Košir, ki je bival y Slovenskem domu za ostarele na Silženicin obsedi! neresnične ssorocanie GOtDA MB NAPOVEDALA SESTAVO VLADE SZHAELA Ruski pisatelj, ki se zadržuje v Švici, je obsodil netočna (l0|c]a Mejr> sedanja predsednica vlade in vodnica Delav- poročila o njem in pozval novinarje, naj samo resnico”. ‘poročajo ske stranke, najmočnejše v deželi, ki je na vladi od začetka Izraela, je včeraj napovedala sestavo nove vlade, ki pa dejansko ne bo imela večine v parlamentu. JERUZALEM, Izr. — Težka ZUERICH, Sv. — Aleksander Solžcnicin je zahodne poroče- . . T . valce prijel zaradi netočnega po-! kriza Izraela se za' rcČanja in odločno zanikal vesti, cela razpletati, vendar se ni goda bi* mu Frank Crepeau, sode- fvo, kako se bo iztekla^ Za en- lavec Associated Press, prinesel krat ^ obJavila Golda Meir. pismo od žene v Moskvi. Dejal vodnica Delavske stranke, ki je na ^ oblasti vse od ustanovitve TEŽKA NALOGA — Posebni tožilec za Watergate Leon Ja-worski (na sliki) ima brez dvo- . :s,n0 ma težavno nalogo, ko Kongres in vsa dežela čakata, da razčisti vlom v Watergate in vse, kar je s tem bilo in je v zvezi. je, da je vsak dan po izgonu iz Sovjetske zveze govoril s svojo ženo v Moskvi po telefonu in mu ni zato potrebno nobeno nje- Eaton v CIA močno oviro v prvi vrsti zato, ker je ta organizirala in vodila znani napad v Svinjskem zalivu v času predsednika Osemnajst let Vamajife Indijancev v Braziliji pred vero Novi zakon za zaščito Indijancev v Braziliji prepoveduje misijonsko delo med njimi brez dovoljenja vlade. RIO DE JANEIRO, Brazil. -Katoliška cerkev in država sta je bil zaposlen kot monter pri Bryant Heater - Division of Eaton Mfg. Co., nato pri Perfection Molded Products Co. do , , , • m , Kennedyja, ki se je tako nesreč-- upokojitve teta 1960, Bil je vdo-| ^S ^kTr “o ti od lani vec. Zena Ethel, rojena Kane. pc(, ii0v(>ga ;,ako;yi Ta a-llsai ™u Ie umrla leta | jjm zag.02avlja posest njihove 1971. V Ameriki nima pokojnik; .. . 'v , , , v. v., , fj %,., zemlje in možnost nemotenega nobenih živečih sorodnikov. BiL v. ,. . . ... , -i tv v, „ . .v, . I zivijeftja po njihovih starodav- je elan Društva Cerkniško je-: ‘ .v , . . .w . mn običajih ob izkoriščanju Izraela, da je dosegla sporazum za sestavo nove vlade, ki pa bo ; dejansko v parlamentu brez ve-! čine. Navezana bo tam na pod- Porččila o ženinem pismu mo-1 P°ro skuPine’ ki v vladi ne bo žu v Švici bi lahko to spravila zast0Pana- Do sestave take vla' v težave z zakoni, ker je v Sov-: de Prisl°’ ko Golda Meir ni jetski zvezi prepovedano poslati1 moSla doseci Razuma z Na- kako pismo v tujino, ne da bi f0*1® rellgloznf) stranko- ki .le . .. . • . v,- > bila doslej tuoi v vseh vladah bilo to preje vpisano na posti, j jzraela Časnikarjem in drugim poro-j „ T . v. . , . , b , Kot je Golda Meir sporočila cevalcem, ki so se zbrali pred: , , b, ^ . ’ . . . v., predsedniku republike E. Kat- njegovim bivališčem, je izročil ... ... .T . zirju. je rešila z Narodno re-Solzemcm osebno podpisane iz-stranko vse politiČRe in jave v rusemi, v katerih je zani- zunanje poiitične zadeve ter kal prejem kakega ženinega pi-, tako lahko upa na njeno od_ srna iz Moskve. Nato je zbranim Loro y pogledu razgovorov z novinarjem dejal. t | Arabci. Ni se mogla sporazu- “Jaz sem se boril v Sovjetski j meti z njo ]e y vprašanju dcpol_ zvezi proti dejstvom, da je ča-1 z močnim napadom skoraj večji del Golanskega višavja. Tako so včeraj študentje na Hebrej- Iz Clevelanda in okolice “Debeli četrtek”— Danes je zadnji četrtek pred postom, imenovan “Debeli četrtek”. V Sloveniji so včasih na današnji dan godovali in po-praznovali vsi tisti, ki so imeli preveč telesne teže, pa tudi drugi so se jim radi pridružili ob dobri jedači in pijači. Ne bomo , . . . T , , , ! voščili nikomur, ker še zdrav- ski univerzi v Jeruzalemu tekom > . . . . , ... . .... .. | mki nriporocajo vitKost. pac pa predavanja ostro kritizirali zu-1 . .. .. v r ^ ... ., T., , ..želimo prijetno večerjo in do- nanjega ministra Abo Ebana, ki j. , , , . , J , , • , , v : ber tek vsem, ki se bodo danes velja v svetu na splosno za ene- . ... ’ . , . . ga najsposobnejših diplomatov | Se sPomni 1 eoeiega ce r xa . svetel ^ Asesment— j Tajnica Društva sv. Marije ' Magdalene št. 162 KSKJ bo po-jbirala asesment v ponedeljek, 25. j februarja, od 5.30 do 7.30 zvečer [ v spodnjih prostorih šole sv. ^ Vida. Zadušnica— V soboto ob 8.15 bo v cerkvi sv. maša za in očitno, dodatni gasolin, ki naj pok Mary E Yerak ob oblet. jim pomaga preko sedanje sti- nici njene smrti. ske. Za marec bodo dodelitev c Sporazumeli so se— ccpolnili v skladu s spremem- ]\[a včerajšnjem sestanku bemu poiabe v posameznih dr- predstavnikov mesta, okraja, žavah od leta 1972, ki velja kot predmestij in nekaterih ustanov temeljno leto za dodelitev gaso- in organizacij, ki ga je sklical •‘L*3- James C. Davis, načelnik Zveze Direktor zveznega energet- za rast Velikega Clevelanda, da skega urada W. E. Simon je de- bi se pomenili o izboljšanju in jal, da je 8 državam dodal 50 organiziranju sredstev množič- držaje” dabifo nekaj vsa psellna I WASHINGTON, D.C. — Zvez-; ni energetski urad je dodelil 18 j državam, v katerih je pomanj- j kanje gasolina posebno pereče Marije Vnebovzete no končal. Na svoji, plačilni, listi ima veliko Kubancev in je odločena “boj proti Castru na Kubi” nadaljevati. Charles C. Rebozo ima kot znano mnogo znancev in prij a- 9vcV m . nitve zakona, ki določa, kdo je zašli v sno” zaradi svobodnega! SCp^e laSalo> kot ie hotelo> inj Jud. To je za Izrael važno v . p J ^ ; nam tega ni bilo mogoče, preve- toliko, ker ima po ustavi vsak : k Prvotni dodelitvi za februar, nega javnega prometa, je bil do- riti. Toda tega .ne bom trpel od ju v* ^-1 tt/-vX4 « ■v. ž/-»vi tt /. w. 1 -t 1, t ^1 t „ zero ADZ in društva Združeni , . , . ... bratje SNPJ. Pogreb je bil vče- Vseh Pnrodmh^virov na njiho- teljev med begunci s Kube in___________ ^ ^ . pod njihovim vplivom zavrača raj iz Zelotovega pogrebnega /.em ozem-Iu- repove uje mi pomiritev s Castrom. Ker je o- zavoda na 152 cesti na Hillcrest ' dojjST‘ ’J. 1 zna“',Gien“ naPorc-Ecbni prijatelj predsednika ZDA 1 pokopališče, Bedford, Ohio. Nixona, ima velikokrat prilož- Za prvenstvo v šahu sicer ni mogoče živeti' Ford gradi manjše avtomobile Jud, odločajo izraelski verski n^h°VO P°^eba naJvec.la. polnjen v smislu pripomb m vodniki, oziroma da naj bo to Drza]Va 0hl° ni dobila nobe- f’ep0^ ter v dveh tednih Pred-določeno po judovskih verskih . lle,ga doaatka- odtegnili ji bodo lozen državni zakonodaji v Co- predpisih. Del liberalno usmer- i Ford upa, da bo prihodnje le tem Byme-jem in se bo pome- zakon 0 Indijancih dopolnil v to lahko izdelal do 2 milijona nT^edeliZ7Z77Z^ ni z Anatolijem Karpovom, ki toIjk0; da bo Cerkyi pri2,nal, malih avtomobilov, kar naj bi 3 P ‘J ^ lj J ° ZahUVaI* ie. zmagal nad L' Pologa jev- pravjco do svobodnega/misijon-• bil° nekako 80 H vse njegove skim. ---j-t---- — —■ proizvodnje. WASHINGTON, D.C. — Pred-1 stavniški dom je zakonski | predlog o reševanju energet-1 skega delovanja med njimi. Zmagovalec iz teh tekem se Ko so priš.li Portugalci v Bra- — ■■■ bo prihodnje leto pomeril z B. zilijo leta 1500, je živelo tam prebivalci Brazilije. Njihova za- Dayanov odstop. Celotna sedanja vladajoča skupina je izgubila v javnosti c oker del podpore, ko Izrael ne TT. , ... , - - - T - ■ .1---- — more pozabiti na polom svoje Fischerjem, sedanjim svetov- od enega do pet milijonov Indi- ščita je torej nujna, toda Cer- obrambe v prvih dneh vojne mm prvakom, ki je vzel ta na- Jancev, sedaj trdijo, da jih ni kev v Braziliji trdi, da ne — lani v oktobru, ko so Arabci slov B. Spasskemu poleti 1972. niti več 100,000 med milijoni pred njo! prešli Sueški prekop in zavzeli POIIIIČNA KRIZA V IZRAELU' UTEGNE ZATO! RAZGOVORE S SIRIJO /fcL. __________ fi fer#* Delno oblačno čez dan, na noč" ■verjetnost dežja. Naj višja temperatura okoli 47 F (9 C). i JERUZALEM, Izr. - Parlamentarne volitve zadnjega decembra lanskega leta so o-slabile vladajočo delavsko stranko, na katere čelu je predsednica vlade Golda Meir. S svojimi zavezniki v parlamentu je vendar ohranila še vedno večino, četudi je ta nekaj manjša. Zato je Golda Meir dobila nalogo, da sestavi novo vlado Izraela. Pri tem je naletela na hude težave, ki izvirajo z različnih gledišč na mednarodni položaj Izraela in na pogajanja z A-rabci. Golda Meir je po vsem sodeč prišla do zaključka, da bo Izrael moral večji del ozemlja, ki ga je zasedel v junijski vojni 1967, vrniti Arabcem, če hoče doseči z njimi pomiritev in priznanje svojega obstoja. Pri tem svojem stališču nima podpore niti celotne svoje stranke, med tem ko so o-stale večinoma proti vsakemu večjemu popu ščanju Arabcem. Religiozna stranka, ki je bila poleg delavske najvažnejša skupina v vladni koaliciji, je na primer proti umiku z dela Jordanije na zahodnem bregu Jordana. Za njo je to del Palestine, del “domovine Izraela, dane temu od Boga”. Opozicijske skupine povezane v Likud so bile proti u-miku iz Egipta in so proti u-miku z Golanskega, višavja in seveda iz jordanijskega dela Palestine. Ko se je Goldi Meir že iztekal čas za sestavo nove vlade, je obrambni minister Moshe Dayan izjavil, da ne pojde v novo vlado, če ne bo v njej zastopana tudi o p 6 z i cijska skupina Likud. Dayan bi rad vlado narodne sloge, v kateri bi naj bile zastopane vse važne politične skupine. Taka vlada bi bila močnejša in bi imela dovolj ugleda za sprejem kakršnihkoli že sporazumov z Arabci. Golda Meir je izjavila, da bi bila taka vlada “od zida do zida” nesposobna za vsako delo, ker ne bi mogla do nobenega skupnega stališča. Zato je tako vlado odklonila že preje, ponovno pa tudi po Dayanovi objavi, če ne pride v kratkem do rešitve sedanje politične krize, bodo morali Izraelci nemara znova na parlamentarne volitve, s tem pa bo seveda nujno odloženo vsako pogajanje s Sirijo, zaradi katerega bo državni tajnik dr. Henry Kissinger potoval prihodnji ponedeljek na Srednji vzhod. Odložitev pogajanj med Izraelom in Sirijo bo verjetno potisnila dalje v bodočnost tudi obnovo dobav arabskega olja ZDA, ki na to težko čakajo. Na koncu morda to ni niti preslabo, se bodo ZDA vsaj bolj temeljito prepričale v resničnem obsegu oljne krize in o nujnosti njenega reševanja za bližnjo in daljno bodočnost. I drža? se zhirajs m razgovore v Pakistanu LAHORE, Pak. — Tu se bo ske krize, ki ga je Senat odo- začelo jutri zasedanje vodnikov bril s tolikšno večino, po in zastopnikov 30 islamskih dr-sklepu odbora za pravila pre- žav Azije in Afrike. Prvo tako pustil dopolnitvam. Nekateri zasedanje je bilo pred nekaj le-smatrajo to za konec pred- ti v Rabatu v Maroku. Islamski loga, ki da bo obtičal v od- svet bi rad ustvaril neko socleio-borii. Zdi se, da so oljne druž- vanje med vsemi islamskimi dr-be in Bela hiša spet previa- žavami na političnem in gospodah v svojem odklanjanju darskem področju, zmanjšanja cen olja in njego- Četudi morda čas za kaj take-vih izdelkov na lansko raven, ga ni posebno ugoden, svet ■ se BAN FRANCISCO, Kalif. — namreč vsaj javno ne druži več Včeraj so začeli na veliko de- po verski pripadnosti prebival-litev hrane v vrednosti 2 mili- stva, ampak ped, političnimi, j ono v dolarjev med potrebne družbenimi in gospodarskimi vi-Kalifornije v zvezi z zahte- diki, je vendar zanimivo, da so \ ami ugrabiteljev Patricie se vodniki islamskih držav odlo-Hearst. Včeraj, ko je imela čili za tako zborovanje, ta rojstni dan, so upali, da jo Nekateri od državnih vodni-ugrabitelji utegnejo izpustiti, kov. med njimi iranski šah. mapa ni bilo od njih nobenega roški kralj in predsednik Indo-gmsu, četudi je oče “pokazal nezije, na zborovanje ne bodo dobro voljo ’ in začel obsežen šli; kot so Sporočili) ampak bodo program delitve brezplačne posIali le svoje zastopnike ozi_ ^ irane- roma predsednike vlad. BAIGON, J. Viet. - Savdska Na sporedu razprav je tudi re-Arabija je pristala na oskrbo scluclja 0 “osvoboditvi Jeruza-Juznega Vietnama z oljem, lema» kot del raz aye 0 lo. I cetudl 36 Se4edno v, vei3avi žaju na Srednjem vzhodu zapora za pošiljanje olja ZDA, ______ glavniemu podporniku Južne- Japonska dala Siriji ga Vietnama. $100 miliionCV pcsoiila MOSKVA, ZSSR. _ Zena piša- DAMASK, Sir _ je tel,a A. soteemema Natahja objavila da je dot)jla a[l ,e ««*.. obveščena od j ^ ^ sovjetskih oblast,, ha lahko s Fa3ojiIa 2a ° > svojim otroci /opusi,_Sovjet- SttflWce v priste-rte-., Tartus sko zvezo m se pridruži možu, ki je bil pognan iz ZSSR, ko mu je bilo odvzeto državljanstvo. Njej in otrokom .od > državljanstvo pustili, četudi odidejo v tujino. S seboj bo lahko vzela tudi knjige in vse To je že drugo večje japonske • r-iu. u;..--; v0.- dokumente, kar jih jc pisatelj zbral, v kolikor ne bo posameznih izločila Leninova knjižnica. ^ffl flMEH3§im Bomomm m f «/11 Pi nu wmnuaurn 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Jr’ubiished daily except Saturdays Sundays and Holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: • Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece • Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 'Jčjffiža.. 83 No. 37 Thurs., Feb. 21, 1974 Nove vrste politično! nasilje Politično nasilje je v življenju drž,av nekaj splošno znanega, že od najstarejše dobe zgodovine obsojanega, pa vedno znova uporabljanega. Stari Grki so smatrali umor kleta iz ugledne premožne družine, ki naj bi služilo kot sredstvo izsiljevanja za “podpiranje revnih”. Lani smo nekaj sličnih primerov videli v Argentini, ko je na primer Fordova družba dala za več milijonov dolarjev hrane in zdravil za izpust enega izmed svojih glavnih zastopnikov, ki so ga pripadniki “ljudske armade” ugrabili. Juan Peron je dal izglasovati poseben zakon, v okviru katerega je odločen organizirano politično nasilje skrajnežev streti z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Kaj mislijo storiti kalifornijske krajevne in državna oblast in kaj zvezna vlada v Washingtonu za preprečevanje sličnih ugrabitev v naši deželi, še ni znano. Četudi ne bo nemara nobenega posebnega zakona, vsaj za enkrat ne, je gotovo, da ta ugrabitev ne bo ostala brez posledic! BESEDA IZ NARODA IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE CHICAGO, 111. — Sem knjiž- vi ulici,” sem mu povedal. O, ni molj (bookworm). Imam le-1 potem pa gremo skupaj. Ko pri-po knjižnico z nad 700 knjigami.; deva ven, je rekel spremstvu: Marsikdo -se je že spodtaknil j “Pojdite naprej. Midva s tem nad tem, češ čemu ta potrata.! gospodom imava še kratek po-Nisem zameril. Sem pač poseb-1 govor.” Med potjo je hotel vene vrste človek. Kadar mi je | deti to in ono. Komaj sem mu sec, Mr. in Mrs. Močilnikar, Mr. Kačar. V spomin Victorja Samanicha: Po $5: Mr. in Mrs. Carl Esta-nek, Mr. in Mrs. Joseph Ziganti, Frances Zakely. V spomin Marka Matekovi-cha: Po $5: Mr. in Mrs. Charles Miklaucio, Mr. in Mrs. Joe Ga-browshek, Mr. in Mrs. Vic Žele. V spomin Stanleyja Petriča: Po $10: Leo in Anne Lukek, Anton in Agnes Urankar, Vincent in Leona Kolman; po $5: Matt in Mary Martinčič. V spomin Franka Jesenovca: $10: Mr. in Mrs. Anthony Jesenovec; pO' $5: Družina Jesenovec, Angela Jesenovec, Mr. in Mrs. Henry Govekar, Ursula Debevec, Frances Mesec, Mr. in Mrs. Frank Jerina, Mr. in Mrs. Frank Chamernik, Mr. in Mrs. John Zelenik, Mr. in Mrs. Erwin Slinsky. V spomin Jacka Legana: $5: Mary Kušar; $2: Mr. in Mrs. Joe Koren. V spomin Mary Ryavec: $10: dolg čas ali kadar me zadene | odgovor j al. Prišla sva do Mari- Upokojenci v Euclidu. kaj nevšečnega, vzamem knjigo: janišča, kjer ga že čakala druž-. y spomin Josephine Henik-tirana za junaško dejanje, vredno vse pohvale. Nekaj slič- iin pozabim na vse tegobe. Tejba. “Rad bi z Vami se kaj več man: $20: Upokojenci v Euclidu. Zadnja nedelja 24. februarja je spet'posebna slovenska ne- nega je mislila skupina zarotnikov z Markom Brutom na ! dni sem dobil Zbornik Svobod- govoril. Ko pridem spet, Vam čelu, ko je umorila Julija Cesarja, o katerem je bila prepri- j ne Slovenije. Skoraj imam vse,'bom sporočil. Takrat sem ga čana, da se hoče Rimu vriniti kot samovoljni vladar, do-: kar jih je doslej izšlo. Posebno j videl zadnjič. V mrzlem decem-smrtni “imperator” ■— cesar. j sem z užitkom prebral članke bru 1940 sem bil na njegovem Razni vladarji in razne vlade so v različnih državah ; napisane v spomin 100-letnice j pogrebu v Ljubljani med Člani skozi vsa tisočletja človeške zgodovine utrjevali in oh ra-! rojstva največjega slovenskega: mariborskega občinskega sveta, njali svojo oblast z nasiljem. Podložniki so se jim upirali! političnega voditelja dr. Antona na različne načine, prihajalo je do revolucij, vojaških in ! Korošca (12. maja 1872). drugih uporov. Nekaj spominov nanj. Ko je, v . Q, v, , Z upori in nasilji kot sredstvi boja proti nasilju SO Si : bil v internaciji na Hvaru in ko d^a- Ucenci Slomškove sloven-skusali ljudj-e in cele ljudske plasti pomagati do boljšega ! smo s člani Fantovskega odse- ^ sobotne sole se bodo udele-polozaja. Pri nas SO bili v tem pogledu posebno značilni ka Maribor L delali razne izlete,!2111 slovenske sv. mase in tudi kmečki upori. Slovenski kmet se je čutil preveč pritiska- smo mu zmeraj poslali pozdra-:zapel1 , S f1’ pndlt nega, prehudo tlačenega, pa se je poveza! v “punt” in se ve s podpisi vseh Bil jih je Ve- pripel;,lte sv0;|0 mladmo-dvignil proti graščakom. Čas za uspeh takega napora ni bil Sel. Vedno mi je osebno odgovo-1 James Gregorieh, fant prav zrel, razumevanje v drugih stanovih premajhno, da bi pri- ril Na eni ikartici je bilo ob ■ izpod zvona Sv. Stefana je bil e-vedlo do resničnih socialnih sprememb. j koncu zapisano; Stojmo trdno den °d najboljših v matematiki Francoska revolucija je razbila fevdalni red v Franciji 'kakor zidi grada”. — Srečal sem ,na St Ignatius Hl§h School, in ga omajala tudi drugod po Evropi, v Avstriji mu je na- se z njim, ko je bil že v Stoja-'Jim’ iskrene čestitke, pravila konec marčna revolucija 1848. Boljševiška revolu- dinovičevi vladi. Prišel je v: Voditeljica Slomškove slo- Cija je uničila carski samodržki red v Rusiji in ga nadome- Maribor in v hotelu “Orel” smo venske sobotne šole ga. Ana Ga-Stila s Še bolj nasilnim komunističnim. Komunizem je za- zaupnih! in somišljeniki imeli ber je bila te end napadena od vladal na Kitajskem, komunizem je osvojil, s sovjetsko pod- i sestanek. vse stroške za jedačo poro dober del preostale Vzhodne in dela Srednje Evro-:in pijačo-je kril gospod pred_ pe‘ n , , . ..v ., j ^ * t, :sednik- Zanimal se je, kdo piše Politično nasilje je postalo v komunističnih državah , v «Naš DomJ, glasilo slovenskih nekaj stalnega, nekaj zakonitega , četudi je proti ustav- fant0V) rU(briko iiZanke in mm določilom. Teh se tam ne držijo, ce režimu ne gredo v ke„ Tam je bilo nek kritike rfjpun i ^ T; . . ... „ , , , , , čez slovensko prosvetno politi- _ Komunizem ,e nasilje zace tud. na debelo izvažati; za- to. Ko mu je g. raraatelj Ciri. cel je v raznih državah sveta ljudske osvobodilne vojne”,! Iove, da] kd0 je ta Jkritik. s pomočjo katerih je upal in se vedno upa uvesti komuni- :mu ie rekel. «SDroSite mu da zem v nekomunistični del sveta. V zadnjih časih slišimo kritike ni ' Pd„ s d , ’ izjave iz Moskve in Pekinga da “revolucij ni mogoče izva- Sšnik sl M zati , da se morajo te roditi same v določenih razmerah . • t? + t , , Te izjave naj bi pomirile svobodni svet in ga pridobile za ^ ^ Fantovskf^ °dseku> “mirno sožitje” s komunističnim, ki se je znašel v gospo- . . . 112 va|1cnis.1 rogov’ darskih težavah, iz katerih se ne upa izkopati naglo brez ° ei0 aja ce^’ ce 0 pomoči svobodnega, “kapitalističnega” sveta. \f s° ™orah dopo1; Moskva bi rada pripravila Castra, da bi ne podpiral pre- •, ne.„ e.a ^ ®mo ° e 1 ustanoviti r ‘knjižnico. Denarja nismo imeli. očitno gverilskih gibanj v Latinski Ameriki, Hanoi pa naj din. Res mecenski dar. Poslali smo mu zahvalo s podpisi vseh članov. — Vsako leto je za Verne duše pohitel v rojstno faro Sv. Jurija ob Ščavnici na grob pokojnih staršev. Vedno se je takrat oglasil v Mariboru. Od tam navadno iz uredništva Slovenca je telefoniral na pošto pri Sv. Juriju ob Ščavnici, kdaj pride in naj za kosilo pripravijo ajdove žgance. Ne vem, kako so se mariborski “scartlanci” počutili ob njih. Bilo je zadnje leto 1940. Spet je prišel v Maribor. Med dnevom je on in njegova družba kam “izginila”. Na- ne dela prevelikih sitnosti v Indokjni, ker bi to utegnilo* re, ° ar a Kranjca sem škodovati sovjetskim mednarodnim političnim ciljem. Pe- pos a P10snJu na dr- A. Koroš-king je zadnji teden zastopniku Tajske izjavil, da ne pod-!Ca' spe ' na azal nam ie 5,000 pira več rdečin gverilcev v Laosu, Tajski in Južnem Vietnamu. Seveda rdeči nasilja kot sredstva za dosego svojih ciljev niso in ga ne bodo opustili. Vse, kar so storili v tem pogledu, je le kratek odmor, ki jim naj olajša dosego trenutno pomembnejših ciljev. Ne smemo pozabiti, da je Stalin pognal Trockega iz Sovjetske zveze, in ga dal kasneje u-moriti, ker je hotel ZSSR uporabiti kot izhodišče za svetovno revolucijo, ko za to še ni bila dovolj močna. Stalin je imel isti končni cilj, le čas za njegovo izvedbo se mu ni zdel primeren, sredstva za to nezadostna. Po komunistih organizirana in vodena “osvobodilna gibanja” niso bila vedno uspešna, pa so vendar dobila veliko posnemalcev po vsem svetu. V Latinski Ameriki so najbolj znani Tupamari’ v Urugvaju, slične skupine delujejo v Argentini, najučinkovitejše gverilske skupine so organizirali Palestinski Arabci. Ko se doma ne upajo boriti proti Izraelu, oziroma ne vidijo uspešnosti v takem boju, so 1 vadno v Svečino, kjer je bila ba-boj proti Izraelu prenesli v svobodni svet, kjer posamezne novinska gospodinjska šola, ali skupine arabskih gverilcev-teroristov ugrabljajo in more ik dekanu ^ižeku v Jarenino, ali največkrat nedolžne ljudi “v podporo arabskim ciljem”. jpa k prijatelju in sošolcu žup- CLEVELAND, O. — Sloven- Poskus ZDA in ostalih demokratičnih držav na svetu,niku Bra6i™ v Limbuš. Ta je ski dem za ostarele je prejel da bi organizirale skupni nastop proti mednarodnemu te-i bl1 doma od Negove, moj rojak, sledeče darove v decembru rorizmu ni uspel, ker Sovjetska zveza in ostale komunistič-1 Sv‘ JurB pa Je sosednja fara. dveh falotov prav blizu naše farne cerkve. Iztrgala sta ji ročno torbico in jo vrgla ob tla. Poškodovala si je ramo. Je v bolnici. Četrta žrtev smrti v družini Oblakovih v teku 4 let je bil Stanley Oblak. Zahrbtna bolezen, kateri je podlegel v najlepši dobi. 12% več špansko govorečih u-čencev je vpisanih 'v čikaške o-snovne šole. 10% učencev v o-snovnih šolah smatra španščino za svoj materin jezik. Gostovanje koroškega zbora “Gallus” v Chicagu bo na Labor Day, 2. septembra, za slovenske naselbine Chicago, Waukegan, Milwaukee, Joliet. Prenočili bodo v Lemontu. Kje bo koncert, še ni določeno. Rezervirajte ta dan za obisk tega koncerta. Naši bratje in sestre iz trpeče slovenske Koroške pridejo. Odločitev. — “Moj mož strašno kadi.” — “Zakaj pa ne napravite tako kot jaz. Takoj po poroki sem možu rekla: “Cigarete ali jaz.” — “In od takrat ga nisem več videla.” Mislim, da je dosti. Drugače se bo spet kdo spodtaknil. Lep pozdrav vsem skupaj, ki čitate to kolono. Vaš “Toti Štajerc” Za Si@¥@iisk§ §šar§sl§!i to so darovali ne države niso marale sodelovati, prav tako pa so se te-lPovsod ^ izvrstno vino. Zvečer mu uprle arabske države. Dejansko je to pomenilo odpo- jsmo se sPet z:drali pri “Orlu” ved načelom ustanovne listine Združenih narodov, na karjna njegave stroške. Ko je bilo pa niso hoteli preveč opozarjati, ker je večina le prepriča- vse končano, sem bil bolj med na, da so ta še uporabna in naj torej vsaj na papirju osta- jzadnjimi, ki so odhajali. Tudi nejo. [njegovo spremstvo ga je že ča- Nasilja kot sredstvo za dosego političnih ciljev so pri- lkal° zunaj. Opazil sem ga, ko je --------- Šla v novi obliki V navado tudi v naši deželi. V preteklem iskal sv°j površnik, pa ga ni 1 Jndy Kafer; po $5: Michael Kle-desetletju smo videli izgrede, ropanja in požiganja po na- moSel najti. “Gospod predsed-j mencic, Mr. in Mrs. Rudolph Vi velemestih, ko ta niso dosegla pričakovanega uspeha, ! nik> kal iščete?” _ “Plašča ne; Voicensek. SO se skupine skrajnežev odločile za omejena nasilja Z morem najti,” mi je odvrnil, j * * * * v spomin Martina Pokelska: bombnimi napadi, pa tudi s streljanjem izbranih nasprot- Iskala sva ga in končno našlariPo $10: Augusta Kosich in dru-nikov. > “v katero smer greste?” me je zina; Estelle M. Claubough, Ta mesec smo bili prvič priče ugrabitve mladega de- vprašal. — “Proti Ciril-Metodo- Frank Turšič; po $5: Anne Ko- V spomin. Frances Kozely: Po $5: Mr. in Mrs. F. Žele, Molly Posch Knappe, Sophia Posch, Mr. in Mrs. Anton Koren. V spomin Rose Dobrich: $15: Charles in Helen Sumrada; $10: V spomin soproga in Mary Evanich: $5: Lydia Platt. V spomin Frances Stavanja in Celie Kovačič: $10: Frances P. Wilson. V spomin Leona Wolfa: $10: Cecilia M. Wolf. V spomin Franka Slabeta: $ 20: Mr. in Mrs. John Sterle. V spomin Antona Skerlepa: $25: Antonia Skerlep. V spomin Adelle A. Rogers: $15: Ernest in Anne Urbas. Iskrena hvala vam vsem! Brez teh prispekov ne bi bilo mogoče obdržati ta priljubljeni Dom, Naš dolg je težak, ampak redno plačujemo določeno vsoto in bomo uspeli! Bomo še dolgo; imeli zavetišče za naše ostarele rojake in rojakinje, če nam boste še vnaprej pomagali s prispevki. Prizadetim družinam izražamo globoko sožalje. Če je mogoče, v tolažbo pomislite, da ti lepi spominski darovi vrše plemenito delo v imenu vaših dragih. Za odbor: Vida Shiffrer Novi čiani Narodnega odbora za Slovenijo V Narodnem odboru za Slovenijo sta bili nezasedeni dve mesti, ki pripadata Slovenski demokratski stranki (SDS). Izstopila sta najprej Alojzij Zupan in nato dr. Ljubo Sire, oba iz Anglije. Vodstvo SDS, kateri predseduje inž. Ladislav Bevc, je imenovalo na izpraznjeni mesti dr. Valentina Benedika, ki živi v Clevelandu, in Radivoja Riglerja iz Buenos Airesa. Načelstvo SKD-SLS pa je imenovalo za člana NO Pavla Fajdigo iz Buenos Airesa. V naslednjem prinašamo osebne podatke novih članov NO. Radivoj Rigler Rojen je bil 23. dec. 1910 v Hotiču pri Litiji kot sin šolskega upravitelja g. Franca in ge. Albine roj. Kovač. Po končani realni gimnaziji v Ljubljani se je odločil za vojaško kariero in je absolviral nižjo in višjo vojno akademijo v Beogradu. Služboval je prvotno kot pehotni podporočnik v polku kraljeve garde, leta 1937 pa je bil imenovan za četnega poveljnika v 47. pešpolku v Macedoniji. Marca 1941 je bil določen za pomočnika vojaškemu atašeju v Berlinu, generalštabnemu polkovniku Vladimiru Vauhniku. Dejansko premestitev pa je preprečil takratni vstop Jugoslavije v vojno. Početkom druge svetovne vojne je bil v bojih z Italijani v Albaniji zajet od nemških čet, ki so prišle Italijanom na pomoč, ter bil odpeljan kot ujet- 0fa$ iz Mralljs CANBERRA, Avstral. — Po osemnajstih letih mojega bivanja v Avstraliji, sem bil lansko leto na počitnicah v Sloveniji. Potoval sem z letalom od Syd-neyja do Rima. Ko sem v Rimu izstopil, sem odšel najprej v carinarnico, kjer so Italijani le površno pregledali prtljago. Z vlakom sem se nato odpeljal do Trsta, kjer sem ostal en teden pri mojem bratu, nato' pa sem se z bratovim prijateljem z avto odpeljal v mojo rodno domovino Slovenijo. Na italijanski meji nad Trstom sem odprl kovčke, pa Italijani niso nič pregledovali ali premetavali. Peljala sva se dalje preko 500-meterskega obmejnega pasa na jugoslovansko mejo. Stražarju ^em pokazal potni list, nakar mi je dejal, naj vso prtljago odnesem v barako na pregled. Takoj me je tudi vprašal, če imam orožje. V baraki je začel tako natančno pregledovati mojo prtljago, da ne bi mogel skriti niti igle. Na dnu kovčka, pod obleko, sem imel pet izvodov Ameriške Domovine, katero sem želel pokazati mojim sorodnikom. Že preje sem jim pisal, da jim bom prinesel par številk slovenskega dnevnika, ki ga mi v Avstraliji prejemamo iz Amerike. Ko je stražar zagledal Ameriško Domovino, mi je takoj rekel, da te časopise ne smem nesti v Jugoslavijo, da moram imeti za to dovoljenje od Zveznega sekretariata v Beogradu. Lepo sem ga prosil, maj mi pusti časopise, da niso politični in da naj jih prečita. Pa mi je odgo- voril, da so vsi taki časopisi politični in da jih brez dovoljenja iz Beograda ne smem vzeti s seboj v Slovenijo. Pojasnil sem mu, da slovenski izseljenci po raznih kontinentih tudi preje- majo jugoslovansko časopisje brez vsakega dovoljenja. Nič ni pomagalo, rekel mi je, da bodo Ameriško Domovino zaplenili. Potem jo pa raje tu raztrgam,, sem dejal in tako tudi storil. Toda, če mislite, da je1 Ameriška Domovina politični list, potem so tudi vse vaše publikacije, ki pridejo v Avstralijo in drugam v svobodni syet, politične! Odgovoril mi je, da ne pozna nič drugega, kot naredženje in izvršenje in da naj manj govorim, da me ne bo poslal tja, od koder sem prišel. Tako je bil moj prvi korak na jugoslovansko ozemlje veliko razočaranje. Naj omenim še to, da v Jugoslaviji zelo kradejo. Iz avta mojega prijatelja so mi na Sušaku ukradli fotoaparat japonskega izdelka in ročno aktovko. Priporočam previdnost vsem, ki mislijo v bodoče obiskati rodno domovino. Bil sem tudi v Opatiji, Splitu, Šibeniku, Portorožu, na Bledu in v Ljubljani. Opazil sem, da v teh krajih turiste lepo sprejemajo in jih tudi upoštevajo. Je drugače, kot je bilo pred osemnajstimi leti, vsesplošno več svobode. Ljudi ne zapirajo več, kmetje svobodneje prodajajo svoje izdelke, lažje je dobiti potni list od jugoslovanskih oblasti. Pred osemnajstimi leti so vsakega, ki je hotel pobegniti v Trst, obsodili na tri leta prisilnega dela. Hvala Bogu, da je danes boljše, saj so komunisti od leta 1946 do 1956 pobili nešteto slovenskih fantov in deklet na jugoslovansko-italijanski meji, takih, ki so hoteli pobegniti čez mejo. Zakopali so jih v neki dolini pri vasi Lipica nad Trstom. Sorodniki teh žrtev niso smeli prepeljati na domača pokopališča, niti prižgati svečo na grobu. Naj to potrdim samo z enim znanim slučajem. Leta 1950 je bila ubita na meji nad Trstom Ivanka Kandaretova iz Trnovega, pa komunisti njenim staršem niso dovolili pokopati jo na domačem pokopališču. Kako drugače živimo v svobodnem svetu. Hvala Bogu! J. B. nik najprej v Nemčijo in kasneje (1941) v Italijo. Od tod je septembra 1943 zbežal v Švico. Odlikovali je z medaljo “Za vojaške kreposti”. Po končani vojni je zavrnil repatrijacijo v zasužnjeno domovino in se leta 1948 izselil preko IRO z družino v Argentino, kjer je zadnjih 16 let zaposlen. kot blagajnik v industrijskem podjetju v Buenos Airesu. Leta 1952 je v založbi Društva Slovencev izdal učbenik Sam temeljito kasteljansko. Je član društva Zedinjena Slovenija, član in nekaj let tudi odbornik Društva slovenskih protikomunističnih borcev Tabor. Poročen je z go. Adrijo Lorenz iz Bele Crkve (Banat) in imata hčerki Marjeto, roj. leta 1940, in Moniko, roj. leta 1955. Dr. Valentin Benedik Rodil se je v Ljubljani 18. februarja 1898 kot sin šentpeter-skega cerkovnika g. Janeza in ge. Frančiške Vrhovnik. Maturiral je na H. drž. gimnaziji v Ljubljani in bil nato leta 1916 mobiliziran v 17. pehotni polk. Od konca vojne do leta 1920 je prebil kot rezerv, poročnik v italijanskem ujetništvu. Leta 1925 je doktoriral na pravni fakulteti ljub. univerze in položil tri leta za tem sodniški izpit. Služboval je na sodiščih v Mariboru, Kamniku, Brdu pri Lukovici, Kranju in od 1936 do septembra 1944 na okrajnem sodišču v Ljubljani. Tedaj se je zaradi zasledovanja po Gestapu umaknil v ilegalo in vstopil v štab Kraljeve j u g o s 1 ovanske vojske v domovini, kjer je vršil posle načelnika štaba Slovenske armije. Marca 1945 ga je gene-ralštabni brigadni general Ivan Prezelj tudi formalno imenoval na to mesto. Po vojni je bil četnik v vojaških taboriščih v Italiji in Nemčiji. Tu je leta 1949 že kot civilist D.P. dobil honorarno zaposlitev kot pravni zastopnik enajstih begunskih taborišč s pravico zastopanja pred nemškimi in angleškimi sodišči. Marca 1951 sta se z ženo go. Ančko preselila v ZDA v Cleveland, kjer je do upokojitve 1963 služboval pri The Cleveland Twist Drill Co. Novembra 1962 se je ga. Ančka smrtno ponesrečila. Septembra 1965 se je poročil z go. Jožico roj. Kristanc, vd. Dolčič. V ta zakon je priženil pastorko Marjetko, leta 1966 pa se mu je rodila hčerka Tinka. Je starosta ameriško-jugoglo-vanskega sokolskega društva Cleveland, Ohio. Pavel Fajdiga Rojen 7. oktobra 1921 v Zagrebu. Osnovno šolo in klasično gimnazijo obiskoval v Ljubljani, pravo študiral na pravni fakulteti beograjske univerze. L. 1940 je bil sprejet v beograjsko uredništvo največjega takratnega slovenskega dnevnika Slovenec. L. 1941 je deloval v Slovenskem socialnem odboru v Beogradu za pomoč od nacistov preganjanim Slovencem. Bil je tudi povezan v Mibajlovičevo protioku-patorsko gibanje. L. 1942 se je pred Gestapom rešil s pobegom iz Beograda, pozneje je bil poslan na delo najprej v rudnik bakra v Boru, nato je bil zaprt v Salzburgu na Tirolskem, zatem pa poslan v nemško delavsko taborišče pri Kemptenu. Po pobegu 1. 1944 se je v Ljubljani pridružil protikomunističnim borcem in sodeloval pri podtalnem delu proti okupatorju. V begunskih letih v Italiji je sodeloval pri slovenskem begunskem dnevniku Zedinjena Slovenija. L. 1947 je odšel v Rim na delo v Mednarodno begunsko organizacijo IRO, istočasno je sodeloval pri Socialnem odboru v Rimu. L. 1948 se je naselil v Argentini, kjer je diplomiral na Sovjetološkem institu-(Dalje na 3. strani) . fr. Jaklič: ZA MOŽEM Zaman je pa vpil, da ga je “Pa nas pridite ob priliki obi-vse slišalo: “O, saj so pravili: j skat!” “Pa tudi ti se nas ne ogiblji.” In šel je dalje po vasi, do fare, Prišel bo čas, ko se ženske stepo 2a stol, ki je na njem sedel mo-ški! . .. Hahaha!” “Hahaha!” se zagrohotajo gledalci. “In tisti čas je tukaj!” vpije Hainan s povzdignjenim glasom. “Hahaha!” • “Na!.. . Ali ste videle?” izpre-Sovori Liza. “Ali si sedaj sita?” omeni Roječa Čuki. “Ali si ti?” jo zavrne ta... Martino srce je pa nesel s se-J10] vdovec Marko. In ona je v duhu za njim in ga gledala, Sedala... Zdel se ji je najlepši, najboljši mož. Zato je vpila njena duša: “Marko ... Marko . .. Marko!” Vleklo jo je za njim. n. In Marko je šel dalje po vasi jjtožen, miren; saj ni slutil, kake “razde so ostajale za njim.. . Saj ni čutil, kako so ranljiva ienska srca. .. Pred Skendrovo hišo sta imeli 'Mti in hčerka čeber perila in .sia mencali, ko pride mimo Krko. Mati ga prva zagleda in'sune ^erko šepetajoč: “Ali ga vidiš?” Lenčika se Ozre, zardi, pa se Vsi na čeber, popravljajoč si Lenčika, ko naloži škaf mokrega kršene lase, zgibajoč ruto po perila Vh, ogledujoč bele rokave ...: «AU ne p0;jdeš popoldne?” M ko se približa, mu pomigne enkrat mi jg oprati... A) *endrovka: “Marko, stopi sem, . ge mi zdij da ni pri koritu ° se ti ne mudi! ... nobene druge; lehko bom hitre- . Pa me bo videl tako! Kaj si . 0| do župnika... a ni šel sam, ni šla ž njim samo hčerka, pridružilo se je njima tudi srce Šken-drove Lenčike... “Ali si ga slišala?” ogovori mati Lenčiko, ko odide Marko. “Rad jo je imel.” “Kdo bi si bil mislil!. .. Ženiti se bo pa moral... Pa vsaka ga ne bo dobila! ... Ali si videla, kako ima rad otroke? Otrokom se bo morala pridobrikati, drugače ga nobena ne dobi. O, je pač res: otročje srce je ključ do srca očetovega! ... Da bi vsaj ti takega dobila! .. .” Lenčika pa še bolj zardi in se še bolj nagne v čeber, a duša njena je hrepenela: “O,, ko bi vsaj tega dobila! . ..” In ko je tako' hrepenela, so vstajali v njeni duši načrti in v ušesih njenih so zvenele materine besede: “Otročje srce je ključ do srca očetovega...” In kmalu je razumela globoki pomen besedi;^hvaležno je pogledala mater in duša je zavriskala: “Za njim! ... Za njim!” Pot do fare pelje mimo korita za vasjo. Ko se Lenčika spomni tega, ji zaigra po vsem životu. “Za njim! Za njim!...” Mati, jaz grem prat!” reče 0 mislil!” šepetne Lenčika,, a ; mudd » 'Midar skrivaj pogleda na cesto,1 je oprala, ker me nihče ne bo v očeh ji je lesketalo hrepe- | hje. “Pa pojdi!” Lenčika smukne v hišo, se po- v. . ... . . ! gleda v zrcalu, si poravna z k ekdaj so si oili Škendrovi in giavrdkom zmršene lase in pre-ftianovi v rodu, pa so šli se merd ruj.0 za vratom. Preden 'Wanes “stali drug do ^ drugega, ^ sko(k v kamrico pod so si bili domači skozi ro- °Ve. M Vo stopi Marko z otrokom 1 tlak pred hišo in vpraša: mi boste povedali, teta?” Soš ti kaj povedal Kako sedaj?” v Mj, da bi ne bilo tako! ... Saj ^V, teta!... Dobra je bila . .. ,, nio so zakopali tudi moje ve-W •.. Hudo mi je ...” Obriše ^ Solzo, ki mu je zalesketala v d S. kaj hočeš! ... Pretrpel si j V ž njo... Dolgo je boleha- - ^e, rečem! . .. Trpel sem in ^Ma je tudi ona, pa ljubila l se in tako bi še rad trpel. . . N, pozabiš jo, mlad si še in: gre. streho, odpre skrinjo in vzame nekaj v papir zavitega. Odvije in veliko rdečebarvano medeno srce ji ostane v roki. “O, ravno tako je še!” se ji izvije iz prsi. “O, da sem bila vsaj to kupila na semnju! Jaz ga ne bom snela, dati ga pravzaprav nimam komu, naj ga ima pa njegov otrok.” Ej, Lenčika je bila dobro premislila, kako se pobere ključ do Markovega srca! Medeno srce zavije nazaj, potisne v žep in gredoč še enkrat stopi pred zrcalo, ki je pa kar nič ni karalo. Mati ji pomaga zadeti škaf na glavo, in Lenčika dobiš . Srečna je bila, zakaj vso pot Drugo? ... Da bi pozabil po- ji je pravil neki glas: “O, saj W?... jaz je nečem poza- druge poti ni nazaj, gotovo pride ! mimo korita in ti ga boš vide- k. edaj še ne, ko te njen spo- la...” j6l11 spremlja kakor senca, ker A ko zavije po vasi, privpije 116 moreš; pa senca izgine!.” za njo dekla Marta: “Čakaj, gre-^ Marko postavi predse hčer-jva skupaj do vode! ^ reče: “Ali reče: "An jo vidite?... k M ona?... Pa naj jo poza-W Kako?... Kako?... Ah, ^ kako sem jo ljubil!..,” tes Nihče ni prerok v svoji domovini! Alfred Bernard Nobel je bil , dele sodniki nagrado na dve ali Jud, rojen in živeč na Šved-j tri osebe po enakih delih, če pa skem. Strojnega inženirstva sel ni nobenega zaslužnega človeka, je izučil V Ameriki, potem se! gre nagrada nazaj v glavni sk- je pa vrnil na Švedsko. Leta 1867 je izumil dinamit, nekaj let pozneje pa še brezdimni smodnik. Ob svoji smrti 1. 1896 je imel tovarne za eksploziva v raznih delih sveta. Ker ni bil poročen, je zapustil večino svojega premoženja v sklad, iz katerega naj bi se podeljevale vsako leto nagrade za zasluge v fiziki, kemiji, fiziologiji ali medicini, v literaturi in v delu za svetovni mir. Nobelovo ustanovo vodi odbor direktorjev, ki žive vsi v Stockholmu, nagrade za fiziko, kemijo in literaturo podeljuje Švedska Akademija znanosti, za medicino ali fiziologijo Karolinški medicinsko-kirurški institut v Stockholmu, nagrado za mir pa odbor petih oseb, ki jih izvoli švedski parlament. Nobel je v svojem testamentu posebno poudaril svojo željo, da se pri podeljevanju nagrad ne g da na narodnost, ampak samo ia zaslužnost. Za nagrade se uporabljajo samo obresti zapuščenega kapitala. Vsako leto je na razpolago lad. Vsaka nagrada vsebuje tudi zlato medaljo in diplomo z navedbo imena nagrajenca in njegove stroke. Kako resničen je pregovor: “Nihče ni prerok v svoji domovini”, dokazuje lanska razdelitev nagrada. Za fiziko sta jo dobila Japonec Leo Esaki in Norvežan Ivar Giaever, ki živita v Ameriki, in Jud Brian D. Josephson, ki živi v Angliji. Nagrado za kemijo sta prejela Fischer iz Zapadne Nemčije in Wilkinson iz Velike Britabije. Nagrado za medicino ali fiziologijo so prejeli: Avstrijec Konrad Lorenz iz Nemčije, Anglež Nikolas Tinbergen iz Holandske in Nemec Karl von Frisch. Nagrado za svetovno literaturo so podelili Angležu Patricku White iz Avstralije, nagrado za mir pa ameriškemu zunanjemu ministru Henryju Kissingerju, ki je po rodu nemški Jud. Seve lovietnamski zunanji mini-; _r Le Due Tho je delitev nagrade s Kissinger jem odklonil in to čisto po pravici: H. Kissinger je dosegel mir v Vietnamu ključih tudi nagrado Švedske narodne banke za zasluge v gospodarski znanosti. Ta je bila lani podeljena Wasiliju Leoriti-jefu, Amerikancu, ki je bil rojen v Rusiji. Med nagrajenci imajo angleško govoreči veliko večino. Dosedaj še ni bila podeljena Nobelova nagrada nobehemu Slovencu, od ostalih Jugoslovanov jo je pa dobil samo hrvat-ski pisatelj Ivo Andric 1. 1961 za svoj roman “Most na Drini”. zveze Adolfa Schmidta, da je Sovjetska Zveza z dobavami petroleja Zvezni republiki v velikem zaostanku. Ker je bila objavljena ravno ob prihodu sovjetskega vladnega predstavnika Novikova, so mislili, da je Schmidt to naredil v soglasju z vlado. Pozneje se je zvedelo, da je vodja rudarjev storil to kot odgovor na predlog nekega socialističnega poslanca, ki je priporočal večje sodelovanje z Rusijo kot posledico arabskega bojkota. Sovjetska zveza ne izpolnjuje svojih obveznosti niti v normalnih razmerah. Novi člani Narodnega odbora za Slovenijo (Nadaljevanje s 2. strani) toliko da pride na vsakega na-j za Ameriko, Severni Vietnam je grajenca do 60,000 dolarjev, če pa še vedno v vojni z Južnim je kako leto na enem področju Vietnamom, več enako zaslužnih ljudi, raz- Nobelovim nagradam so pri- ;v; K ..1 im® šil POMOČNIKA ZAPRISEGA — Njujorški župan Abraham Beame (na desni) zaprisega Paula Gibsona Jr., ki ga je izbral za svojega podžupana. Nend grade atomske elektrarne ¥ Rusiji Po Siemensu in AEG ustanovljena družba Kraftwerkunion se je sporazumela z rusko vlado,; buenosaireške univerze in na da bo zgradila v Sovjetski Zvezi; M°vensk;em oddelku buenosaire-4 atomske elektrarne. Sovjeti! ®^e filozofske fakultete Ukrajin-bodo plačali delo pozneje z do- j ske univerze papeža Klementa v bavo električne energije. ; Rimu. Je član uredniškega od- Nemški časopisi ta dogovor | kora ®v°f)0<^ne Slovenije od svo-ostro kritizirajo. Pravijo, da je ’ JeSa prihoda v Argentino, dalje s stališča preskrbe z energijo PodPredsednik Slovenske kr-težko opravičljiv, Prenos ener- ščanske demokracije — SLS za gije na tako veliko daljavo bi j Južno Ameriko, bil predrag in bi ne prenesel j Zaposlen je pri nizozemski konkurence. Razen tega bi mo- j pomorski družbi. Poročen je z rali v Zvezni republiki izdelati g°- Ireno Zajec. Ima 4 otroke, rezervne naprave za slučaj pre- Na romanju v Meko 1% Indonezijcev umrlo DJAKARTA, Indonez. — Muslimani romajo, če je le mogoče, vsaj enkrat v svojem življenju v Meko in Medino, kraja, kjer je živel Mohamed. Letos je romalo iz Indonezijte z letali 23,600 muslimanov, z ladjami pa okoli 16,000. Od romarjev z letali jih je na poti pomrlo 300, od onih na ladjah pa 160, skupno torej 460. kar je en odstotek vseh romarjev. Indonezijski romarji naj bi ne bili dovolj pripravljeni na mrzle arabske noči, na pot pa je šlo tudi veliko starih in bolnih, ki niso imeli potrebnega spremstva. kinitve toka. O možnosti, da bi tok kdaj ustavili iz političnih vzrokov, pa sploh ni vredno govoriti. Preložitev proizvodnje energije v Sovjetsko zvezo zaradi pomanjkanja primernih krajev v zapadni Evropi tudi ni utemeljena. Samo v Zapadni Nemčiji bodo do 1. 1985 zgradili do 35 atomskih elektrarn, ki bodo — če bodo imele dovolj hladilnih naprav — le malo škodovale okolju. V nasprotje s Sovjetsko zvezo obstoja v Evropi tudi dobro delujoč zvezni sistem. Za izvedbo načrtev so torej samo politični vzroki. Znano je, da Sovjetska Zveza močno želi zapadnega znanja o upravljanju atomskih elektrarn^ Vprašanj e je samo, če je pametno, da se zaradi tega Zapad spušča v kupčije s Sovjetsko zvezo. Precej pozornosti je vzbudila izjava predsednika IG rudarske MALI OGLASI ■' ' w.-.28 .Ilir- ; «> j KŠTIOlflUTIES MUCE FESTiMfll. u 74 HOME Mm FLOIEH SH01 “Bavaria” Schuhplattler is just one of the thirteen Folk Art groups that will perform at the 1974 Cleveland Home and Flower Show, Feb. 16th to 24th. The Cleveland Gaelic Society, Cleveland Jr. Tamburitzans. Grandlnele Lithuanian Dancers, St. Theodosius Folk Dancers, Russian Male Chorus, Ukranian Dance Group-the Danube Schwaben Jugendgruppe and the Sho-J°' Ji Japanese Dancers are just a few of the performing dance groups. AN performances will be in an area adjacent to the Promenade Cafe serving imported wines and cheeses. Many of the nationality groups will offer pastries and candy for sale In their booths surrounding the dance festival stage. Advance tickets for the 1974 Cleveland Home and Flower Show and the dance festival are now on sale for $1.75 at florist shops, garden clubs, Law-sons, Sears & Roebuck and A&P Supermarkets throughout the area. General admission Feb. 16th 24th is $2.50.