HardtPdnknBotc
Verlag und Schrlftleitung. Klagenfurt, Blsmarckrtng 13, Postfach 115 / Bezufsprel« (1ш тогаи* sahlbar) monatllch RM 1.— frel Haus (elnschlleSUch RM 0.20 ZuatellzebOhr ADbestellungen dw Zeltung fUr den nachfolgenden Monat warden nur ichriftUch und nur bla 25. des laufenden Monate angenommen
Nr. 102.
Krainbnrg, den 24. Dezember 1943.
& Jabrgang.
Ivo
i
h
i
#

%
%
M
*
Krlegiberichier Peter Kustermann;
Vojni božič na vzhodni fronti
Boljševišlco topništvo je bilo topotalo ves predpoldan božičnega dneva in na sežnje globoko razstrelilo zmrznjeno zemljo. Zgodaj popoldne in z nastopajočim mrakom pa Je umolknilo. Zgodnja božična noč je bila zategadelj zelo čudna. Noben strel ni več motil nenadne nemoči. Samo snežni vihar se je od ure do ure dvigal do vedno silnejše moči in tulil za visokimi, v nekaj minutah nametanimi snežnimi nasipi, ki so ležali povprek in poševno čez cesto, kakor da bi morali ograditi ničijevo deželo, ki je bila zasuta z globoko, belo zimsko odejo. Ti snežni nasipi so nekoliko sličili suhim kolom, ki so stali vzdolž ceste za povratni pohod, ceste, ki je preprečkala polja in njive, kar počez, kakor je bila ukazana na podlagi zemljevida in raz vidikov gibljivosti in vodstva boja, sličili so tem bornim kolom, ki jih je bilo brez števila in ki vendar niso mogli ustanoviti nobene meje. Od ure do ure so postali nasipi vedno mogočnejši In se dvigali v težke oblake, in dvojna straža, ki se je vsako uro menjavala, je bila po nekaj minutah samo še del tega belega, vrvrajočega sveta.
V neki ruski koči, ki so jo bili prebivalci zapustili, je ležal odred. V nizkih oknih sta bila naphana /leno in slama in čez nje je bila razpeta Sotorovina, ki se je pod pritiskom vzhodnega viharja napihnila kakor kak zračni balon. Skozi spa-he neskončno umazanih tal se je dvigal mraz kakor Iz predorov. Samo ogroihna peč je lakomno žrla les, ki so ga bili vojaki strgali od koč, ki so jih razrušile granate. Kuhalne posode s snežno vodo so stale med plameni, v nekem črnosaja-stem koničnem loncu se je kuhal krompir, ki so ga kot dragocen Zaklad rešili .Iz kleti koč*. Bil pa je popolnoma zmrznjen.
Med šesto in sedmo uro zvečer je prišla zamena od zunaj. Prinesla je s seboj drevesce. Tako se je vsaj zdelo. Toda ko so vojaki stresli sneg, se je izkazalo, da je bila to le odlomljena veja bora, ki je počil pod ogromno težo snega. Nekam negotovo so se obrazi spogledovali. Toda nobenemu nI prišla beseda Iz ust. Samo eden se je trdo in kratko zasmejal. Ta vojak pa je dčiprl svoj nož, da očisti in zravna zmrznjeno vejo. Drugi so ga gledali, vsak Je bil zaposlen sam s seboj, in menda tudi tisti, ki se je bil smejal.
Bil je sicer tretji božič v vojni, toda prav za prav vendar prvi vojni božič. Oba predldoča. sta bila med vojnimi pohodi, sta bila za slavnimi zmagami leta 1939. In 1940. in sta imela pred seboj neomajno upanje v bodoče dogodke. Toda ta božič je bil vojni božič, kakršnega niso bili doživeli niti očetje, ki so se udeležili prve svetovne vojne.
Ruska zima s svojimi snežnimi viharji in sibirskim mrazom s svojo nehodnostjo, s svojimi stoterimi smrtnimi nevarnostmi je obremenjala skoro težje, kakor armada, ki se je je bllA treba ubraniti. Sovražna armada ljudi se je bila zvezala z naravno armado. Ti armadi vidni In nevidni, toda trajni in vsako sekundo občutni je bilo treba zadržati.
Skoro že en mesec so bile padle temperatura Izpod 30 In Izpod 40 stopinj Celzija. Divizija, ki je bila takrat stala tik pred Moskvo, ki se je počasi in s težkimi zgubaml viharno napadajočega nasprotnika umikala na nove položaje. Pred vojaki in za njimi je gradila zima: ledene stolpe, žamete, zmrznjenja, zgube živali, nenavadne težkoče pri oskrbovanju, redko ali skoraj nobeno pošto ,nato- neprestano obrambo in protlsunke, večno dolge noči z vedno nižjimi temperaturami, vse In tudi zadnja dtvar je bila v vzročni zvezi s to zimo.
Med tem je bila sedaj kakor kak naj-denček narave iz boja Izločena ura pri toploto razširjajoči ruski peči, v središču pa okorna veja v nenavajenih rokah, ki naj bi postala božična: nemški vojni božič 1941 .globoko v sovražnikovi državi. Kakor da bi se nebo hotelo usmiliti teh vojakov, je dalo umolkniti vojno medtem ko je vzdramljena narav« vihrala čez ledena polja.
V uri brez besedi je stala tako nepre-
ID
A
K




!'V;S'"?

ttomovina se spominja ^ојакот ua fronti
vtem ko ве v domovini epomliijajo -tcne In otroci očetov v vojni, stoje nudi vojaki zunaj v nuJhnJSeni obrumbnem boju proti nasprotniku, ki ne pozna pogvc& iija svete noCi, da, ki jo v globini erta novražl In ki Je koncem koncev rdKvncI to morilsko vojno, da bi vzel tn sveti boilč vsem evropskim narodom. Svet hrepeni po miru na zemlji, ki nam Je obljubljen, a se morajo vedno znova mlljoni ljudi postaviti na bojlMe, da ga pribore, ker ne priznajo te pottlanioe vel ljudje In narodi. Neko« bo na prUel dan, ko ee bomo zopet mogli popolnoma vdajati vzvišenosti te ure ko bodo mogli naši otroci v svitu božičnega drevesa razvijati svoja darila In mtrodi,' oproAAenl vsakega boja, pomagati pri Izgradnji novega sveta. Dotlej pa delajmo In se bojnjmo!
makljiva veličina njena skromna resničnost. Ne da bi kateri postal slab aH nesi-guren, ampak vsak je menil ,da mora tukaj nekaj storiti, nekaj božičnega, popolnoma stran od večnega in nestalno pri-sluškovane nevarnosti, ki ]6 čepela med grenadirji, kakor da bi spadala h krogu teh zimskih vojakov iz leta 1941.'
Eden je našel svečo v svoji skromni prtljagi. Nek drugI pa, Unterofflzier, sam nekadilec, je potegnil iz žepa cigarete in jih položil okrog in okrog; za vsakega po dva komada, — za straže, ki stoje okrog polnoči, pa tri. Oči se zasvetijo, obotavljajoč sežejo roke po cigaretah, in potem, ko je bila pritrjena sveča na borovi veji in je to svojevrstno božično drevo stalo na zamazani mizi med vojno opremo in bilo podprto po bajonetih, so si jih prižgali In dim božične cigarete so z globokimi In dolgimi potezami vsrkavali v pljuča.
2e več dni nI bilo nobenih cigaret. Sedaj na ta božični večer so bile kakor
kraljevsko darilo. Darilo, ki je nadomestilo dodelitev, katere ni bilo v prednje vrste, nadomestilo za zavojčke Iz domovine, ki niso pravočasno prispeli, ker sta se uprli temu vojna in zima z vso neusmiljenostjo In krutostjo.
Nato so Imeli krompir ,kl so ga bili možje počasi In previdno olupili, nekaj sardin v olju, mast In kruh. Vsako podajanje je Imelo nekaj slovesnega na sebi. Počasi je gorela sveča na božičnem drevesu. Vosek je kapljal na borove Igle, ki so se pod toploto ruske koče ježlle In širile.
Straži, ki bi morale ob enajstih zopet nastopiti za zaščito, pa nI bilo treba oditi. Eno uro prej je bil alarm. Boljševlk je napadel na božični večer leta 1941. In njegovi napadi so bili bolj divji kakor v
teh prejSnjIh dnevih decembra.
*
Nekaj novih obrazov je tiho čepelo med starimi iz te skupine, ko je minilo dolgo (Nadaljevanje na 2. strani.)
ћ i
Friedrich Horstmann;
Uo/ii ni pozdravi Ironli in domovini
Ob teh božičnih praznikih se obračajo misli mnogih gorenjskih mater in nevest, očetov in bratov-k tistim, ki stojijo nekje na fronti, ali ki se vežbajo za frontno službo v kakšni garnlzljl v domovini. Mnogi izmed njih so nam pisali, naj sporočimo njihove pozdrave ljubim v domovino v našem časopisu, in ml smo, v kolikor nam je bilo to mogoče, tem prošnjam ugodili. Široka vez, spletena Iz vročih želj domovine in upapolnlh misli mož tam zunaj v vojni se plete sem in tja. Oklenila nas bo vse tem tesneje, čim trdnejša je naša vera v dobro stvar In v sigurnost zmage.
Mnogo cerkvenih zvonov, ki so prejšnja leta zvonili v sveti noči In klicali vernike v hiše božje, je onemelo. Na za-padu in severu Relcha so barbarski anglo ameriški letalci uničili v mnogih mestih najlepša spričevala bivše gradbene umetnosti In ljudem vzeli kraje za razgovor z njihovim Bogom. V širokih delih Dolenjske so morilski pomagači Moskve zažgali cerkve in kapele, da, ravno tako ko v matični deželi boljševizma, odtujijo kristjanstvu narod v njegovi celoti In ga predajo brezbožnemu nihilizmu. Cerkve In stolne cerkve, ki so jih sovražniki naše vere oskrunili in porušili na Severu in Jugu, so danes in za vse čase priče velike nevarnosti, v kakršno zapadna kultura še ni bila postavljena. Kakor Je bilo pred kratkim v Sučurcu 130 vernikov po-morjenih med službo božlo po amerikan-skih letalcih in kakor te žrtve obtožujejo peklensko barbarstvo sovražnikove vojne z bombami, tako dvigajo danes mladi Evropejci svoj glas, da si v goreči molitvi izprosijo od Vsemogočnega milost in moč, da bi pomagal vojakom tam zunaj In vsem ljudem v domovini v boju za vzdrževanje našega življenja In rešitev krščanske kulture.
Vpetič Je že da obhajamo božične praznike med vojno. Ne vemo, če bodo ti zadnji. Vojna je zadoblla oblike, v katerih se ne more nihče postaviti za preroka In prerokovati konec borbe za vodstvo v Evropi In na svetu. Vse je v teku. Fronte se premikajo, ne da bi se s tem odločalo volno dogajanje. Ce so si lani naši vojaki prižigali svoje lučke za božični praznik ob Volgi in Kavkazu, stoje danes zopet ob Dnjepru, ne da bi s tem niti najmanle zgubili šanse zmage. Odločilni danes niso prostori, ampak uničenje nasprotnika ob čim najmanjših lastnih zgubah. Krvni davek sovražnika na Vzhodu Je ogromen In učinkuje tudi pri Se tako velikem številu naroda. Metode pa, s katerimi poganjajo vzhodne narode v vojno, zbegajo merila, s katerimi navadno računa evropska naclja. Prilagodili smo se metodam nasprotnika, ne da bi Jih posnemali. Naše močnejše vodstvo uporablja ljudi In material raz višjih vidikov. Iz dogajanj med potekom vojne nastajajo vedno nove Ideje. Tako bo naposled vendar uspelo, poraziti po številu In oborožitvi močnejšega sovražnika in razviti zastavo zmage za vedno.
Ob teh božičnih dnevih 8e spomnimo vseh žrtev, ki so morale biti doprlnešene In med katerimi se tudi nahajajo imena vojakov Iz Gorenjske. Dokazali so znova junaštvo, s katerim so se odlikovali njihovi očetje nekoč od vojn s Turki do svetovne vojne, kot sinovi teh hrabrih mož. Mnogi nosijo-odlikovanja In o nekem vojaku Iz Gorenjskega poročajo, da Je a svojo izredno smelostjo spravil zopet v tek napad, ki je že več ur obtičal, s tem, da Je skočil iz zaklona in vzravnan z dobro merjenimi streli Iz puške opravil z moštvom nekega sovjetskega gnezda strojnic. Danes dlčl njegova prsa odlikovanje Eisernes Kreuzes erste Klasse {železni križ prvega razreda).
Njega in vseh njegovih tovarišev se spomnimo v teh praznikih In jim želimo veliko vojaške sreče ter d« bi se zdravi vrnili v domovino, V zvezi ■ tem sklenemo zatrdno, da bomo ob danem času storili vse, da se bodo vrnili v domovino, v kateri ne bo več boljševišklh tolp.
I
a
IS
%

i
Ш
#
i
r
etr»n 2. — Ptfv. 102.
EABAJV Ж ТГ K B N ВОТИ
PetA, H, deeemkra М48|
lojni božič na izhodni fronll
(Nadaljevanje s 1. strani.)
novo leto volne. Pri tem «e je zarile fronta v zemljo. Iz ruske koče, ki je bila v boilgni noči 1941. leta pogorela do tal, M bil nekaj kilometrov oddaljen od nje nastal niasiven In trden bunker. Is velike prostornoitl operacij preteklega leta je bila nastala tema pozicijska vojna — ki je bila tu pa tam pretrgana po divji opoj« nosti in z žarefilmi plameni, da se je potem zopet ugladila kakor utrujeni valovi, ki jih olje potlači ,da mirujejo.
Slike so visele ob stenah bunkerja. Iz domovine. Od deklet. V kotu je stalo prave in pristne božično drevo. Bel papir na majhni mizi .okrog katere so sedeli grenadirji. Stari ii prejšnjega leta in novi, ki so prišli poleti. Pecivo je ležalo na mizah. Cigarete v škatlah. V čaSah je bilo rdeče vino. Iz nikomur podobnega konca sveče na borovi veji je nastalo tu-cat ravnih pisanih sveč. Peč v bupkarju je Izžarevala preudarno enakomerno toploto. Jeziki so se raivezall .In vojaki lo eepeli pri svojih božičnih pismih, ki jih M Zugluhrer osebno prineael v bunker. Zavojčki so ležali okrog.
' Zunaj je »greSllo nekaj granat v pokra-jlnp. Drugače paf je bilo tiho vso noč, ki je bila božična noč. Drug božič na Ruskem ...
*
Mladi vojaki od takrat so med tem dorasli v stare. Oni iz leta 1941. so aH ranje-hl ali padli ali dodeljeni .po lazaretlh dru-trim enotam. Popolnoma mladi so stopili aa njihovo mesto. Naloge te skupine gre-nadirjev pa so ostale enake.
V	nekaj dneh bodo zopet obhajali bo-tlč. Nimajo več bunkerja Iz leta 1942. in ne več borne ruske koče, ki se le s teža. vo vzdrži v snežnem viharju. Fronta jih je zanesla in jih vodila v nove položaje. Vojna je zopet razgibana, toda ne tako kot v letu 1941., in zopet ne tako kot leto pozneje.'
Obrazi so razorani po ostrih gubah, kakršnih pred dvema letoma te ni bilo. Oči ■o resnejše In srca vedo več In so po-»tala še bolj prava.
V	oni zavesti, o katefl je rekel nek frontni bojevnik Iz prve velike vojne, da „čisti duše, če se razjeda telo*, In da je v „teh trdotah vojne neka svetost', obhajajo nemški vojaki na Vzhodu, da veste, tretji vojni božič. Vojni božič straže In Cuječnosti pred najsvetejšim, kar branijo; pred Reldiom.
Trajni hudi lioji na Izhodn (ШШјш)
Na Krimu uničen sovietslii batallon - Nadaljnji nemšiii sunek pri Eirovograilu
Oberitommando der Wehrmaoht je dne 22. decembra objavilo:
Na several fronti Krima «mo obkolili In imičili nek napadajoči eovjeteki bataljon.
Ponovni silni sovražnikovi napadi na mo-•tišče pri Nikopolu in fronto jugozahodno od Dnejpropetrovska so ostali brez uspeha.
Jugovzhodno od Klrovograda so naše čete sunile še dalje naprej. Od 5. do 21. decembra smo samo na področju nekega tukaj napadajočega armadnega zbora pripeljali 1300 ujetnikov, uplenili ali uničili pa 274 oklopnjakov in 306 topov vsake vrste ter številna druga orožja.
V	prostoru severovzhodno od JUtomlr* ■o se naše čete ubranile močnih sovražnih nasprotnih napadov in uničile 37 sovjetskih oklopnjakov.
Severozahodno od Rečice smo x lastnim napadom v težavnem svetu premagali odpor Sovjetov in odstranili neko vrzel v fron-tL Masa neke sovražne divizije gardnih strelcev je bila pri tem razbita. Pripeljali -smo StevUne ujetnike In obsežen plen.
V	prostoru severno In vzhodno od Viteb-
ska so v težkih premenljivih bojih spodleteli ponovni sovražnikovi prodorni poskusi. Krajevne vdore smo odpravili ali zajezili. Na nekaterih vdomih mestih se bije jo še boji. Sovjeti so v tem odseku zgubili 20 oklopnjakov.
Tudi severozapadno od Nevla smo zavrnili silne sovražnikove napade. Visoko iz Severa poročajo o živahnem delovanju obojestranskih udarnih čet. Izvidniški gunki boljševikov so spodleteli z visokimi sovražnikovimi zgubamL ,
V Južni Italiji so popustili sovražnikovi napadi ob Jadranski obali. Slabejše sunke »v odseku pri Ortoni smo odbili. Na ostali fronti je dan potekel mirno razen brezu-speSnega delovanja sovražnih udarnih čet.
Na morju pri Siciliji so nemška bojna letala z bombami pogodila in težko poškodovala dve sovražni trgovski ladji srednje velikosti.
Nekaj sovražnih letal je v minuli noči odvrglo bombe v Zapadni Nemčiji.
Nemška letala so v noči na 22. december Izvršila vznemirjevalne napade na Južnem Angleškem.
Moslsovski glganlski načrl zasožnjenia
Premagano evrope]sko delavstvo za nadaljnje Stalinove načrte zavojevanja
Rop otrok v Južni Italiji
Blm, 23. decejpbra. V okvire po Movbvi m« veđene akcije, savleči Južnoitalijanske otro-ke v Sovjetsko zvezo, so »edaj Mstavill prvi transport otrok. Številni otroci so ie pri-Sli v pristanišče v Siraku7i,. odkoder Jili bodo odpeljali T Sovjetsko Unijo.
Kakor poroča rimski radio, je med Jul-Boitalljansklml ženami delavcev top obup. Doživeti so morale najprej, da so jim odpo-Blali njihove može v prekomorske države in eedaj »o jim pa s surovo silo iztrgali njihove otroke, ki jih bržkone nikoli vež ne bodo videle. Nepozabljena bo oetala sokrivda Anglo-Amerlkancev pri tem barbarstvu.
Kaj pravi sovražnik?
USA čutijo vojno. Listi Zedinjenih držav ugotavljajo v svojih pregledih poteka vojne v letu 1943., da je za posameznega Ame-rikanca karakterističen znak minulega leta naraščajoče nedostajanje potroSnega blaga, ki so ga šteli med samo ob sebi umi jive dnevne potrebščine. Pomanjkanje blaga je doseglo že tak obseg, s kakršnim ni nihče računal v tej najbogatejši državi na ■vetu.
3n iaito te reftel pvele;
1939 »Social Justice«, 22. maja 1939: , <. Pater Coughlin je tole leta 1939. e krepkimi besedami pribil na sramotni oder, ko je pl*al; »Vojni tovarnarji so našli trdnega zaveznika v veliki filmski industriji Amerike. Jedva ae Je razširila propagandietič-oa mojstrovina Walter j a Wagner ja, ,Bloka-de', že so bušUa v svet .Priznanja ogleduha jiacijev*. ki jih je spisal Warner Brothers. Ta konzervna industrija filmov ima samo ta namen, da seje v naši državi sovraštvo .proti Hitlerju in Nemcem, da nam je lažja odločitev xa vojno proti .diktatorju' in njegovi vladi. Drznost teh vojnih hujskače? v HoUywoodu je Ista kakor ljudi v čredah. Komaj Je bil Warner Brothers startal ta avoja .Priznanja', že je tudi nadaljeval Char-Ue Chaplin njegovo sovraštvo sejočo pot в evojim ,Diktatorjem'. Al Rosen je med tem začel svojega ,Paa krvoalednika v Evropi' in Samuel Goldwyn je afiknal roman Sinclair ja Lewiea: ,Tukaj me ne more nič zgoditi'«.
N8.-OaaT«riM miW Dru(Aw«4 fflae»n?urt — vtrtageleJter (im Wekrdieni*). —
Stocidiolm« 23. decembra. Snov o zasuž-njenju delavcev celih dežel za sovjetske namene obravnava vnovič boljševlški časopis »Vojna Baboči Klas«, ki nedvoumno zastopa Leninova načela o vojni kot sredstva za svetovno revolucijo In svetovno gospostvo. Moskovski organ zahteva, da mora sovjetska zveza v prvi vrsti dobiti pravico razpolaganja a vsemi delovnimi silami premaganih narodov, to se pravi vseh narodov, glede katerih se boljševiki nadejajo, da Jih bodo t pomočjo svojih plutokratskih zaveznikov premagali in tako poboljievičili.
Zahtevo po izročitvi celih suženjskih armad iz evropskih dežel utemeljujejo »znanstvena« preiskavanja profesorja Vargasa, ki ima pomembno mesto v boljševiški politiki kot predsednik tako zvanega zavoda za svetovno gospodarstvo v Moskvi in ki je tudi že nastopil kot povzročitelj absurdnih načrtov za dolgoletno odvajanje nemških delovnih sil т Sibirijo. Po Stalinovem nalogu zahteva popolno izročitev industrije in delovnih sdl v ogromni izmeri. Sam na sebi se zdi ta vidik, posebno kar se tiče delovnih sil, naravnost aboten za državo, kakršna je Sovjetska zveza, ker živi v takem obilju surovin in ljudi, da si cel6 sedaj kljub brezdvomno enommim materialnim in človeškim zgrubam dovoli, voditi izredno napadalno vojno, da doseže daleč segajoče cilje osvojevanja proti vsej Evropi. Da bi lahko nadaljevali svoj boj zavojevanja ne samo proti Evropi, ampak tudi proti ostalemu svetu, bi se radi polasti-
li šolanih delavskih množic evropske celine, jih zaradi varnosti spravili v notranjost sovjetskega prostora in tam nasitili že v velikanski Izmeri izgrajeno oboroževalno industrijo s tem novim materialom ljudi, da bi naposled v »tretji svetovni vojni« začeli boj z najbolj oboroženimi Industrijskimi državami Zapada.
To je v kratkih besedah povedano, blazni načrt Kreralja, ki ga uniči nemška oborožena sila. Cel6 popolnoma teritorialne želje po ekspanziji stopijo v drugo vrsto, če jih merimo s tem projektom boljševizma za svetovno revolucijo in svetovno gospostvo. Proletarizacija In zasužnjenje celotnega visoko stoječega evropskega delavstva je skrajni cilj Stalina. Niti nevtralci ne morejo potem še upati, dasi so jih že židovska agitacija in spletke pomočnikov in pomoga-^ čev boljševizma zavlekle ob rob vojne, da: bodo ušli velikemu poginu. Ce bi zmagali Sovjeti, ne bi bilo nobenega razločka več med zasužnjenjem delavstva v Nemčiji in drugih evropskih državah. Samo nemški zajezujoči nasipi obvarujejo Evropo pred to strašno usodo.
v Zedinjonih driavuh ae vedno bolj тпоЈИјо flMovl, ki zahtevajo hitrejfle nadaljevanje razprodaje brltanekega emplra v Severni Ameriki. Tako zahteva sedaj senator Brewster, ki je pred kratkim potoval okrog sveta, naj An-grllja prepusti Zedlnjenlm državam dele svojih petrolejskUi polj ob Perzijskem zalivu, da izravna s tem »neprimerno visoke vojne dajatve Zedinjenih držav.«
BoljSeiiškt prodorni poslinsl spodlelell
412 rusltih oUopniakov uničenih v 2 dneh - 98 terorističnih letal sestrellenih
ferlag Md Dr t&rmten. QmbL BmH Heit) Fr
Oberkommanđo der Wehrmacht je dne 21. decembra objavilo:
Ob mostišču pri Nikopolu in jugozahodno od Dnjepropetrovska so se v dvodnevnih hudih bojih izjalovili vsi prodorni poskusi Sovjetov, Sovražnik je znova utrpel visoke zgrube ljudi in materiala. Jugovzhodno od Kirovograda smo po težki premen-Ijivi borbi prestregU x močnimi silami izvedene napade boljševikov in razbili ali uničili sovražnikove skupine, ki so prodrle. Severno od Kirovograda in južno od Cer-kasov so ostaU brezuspešni krajevno izvedeni sunki Sovjetov Z lastnimi nasprotnimi napadi so si pridobili sveta. /
Pri KoroAtenu in ob Brezini ao naše čete kljub iilavemu sovražnemu odporu sunile dalje naprej. Pri tem smo samo v prostoru pri Korostenu uničili 43 sovjetskih oklopnjakov in 42 topov.
Na bojišču pri Vitebsku so Sovjeti ojačili svoj pritisk. Težki obrambni boji še trajajo podnevi in ponoči s naraščajočo silovitostjo. Uničili smo 80 oklopnjakov in 39 topov.
Severozapadno od Nevla #o Sovjeti brez uspeha napadalL
V	obeh zadnjih dneh urno na vzhodni fronti odstrelili vsega skupaj 412 sovjetskih oklopnjakov.
V	odMik« JuinoitalijaMk«
fronte smo zavrnili več sovražnih udarnih čet Neposredno ob jadranski obali so od včeraj v teku močni britanski napadi. Zrušili BO se z visokimi sovražnikovimi zgubami pred našimi položaji.
Nad Sredozemljem je bilo včeraj v zračnih bojih in po protiletalskem topništvu ter po lahkih pomorskih bojnih silah in po morskem protiletalskem topništvu uničenih 18 sovražnih letal, med temi 8 štirimotornih bombnikov. Eno lovsko letalo smo zgubili.
Skupine sovražnih bombnikov bo podnevi znova izvršile težak zaatrahovalni napad na stanovanjske četrti mesta Bremen. V težkih zračnih bojih in po protiletalskem topništvu smo sestrelili najmanj 45 sovražnih let&l. V večernih urah včerajšnjega dne BO močne britanske letalske sile napadle ozemlje ob Rhelnu in Mainu. Po odvrženih razstrelnih in zažigalnih bombah »o nastale težke škode v stanovanjskih okoliših, zlasti v Frankfurtu am Main, Offenbaohu in Mannheimu. Sile zračne obrambe so pri teh napadih sestrelile 49 štiri motornih bombnikov. Štiri nadaljnja letala je sovražnik zgubil nad zasedenimi zapadnimi ozemlji.
S tem smo 20. decembra In v noči na 21. december po doslej došlih še nepopolnih poročilih sestrelili 98 sovražnih letal.
Nemška letala so v noči na 21. december bombardirala cilje na ozemlju ob izlivu Temzea
Komuniatl v ЛШш go zahtevali od odbor« ddjldwtov, naj sklene a Sovjetiako Bvezo pogodbo po Benešpvem vzorcu. Hočejo torej načrtno pospeievatl boljševizacijo po Anglo-Amerikancih zasedenih ozemelj.
N» zborovanju v Parisu, ki ga je bila obiskala množica 30.000 ljudi, je izvajal vodja narodne ljudeke stranke Marcel Deat med drugim sledeče: »Kdor hoče imeti red In vamoet, bo moral brez dvoumnosti proglaeitl svojo voljo, da ae bo bojeval do am age ob atrani Nemčije In Evrope«.
Bollvijakega predsednika Penarando so, kakor javlja Reuter Iz La Paza, strmoglavili s državnim udarom. Renter javlja k temu iz La Paza, da ao pod vodetvom majorja Villeroela sestavili v Boliviji novo vlado.
Komentator turške radiooddajne postaje u-gotavlja v okviru pregleda o splošnem vojnem položaju, da aovjetaka ofenziva na vzhodni fronti te dva meseca nI mogla doaeči nobenih bistvenih napredkov.
živo svarilo pred nevamoetml komunizma vsebuje pastirsko pismo kardinala in nadškofa T Milanu, dra. Schusterja. Komimiatični svetovni nazor je, tako pravi to pastirsko pismo, materialistične in poganske prlrode In inozem-akega poreikla.
Za razpoloženje severnoameriških vojalcov nasproti washlngtonskim polltldarjem je značdl-na izjava poveljnika amerlkanske legije, v kateri ae glaai dmlovno; »Prižgali bomo ^reee od veselja ia do tal požgali waehigtonski hlev veveric, če vojaki, W se vračajo s fronte, n# bodo dobUi tega, kar Jim pripada.
Vojni minister Zedinjenih držav Stimson j# dal v soboto po nalogu predsednika Roo.se-velta vojaško zasesti pet obratov Western Electric Company. To je bilo odrejeno, ker so delavol teh vojnovažnih obratov začeli stavkati.
Vodja franoeake ljudske stranke Jacque#
Doriot je kot pripadnik legije francoskih pi-e. atovoljcev na vzhodni fronti dobil odlikovanje Elaernes Kreuzee (železni križ).
Razkrinkani morilci
Berlia, 23. decembra. Ko so morale ame-rikanske bombne skupine nad Bremenom plačati pazljivi nemški obrambi svoj tribut, se Je prizibalo na zemljo iz razbitih »štiri« motornih letal« nekaj amerikanskih letalcev, ki so imeli na svojih uniformah in opravah napis »Murder Scorporation« (Združenje morilcev«). S tem ciničnim raz-krinkanjem — na kar so bili ti zračni gang-' sterji oči vidno Se celA ponosni — je enkrat za vselej britansko-amerikanslco vodstvo zračne vojne dokazalo zločinske namene svojega nečloveškega načina vojne.
Težke zgube komunističnih tolp
Berlin, 23. decembra. Po nemških četah povzeta čiščenja v prostoru Vzhodne Bosne so dovedla do novih uspehov. Pri tem so bile razbite komunistične tolpe v številu 12.000 do 15.000 mož. Zelo majhnim nem-šikim zgubam stoje nasproti zgube tolp, ki 80 zgubili samo pri tem podvzetju 2926 mrtvih, nad 4000 ranjenih, 2668 ujetnikov in 107 strojnic, 68 metalcev granat, 24 topov in protioklopnjaških topov, večje število avtomobilov nad 500 konj in mul ter obsežne količine municije in vojnega orodja.
„Sveta gora" v Albaniji premagana
Berlin, 23. decembra. V teku uspešnega očiščevalnega podvzetja proti komunističnim tolpam na Balkanu so te dni nemški gorski lovci premagali 2500 metrov visoko »Sveto goro« Albancev. Po naporni poti navzgor skozi gorski masiv Tomori so prodirale udarne čete nad snežno mejo hi dovršile Џ tem posebno vieokoplaninsko storitev. Zadnji del poti navzgor je prevzela neka četa nefnških gorskih lovcev, ki j# sestavljena iz moštva, ki ao v svoji alpski domovini gortdđ vodniki. Z vrvmi in cepini 80 premagali tudi zadnje strme stene v ska/-lah. Od tega dne veje na vrhu gorovja Tomori vojna zastava Reicha.
Težki spopadi v Neapllo
Alilam, 23. decembra. V Neaplju je prišlo do težkih spopadov med študenti z univerz# in poUcijo vojaške vlade zaveznikov, pri kam terih sta imele obe strani mrtve in ranjene. Na nekem shodu ao mavzeli študentje stališče proti odredbam angleško-amerikan-skih zaeedbenih oblasti. Ko se na zahtevo anglo-amerikanske pojicije niso razšli, je ta začela na nje streljati. Anglo-Amerikand so zaprli univerzo In aretirali mnogo študentov,
Pftek, M. dewoik# IML
KHBXWANKFV ВОТЋ
stran S. — Atev. 102.
&e ;e koncaia ^ugosCavija
Spisal Danilo Gre^gorić t-^op.vi'ght ШЗ hy vvnhelm Uowmann Verlag >n Lffip/ia 27
Nastalo je maJo premikanje. C\'etkovlć ae J« bil pojavil na peronu z Mačkom In Clncar-Markovlćem. Vel trije шо biil na oči utrujeni, videti pa je bilo, da jih je navdajalo veselje, da so sedaj stali pred dovršitvijo velikega dela. Ovetkovlć je bil z naglimi koi aki Izstopil k skupini ministrov, ko ga. je klical nekdo na telefon.
Hitro sem Kulovca še vpraflal:
>Kaj prav za prav pomeni ta stvKr s Kon-etantinovlčem?«
Prijazen, dobrodušen obraz s pametnimi očmi se je zatemnll. Kretnja z roko, kakor da bi se hotel znebiti nečesai nadležnega, je podčrtal spremembo Izraza v licu.	•
>No, da, iz protesta je bil demislonlral, nato pa je dobil od svojih ložnih bratov nalog, naj ostane še toliko časa v vladi, dokler se ne bodo končala vsa posvetovanja. Tako je umaknil svoj odstop In vohunil pri nas. In ko je videl, da je bilo vse gotovo, je Se enkrat odstopil. Izpolnil je bil svojo nalogo.«
Cvetkovlć se je bil vrnil z zamišljenim obrazom. Opazil sem, da nI bilo nič dobrega, kar so mu telefonlčno sporočili. Pozneje sem zvedel, da ga je poklical k telefonu kraljev na> mestnik In mu sporočil, da je dobil Informacijo, da sta na progi do ogrske meje podmlni-rana dva mosta, da bi pognali posebni vlak v zrak.
Se enkrat pozdrav, in vstopili smo. Razen obeh jugoslovanskih državnikov so bili v vlaku še pl. Heeren In mala skupina najbolj znanih jugoslovanskih novinarjev. Vlak je počasi zapustil kolodvor.
Člani vlade so pozdravljali. Cisto spredaj je stal Maček in mahal s svojim tjavim klobu-čavinastim klobukom.
»Opravi dobro, Dragiža!« je klical mahajo-čemu Cvetkovlću. »Jaz bom že tukaj držal vse trdno v roki.«
Informacija glede pripravljenih razstrelnih atentatov se je Izkazala kot nepravilna. Prihodnji predpoldan smo se pripeljali na z zastavami okrašeni vzhodni kolodvor v Wienu. Pl. Ribbentrop je stal na peronu, čil, smehljajoč se, visoko zravnan. Zraven njega poslanec Schmidt, ^l se mu je poznalo iskreno veselje, da se je stvar tako daleč razvila.
Kratek pozdrav, nekaj minut pozneje sem Bedel nasproti mojemu prijatelju v njegovi sobi v hotelu Imperial.	»
Na kratko sem mu orisal položaj.
»Kakšna je stvar z geneiuli?« je vprašal.
»Minister vojake, šef generalnega štaba in večina poveljnikov armadnih zborov so za to. En del, in sicer zelo majhen, se je Izrekel proti.«
»In mislite vi, da bi Iz tega lahko kaj na-•talo?«
»Ne verjamem, treba je le končno poseči energično vmes.«
»Saj nismo mbgli razumeti, zakaj so to stvar pri vas vedno znova zavračevall. 2e veliko preje bi bili lahko na tem, in vaša država bi si bila prihranila ves vročični val «
»Upam, da se bo sedaj vse dobro Izteklo In naglo odvijalo, čeprav se ne smejo podcenjevati težkoče.«
»ReichsauSenminister bo vas pozneje predstavil Filhrerju. On že ve o vas.«
In dve url pozneje sem bil v veliki belveder-ski dvorani, živahna množica novinarjev, ki so govorili vse vprek v vseh jezikih. Iz vseh delov sveta, je stala In iiodlla okrog. Izmenjavala zadnje informacije, povpraševala po podrobnostih. Oblegala nemške tovariše s svojimi prošnjami zaradi pravočasnih telefonskih zvez In prenosov slik. Bila je tako prava atmosfera, kakršna je pri ljudeh tiska pred veli-kimi dogodki zgodovinskega pomena.
. Moj berlinski dopisnik Sokolović je bil tudi tukaj. Ueedel sem se z njim v nek kot In mu nagflo narekoval dva uvodna članka, vtem ko smo čakali na začetek državnega čina. Enega za jutranji list, drugega za večerni list moje založbe.
Ničesar nisem opazil o hrupu, ki je napolnil veliki prostor. Jasno sera videl pred .s.abo sliko Jugoslavije. Državo, katere meje so bile zavarovane,»katere polja in travnikov se ne bo dotaknila neusmiljena plima vojne, katere sinovi bodo mimo hodili za plugom, namesto da bi krvaveli za tuje račune in tuje interese, katere mesta se bodo razcvetela v trgovini In obrti. In ki bo končno dobila Se svoj. izhod do Sredozemskega morja — slika, ki me je navdajala z globokim veseljem In ki sem jo tudi izrazil v obeh člankih.
Poklicali so nas v dvorano. Skozi velika zrcalna okna smo videli preprogo krasnega ista-rega belvederskega parka z negovanimi tratami, zelenimi zidovi visokih, starih, obrezanih dreves, z vodometom. Matere so sedele na klopeh, otroci so se Igrali na potih. Spominjal sem se: kolikokrat sem bil tukaj otrok, kolikokrat sem se igral, divjal vzdolž dolgih potov. Star, na palico opirajoč se mož je pri-4el počasi od Schwarzenbergove palače navzdol. Slika miru pod jasnim, prozorno svetlim nebom v marcu. In dalje spodaj v lahni, modrikasti pari notranje mesto, nad katero je molel Štefanov zvonik.
Ob dolgi mizi so pripravili devet sedežev. Pred vsakim mapo in pisalno orodje. Velik gobelin je pokrival steno zadaj. Preprosti okras cvetja je prinesel v prostor svežost in pomlad. Nasproti mizi gosta množica zastopnikov tiska s pripravljenimi beležnicaml in svinčniki. Postavljeni so bili filmski aparati, Jupitrove slike. Priključene so bile nekatere radijske oddajne postaje z njihovimi mikrofoni.
In sedaj so sedeli tukaj — ob dolgi strani In obeh ozkih straneh mize —, zastopniki držav pakta treh sil. V sredini pl. Ribbentrop. Na desno od njega Cvetkovič, naprej Cincar-Markovič. Na levi od njega Clano, zarjavel. Videti mu je bilo, da ni prišel iz pisarne, ampak s fronte. Poleg njega starojapon»kI, z energijo napolnjen temni samurajski obraz OshIne. In potem Se zastopniki Ogrske, Romunije, Slovaške In Bolgarije.
Po kratkem pozdravu s strani Rlbbcntropa je govoril Cvetkovič. Njegov glas je bil miren. Govoril je o politiki Jugoslavije, o želji države po miru in sodelovanju. O njeni potrditvi
Jugoslavija pristopi k paktu treh sil.
Dne 35. marca 1911. leta ne Je IzvrSll s slovesnim dr&avnlm činom na gradu Belvedere v Wleinu pristop kraljevine Jugoslavije k paktu treh sil. — Relchsaussennilnlstor pl. Klbben-trop In Jugoslovanski ministrski predsednik Cvetkovič podpisujeta pogodbo.
novega evropejskega reda, o trdnem sklepu, so-, delovati pri izgradnji Evrope v ojcviru pakta treh sil. Vedel sera, da je bil zadnji odstavek pristavljen šele v najzadnjem trenutku, drugi ljudje tiska tega niso vedeli. Zato je bil splošni vtis dober.
Ribbentrop je odgovoril: Pozdravil je Jugoslavijo, novo članico v rodbini narodov, ki se je bila priznala za novo ureditev Evrope. In nato je v ostrih besedah, zbadljivo iri" jekleno, obračunal z Anglijo, ki v nasprotju v stremljenju po evropejsker miru in sodelovanju vedno znova poskuša, naščuvati evropske narode drugega proti drugemu in tako zasejati nesrečo in nemir na evropejski celini.
Bliščeča luč v sobi je jedko obsvetljevala obraze državnikov. Brneče filmske aparate so bili prinesli do njih. Fotografski aparati so izpopolnjevali ozračje.
Podpis pakla - Sprcfem pri Fiihrerin
Besedilo pogoobe v štirih jezikih — nem-ikem, Italijanskem, japonskem in srbohrvaškem — je bilo podpisano. Z zanimanjem sem gledal na majhno negovano temno roko OshIne, ki je ђН naglo preletel s črnilom papir In z ornamentalniml plsmenkaml postavil svoj dekorativni podpis pod besedilo.
In nato se je vršil sprejem pri Filhrerju. Stali smo v eni vrsti v belvederskl zrcalni dvorani pod čudovito štukaturo. Z naglimi kretnjami je bil FUhrer vstopil. In šel je nato vzdolž vrste. Zraven njega Ribbentrop, ki je predstavljal. FUhrer je bil pristopil do mene. Slišal sem RIbbentropov glas, ki je predstavljajoč Izgovoril moje Ime. Dolgo stiskanje roke. Velike modre oči FUhrerja so jasno in trdno počivale na meni. Prijazen smehljal mu je bil na obrazu. Schmidt zraven mene je rekel:
»Gospod Gregorić je eden Izmed prvobojev-nikov za to kar se je danes ustvarilo.«
Tako je Jugoslavija pristopila k paktu treh ell.
Isti večer smo se peljali v Belgrad nazaj. V salonskem vozu smo sedeli četvorica: Cvetkovič, pl. Heeren, nemški tiskovni ataSe v Bel-gradu, dr. Berge, in jaz. Razgovarjall smo se o-dogodku dngva. Cvetkovič je rekel;
»Zdaj bomo končno začeli in bomo z vso energijo napravili red v državi. Britanske propagande, ki narod uplaSl, bo sedaj konec. Sedaj bo vse postavljeno na svoje mesto,«
Pripomnil sem, da je že skrajni čas, nastopiti končno enkrat z energičnimi ukrepi.
»Doslej tega nismo mogli«, je menil Cvetkovič, »kajti naša pozicija še ni bila popolnoma pojasnjena. Toda po podpisu odpadejo Vse ovire, In najprej moramo začeti enkrat z velikim propagandnim pohodom, da poučimo narod o paktu. Jaz sam bom Imel zborovanja v vseh večjih krajih države In obrazložil, kako je s paktom In kaj vse smo dosegli.«
Heeren se ie bi! posflobll v razgovor s svo-
jim sotrudnlkom. Med tem mi je rekel Cvet< kovič;
»Tega, kar sme dobili mi, nI dobil noben п&л rod. S pristopom k paktu In z dodatnimi za^ plsnlkl smo si popolnoma zasigurali našo dr^ žavo in njeno bodočnost postavili v vsakem oziru na trdne podlage. Razen Izjave o garanciji za naše meje in priznanja naše polne suverenosti In Integritete ter razen zagotovila, da čete Osi ne tmdo stopile na jugoslovansko ozemlje, niti korakale ali se vozile skozi naw So državo smo gradili z neobjavljenimi d(w datki tudi za bodočnost.«
. »Kaj pa stoji prav za prav v teh dodatkih? Dobil sem neke Informacije glede tega, tod« doslej še ne vem natančno«, sem vprašal ■Cvetkovlča.
»Prvič zagotovilo, da bomo po vojni doblH Solun. Drugič določilo o sodelovanju jugoslovanskega in nemškega gospodarstva. Tretjia obvezo Jugoslavije, da ne dopusti nobene Nemcem sovražne propagande. In končno dogovor o prepustu transportov z vojnim materijalont in ranjenci čez »jugoslovansko ozemlje ter oprostitev Jugoslavije od pogodbene dolžnosti pomoči. Tukaj je ogromna šansa za Jugoslavijo. Ce imamo Solun in svoje gospodarstvo potem prilagodimo gospodarstvu Nemčije, imamo o-gromne možnosti razmaha. Velika pot Donava —rMorava—Vardar—Egejsko morje in torej gospodarska os Jugovzhoda so dane v naše roke. In-v gospodarskem sodelovanju z Nemčije vidimo možnosti za podvig, za blagostanje, kakršnega v naši državi nikoli niso poznali 1в ga tudi nikoli ne domnevali.
Cvetkovič ml je popoldne pripovedoval o svojem razgovoru s FUhrerjem. FUhrer je imej za Jugoslavijo besede polne simpatije In toplote. Videti mu Je bilo, da je bila s pristopom Jugoslavije k paktu storjena ureditev, ki mu je bila posebno pri srcu. In slika bodočnosti, ki jo je razvil pred očmi jugoslovanskih državnikov, o razvoju Evrope, Jugovzhoda in Jugoslavije v bodoči periodi je bila takšna, da al je jugoslovanski državniki boljše niso mogli m siliti.	(Dalje prihodnjič)
Mrtvaški ples v Ložki dolini
Komuniste je molk ljudstva jezil, zato so • uprizorili še druge poboje. Nekoliko pozneje so odpeljali iz Babnega polja v gozd upokojenega financarja Mestnika Antona In nekega blv-Sega orožnika iz Like. Tudi ozadje tega umora ni znano, čudno je to, da so ubili Mestnika, za katerega je bilo znano, da je bil organizator In blagajnik OF v Babnem polju. Ljudje so molčali. komunisti pa so uvideli, da jim tako cvetje ne bo šlo v klasje, kajti niti enega človeka niso mogli dobiti za v hribe In tudi podpore ni bilo.
Zato so ?ačell drugo igro.
»Republika« In njeni Mdovi Konec aprila 1942 so začeli pripravljati napad na Ložkb dolino. Sodelovali so Ložani, ki so zaseksli cesto od Loža do Bloške police. To je bila le navidezna igra,' kajti prav majhno posadko karabinjerjev je avtoprevoznlk Turšič iz Cerknice, čigar sin se je po 8. septembru krasno izkazal, odpeljal čez Gor. Jezero v Cerknico. Niti enemu Italijanu se ni skrivil las.
šele ko je majhna posadka od^la, so prišli »osvoboditelji« v Stari trg. čudno je, da niso »zasledovali« okupatorja dalje, ampak so ga lepo pustili v Cerknici popolnoma v miru.
Komunisti tedaj niso imeli nikakega orožja, temveč so samo prepevali In se pridno vozili sem In tja s Kovačevim luksuznim avtom. Sam štab nI hotel stanovati v Starem trgu, torej v središču fare, ampak se je naselil čisto pod gozdom v graščini Snežnik. Ljudstvo so pitali s fintastičniml novicami o velikanskih osvajanjih, stražo pa so morali držati 16 letni fantički pod komandom zdaj že pokojn ga MIlana Janežiea Iz Starega trga.
Po dobrem mesecu »svobodne republike« In strahovlade so neko soboto opoldne vdrli v prvo slovensko sovjetsko republiko »drzni« kraljevi grenadlrjl. In sicer ne tam, kjer so jih domači tolovaji pričakovali, namreč po zasekani poti od Bloške police, ampak pridrveli so čez hrib Pogačo kar po gozdu in pokosili i strojnicami tik pod Starim trgom 11 mladih
fantov, med temi 5 fantičkov Izpod 16 let. Ople-nili eo dve trgovini, uničili 3 gostilne, popolnoma razbili In okradli občinsko pisarno ter do tal požgali 6 hiš v Ložu in Starem trgu. Tri dni 80 bili ljudje popolnoma brezpravni. Grenadlrjl so pili, žrli In počenjali strašne stvari, oficirji niso Imeli nobene moči. Samo pogumnemu in spretnemu nastopu ravnatelja g. Frluge, ki je italijanski državljan, se je zahvaliti, da ni bilo pobitih Se mnogo nedolžnih ljudi, ki so že stali v vrsti pred puško.
Republika v dnigo
Uspeh te enomesečne komunistične ohceti je bil ta, da je padlo 11 mladih zapeljanih ljudi In bilo okrog 3 milijone Ur .škode. Saj je šlo samo radijskih aparatov 95 v franže!
Zdaj pa čujte in strmite! Namesto da bi tolovaji, ki so prej prirejali pred zastavo z rdečo zvezdo mitinge, zadržali kraljeve grenadirje z orožjem v roki, so se sporazumno z njimi že v petek zvečer umaknili, zapeljane ljudi pa so pustili njihovi usodi.
Ka-" je bil cilj te slavne republike, je najbolj jasno povedal v neki trgovini v Starem trgu znani komunist, občinski blagajnik France Plos iz Markovca. Ko je med drugo komunistično zasedbo protestiral nek trgovec, da ne bodo domačini več stali na straži, ker nI nobenega haska, kvečjemu žrtve, se je razkora-čil In zagobezdal dobesedno takole:
»TI bom pa jaz povedal, kakšen je bil uspeh na.^c akcije! Uspeh je bil ta, da je šlo toliko ljudi v hribe, ki jih drugače ne bi nikdar pridobili zase. Vidi?, to je bil naš cilj!«
Vendar moramo povedati, da kljub vsem mogočim terorističnim dejanjem ni šlo veliko ljudi v hribe. Zato so komunisti ustanovili drugo sovjetsko republiko v LožkI dolini.
Ko se je posadka grenadirje v po treh dneh umaknila na Bloke, so čez nekaj dni spet prl-tavall bežeči junaki Iz gozda. Toda ljudje so ostali kljub njihovim grožnjam mirni. Trepetali pa so, ker so slutili nesrečo, ki je že po treh tednih rec na-^toplla.
Badoljevcl so pustili to komunistično »vlado« dobre tri tedne docela v miru. da se je čisto Izživela.
Niti mesec dni nI trajala druga komunistična zasedba, ko so proti koncu julija zopet zasedli Ložko dolino badoljevcl. Nihče ni razumel, kakšen namen so Imeli komunisti, da so bili drugič zasedli Ložko dolino, ko je že prva zasedba povzročila tako nesrečo. Toda dejanja so odkrila njihov, pravi namen. Vedeli so, da se bliža konec njihovi strahovladi, zato so hoteli ubiti ljudem strah In trepet v meso In kri. Začeli so z umori po načrtu. Med tem časom so ubili te-le žrtve:
dne 15. maja 1942 Slavka Hribarja Iz Bloške police, pismonošo v Grahovem, bil je vnet prosvetar;
dne 8. junija 1942 so odpeljali Franca K r a-' S e v C a, bivšega trgovskega pomočnika, v gozd in po bahanju komunistov samih najprej oslepili, mu zlomili roke In vrgli v jamo;
dne 28. maja 1942 so ubili na njivah za vasjo Janeza Nanuta Iz Podcerkve: ustrelil'ga je Turšič z Rakeka;
dne 27. Junija so ubili Ložani v gozdu sodnika Muho. Istočasno so ustrelili komunistko Frančlško Plos Iz Starega trga.
že meja meseca so ustrelili Andreja N e 1 c a Iz Igavasl. češ da je zaspal na straži.
Junija so ustrelili Marijo Truden Iz Igavasl, češ da je neozdravljivo bolna.
Meseca julija so ustrelili pod .Markovim hribom Janeza Kandareta Iz Dan, še prej pa so mu OČI iztaknlli.
In julija rt)eseca so ubili In vrgli v jamo Kozlovko Andreja Mulca Iz Kozarlšč.
200 žrtev v avgustu 1942
Nijbllžjl sosedi teh žrtev so bili prepričani, da so bili ubiti po nedolžnem.
Zaradi takega terorja so ljudje živeli v strahu noč In dan. Nihče nI bil varen življenja. Komaj pa so komunisti opravili svoje, so prišli savojski grrenadirji- In začeli v množicah streljati.
Groze tistih dni ni mogoče popisati. Ljudje so tekali brea uma od Ponclja do Pilata, pomagati pa jim nI mogel nihče. Tri tedne so regljale strojnice po Ložki dolini in sejale smrt po notranjskih njivah in travnikih. Dan za dnem je slovenska kri napajala zemljo, dan za dnem, noč za nočjo je polnil zapuščene hiše jok In stok Nikdar ne bodo Notranjci pozabili tistih žalostnih dni. Gorje tistim, ki »o jih povzročili!
Dne 14. avgusta 1942 je množično streljanje nehalo, poslej so badoljevcl ubijali le posameznike. Tiste dni Je padlo:
Iz Loža 4,5 moških, 5 iz Podloža«
1	z Bloške police, 8 1 z Starega trga, 8 iz Podcerkve, 13 iz Dan, 17 I ж Pudoba 2 iz Igavasl, 1 Iz Po d gore, 5 Iz Viševka, 14 Iz Vrhnike, 11« Knežje p j I v e, 1 iz Poljan, 1 Iz Vrbe,
2	iz Babne police, 5 Iz Smarate,'7 Iz KozarSč, 58 Iz Babnega polja; torej okrog 200 fantov In mož v najlepših letih!
Ogromna večina pobitih je bila nedolžna. Pravih komunistov nI bilo niti 20%. Večina je bilo takih, ki niti vedeli niso, da so jih te-rencl vtaknili v kakSen odbor. Pravi komuni^ stični organizatorji so pa že davno prej рх taegnlli, ker so jih bill badoljevcl pravočaane obvestili.
Italijanski cesarski častnik — navecnlk komunistov
Pri italijanski cesarski posadki v Pudobu je bil neki kapitan Korič. Ta se je z domačimi fanti sprijaznil, popival z nJlml za mizo 1в razglabljal o Stalinu in Rusiji In Titu In bog-ve Se o kom^ To nI bilo • enkrat, ampak vedi ko pol leta. Korič si je pridobil pri fantih tako zaupanje, da so ga pri vsaki komunistični odločitvi vprašali zai sqdbo. Pokojni komunist Ponuda Janez iz Pudoba je pri nekem prepiru javno povedal:
»Tako bo, kakor bo Korič relfel.«
(Dalje prihodnjič.)
Seit« 4 — Nr. IM.
KARAWANKEN BOJE
Freitag, 24. Pezember 1948.
100 Abschiisso in zwoll Siunden
Bodenlonde Verlnste dor onglo-omerikanischen LnflmSrde^ bei den lelzten Tenorangrifien fiber Bietalen and Frankfnrl
G. H. Berlin, 23. Dtz. (Elgenberlcht.) An den brltitdi-amerikanisdien Luftkricgsmethodcn war in der ffingsten Vergangeniieit vor allem die einseitige Bevorzuguiu von Sdileditwetterangriffen auffSIUg. Ganz offensiditltdi hatte der Respekt vor den flberaus ratlagkr&ftigen deotsAen Luft-verteldlgungskriiften, die bei nonnalem Wetter ihre voile Stfirke aasspielen kGonen, unseren Gegnem den Gesdimack an Aktionen in kiaren NSditen Unreidiend verdorben.
Erfolg an den hohen Absdiufiergebnle beteiligt.
Die im OKW-B«rldit genannte Zahl von 45 Absdiiissen stUtzt <idi nocb auf nidit abge-sclilossene Meldungen und dUrfte eldi durdi die Arbeit der eingesetzten Suctikommandos nocb welter erliSlien. Die deutsdien Verluste blleben verhSitnismilBig gering, Der Ausfall an Personal entspriciit etwa der Besatzung' eines einzigen abgesdiossenen Terrorbombers. Durcli die honen Verluste sahen lidi die Amerikaner bereits in ihrem ersten amtiidien Kommuniquć gendtigt, den Ausfall von „25 sdiweren Bombem nnd 8 JBgern" zuzugeben, wu bei ihrer lonstigen
In den vergangenen 24 Stunden durcbbrachen ledoch ein Tagesangriff gegen Bremen und elne nachtllche Unternehmung gegen Frankfurt am Main dlese von den Anglo-Amerlkanern sich sclbst auferlegte BeschrSnkung, denn belde Bom-bardements wurden erstmalig wleder unter ver-haltnlsmSGIg_ einwandfreien Wetterbedingungen durchgefiihrt* Sle endeten denn auch belde mtt hohen. schmerzlichen Verlusten fUr ицзеге Felnde und bestatigten eindrudisvoll die Tatsache, daS unsere Luftabwehr unter normalen Umstftnden jeden Terrorangrlff gegen elne deutsche Stadt zu einer aufierst rlskanten und verlustrelcben Unternehmung werden lafit.
Bei beiden Angrlffen zusammen wurden an-nahernd 100 Felndflugzeuge abgeschossen, da-von rund 90 viermotorige Bomber. Im Verlauf eines Tages, ja von zwcSlf Stunden, verloren die Anglo-Amerikaner also auBer Ihren kostsplell-sen Flugzeugen erneut 800 bis 1000 Mann Ihres fllegenden Personals. 15 Abschiisse Im Mittel-meerraum (darunter acht schwere viermotorige Boeing-Bomber) und 4 Abschiisse fiber Sofia erhdhen das bedeutende anglo-amerlkanlschc Vcrlu'stkonto dieses einen Tages noch welter.
Fiir den schweren Tagesangrlff gegen Bremen hatten die amerikanisdien Boeing- und Liberator-Bomber (beides bekanntlich schwere viermotorige Typen) den Anflugweg Uber Holland und die Nordsee gewahlt. Wie Immer In letzter Zeit waren sle von starkeren Verbanden schilt-zender Jagdflugzeuge begleltet. Dlese Geleit-verbande wurden von deutschen Jagera sofort In heftige Luftkampfe verwickelt und dabel von den Bomberformationen abgedrangt. Deutsche Zerstorer- und Jagdflugzeuge nahmen gleich-zeltlg die Bekampfung der „Viermotorlgen" auf. Auch schwere deutsche Flakbatterlen grlffen wirkungsvoll in die Kampfc ein und waren mit
Meldungspraxls durćhaui ale RekordgestSndnit gewertet werden muB.
Der la den Abendetundcn folgcnde Aogriff britischcr Nachtboraber richtcte sich in erster Linie gegen Frankfurt am Main und Mannheim. Aber audi auf offene Landgemelnden Im Rheln-Main-Raum wurden Bomben geworfen. Schon auf dem Anflug waren aber die brltlsdien Verbande auf starkste Abwehr durdi deutsche Nachtjager, schwere Flak und Schelnwerfer ge-stofien. VJele der Brltenbomber wurden dabel noch vor dem Angriff vom Himmel herunter-geholt. Die Didite und N^he dee einfliegenden Bomberstromee gab einigen unserer Nachtjager Gelegenheit zu Doppelerfolgen. Ganz besonderi erfolgreich war dabel RItterkreuztrager Major Herget, Gruppenkommandeur in einem Nacht-geschwader: im Zeitraum von 50 Minuten brachte er allein sedis Lancester-Bomber zum Absturz, davon vier bereits vor dem Bombenwurf. In alien Fallen wurde von der Besatzung seiner Maschine nicht nur der Brand des Feindflug-zeuges, sondern auch der Aufechlag auf dem Boden einwandfrei beobachtet Major Herget gehorte mit bisher 30 Naditjagderfolgen (dazu 14 Absdiiissen am Tage) bereiti zu unseren erfolgreichsten NaditjSgern.
Die demaskiertenMorder
Die ISA-lnllgangsler bezeidinen sfdi selbst ais ^MUrđer-Vereinlgnng"
Berlin, 23. Dezember. (Eigenbericht. Als die amerikanlschen Bomberverbande fiber Bre-шеп der wadisafflen deutsdien Abwehr ihren Tribut zahlen mufiten, pendelten aiu den lerfetzten „Viermotorigen" einige anerikanisdie Flieger zor Erde, die aaf ihren Uniformen and Kombi-nationen die offizielle Anfsdirift „Murder Incorporation" („MGrder-Vereinignng") trngen. Mit dieser zynisAen Demaskierung — die ganz offenbar nodi den Stolz der Lnftgangster bil-dete — dBrfte die britisdi-amerikanisdie LuftkriegfOhrung ein fflr allemal die rerbredierisdien Absichten ilver anmensdilidien KriegfShrong manifestiert haben.
Hither hatten London nod Washington' trotz den vor aUer Welt elchtbar zntage liegenden Gegen-bewelsen niemaU den Terror&ralcter ihrer Luft-bombardemente in offlzlellen AnsldMungen ein-gestchen wollen. Noch vor wenigen Tagen be«a6 beiaplebweise der UntereteatssekretSr Im britiadien Luftfahrtmlnlsterinm, Lord Sherwood, die Slim, von elner Besdiriinkimj der Angriffe auf mllitarisdie Zlele zu »predien. Nur In offlzlellen Felnditlmmen war bi«
Nur Roosevelt bringt den Volkem den Biiigeikiieg
Belspiel Nordafrika nnd Siidltalien - Erkenntnlsse nordamerlkanisdier Blatter
ws. Lissabon, 23, Dezember, (Ef;enberldit.) Ei tot oft gcnug audi von amerlkantsdier Seite eingestanden worden, daB weder England nodi die USA in der Lage aein wUrdcn, Europe vor dem Chaos einee Biir-gerkriegcs zu bewahren, wcnn die'anglo-amerika-nisch-bolschewlstische Allianz |e zur Herrsdiaft «nf dcm Kontinent gelangen solite. Mit elner nldit %n iibertreffenden DeutHdikelt wird diese Feststellang ietzt von der bekannten ilnksgerlditeten USA-Zelt-jchrift „News Republic'* getroffen.
Amerika, »o erklart die USA-Zeltedirift dOrf« licht die Gefabren der tozialen nnd politisdien Kon-Ukte verkeosen, die unter der OberflUche Earopu Tor eicfa gehen. In Nordafrika teien die KSmpfe (wischfn den Anhiingern der ehemaligen franxBsl-Hchen Kommunisten und den militariscben nnd bOro-kratischen Elementen nur voriibergehend geklSrt worden. und ee wilide ein nicht zu vcrantwortender Optimismus sein. anzunebmen. daB di« Lage durch die Aaerkennung des Algier-Komiteea geregelt eel. 01« schlummemden KrSfte einee franzBsladien BOr-gerktieges kBnnten In jedem Augenbllds erwadieo.
In den von den Brlten und Amerikanem beeetzten ItalleQlechen Gebleten eel der BOrgerkrIeg Im An-fangsstadium ebenso bereits vorhanden, wobei et sich. so unterstreicht die „Newe Republic", nldit aur urn den Aufeinandenirall von Itali^niadien Part el en, londem von (enen KrSften unter den Allilerten hao-delt, die ein K&nigshaua mit einem Badoglio-Regim* verteldigen, und jenen. die ffir fin* revolatlonire, also kommunlstlsdie Volksreglemng elntreten. E« sd im hechsten Grade betelcbnend, daB Badogllo eldi durch ein im Mittellnngsblatt xler 8. Annee verBffent-llchtes Interview an die Allilerten' gewandt nnd si# una Hilfe gegen den Kommoninnne gebeten habe. Am schSrfeten selen all dlese Konflikte zwlsdien den Bandengruppen auf dem Balkan %mn Ansbmdi ge kommen. Auseinandersetzungen wQrden nicht cndl-gen. bevor die Probleme dee groBen raropalschen Biirgerkriegee gelost eelen.
Dae Ilnkaradikale Blatt fibereleht hi eelnen Be-trachtungen das wesentlidie Merkmal dieser gefShr-lidien Gegensatze nnd Unmhen: Der Bflrgtr-krieg droht nur dort. we die AllH«r-t en die Besatzungsmadit el n d oder Bandengruppen aofelnaaderpralies.
Qeldiieltlg jfkubt „New York Hercdd Tribon«" auf Grand elnw Studluma der gegenwiirtig In Kalro durcheiuandergewUrfelten venchiedeneg EiUreglerun« sen an ein europSisches Chaoa. Dae Blatt verwedi-eelt ebenfalls das cfaaotlsdie. fa gespenetlsdie Trei-beo der Emigranten mit der so anden gearteten Hal-tang der VBlker Europas. Ee gSbe. so erkl&rt dat amerikanlsche Blatt, nur twe) Megltdikciten f&r ein „allUertee" Nadikrtegs-Enropa. Die elne 1st die, daB die aozlalen nnd psydiologUdien' ZerstSrungen des Krlegee ein reUigee und endgiiltiges Chaos hervor-rufen, in dem alle*^ ingrunde geht; .die ander# ift die, daB durch Not und Elend a lie Konflikte zwlsdien den gesellsdiaftlichen nnd eozlalen Interes#en to restlos ansgetilgt werden. daS gewltsermaBeB aus den TrUmmera Europas berant elne neue Epodie bt-gonnen werden kSnnte.
Es ist hSchst bezeidinend ftr die Wahnvorstellun-gen der Amerikaner. daB das amerikanlsdie Blatt als mutmafiiidie Entwldclung fflr Europa die sich in Algler ond Siiditalien , anbahnende nnzweideutige. vom Bolsdiewismus beberrsdite BOrgerkriegsgefahr einfach auf den enropSlsdien Kontinent iibertragt Die amerikanlsche Presse bestKtfgt damit nur Ihre Ahnnngslosigkelt fiber die wahren KrSfte, di# Europa gestalten.
dahin aimnd der nadte H«B nnd Zrnisnm# durdi-gebrocben. der in Wahrheit hinter der elnnlosen Wnt dieser Terrorbombardemente ttedst. So hatte lener britiedie Journalist eidierlidi aus dem Heraen seines Volkes gesprodien, der unlSngst die ZerstSrung dee Berliner Zoologiedien Gartens etwa wie folgt kommen tiert hatte: ,,Ea tut one nur leid um die arm en Tiere. Wenn Deutsche dabel xa tausenden getBtet wnt'deo, кбппеп wlr dabel nur Freude empflnden."
So edir eicfa audi die maBgebenden Kreise Im Feindlager bieher von soldi en Stlmmen distanziert hatten, nun hllft ihnen dlese naive Maeklerung aldits mehr denn Ihr# ausfiihrenden Organe be-zengten (a teat nur zu deutlidi. fftr weldi nnmeiMcfa-liche Aafgaben ele sich in Wahrheit eingesetzt fflhien: Sle nennen #ldi etols „Mdrder" und echmUiien Ihr# Uniformen mit dleeem „Ehrentltel" Die Einstellung enthiillte sich damit fUr die die Vokabel vertlert nocb unzulanglldi erscheint Una Dentate Qberrasdit das FallenloMen dee aIIzo dnrdieiditlg gewordenen mlllt&risdien MSnteldiene allerdlnge kaum. Es be-etatlgt una viebnehr jene Auffossunj. die von offi-zieller dentecher Selt# ttets vertreteo wurde; daB die Terrorbombardemente gegen deutsche Stadte und dcutedie Menschen nldit nar die Unfahlgkelt zu wirk-11 ch mllltarischen Tattn beieugcn, sondam ebenso etark die Verwlitlldiung brntalster R&GInstinkte darstellen. Die Brlto-Amerlkaner selbet haben dae nun bestatigt — nnd sie haben sidi damit vor dem Riditerstuhl d#r Welt ihr Urteil geholt.
AIlzu offenherzige brltisdie Zensnr
Vigo, 23. Dezember. Die nordamerlkanlschen Mlll-tarbehorden reichten, so meldet United Press aus London, bei der brltlsdien Regierung elne Beschwerd# ein, _ well die brltisdie Zensur die Veroffentlichung von Nadiriditen iiber die Bewegung groSer nordame-rikanischer Truppenkonvola oadi GtoBbrltannien er-laobt. Das Ergebnie dieser Besdiwerde ist, daB di# brltisdie Regierung den Korrespondenten in London verbietet. mllitSrledie Nadirlditen nadi den USA zu telegrafieren.
„AuldiesemGebiet rnuB man vielvomFeindleinen"
мВаНу Mirror" verglelđit die Lage des deutsdien mit der des englisdien Bergmanns
G«6(i aj. Dezember. Ein Sonderkorrespondent d«» „Daily Mirror" vergleicht den deutsdien Berg-bau mit dem englisdien. Wahrend die britiscn* Kohlenproduktion standig zuriickgehe, tteige di« deutsche oder bleibe zumindest stationiir. Das sei eine feststehende Tatsadie, die man unbedinet priifen miisse, denn die Kohlenproduktion bilde d«» Fundament der Kriegsanstrengun^en. Ein mo-derner Krieg erfordere in erster Lime, damit die Waffen hergestellt, Truppen und Material trans-portiert werden konnen, eine gesidierte Kohlen-versorgung. Es lasse sich nidit bestreiten, d a S lelbit in den iilteren K o h 1 e n g r U-b e n
Lord Mountbatten vertrostet seine Soldaten
Angst vor der Burma-Offensive - LInlltbgow redet in tOnenden Pbrasen
LiMibon, 23. Dezember. (Eigenberidit.) Lord Mountbatten. der britleche Befeblshaber lo Ottasieo, auf den man in London nod Washington xur Zelt seiner Emennung die bochsten Hoffnungen setzM. sAelnl Ton der ErSffnong seiner vielerOrterten Offensive gegen Burma bcute welter denn ft eat-fernt zu sein. АпШбИЛ elner Beslditlgongsrelse an die Frontstellen sprach er Yor Soldaten ond telite ihnen mit. alle Mlttel, die ele benotigten, wurden zu Ihnen gelangen. Dann werde auch. wie er glanbe, der Krieg gegen Japan rasch In Gang kommen, Dae let zumindest das Eingestandnls dariibef. daB sich der so vlelgeriihmte Lord nodi nicht elcher flibit
Den ErklKniogen Mountbatten: lufojge scheint die Verstarknng der britischen Luftwaffa in Indien, die von einem Reutcr-Korrespondenten ale eiebenfadi Inneibalb rwel Jabren ang«gebea wird, nodi Immer nidit zu geniigen. Wie aber audi aos dem glelchen Reuter-Bericht hervorgeht. hat diepe Versiebcnfachung eehr grofie Nebensorgen hervorgerufen, die nicht tor vollen Zufriedenhelt gelSst werden kSnnen. Ee helBt la dem Beridkt, РгпошЦ № di# Flaghiien, dW
WetterbeobaditunssetatioiMn mid alle Bejldtelniicb-tun;en mU&te hauptsScbltdi aus Indent rekratlert werden. Das 1st ein doppeltes Manko. Brstens zelgt e# an. dafi die neuen Mannschafteo nodi lange nl(£t genOgend aosgeblldet lela кбг.пеп and iveltrue let dae Mifitrauen der brltlsdien St«IIen gegen dlt In-dlsdien Soldaten bekannt genug.
Der nadi England zurlidigekehrte frfibcre Vhe-konig von Indien Lord Linlithgow vereudite bel einem offlzlellen Empfang seine MlBerfolge in Indien durdi tdnende Pbrasen zu iibertUndien. Er erklarte. Indien habe einen herrlidien Beltrag zum Siege der Allilerten geleistet.' Er, Lord Linlithgow babe sldi be-raiiht, ungeheure Vorrate an Rilstungsmaterlal zu sdiaffen, und tr danke den inJlsdien Stellen. die ihm bd diesem Bemiiben mir Seite getreten waren. Der Lord vergafi geflissentlldi. audi nur anf eines der zahlloien Probleme elnzugeben, die gerade da-durdi ent'tanden waren daB er die Kapazitat In-dtens in anverantwortlidier WelM allein fUr den brltiidien Krieg elneetit« and м di« Hangennot lodiw widiuldeu.
det Ruhrgebietcs die Prodvktion trotz den sdiweren anglo-amerika-nisdien La f t*n grif f en gch«lten, vielfadi i a g a r getteigert werden
k o n n t c.
Weldies sei dai Zaubermitcel, das der Gegner anwende, um das zu erreidien. In erster Linie besitze Deutsdiland doppelt so viele Bergleuce wie 1914. Aber das tei nidit einmal das Aussdilag-gebende. Das Entscheidende liege vielmehr darin, dafi der nationalsozialistische Staat die allgemeinen Lebens- und Arbeitsbedingungen* der Bergleute wirklidi hob. Sie stunden im Genvifi ausgtzeidi-neter Sozialhilfe, wiirden топ alien Arbeit e r n am besten ernihrt und gut b e z a h 11. Werde ein deutsdier Bergmann k rank, dann betreue man thn Srztlidi und unentgeltliA auf unbegrenzte Zeit. Erlitte er Verletxungen in der BerufsausUbung oder werde er arbeitsunfiihig, dann erhalte er eine ausreidiende Rente. Beispiels-weise gebe das Deutsdie Reidi im Jahre ajMillio-nen* Reidismark allem fUr die gesundheitlidie Be-treuung seiner Bergleute aus nnd sdiidce sie sogar, wenn ihr Gesundheitszustand das erforderlich maAe, zur Erh'olung in die Bader. Gute Werk-kUdien sorgten dafiir, daS der Bergmann am Tage mindestens eine warme Mahlzeit am Arbeitsplatz selbst einnehmen kSnne. Der deutsdie Bergmann erhalte einen guten Lohn und daneben Sonder-zulagen. Wie daflkbar der deutsdie Bergmann dafiir sei, lasse sidi an den steigenden Produk-tionsziffern ablesen.
Die Lage des deutsdien Bergmannes untersdieide sidi also grundlegend von der des englisdien, der keineswegs von sidi sagen кбппе, daC der Staat oder der Grubenbesitzer ihn so gut gehandelte. Auf die I em Gebiet mutse man vie I vom Feind lernen, wie unangenehm das a u - h sein moge. Man miisse aber sdinell lernen, da die Kohlenproduktionisdiladit. von Uberragender Bedeutung fiir England# Kriegs-•lutrengung ##1,
Die zerplatzte Welhnadits-Illuslon
Stoddiolm, 23. Deiember. Je niber daa Weill«
luditsfest beranrudct, um so groBer wird In London die Enttauadiung dariiber, daB die englisdien Truppen In Italien nidit, wie vorgesehcn, dieses Fest in Rom werden feiem konnen. Da ist die britisdie Agitation wleder einmal zu voreilig geweeen und hat die Redinung ohne den Wirt gcmaAt. Jetzt tritt tie kleinlaut den Riidczug an. So jammert der Renter* Korrespondent daB drei Felnde in Italien di# anglo-amerikanisdien Trappen daran gehindert batten, ihr# Weihnaditbetdierung to Rom zo erhtlteo: d«j Wetter, das Gelande und die Deutsdien. „Falli lidb nidit nodi ein milit&risdies Wunder ereigntt", #0 meint der Reuter-Korrespondent, miiBten ildi di« englisdien Truppen welter in Geduld fassen and Ihr« Enttantdiung iiberwinden. Die botes Deutsdien hit-ten tidi, «0 etellt der Reoter-Korreapondent retigniert fett, mit den Bergen und den Fliittea and dam Sdilamm verbunden. und tie hatten dae mit typiedier deuttdier Griindlidikeit getan. Die FeJg« davon tei ein „jammervoU Ungeamer" Vomartdi d* Anglo-Amerikascr.
Die Hllfsvinker mflssen biuten
Berlin, 23. Dezember. Bei den KSmpfea an Ук| suditalienischen Gebirgsfront hat der Gegner, it immer wleder gegen die deutsdien Bergstellungcfll anrennt, besonders hohe Verluste, an S tell« det ■wiederholt angekiindigten Marschet auf Rom itt ein muhevoUer Gebirgskrieg getreten, in dem di* Anglo-Amerikaner um jeden einzelnen Berghanfn hart kampfen miissen. Die Verluste hierbei rwiiw gen den Feind schon nadi wenigen Angriffttaged immer wieder Kampfpausen einzulegen, nm R.»( terven heranzufUhren und seine Verluste an Meiw schen und Material zu ersetzen. Auch die Nadi« zum 19. Dezember und der 19. Dezember lelbst verliefen an der ganzen siiditalienischen Front MS: Ruhe. Eine weitere Folge der Verlyste, die lida an der italienischen Front besondert eindringlicb' zeigt, ist die verstarkte Heranziehung der britin schen HilfsvSlker, die ihr Blut filr die Britea lassen miissen. Neben Kanadiern, Indern, Neusee-i landern und Nordamerikanern haben die anglo^ amerikanischen Armeen nun auch Divisionen тоа Badoglio-Italienern, de Gaulle-Franzosen und Ma* rokkanern im Kampf eingesetzt. An der verhiilt-nismitiJig schmalen einzigen britisch-amerikanisdiea Landfront holen sich nunmehr Truppenteile von adit Volkern aller Erdteile beim Anrennen gegen die deutschen Grenadiere blutige Kopfe. Nur voe den sdion seit Jahren angekundigten jiidischea Divisionen wurde bisher an keiner Front etww " bemerkt. Hierauf werden die eingesetzten britischen HilfsTolker wohl auch vergeblich warten.
„Ersatz" Mr die „Internationale"
rd. Berlin, 23. Dezember. Die Sowjets gefallen ticfa teit einiger Zeit in der Rolle der „Nationalen". Den Auf takt dazu gab die Komodie der ScheinaufliSeung der Komintem. Um dat Tautdiungsmandver vollendt durdizufiihren, wurde nun audi die „Internationale" bit auf Wlderruf in den kommanistlsdien Giftschrank gesdilosscn und den VSlkem der Sowjetupion ein« neue Staatshymne bctchert. Sie tpridit In tchSnen Wort Ml ven der einigen miditlgen Sow(«tiratoB, dU vom Willen getragen" let nnd von „uriserem frelen Vaterland, der Vdlkerfreundsdiaft tidierem Hort". Es ist an dieeer Hymne. die natfirlidi auch ..Lenin det GroBen" gedenkt. tozusagen allet daran, tmd tie diirfte dazu angetan sein, mandie. harmloten Ge-mOter in der Welt der AlIilertM ca TrSnen *a rfihren ob dieser Wandlung det roten, reifienden Wolfes in eih nnschuldiget, friedfertiges Lamm.
Besonderen Eindnidc wird dieser neue kommnni-ttisdie Singsang In den baltischen Staaten madien and bei alien denjenigen, die mit den Sowjete einmal in Tudifiihiung gekommen sin d Sle konnten audi ein Lied singen von der „Sonne der Frelheit". die In der Sowjetunion die Gefangnismanem nidit durdi-drlngt und die Zeuge der Massenblnriditnngen and Deportationen ist. Der Sdiwlndel ist auf alle F8H« «0 did: aufgetragen, daB edion Sdieuklappen data gebSren. nm ihn xu flbertehen.
Nedltsdi nnd der engllsdie Verrat
Belgrad, 23. Dezember. Der serblsdie Minister-prSsldent Nedltsdi hielt am Montagabend eine Rundfunkanspradie, in der er, zunSdist auf dae Bandenwesen eingehend, u, a. folgendes ausfOhrte: „Tito 1st heute der Liebling Moskaus and London« geworden. Den Engliindem ist nodi nidit genug ser-bisdies Blut vergossen wordem. Im Jahre 1941 haben tie uns betrogen und in diesen Krieg .alt ihre Ver-biindeten' gezogen. indem sie uns goldene Berge ver-spradien. Sie haben una im Stldi gelaaten. so daB wlr selbst mit dem gcwaltigen Deutschen Reidi kampfen muBten. Damals haben wlr den Staat, die Frelheit und den KBnig verloren. Im Jahre 1942 haben sie dat „eiidelawisdie Heer in der Helmat' erdadit. General Michailovitscb haben tie als Ober-befehlthaber aller Trappen in Siidalawitn in Aufrui^ and Anfttand gegen die Deutsdien gestUnt. 1943" 1st Midiailovitsdi nodi immer der Liebling Londona, Er ist allet. Kriegaminister Generalstabsdief and Obefbefehtshaber, aber nur to lenge, alt er Auf-ttafd und Aufruhr hervorruft. Alt er nidita meht geben konnte, wurde er liqnidiert und betrogen. Seine Anfgabe war beendet. Jetzt braudien tie weder den aiidslawiadien Konig noch die sOdtlawisdie Regierung. die ale verfolgen. поф Midiailovitsdi. Tito ist heute fOr tie дНеа.. Tito vertellt Lander nnd Stfidte, emennt die Regierung und die Minister, ver-faBt Verfassungcn. in denen er weder den KWg nodi die Monardiie erwShnt
Et gibt Mensdien, denen wir nidi* glanbe" dOrfeni wenn ale reden, Iflgen tie, nnd wenn tie tdiwelgem* denken tie nach, wie ele liigen werden. Ebenso gibt es Velker, die so perfide sind, daB man fflr ihr Wort nicht einen Pfennig geben kann »le Lflgner and Betriiger sind. So waren die Knglander immer, to sind tie gcblieben and so werden tie audi bleiben. Das terbitche Volk wHnsdit nor serbisdi tn eein tmd , zu bleiben. Der Bolsdifvlsmos hat weder mit dem serblsdien Geist nodi mit der serblsdhen Knltnr etwas Gemelnaames. Das serblsdie Volk wird gegen Tito, den kommunistlsdicn Abemteurer, bis zum letx-ten Atemzug kiimpfen, nm Familie, Haot nnd Glaif bca dor Vorfahien zu verteldijen.''
Frdtay. 24. Dpzemher 1948.	_KAKA WANKBN BOTE
Der Lichteibaum /w,.
Der Baum als Mitte der Welt ist nordisch. Dcnn er tragt ifc Gipfel den Polarstern. Das GefUhl, dafi Norden das Hiichste sel, IšBt sich nicht unterdrUcken_ obwohl es im Weltraum Hohe und Tlefe nicht gibt. Des Menschen auf-1 Dchter Gang fUhrt die Llnie vom Boden der Erde geradezu zum Nordatern. Wievelt er im Vergleich zu andern Gestirnen entfernt sei, ist una gleichgultlg. Er ist der Richt- und leitstern. Darum schnnUcken wir den Baum um obereten Wlpfel mlt elnem Stern. Dleser stiirkt unsern Wiilen zum Pol. Am Pol m6ch-ten wir una Uber die Erde erheben und einen ncuen Stern fUr uneere Tat erobern. Der '-гвит von adlig-reiner Welt, wird ciort ge-t aumt. Alle unsere Traume' sind auch im Ijchiaf unter Sternen; aber den Weihnachts-traum triiumen wir, wUhrend wir wachen, Die-S2r Traum ist ohne Wirwiii), ohne verzerrte Uilder, ist unser edelster Traum, eln Wach-Traum unseres beaten Willens.
Die Vorstellung vom Sternbaum Uberhaupt 1 bt wohl Uberall. Deim der Mensch, der aus cer Nacht seiner Quaien zum Himmel blickt, v.'andert wle unter blUtenaterngeschmUckten, rich weithin verbreitenden Zweigen. Im alten Griechenland verehrt man sinnbildiich verstan-Uen heilige Palmen als Mitte der Welt.
Der gotiach gipfelnde Bau der Tanne aber entspricht der nordischen Weitgeometrie am besten. Woher es denn auch kommt, daH der gotische Dom mlt seihen pflanzllchen Gipfeln, s einen Verrwelgungen, Bdgen und beblUmten VUrmchen einer Tanne nicht unaimlich 1st. Das Stcilstreben die hyperboraische Sehnsucht ' stirbt In den Nordpolfahrern so wenlg aus wle in den glaublgen Herzen, die in rerigloser Ek-staae auf den Berg wolien.
■ Das Drahtgeatell, an dem man Im 18. Jahr-hundert die Weihnachtsgaben aufhftngte, war in selnem Aufbau eine Baumnachahmung. Die Lichter ailerdings gehen in neuerer Zeit auf den Stem von Bethlehem zurllck und daa ist nur dort vergessen, wo neusachllche, Ode GlUh-birnen die flneter grUnende Tanne erleuchten.
In alien Marchen und bel alien Kunstdich-tern flnden wir den mlt Kerzen beatefkten Baum der im Freien steht. Das stammt aus Tagen, wo es Wohnungen im eigentiichen Sinne mit warmeu Stuben noch nicht gab. Der Kerzenbaum Ist auch kelneawegs nur win-. terllch: die Kastanle (deutech K&stenbaum I im Mai wird, wenn ale mit weifien Bliiten sich fUllt, als Ganzea fin lichtertragender GrUn-liaum, wobcl die Dolden die Kerzen sind, und wiederum glelcht jede Dol de fUr sich Im Aufbau einem Kerzenbaum, der sich nach oben zuspitzt und die Gestalt dee ganzen Baumei wlrderholt.
>Spltzb6glger Zenith erhebt den Gelst«, wle es im »Faust* helBt. Dal4 Blumen Sterne eind, weiB jedes Kindchen. Und warum sollten dann nicht Sterne Blumen seln? Wenn am Welhnachtebaum Paplerllllen mit goldenen Staubfiiden sprieSen, so passea sle treff-lich zu den Kerzen-Sternblumen des Lich-tes. Hier mliaaen wir nur eln wenlg Phan-taale und Gemlit wahren, um einen Seelenhlm-mel zu erleben, den moderne Ernilchterung gerne tBten mochte. In elnem richtlg gestal-teten Weihnachtsbaum (ob wir ihn nun Christ-tanne Oder anders nennen) ist fUr jung und alt die wunderbarate rellgiOse Fantasmagorle enthalten. Des greisen Goethe zwelter Faust mit seinem himmlischen Schluase ist darln so gut als die allereinfachste Krlppenvorstellung des Klelnkindea. Nur muli- dann auch Krippe, engliechpr Chor, die Madonna und die Taube des heillgen Geistes zu sehen seln. Die Wleder-holung der gachllchen Dlnge Im Kleinformat wle Zeppeline, silberne Flugmaechlnchen uew. allein tut es nicht.
Streben des Menschen wird ale Mltte emp-funden, und so let der spitze Baum, dessen Feuer glelchzei'tig von den Lichtern aus milde
Erika tramnt / т«, m. м«
Erika 1*1 nun fchon groB. SI« wird dem-nSchst xwdli J#hr*. Wer da behaupten vrollt«, sle wire noch kleln, dan wtirde si« recht geringschatzig b«trachten. Neln, it« war auch schon grofi, al« *1« zehn- und •Ifithrig das Weihnachttfett »rlebl«.
Frellich, in dem Chriitmond konnt« Erika nicht kleln genug i«ln. Alle«, was dem Fest seinen Zauber gibt, nahm sle gUubig hin. Sie wollte sidi den Clauben nidit erschattern lessen und hielt sidi alien EinllOsterungen der Mltschalerinnen gegenttber die Ohren zu.
Diesmal aber weiD tie, daD es das Christ-kind „nicht gibt". Sle war traurig, namenlos traurig und weinte mandimal beim Einschla-ien vor sich him. Sie 'weinte, wle sie das zuweilen tutj ohne Trinen und nadt innen hineln. Wer es mltansehen muB und nicht mitleidlg wird, 1st eln roher Ceselle.
Erika malt und zeichnet gern. Nicht, da8 sie darin eine besonders groBe Geschidclldi-keit besSBe oder gar begabt wSrel Aber sie ' ist zšhe, und wenn sie elnmal e^was begon-' len hat; so hOrt ,sie nicht damlt auf, bls es 3rtig 1st. Darln ist sie den iUrs Zeichnen ; nd Malen begabten Freundinnen Uberlegen.
So gibt es denn einen Adventskalender,' den sie far die Sdiulklasse In Gestalt elnes Cnusperh&uschens angeiertigt hat. Aus TUren ■ind Fenstern, Sdiornsteinen und Glebelluken ; -hauen andere, immer andere Weihnachts-'lestalten und Dinge hervor, Engel und Tlere, Lichterbftume und Gesdienke. Als sie nun Jungst wieder elnmal Ober Malen und Zeleh-1 safl, tibermannte sle der Kummer ttber ■ n versdiwundenen Klndheitstraum, Traum? war schon in ihrem Herzen, als sle das
jendgebet sprach, um den Meden des Hauses und der Welt, und er wlch nicht, bls sie erwacftte.
Sie trtumte nSmllđi, daB Ihr anhelm ge-geben sel, elnmal zu zeichnen und zu malen, was sle am llehsfen zeichnen und malen wollte, so begabt wie ihre Freundinnen und so gesohickt wi« «im groBer Samstlef.
warmt (Goethe; Seelenwilrme! Mlttclpunkt!), fUr uns Nordische der Nabel der Well, gleich Yggdrasil, der Welteaclie. Wer sich unter den Weihnachtsbaum stellt oder, falls das Biium-chen kleln 1st, setzt oder legt, der blickt In den heillgen All-Dom, UberblUht von Sternen.
Uns Nordischen kann sich Welhnachten nicht nach dem Orient verschieben, umgekehrt: das Christkindchen kommt zu uns In den Norden. Denn daa Isiandlsche der ultima Thule stirbt nicht aus unter dem klaren Wlnterhlmmel. Die alte Sage erzahit, daB in der Julnacht eine heilige Eberesche Llchter aufsteckt, die nle-mand loschen kann. Diesen Mythus habon wir christlanisiert; die Llchtgr der Lie be Christi brennen unausWschllch.
Und das LIcht »cheint In der Finsternls... Ob das Wintersonnwendfest Sinnblld der wie-dergeborenen Naturilchtkraft oder das Christ-feat Symbol des neuerrungenen Seelenheiies ist.
Wenn aber Llcht ganz ailgemeln Fruchtbar-kelt bedeutet, so pa/It die Chrlstgebftrerin Mutter Maria trefflich unter die Tanne. Die Dar-stellungsweise deutecher Maierel von der Ge-burt des Hellandes In der Nacht kommt un-serm SymbolgefUhl wunderbar entgegen. Daft diese Nacht (an sich der Blbei entnommen) in Schnee und EU verlegt wird statt unter weichem, orientallechem Himmel zu funkein, versteht sich aus der Zusarnmenbringung des Juifestes mlt Christi Geburt. Wir wUrden im Sommer keln BedUrfnls haben Welhnacht zu felern, da blUht und sprleQt ja a lies so Upplg, als kUnne es. nie vergehen. Der Sinn der Sommersonnwendfeler mlt ihrem fiam-menden;. HolzstoB ist doch eln andrer: Hbhe-punkt der Sommerkraft, dee starken Lichtes.
Weihnach'en der Вашпе
Es 1st nur auf den ersten Blick merkwUrdlg, dali die Menschen gerade in der blumenlosen. Zeit zu Welhnachten einen wahren Pflanzen-k+jltus trelben mlt Weihnachtsbaum Mlstei-zwelg, Welhnachtsstern und Barbarazwelgen. In alien diesen Weihnachtshr&uchen steckt doch eln tlefstes Wlssen und das Geheimnls dleser heiilgsten Zeit des Jahres, n&miich darum, dafi da das Leben wiedergeboren und gewissermaBen der Keim zum kommenden Frllhilng gelegt wird.
Es sind erst neue, wissenechiiftllche For-schungen, die uns das ganz kiar gemacht haben auf einem ziemiich merkwUrdlgen Wege, der eben auch an die alten VolksbiHu-che anknUpft.
Namentllch in den AlpenlUndern 1st es auf dem flachen Lande immer noch Sltte, am 4. Dezember, dem Tag der heiiigen Barbara, im Obstgarten mlt Knoepen besetzte Zwelge von Pflaumen, Kirachen, auch von Apfeln zu schneiden und dann In einem Wasserglae in der warmen Stube zu halten. Denn man freut sich darauf, wle dann um den 20. Dezember eln merkliches Schwellen der Knospen elntritt und sie pOnktlfch am ernten Weibnachtsfeiertag^e zart, und etwas blafi, aber doch aufbltlhen und das Fest verschdnen.
Diese Sltte der Barbarazweige hat sich nun die wissenschaftliche-Pfianzenkunde zum Un-tersuchungsgegenstand gew&hlt und hat her-auabekommen, daB es wlrklich nicht gelingt, BlUtenzweige vor Welhnachten zum AufblUhen zu bringen. Es gibt da eine Art innerer Hem-mung, Uber die Bftume lilcht hinwegkommen, trotzdem sie schon von etwa Oktol>er ab ihre Biatt- und BiUteniuiospen, die erst fiir daa kommenden Lenz bestimmt sind, vollstandig fertlg, nur zusammengewlckelt in den Knos-penhUllen Ilegen haben. Erst mlt der Winter-
braucht* mid), lo triumte sit, nur zu wUn-ichen, wai Ihr gellngen solite, viellelcht eln Garten wle da* Paradles; eln sch6nes, helles Haug an der Lehne der Alpen, fiber den Bergen, wo man Im Sommer in Ferien war; eine Himmelileiter, wle sie sie in „HSnsel und Gretl" von Humperdlnck gesehen hatte oder derglelchen
Da wttnsdite aidi Erika in tielem Erlnnern an den entsdiwundenen Glauben aus ihrem Traum heraut, dafl sle elnmal das Christ-kind malen dtlrfe, und sie sah, wle Ihre kletne Hand sich bewegte, gelvlhrt von einer uniichtbaren Macht, und den Zel-chenstift mlt schhellen, sicheren Stri-chen iiber das Papier stleB, und erlebte, wle der Piniel den жо entstandenen UmrlB mlt
Wir beginnen Welhnachten mlt dem Hellt?pn Abend, nicht mit dem frlihen Morgen. In den langen dunkien N&chtcn »telpt die Lichtsehn-sucht in uns auf, und dann muft das Trost-bftumchen mit Kerzen biUhen. Die Flnsternisse mit Ihren undurciialchtlgen Nebcin scheinen chaotisch. Geometrisch klar aber stehen die Llchter am Baum, Wir wfihlen gerade Zahlen: 12 Oder 24 Nlemand wird drelzehn Kerzen auf den Baum tun.
Die Feste haben Ihre Jahreszeiten. Unsere Seole Itann sich um >ewlge Pfingsten«, um >ewigen Sonntag« bemllhen; aber Welhnachten bieibt immer Im besondersten eln WInterfest, auch in unserem Herzen. Denn Im Sommer .standen wir prah'.eml da, Im Schmucit wach-sender Frllchte, Im Herbst hatten wir eine be-scheidene Ernte, well nicht alle BllltentrKume reiften, und nun im Winter sind wir still und ohne Anspruch geworden. lets doch, aU solite sich endlose Nacht nledereenlten, als sel die BlUhewllllgkelt der Erde ge@toiben und gerade dann naht die Wende, dann "gehen die Llchtleln, elns bel elns, an unserm Immer-grllnen Baumchen auf: Uchtglaube, Lichthoff-nung, LIchtliebe. Der ImmergrUne Baum be-lebt das >ImmergrUn unserer GefUhle«, wie Jean Paul die Kraft des nicht verzwelfelnden Herzens so schfln nennt.
Welhnacht ale Kinderfest! Selbstversttlndllch, Wle schOn kann es im unverdorbenen Herzen seln!
Wir wolien mlt den Klndern hlnaus In den Wald gehen und unterdessen hat die Mutter Besuch vom Chrlstkind; *das brlngt Ihr die schfJnen Gaben und hi 1ft sle hUbsch aufbauen. Welhnacht ohne Geheimnls 1st gar keln Welhnacht. Wle das Wunder Im Baum blUht, so muB es auch In unseren Herzen blUhen. Das Fest des >Kinde«« fUr die Kinder. Und Kinder sind wir an diesem Tage mlt BewuBtsein doch alle uneeres Vaters Im Himmel.
und Blumen/v^» L F»c<
sonnenwende 16at sich dle*e Innere Hemmung, Uber deren Natur man noch nicht« NKhere« weiB.
Sle 1st auch bel den anderen B&umen und StrUuchern da, und gewisse Bfiume, ao die Linde, aind darln so hartn6okig, daB abge-schnittene Herbstzweige unter gar keinen Um-mt&nden auatrelbcn; sle mllssen bls Februar am Baum blelben. Dann eind sie eofort berelt, sich zu entfalten Und so bockig sind auch die Obstbdume. Sie beetehen auf ihrem Barbara-tag und nehmen dadurch an der AVeihnachta-feler der Menschen teil. Die G&rtner wlssen genau, wle oft Ihnen die Hyajsinthen, dit sle gerne auf den Welhnacht»markt bringen wolien, »sllzen« bleiben und die Welhnacht#-frlst versaumen. Man hat die Hartn&cklgen dadurch Uberllstet, daS man die Zwlebel aus SUdfrankreich bezog. Mlt denen kann man das Barbarawunder dann getrost vermichen. Sie kommen dann stets blUhend auf den Weih-nachtstisch. Dagcgen let der Flieder so freund-lich, seine Ruhezelt so bald zu beenden, dalJ er in den Blumenhandlungen stets schon zu Welhnachten erscheint.
Moderne Oartenkunst hat es nun veretanden, dureh warme BHder und andere Mlttel dle«6A Eigenwlllen der Pflanzen zu brechen und kann mit Frlihtrelberel Jederzelt blUhende OewS-chse liefern; aber aufgedeckt hat auch sle das Geheimnls nicht, das h inter diesem WInterschlaf der Gewftchse steckt. Und so blelbt es Immer noch eine Art hoiden Weihnachtswundere, wenn auch Baum und Blum« teilnimmt an unserer eigenen Festesfreude Uber die Neu-geburt des Jahres, welche die Menschen zu alien Zeiten mlt so slnnlgen Gebr&uchen zu schmUcken verstanden haben.
leuchtenden Farben aniallta, mlt Rot und GrUn und Gold. Sle batrachtete das Blld und land, daB Ihr die ZUga des Chrlstklndes ver-traut waren, als hStte sie sia schon oit ga-sehen und gut gekannt, solanga lie labta: aber wle es elnem so Im Trauma geht, ila wuBta noch nidit, wessen ZUga dai waran.
Am nachsten Morgen, als es Zeit war, am Aufstehen zu dankan, wurda Erika von dar Mutter geweckt. Erika sah die Mutter an, langa, forsdiend und lachte dann frehlldi; denn sla wuBte plOtzllch, wessan ZUga dat Chrlstkind t rug, das sie Im Traum gamalt hatte.
Seltdem 1st Erika damlt varsehnt, daB dar Glaube an das Chrlstkind, das dla guten Gaben brlngt, ihr zerbrodien 1st, und nun dallegt wle eine vom Baum gafallena ill-berne Kugal. Aus den Sdierben lit Ihr aim nodi sdiOneres Gabllde entstandan.
- Nfitf Д. — Vr. 10?.
'Ihutr SCHATZKASliEim
„Du hast Friihling gemacht..
Iv4>bert Schiutiuaii an Clara
Gott griili Dich, mein herzigea Madchen. Du hast Friihling um mich gemacht und goldene Blumen gucken mit den Spitzen hervor, mit anderen Worien, ich componire seit Dcinen Briefen, ich. kann mich gar nicht lassen vor Musik. Hier hast Du main kleines Angebinde zum heiiigen Christ, Du wirst meinen IVunsch verstehen. WeiQt Du noch, als Du mir vor drei Jahren am Weih' nachtsabend um den Hals fielst! Manchmat war es, als erschrakest Du vor Dir selbst, wenn Du Dich mir so hingabst. Aber jetzt ist es anders, utid Du ruhest etill und sicher an meinem Herzen und weilit, was Du be-sitzest. Du meine Liebe, meine traute Ge-i'ahrtin, mein holdes, zukilnttiges Weib — wenn ich nun in zwei Jahren die Thiire auimache und Dir Alles zeigen werde, was ich Dir geschenkt, eine Haube, vieles Spiel-zeug, neue Compositionen, dann wirat Du mir noch ganz anders um den Hals fallen und einmal iiber das andere ausrufen ■»wie hiibsch, wer einen Mann und vorziiglich wie Dich einen hat«. Und ich werde dann Dei-ner Freude gar keiien Einhalt thun kon-nen und Du wirst mich dann in Dein Zim-mer liihren, wo Du aufgepixtzt und be-acheert. Dein Bild in Miniatur, eine Schreib-taiel zum Componiren, einen zuckerhen Pan-toflel, den ich gleich esse und Vierlerlei; denn Du beachenkst mich viel mehr als ich Dich und ic/j kenne Dich darauf. Das Gluck! Dann werden wir immer stiller, der Christ-baum brennt immer schwacher und Kiiaae aind unser Gebet, daB es immer so bleiben mochte.
In diesem Jahr wird ea noch freilich traurig um mich sein; ich werde mir manche Melodie summen, ich werde manch-mal an das Fenster gehen und hinauf zu den Sternen sehen, wie aie funkein, ich werde den ganzen Abend bei Dir sein.
Mit einem jungen Menschen, den ich vor kurzem kennengelernt habe, einem reinen unverdorbenen Cemiith, habe ich vor, r'c i Abend zuzubringen. Ich bin froh, jemanden gefunden zu haben, der mich leicht versteht und in dem ich reiche Anlagen'vermuhte. Er ist aus Liebe zur Musik seinen Eltern da-vongelaufen; er sinnt und denkt nichts p.h Musik. Er wird sich spater auazeichnen, wie ich hoffe. Seither bin ich immer recht froh und fleiliig geweaen. Dieser junge Menacft hat mit Schuld, dan.^ aber vorziiglich Deine beiden letzten Briefe, die mich so aehr be-ruhigen und im Inner.iten begliickt haben, Habe Dank, meine geliebte Clara fiir Alle.i, was Du mir armen Kiin.itler thust. Wolle mich der Himmel ao zufrieden erhalten. Nut wenn ich langt nichts vou Dir erfahre, fan-gen die Kr'afte mich ZL verlassen an. Dann kommt die Melancholie. Es ist als hiillten und packten sie mich in lauter schwarze Tiicher und Gewatider; ein unbeschreibli-cher Zustand.
Welhnacht Im Feld
Von Hainz W. Krause Nun brennen die Kerzen wieder In »tiller, heiliger Nacht,
und die alten, vartrauten Lleder aind unt wieder erwacht.
Barge und Wiesen und Walder lind wie daheim verschneit, ei Iftuten liber die Felder Granaten das Lied der Zeit.
Wir tr&umen uns in die (erne,
farne Helmat hlnaus,
und stehen am yimmel die Sterne, ist unser Herz zu Haus.
Leisa verklingen die Lieder.
Mflgt Ihr in Frieden ruh'nl Wir aber gehen wieder drauRen auf Posten nun.
Gagner hatten nun die Herrschaft (ibarnom-man und gaboten allem Unterwerfung, was da auBar ihnen noch Anspruch auf das Stttckchen Erde arhob. Das Leben, es schien zu erlfischen. Des Lftwen Freunde verbargen sich In dan Schluchten der Berge und gru-ban sich Hflhlen tlef unter der Erde. Der LOwe selbst jedoch, der K6nig allef Tiere, hatta neue Kraft In tiefem Schlaf geschOpft und zerschlug in unaufhaltsamem Siegeszug die tttckischen und feigen Widersacher seiner Macht. Ihm, dem wahren Herrn und abarlegenen Gebieter aber sanken sie zu FttBen, die Im BewuBtsein ihrer Schw4ohe dem alles vernichtenden Gegner gewichen waren...
Er wird sich wieder erheben, der ewig schOpferiache Impuls dieser Welt. Der weiOe Mantel des Winters vermag das Leben unter sich wohl zu verdecken, vernichten aber wird #r nur das Schwache. Die Welt ruht unter diesem weiBen Tuch und saugt sich voll mlt neuer Kraft. Mensch und Tier und alles, was auf Gottes Erdball lebt, bedarf des Ausruhens, um neues Leben zu gebaren.
Frledrich Horstmann.
... um neues Leben zu geboten
Geitern noch. Freund, gluhte das Land in den tauiend Farben des Herbstes. Das Laub an den Zweigen raschelte, uhd die Blatter am Boden wirbelten auf, wenn ein WindstoB dai Ce&st erschtttterte und die Blatter vor »ich herpustete wie einst den Staub des Sommer». Kinder hatten grofle Haufen Lau-be» zu»ammengetragen, um mit ihm, ver-miecht mit trockenem Kartofielstroh, die Herbstfeuer lu entfachen, ohne die in den Augen eine* Jungen Oktober und November nun elnmal nicht zu denken sind. Der Rauch lag grau und schwer Uber dem Tal, ftl» die D&mmerung von den Bergen »acht herniederstieg und Mensch und Tier und Hau« in ihrtfh dunkien Mantel halite.
Cestern noch trieb der Sch&fer das Vleh durchs Dorf, und »eln Hund erfUllte mlt »einem geachilftigen Bellen den »chlšfrlgen Morgen. Ge»tern noch blOhtei. die Astern im Garten und die letzten Rosen etanden Im Wettstreit mit verbluhenden Gladiolen. G# Bt*ra aoch lauschte da» U»b#nd# Р«сг auf
der verxchwiegenen Bank Im Park dem Mur-mein des Baches und dem Flttstern det Win-des im sterbenden Wald.
Heute, mein Freund, heute liegt das Land in grellem, totem Weil). Schnee ist aber Nacht gefallen und hat die Erde mlt einem Lelchentuch bedeckt. Keln Vogel erfttllt mehr mlt selnem Gesang die Welt, und kelne Blumen erhellen die Garten, die Wiesen und Waider mlt Ihrem leuchtenden, prangenden Teppich. Wolken versperren der Sonne den Weg zu den Mehschen, denen »le Freude und warme spendete. Das Jahr verklingt und mlt ihm die satte Opplgkeit des Sommers und die verschwenderische Pracht des Herbstes.
Du bist traurig, Freund, wle da» Land um dich und ein Fr&steln erfailt delne Seele. Und doch Jubelt dein Herz auf belm eriten Strahl der Sonne, der sich durch die Ntbtl-strftifen stiehlt. Mir traumte heute Nacht, eln Ldwe habe einen langen Kampf mlt »einen Felnden ausgefochten und »el am Ende doch »rmaUvt in die KnI« ge«UDl:M. Stla«
stran 6. — Stcv. 103.
K A R A W A N K E A BOTE
Petek, 24, decembra 1943.
(Baiieiii hidež. /
Pred enim tednom se je bilo odpeljalo od stotnije na božični dopust približno trideset tovarišev. Feldwebel je bil pri objavi povelja prebral imena srečnih, ki so bili na božični večer lahko doma in pri svojih ženah in otrocih. Heinrlcha Seidenglanza ni bilo med njimi. Feldivebel jo bil potolažil njega in mnogo drugih tovarišev s tem, da bodo prišli v domovino na dan starega leta nI i na novega leta dan, če —, no če ne bo prlSln nič vmes.
Včeraj je bila, kakor vsak dan, zopet iz daja povelja glede službe. Pri razvrstitv/ straž za božični večer je bilo imenovano tudi njegovo ime. Torej je moral na današnjo sveto noč stati na straži. Bila je jasna svetla noč. Zvezde so migljale in se zrcalile v snegu. Sneg pa je škripal pod njegovimi trdimi škornji, kadar je pred starim zidov-jem hodil tako sem in tja, vtem ko so sedaj tovariši stotnije obhajali 's poveljnikom stotnije božič.
Že večkrat je bil Heinrich Seidenglanz stal na straži tukaj v zasedenem poljskem ozemlju. V zvezdnatih,4ihih nočeh in takih, "V katerih so bučali preko pokrajine jesenski viharji in zimski snežni meteži, kakor v divjem lovu in je bilo tako temno, da ni bilo mogoče opazovati niti tri korake dalje. Veter in vreme sta še bolj utrdila njegov obraz.
Pred njim je ležalo malo mesto in mirno spavalo. Vojna mu je bila prizadela malo ran. Iz starega zidovja je prišlo, do njegovih ušes petje. »Sveta noč, blažena noč ...« Tovariši* so peli. »Da, »sveta noč, blaženo noč«, to staro pesem nemškega božičnega večera bodo sedaj tudi peli doma т mali hiši ob gozdnem obronku v gcn-ah.
Heinrich Seidenglanz je obstal, globoko zagrebel v žepe plašča roke, ki so bile v preteklih letih posekale v domačih gozdovih že nekoliko jelk in smrek kot božično drevo, in gledal proti z zvezdami posejanemu nočnemu nebu. Znenada se mu je zazdelo, kakor da se odpira nebo. čisto svetlo in jasno je postalo. In naenkrat je videl v tej svetlobi globoko zasnežen domači gozd pred seboj in on, Heinrich Seidenglanz, je 8 karabinko preko ramen trdo stopal v globokem- snegu skozi ta gozd. Iz doline je slišal vabljenje zvonov. In sedaj je ležal pred njim veliki gozdni travnik, na katerega je v tihih poletnih večerih pod zaščito megle izstopala divjačina. Pred dvigajočim se,pobočjem je stala njegova drvarska hišica z majhnim vrtom pred njo. Heinrich Seidenglanz je korakal proti tej hiši, odprl vrata in stopil k oknom sobe, ki so bila zaprta z lesenimi oboknicami. Znotraj v sobi, kjer so prasketala trda polena v peči, so peli »Sveta noč, blažena noč«. Skozi špranjo oboč-nice je gledal v sobo.
Okrog mize so sedeli ona, njegova žena Ana, trije dečki in dve dekleti. Žena je držala v roki njegovo sliko, ki jo je bil pred
SPISAL MARTIN WEISE
nekaj časa priložil svojemu vojnemu pismu, in solza ji je kanila iz oči. Otroci so gledali v svetlobo sveč na majhnem dreveščku, ki je že vsa leta stalo v istem vogalu sobe, in peli. Na klopi pri peči je predel črni maček Peter in trudno pomežikal. Vse je bilo kot nekdaj, kot vsak božični večer preteklih Ic'. In vcndai je bilo nekaj drugače. Njega
Nekaj minut pozneje je stopil Heinrich Seidenglanz v veliki prostor, kjer so njegovi tovariši stotnije praznovali božič. V njegovih očeh je bil svetal sijaj. Na obrazu se je odražalo veselje. In ko so ga tovariši vprašali, kaj je z njim, je odgovoril preprosto in slovesno, mnogim nerazumljivo: »Doma sem bil, doma v svoji hišici, pa sem videl, kako so sedeli doma okrog mize, žena in otroci, kako so peli in praznovali ho-žič.« Heinrich Seidenglanz je pripovedoval,
Bo.'.lčok v	**' prllfaie, »кч;г brca vreče In bn&du — /.uto pii ima na nuni v»e p'.tliio za-
vojčkov In pisem Ir, domovine.
je manjkalo. On ni mogel iti v sobo in se usesti k lepo osnaženi mizi ter reči, »Tu sem zopet«. Ni. mogel peti z njimi...
Tu je zaškripal sneg,poleg njega pod trdimi koraki. Heinrich Seidenglanz se je zdrznil. Zginila je bila ljubka slika iz sanj pred njim v neskončno široki nebeški prostor. Zvezde so migljale kakor poprej, sneg se je svetil v temi. Pred njim je stal tovariš, ki ga je zamenjal na straži in brbral svoj rek pri izmenjavi. Heinrich Seidenglanz je udaril s petami, kakor je to bilo ukazano, se obrnil in zapustil stražo.
(PK.-Aufn. Krlegsber. LcQraann, НН,, M.)
kar so videle njegove oči, ko je stal zunaj na straži na sveti večer. Nobeden izmed tovarišev ni rekel ničesar k temu, nobeden se ni posmehoval. Vsak je razbral iz oči tovariša Seidenglanza, da se mu je pripetil božični čudež. Tu je prekinil Heinrich Seidenglanz molk tovarišev in prosil: »In sedaj zapojmo vsi skupaj. enkrat , Sveta noč, blažena noč'.«
še enkrat je zadonela pesem po prostoru, resno, slovesno peta po zagrnjenih vojaških grlih. Vsak si je pri tem mislil svoje in je bil pri tem sedaj tudi doma, kakor tovariš Seidenglanz v svoji hiši in svoji sobi.
O^ezihia zgoclha za eltekt/
Pot v nebesa je dolga. Zato je bila Inge, že ko so se zvrtinčile prve snežinke na zemljo, izpraznila svoj hranilnik in si za njegovo vsebino kupila majhno jelko iz voska in papirja. V nebesih ni bilo nobenih jelkic, to je vedela mala Inge. In ravno v nebesa naj bi šlo to drevesce. Zakaj pa imamo voj-
SPISAL ERICH ZWIRNER
no pošto, ki pride na vse strani ? Stric Hermann baje ne bo nikoli več prišel, tako so rekli mali Ingi. On je v nebesih visoko nad težkimi snežnimi oblaki, iz katerih se sedaj vedno sipa jo bele snežinke. In tu naj bi pač imel tudi svoje drevesce, kakor vsa leta, ko se je pod bleskom luči igral z malo Inge.
dneh dosegel tukaj. Ni bil to prvi božič, ki ga je prebil na fronti v bunkarju.
Te dni je prejel Obergefrejfer Hermann Mobius poštno pošiljko. To se pravi naslovljena ni bila naravnost na njegovo ime. Ne, bil je majhen zavojček, na katerem je stalo zapisano, da je ta zavojček namenjen stricu Hermannu, ki stanuje v nebesih.
»Vidite Mobius«, je rekel prijazno SpieS (narednik), sedaj ste postali stric in poštno pošiljko imate še povrh«. Tale stvar s stricem se menda ni točno ujemala. Gotovo se je pa ujemala glede nebes. Kajti če je kdo pomolil nos iz rova, je videl več od nebes, da bi še mislil na življenje na zemlji.
Seveda bi kakšen pravi Landser (vojak pehote) razočaran odrinil vsebino tega čudnega zavojčka v stran. Toda Hermann Mobius je dolgo bral strme vrste iz otroške roke; dokler mu ni zabliščalo v očeh nekaj posebnega.
»Ljubi stric Hermann«, je bral, »ker si ti sedaj v nebesih, kjer ni nobenih jelkic, ti pošiljam jaz eno. Hrepeneče čakam na tebe. Mamica je rekla, da ne boš nikoli več prišel. Toda jaz tega ne verjamem. Pozdravljam te lepo v tvojih nebesih in se veselim, da boš tam imel tudi takšno drevesce, čeprav se je moj hranilnik popolnoma izpraznil. .Tvoja Inge«.
Sledili so nemimi dnevi za Obergefreiter* ja Hermanna Mobiusa. Čudno vesel je postal ta stari bojevnik. Potem je odposlal pismo. Bilo je to prvo po dolgem času. Naslovljeno je bilo na »Inge Klein, Berlin«.
še dva dneva sta manjkala do svetega večera. Kdo bi štel vsa vprašanja, ki jih stavi otrok svoji materi in ki so vedno enaka. In zares, za Kleinovo mamico ni bila stvar lahka. Kdo lahko pojasni, koliko časa potrebuje ta zavojček do nebes. Kdo lahko dože-ne, kako močno se bo pač stric Hermann veselil z. voja? Da je mamica skrivii obrisala več solz, ki so jo posilile, tega seveda mala Inge ni opazila. Zato je pa prepričana, da bo "trie Hermann sedaj v svojih nebesih drevesce ravne tako pripravil, kakor to stori mamica tukaj spodaj.
In en dan pozneje je dospel zavojček. Da, da, zavojček naslovi jen. naravnost na malo Inge. Ta je pač mamica še bolj debelo gledala ko mala Inge. Stric Hermann je zrez-Ijal konjička iz lesa. IMsal je k temu, da je to les iz'ruške'ga'bora,'"ki se JeT niorlT rlb-" miti pri zadnjem obstreljevanju. In da je bil zelo vesel, je pisal stric Hermann. Svetilo mu bo njegovo drevesce na božični večer in pri tem svitu bo edino mislil na malo Inge, ki mu je bila prinesla to luč.
Sladko je mala Inge zaspala. Sanja- o svo-' jem stricu Hermannu, ki je v nebesih. Samo mamici lijejo sedaj nevzdržno solze preko lic. Te so tako lahke, ker ne vsebujejo samo boli, temveč tolažbo in veselje.


mm


B<ffit6no drevo ob flandernski obali pri HumotiU Ktraži protllelulgkeKa topništva.	((PK.-Aufn. Krlegsberichter Dietrich HH., M.)
Lep zavojček je nastal. Kako ponosna je vendar bila mala Inge! »Mojemu stricu Hermannu v nebesih«, je bil naslov. ^ Sedaj bo v sopari oblakov tam zgoraj v nebesih imel tako malo drevesce in bo opazil, da je spodaj na zemlji božič ...
Feldpostinspektor Rose je zmajeval z glavo. Od severa proti jugu, od vzhoda do za-pada je poznal tek vojne pošte. Toda o luni ali Marsu, kaj šele o nebesih, ni bilo ničesar zabeleženega v uradnih smereh. Vtretjič si je nataknil svoje naočnike na nos in študiral neokretne črke, ki jih je ljubezniva o-troška roka naslikala na majhen zavojček. Cel6 odpošiljatelj je bil napisan. »No, jo že imamo«, je mrmrljal dobrovoljno. Inge Klein, Berlin. Že je hotel pritisniti na zavojček veliki pečat, ki pravi, da je naslov ne-popolen in da se pošiljka zaradi tega ne more dostaviti. Toda v tetn hipu je moral misliti na svoj dom in na svoje lastne paglavce. In sedaj mu je prišel domislek »Nepoznanemu vojaku«, je zapisal na zavojček »Nepoznanemu vojaku z rojstnim imenom Hermann«. Zavojček je položil k velikemu 'cupu, in je odšel naravnost v nebesa...
Obergefreiter Hermann Mobius je buljil
široko noč. Bila je večna tišina. Kamor voli je gledalo oko, ničesar ni mogel od (riti. Samo sneg, nebo in zvezde. Toda mod ijimi je bil še božič. Kaj že ta pomeni' Obergefreiter Hermann Mobius se ni bi! potegoval za to, da bi ob tem času dobil do pust. Koliko rodbinskih očetov je bilo v stotniji. Vsi so hrepeneli po dopustu. Naj se le peljejo. Kaj je bilo njemu do tega? Komaj kakšen pozdrav od zunaj ga bo v teh

Med odmorom v l)oju zadoni božična jK^eeiii. (PK.-ZeichnuBg: -Kriegsberichter Bemer, Waffen-^^, Ms^
Petek, 24. decembra 1943.
KABAWANKEN BOTE
stran T — Štev. 102.
Mala zgodba o očku Haydnu
Stnežinke so plesale v vrtincih; se kopičilo po strehah v vleoke kučme In obležale kot puhasto breme na strehi kočije, ki se Je okrog fleste ure okorno bližala preko glazlle meetu Wiaa.
Ropotaj« j« zadrdralo staro vozilo ekozl slabotno razevetljeni obok Karatnertora, zapuščalo globoke el«dl v novozapadlem snegu na K&mtnerstraa* in savilo zibaj« r Singerjevo uUoo.
Oođba j« zven^ т zraku. Nekje so pele gosli ih pravkar je hotel kočija! z vzpodbudnim pokom bič* pognati utrujene konje v hi-trej« tek, ko se odpro vrata kočije in se skloni neka glava z lasuljo v vedno silneJSl snež-nI metež. KočiJaž de nI utegnil ustaviti konj, pa je le stal potnik sredi zasnežene ceste In si utiral pot skozi sneg k eirokoodprtemu hišne-mu vhodu, te katerega je padal rdečkast sij na belino zasneženega pločnika in odhitel zvab-Ijee po zvoku godbe, po širokih s preprogami pogrnjeulh stopnicah navzgor ter obstal pred еекк^ vrati.
ТШп za temi vrati ao IgraU nek Adagio. Eweoel je kot kak ljudski napev. Najpoprej je bOo kot tiha tožbe, ki Je pa kmalu našla mir In vedrino, potem je zavriskalo, tako kot to nore ]# s hvaležnostjo prepojena človeška du-Ka, ki M je osvobodila težečega bremena.
T globokem pozabljen ju je stal tujec odet v
»Da, »vetloet!« odgovori Haydn v zadregi. »In vi ste me hoteli obiskati ?€ >Ne, svetlost. Bil je le slučaj... Pravkar sem dospel na Dunaj In ko je zavil moj voz na pot k prenočišču v Singerjevl ulici, sem zaslišal glasbo In sledil zvokom.«
»Potem smo hvaležni slučaju«, reče goepo-dar hiše, vodeč Haydna v dvorano, kjer Je stalo v siju luči božično drevo. »Gospoda moja, Haydn je tukaj! Kaj pravite k temu Iznena-denju?«
»Haydn...! Haydn ...!« vzklikajo vsi vprek In mu prožijo roke, nakar v zadregi reče:
»Svetlost, sram me le — v tej stari potovalni obleki —f
»Taki kot ste, sta nam dobrodošli... Prihajate iz Eisenstadta, Haydn?«
»Kakor vsako leto ob tem času, avetloet.«
>ln prav dauMt božični večer ete taiko •aanlT«
>Svetlo*t, tam raate umetnoet т vednoeeleno drevo, kjer ne zadvomimo nad samim seboj, kjer naa nlČ ne muči!« reče Haydn In tako rahlo namigne na svoje malo nemirne domače razmere, in nadaljuje smehljaje: >Ker se je zlomila oe voza, pem se mo^ ustaviti v W. Neuetadtu, elcer bi že včeraj prišel v Wleo. Toda sedaj je že čas, da se poelovim.«
>In vi mislite, da vam dovolim oditi? Ne, tako praznično darilo se pridrži. Moj gost ste, Haydn. Je vendar tako, kot da smo luči na dreveeu samo za vas prižgali «
Božični zvoki zvonov stolnice #v. Štefana eo zazvenell v zraku in Haydn, ki je mislil na svojo mladost, na božične večere v mrzli, samotni podstre&nl sobici, je stopil k dirigentskemu pultu, vzel gosli, dal glasbenikom znamenje In zopet je zazvenel Adagio, gosli so pele in melodija se je vc^enjala v čiste višine, očlSčujoče In svobodna vodi v neskontee dvorane nemške umetnosti.
Kam Kari Breslaoer
Božično drevesce • Mala zgodbica
13
laiena tkrivnott boiiča • jedki boli težkih časov naj prinese nove ире^ ne gorjupe,
sladek mir naj v srciJi biva!
nekoliko oguljen kožuh, z lasuljo, po dolgi vožnji nekoliko T neredu in prisluškoval skoraj bre* diha, ko mu nekdo položi roko na ramo In ogorčen glas spregovori:
»He! Kaj pa Išče »on« tukaj?«
Tujec položi prst na usta In reče теа nevo-ijen radi motnje:
>Ne vidi on, da poalušam?«
>Ali misli on, da je tukaj koncertna dvorana?« se srdi strežaj. »On naj gleda, da Izgine! Ali si 4отШ1јије on, da Ima vsak s ceste dostop v našo palačo?«
Ze se je bližaJa roka služabnika oguljenemu ovratniku tujca, ki ves očaran po glasbi sploh ne dojame smisla beeed, poišče srebrnik in skromno reče:
»Naj me on samo še za hip pusti tukaj.«
»Na, dobro«, srebrnik je pravtako pomirjevalno ypUval na strežaja, kakor je godba privlačno učinkovala na tujca, »nekaj časa še lahko posluša... Kar sedaj notri igrajo je od našega Haydna, da bo vedel!«
Zvoki glasbe postajajo vedri in veseli kot sončna otroška čud in pozabljenje je odelo tujca, ga odmaknilo sedanjosti, dokler ga ne opozofl Btrežaj, da naj odide In ceI6 odkloni po težkem notranjem boju blesteč srebrnik, ki mu ga hoče dati tujec.
»Nič nI s tem«, godrnja, omahujoč med srebrnikom in dolžnostjo.« Dovolj dolgo je poslušal. Sedaj naj odide!«
2e je hotel strežaj zriniti tega čudnega ljubitelja glasbe po stopnicah navzdol, ko se odpro vrata in gospod, Jcl se je pojavil med vrati, vprašA:
»Kaj pa j* tukaj, Johann?« Toda služabnik ne utegne niti odgovoriti, ko zakliče gospod veselo iznenaden: »Mar vidim pravilno? Haydn! Ste res vi?«
Zima v planinah je huda. Včasih zapade sneg v eni šami noči tako visoko, d* so zjutraj vrata in okna malih hribove&lh hiš vsa zametena. Ko sta bila Andrej In Jakob še dečka, tam zgoraj še niso poznali božičnega drevesa. Toda videla "sta ga pri stricu v mestu in prihodnje leto sta ga tudi hotela imeti. Dečka sta prebila ves počitniški dan zunaj, dokler nista našla drevesca, ki je ugajalo obema.
Mnogokrat sta tla dečka k svojemu drevescu. Dva dneva pred božičem sta se odtlho-taplla a sekiro Iz hiše in jo skrila v goščavi, tako da jima bi bila takoj pri roki. Mati je še vedno nasprotovala, očeta pa Se vprašati ne smeta. Tudi na sveti večer je mati prepovedala dečkoma iti po dreveace. K polnočnici naj pojdeta, tako kot vsi ostali.
Res obleče ta Andrej in Jakob svoje praznične obleke in se napotita s starši in mlajšimi bratci in sestricami v cerkev. Toda namesto po stopnicah na kor, se dečka splazita T varstvu teme proč. Starši in otroci so se vrnili domov. Otroci so vročično pričakovali, kaj jim je med tem Jezušček prinesel. Toda kdo ni bil doma: dečka. »Kje sta le ta dva zopet?« vpraša oče nevoljno. Mater je nekaj težilo, spomnila se je na smrečico, po katero sta hotela dečka. Očitala si je, zakaj jima ni dovolila iti za dne po njo. Toda ni še mogla verjeti. Zato očetu ničesar ne omeni, marveč smukne najpoprej K sosedu, kjer seveda nič ne zve, še k drugemu, kjer so tudi bili dečki v hiši in ti JI povedo, da niso videli dečkov v cerkvi. Drugi dečki so ju videli, ko sta se pred cerkvenimi durmi vrnila. Sedaj je vedela, da sta šla otroka po smrečico. Tekla je domov In pripovedovala očetu, katerega je «elo zaskrbelo radi novega snega.
Mož je odhitel po cesti skozi vas. Iz koč je zvenel otroški smeh In božične pesmi. Strah ga je prevzemal, nihče se ni odzval njegovim klicem: »Andrej, Jakob«. Tekel Je dalje, padal, se zopet dvignil, tekel in klical: »Andrej, Jakob, kje sta? Odgovorita!« Ko že ni več videl luči, se Je moral vrniti, ker bi sicer zgrešil pot, tako jo je zamedel sneg. Ko se je vrnil, dečkov Se ni bilo, vas pa je oživela, vsi možje 80 bili pokonci, s palicami in svetiljka-^ mi. iz vseh hiš so se pridružili, Ш so Imeli samo eno skrb: otroke moramo najti.
Konec vasi »o se možje napotili v različne smeri. Na cerkvenem stolpu so obesili kot pred viharjem svetilko, vsi zvonovi so zvonili: otroci so zašli v snegu. Vihar je zgrabil zvoke in jih nesel v daljave. Oddelek mož je do-«pel do roba gozda. Tudi tukaj so morali opustiti vsako upanje na kako sled stopinj. Ne-
kaj okrškov je molelo iz snega, toda to so bil« menda od vetra zlomljene smrečice. »Halo, halo!« Vedno znova sta se razlegali imeni dečkov In vihar jih je nosil preko bele poljane,.
»(Poglejmo še k peščeni jami«. Je pozval može učitelj, ki Je bil tudi med njimi. Možje so pritrdili, pes je vohajoč tekel pred njimi; ko Je nenadoma zalajal. »Ta je moral nekaj najti.« Možje tečejo. Resnično, oba dečka ležita tukaj, spita, zagrnjena do vratu s snegom.
»Vstanlta!« Tresejo ju, nI ju mogoče zbuditi. »Ojoj, zmrznila sta, reče učitelj,« ubogi starši« In posveti dečkoma v obraz. Previdno 80 odstranili z lopatami In rokami sneg in osvobodili telesi snežnega oklepa. Jakob krčevito drži smrečico. S svetilkami pokličejo očeta. Toplo dahnejo v dečka, pes jima liže obraz. SteipU so jima sneg z zledenellh oblek, trli po obrazu in telesu. Andrej odpre oči.
»21vl!« se razveseli učitelj , ki to najpoprej opazi. »Moj ubogi Jakec«, Ihti oče In stiska odmrlo telesce k sebi. V toploti se zbudi tudi on. »Hotela sva samo po najino smrečico«, moleduje, »prosim ne tepi me!« in pade zopet v nezavest, iz katere se prebudi šele v topil postelji. Tretja ura je odbila v sveto noč, ki so jo starši prebili v tesnobnem nemiru.
Ko je vstajalo božično Jutro in #ta dečka odprla oči, je stalo drevesce pred njima in hičk« na njem so žarele.
Augnat Straub
HašI vojaKi pozdrailjajo domovino
Pozdrave pošiljajo in žele vesele božičn« praznike In srečno novo leto vsem Gorenjcem, svojcem, znancem, prijateljem in čitateljemi
Iz raznih krajev Nemčije: Bertschltsch Jo> h ami, Schmitek Martin, Weissel Marjan« Tscharmann Johann, Schllar Slawko, Kozians Franz, Sormann Michael, Wetemik Franz, Wergles Adolf, Gradischer Franz, Bergant Stanislaus, Godnitsch Franz, KanzlUa Anton, Babnlk Johann, Hribar Franz, Notsch Stanislaus, Razlnger Vinzenz, Tomz Johann, Kem Leon, Oroschel Bmest, Jan Josef, Orabar An« ton, Aleech Johann, Stare Franz, Soklitsch Jo> harm, Zof Mlrko, Zajmder Josef, Kaetelitz Jo» sef. Oblak Franz, Neumarktl; Konjer Vin« zenas, Naklas; Supaa Johann, Lom-Neumarktl; Jesemko Franz, Steinblichl-Radm.; Jenko Anton. Trboje; Jereb Franz, Oberfeichting; Kem Josef, Tenetische; Luskowetz Franz, Fr^thof; Suechnlk Johann, Unter Wellach, Werchownlk Josef, Rawno-Zirklach; Sicherl Franz, Unter-pulvem-Laak; Pototschnik Johann, St. Mochor| Selak Josef, Todrasch-Oberdorf; Klumer Ja« kob, Altoelitz-Oberdorf; Kutzler Franz, Smol« nik Schwarzenberg: Spech Anton, St. Velt-Sax we; Sainz Franz, Beiecheld-Domschale; Jaworw schek Johann, MorKutsch; Wasohltsch Martin, St. Martln-Lilttai; Rechberger Alois, Ober Fer« nlg-Zirklach; Kosmatin Moritz, Prewoje be* Domschale; Ratschltsch Johann, Vischmarje; Dolschan Josef, Medno; Sajowitz Ferdinand, Olscheuk; Kopatsch Zlrlll, Medno; Fantschlgel Anton, Morftutsch; Bisilj Anton, Mor&utsch^ Demschar Paul, POlland; Jereb Franz, DebM lak Paul, Koprirvnlk, Oeslitz; Jasbetz Josef, Laak; Okom Andreas, Laak; Jenko JoeeAi Pungart; Kruschetz Alois, St. Velt; Brada« schko Mathias, Krainburg; Benedlk Johann, Neumarktl; Xi^a Jakob, ABling; Demschar Matheus, Brode; Koschuch Stanislaus, Schwar« zenberg; Jensterle Wlnzenz, Dautacha; WalJaM wetz Vinzenz, Schaplje; Slana Alois, Rsudkenw brug-Stmk; Wehowetz Johatm, FlOdnig; So^re Johann, St. Veit; Rozmann Rudi, Proi Fran^ Bitno; Raimlchar Johann Zauchen; Kalan Josef. Podretscha; MiheUtsch Matheus, BJr* mern; Kozjek Josef, Schwarzenberg; Wol-tschltsch Johann, Druiouk; Lorger AWis Iz H&f. leln; Hwastl Franz Iz Brega; Lampe Franz la Jereb Franz iz Unter Femig; Auschitz Jo* harm in Achtschln Anton 15s Ober Femig; Ga-liot Anton Iz Prebatschow; Bidowetz Josef i# Gallenfels; Korentschan Dušan iz Naklas; Rib-nlker Ciril iz Oberfeld; Tonl Johann iz Buko-witz; Trschan Josef iz Hraeche; Sitar Fran* iz Laufen; Habian Anton iz Werd; Prettner Josef iz St. Velt; Bultwetz Franz St. Geor-gen; Krawanija Johann Unterdorf; Perko Al-(Nadaljevanje na 8. strani.).
Božična raimBlianfa leloSnjega božiča
nlca gori pred hlevčkom, kjer Devica povija Dete In ga polaga v jasli. Kot da bi bili žl^ se nam zde obrazi pastirčkov, Id jih obeeva trepetajoča lučka. In ko gledamo angelske obrazke, ae nam dozdeva, da bomo zdaj pa zdaj zasUflall prelepi slavoepev *81ал va Bogu na višavah .. .€ In kako prijetne BO one urice, ki jih družina po opravljeni molitvi prebije ob topli peči, čakajoč, kdaj ee bo veliki zvon oglasil in naznanil »veto pol« nočno uro rojstva Onega; ki naj bi bil prinesel mir ljudem, mir narodom. Mnogo lepega, veselega, pa tudi žalostnega si imamo povMatI ob takih prilikah:
Kakšen je današnji svet? Mnogo ljudi je še dobrih, poštenih, Bogu, veri zvestih, ki se zavedajo resnosti današnjega časa, premnogo je pa tudi takih, ki vse dobro sovražijo, ter iščejo rešitve tam, kjer Je ni, tam kjer je njih po« guba.
(Nadaljevanje na 8. etranl.)|
Nek Gorenjec nam je poslal prispevek, ki ga tukaj prlobCuJemo:
Sveti božični prazniki, zlasti pa sveti večer, so najlepši prazniki naših družin. Saj za te dni vsakdo tako rad pohiti na svoj rojstni dom, da poljubi svojo mater,' stisne roko svojemu očetu te pokramljs; z brati, sestraRnl in znanci, ki jug morda že leto dni ni videl. Kako lepo Je te dni po naših slovenskih domovih I
Ko na. božični večer" zapojo zvonovi svojo slovesno pesem preko mrzUh poljan, pride mir in sreča v naše domove. Družina ee zbere v topli sobi In epoštljlvo pričakuje, da bo hišni gospodar opravil svetonočni blagoelov svojca imetja s tem, da vse shrambe pokadi z dišečim kadllom in blagoslovi (pokropl) z blagoslovljeno vodo. V častnem kotu nad družinsko mizo, kjer je celo leto kraljeval Križani, so postavljene jaslice, a na mizi pa obloženo in okrašeno božično drevesce. Skromna lučka, morda pa tudi raizkošna električna žar-
lili Čl pod snegom / Boilčnl v dekli LaptBcev
Preko gozda širnega kot morje, je stalo visoko na nebu ozvezdje velikega medveda. Bila je tiha, sveta noč, božična noč. Iz bele neskončnosti snega so moleli kratki dimniki. Med temnimi vrhovi smrek se je trepetaje vil dim, dvigajoč se z ognjev pod snegom In se zgubljal v hladnem lesku nebesnega svoda. Vsepovsod je bil gozd In nebo, zvezde in sneg, preko gričev ta močvirij, v neskončno daljavo samo nebo in zvezde, gozd In sneg.
Ob strojni puški je stal nekdo na straži. Na straži v postojanki, ki je bila kot otoček sredi morja gozdov. Otok za valom iz žic, min in orožja v obrambo boka nemAke fronte, pristanišče, v katerega so se vračali po dolge dneve trajajočih pohodih oddelki lovcev Iz negotovosti sovražnih gozdov.
Pogled moža ob puški Je zdrsel preko žic, grmovja In snežnih kotanj v temo nlčljeve dežele. Toda nikjer niso obetali. Kajti to ni bila noč kot mnogo drugih. Stražar je videl božično drevesce in ob njem svojo ženo in otroke, Kriato In AneJie, v čijih očeh se odbijajo lučke kot v srebrnih kroglah. Bila je božična noč. Skoraj navpično nad vojakom je visela zvezda severnlca. In razmišlja, daleč sem...
Nekaj se je T nj^ovem srcu odprlo, tako da Je objelo mn<^ luči. In ni bil več sam. Luči v domovini, na osamljenih kmetijah po ravninah, luči v vaseh ravnin, luči v visokih hišah mest — In luči pod snegom. Z vso silo ga prešine občutek, da Je povezan z vsemi srci, z vsem hrepenenjem In sanjami Zemljanov. On Jih varuje. In roka se tesneje oklene kopita Strojnice. Nikoli nismo sami.
Stražečl vojak ob orožju Je toliko premišljal v tej boftičnl »oči. Tudi moja mala Krista že poje o božičnem drevescu... In mati z njo. AneUe vidi vprvič drevesce z lučkami in vsa vzhlčena hoče zgrabiti z ročicami v to lesketaj očo krasoto Potem bo Krista vprašala mater, zakaj ni očka tukaj. Saj še ne ve, kaj to pomeihk vojoa In bm vojak. In da м bo
loetna, bd Ji očka povedal zgodbico, lepo prav-Ijico.
Tako bi Ji pripovedoval: Bilo je v neki deželi, kjer je skoraj vse leto zima. Ljudje pravijo, da je devet mesecev zima in tri meeece mraz. Torej prava zimska dežela z velikimi gozdovi in globokim, globokim snegom. V tej deželi je bivala mala deklica, štiri leta je Štela, tako kot Krista, Imenovala se je Raimi In oblečena je bila v pisano krilce In na glavi je imela kapico na štiri rogljiCe. Njen обка je bil lastnik velike črede severnih jelenov. Ti #o imeli ogromno rogovje. In močni so bill. Ce BO jih vpregll v sani, so tekli tako hitro kot volkovi.
Da, volk, ta je bil sovražnik Laponcev. Tako se je imenovalo ljudstvo, ki je živelo v zimski krajini. In mala Raunl je molila vsak večer, da bi volk prizanese! njej, dobrim jelenom In hiSd. Neke noči pa so lačni volkovi besno napadli snežene koče Laponskih družin. Oče je komaj Se utegnil vpreči jelene v sani in potem so bežali pred tulečo množico, tako da se je sneg v vrtincih prSil za njimi. Spredaj je vodila sani mati z malo sestrico v naročju, sledil jima je očka, ki je Raunl trdno držal med koleni. Raimi se pravzaprav ni bala kajti jeleni so bili hitri in očka močan. In če je oče s svojim dolgim bičem zamahnil nazaj med zlo lesketajoče oči, je tam besno zatulilo.
Bil je divji lov. Končno so se zasvetile med temnimi debli luči. Tam je bila laporiska vas. Možje so zažgali ogenj radi volkov. Sedaj se je polastil strahopetne volčje zalege strah In je zaostala v temnem gozdu. Laponska družina je bila rešena. Toda kaj pa sedaj? Sedaj bodo volkovi strgali razkropljene jelene, vdrli v hišo in vse opustoSlli. Vse to, kar je oče v dolgrih letih zgradil, in Raunl se ne bo več mogla poleti Igrati s psom in svojimi malimi severnimi jrienčki pod brezami. Nič več ne bi imela doma.
Pa so si nadeli možje Iz vasice smuči, zgT&. bdU жа pudko in odhiteli ao aa volkovi v gozd
Streli so pokali v gozdu, Raunl pa jš z materjo molila za očeta. Mala sestrica Je epala. Oče pa Je dirjal za volčjim tropom. Zadene ob vejo m izgubi puško. Obupan jo išče, a ne more je najti, tako temno je bilo v gozdu. 2e ee bližajo volkovi z besnim pohlepom, ko opa-. zljo, da se njih zasledovalec ne more braniti. V tem trenutku najhujše stiske mlsU oče na mater in otroka. Ti so molili v skrbi In ljubezni za varstvo očeta.
čudež je bil. Nenadoma zažari na nebesnem svodu silna svetloba. B^g je pisal z ognjenimi znaki v zvezdnato nebo. In pc^r ki je plapolal preko neba, Je zatemnU svetlobo zvezd. Oče opazuje ■ epofitljlvlm čudenjem to božje Ciudo. Volkovi pa se skazijo od groze cvileč vstran. Sedaj je oče našel zopet svojo puSko In pobijali so volkove ter jih gnali daleč, daleč do Severnega morja.
lin po tisti noči žari preko nebes Laponske v temnih zlmekih nočeh čudo severnega sija. To se je zgodilo v božični noči. In od takrat praznujejo ljudje na Severu to noč kot praznik luči, luči, ki Jo močan vemo časti in strahopetec s trepetom sovraži, ki pomaga močnemu In uniči slabiča. Radi iskrene čiste molitve male deklice Je vsemogočni Bog ustvaril silni, čarobni nebeški ogenj
Stražar v temnem gozdu se zasanjano smehlja. Zdi se mu, da vidi pred sabo začarane oči in vpraSajoče odprta ueteca ovoje hčerkic# pred sabo; »Ih mala Raunl, ali se je vrnila zopet k svojhn brezam, psičku, in jelenom?« Seveda, vmlll so se v svojo ljubljeno zimsko deželo. Toda sedaj se ni bilo več treba očetu boriti z volkovi. Glej ,tudl tvoj očka se bort za luč, dobro in močno. In bo ž ostalimi vojaki vse slabo uničil, potem se bo za vedno vrnil h Kris ti, Anelie In materi.
Straža je stala ob strojnici. V božični noči. Pogledi so begali preko žic v deželo brezkončno-sU. Zvezda severnlca je stala skoraj navpično nad njim. In svoje ence je'odpri luči božične noči, roka je ležala пд strojnici. Mnogo luči je gorelo na nebu in pod snegom. In v nem-6klb #rcih.
Koraki v snegu. Straža ee ozre; »Je Se iemlt Oni pokima. In atcxrUa »ta, kax м j*
sicer redko dogodilo, podala sta si roke in pogledala za trenutek v zvezdnato nebo. Po* tem Je prevzel drugi stražo ob strojnici. Sneg Je Škripal pod koraki s katerimi se Je počasi bližal ognjem pod snegom.
(Kriegsberichter Dr. Franz Westhoff, PK.)i
Mali Robert
*No, dečko moj«, vpraša nekega dne gospa Korb svojega sinčka, »kaj si žellS za božič?«
Osemletni Robert naguba čelo, premišljuj* samo nekaj sekund In reče: »Električno želez« nico In če mogoiB, Se tudi рибко na zračni pri« tisk.«
»dim«, meni mati »malo veliko naenkrat. Bomo videli, kaj poreče k temu božiček. Na vsak način napiši Se danes vse. Jaz bom napisala moje želje in potem bova dala najina listka očetu. Očka ima dobre zveze z božičkom' in mu bo predložil najino zadevo.«
»Ti, mamica«, meni previdno čez nekaj ča#a mali Robert, »kaj ti misliš, kje se očka ee« stane z božičkom?«
»Kajpak pride ta k nJemu т pisarno, kot veaJko leto!«
»In ti verjameš, da je božični mož гмо1б« no?«
»Seveda«, odgovori mlada žena- la otajl smeh, »ima prijazne nosnice in tako brado.«
Na kar odide v kuhinjo. Robert zre za njo z na stran nagnjeno glavo.
Ob Sesti uri zvečer me Je vmil goepod Когђ z dela.
Ko je mati pripravljala večerjo, sta oetata, ■ sinčkom sama v sobi.
»Ti, očka«, spregovori Robert vea resen, >Ja» moram s teboj govoriti.«
»No, kaj pa je?« meni goepod Korb.
»Rf^l mamice.«
»Mamice? Kaj pa Je z njo7«
»Danes sem govoril z njo o boSiCku«, гав. laga Robert z vso važnostjo. »In pri tem sen* ee prepričal; da ona kljub svojim let<Mn res« mcno Se- veruje v božička. Zato ti po resnem preudarku predlagam, da ji to leto Se pieUv« to veselje. Toda takoj po božiču ji bova tq ројаддЦал;	иИш!
$
štren 8. — 8tev. 102.
K / RAWAXKEK BOTE
Petek, 24, Деоегаћгв 1943.
Bo2i(na raznii^ljania leloSnjega božita
(Nadaljevanje 8 7. stranl.j
Če človek pogleda eem, pogleda tja, vidi, da je. marsikje sama zmeda. Kajti današnji čas plove po zelo razburkanem morju zmeAnjav. Kam bo zaneslo to valovanje sedanjega časa in njega posledice, lahko vsak po svoje ugiba. Marsikaj se godi v današnjem času, kar bi se ne smelo goditi ne po božjih ne po človeških postavah. Prepričani bodimo, da sleherni hrepeni s srcem in z dušo po rešitvi iz teh neznosnih zmot In zablod. Toda kje je rešitev? To je veliko vprašanje.
Rekli smo že preje, da mnogi vidijo rešite'" tam, kjer je ni, tam kjer je njih poguba. Kdor vidi rešitev iz sedanjih zablod in zmot v oni struji, ki ji je le mar umor, požig in rop, ta je udarjen s slepoto in mu ni mogoče pomagati. In kaj je ta struja, ki naj bi rešila našega Človeka iz vsega tega? Prav ničesar drugega kot sam boljševizem. Kako pa boljševizem rešuje našega človeka, pa vidimo, če pogledamo v sosednjo Dolenjsko, Notranjsko, Hrvatsko in Bosno? Pa kaj bomo iskali zgledov po omenjenih deželah, saj se moremo sami lahko prepričati doma na Gorenjskem o mnogih požigih in ruševinah šol, župnišč, prosvetnih domov ter o drugih javnih zgradbah, ki jih je doletela enaka usoda. Torej dela uničevanja tistih, ki se dičijo z rdečo zvezdo In proglašajo za svoj simbol srp s kladivom, naj bi bili naši rešitelji iz zmed in zablod današnjega časa, ki so jih pač največ zakrivili sami. Ne! Nikdar ne!
Poglejmo boljševizem pobliže In priznajmo si, da nas duh boljševizma ne bo nikdar rešil, zato si ga le dobro oglejmo! Kaj pa je prav za prav boljševizem? Nič drugega, kakor absolutizem v najstrožjem pomenu te besede. Prenapolnjene ječe, skupni grobovi ter vedno ponavljajoča se lakota v tako izrazito poljejjelskl deželi, kot je Sovjetska Rusija, ki je zibelka svetovnega komunističnega gibanja, nam pač Ца dosti jasno sliko divjega absolutizma kjer velja le večni »moraš, moraš, mo-raS«!'
Malo teh ljudi, ljubiteljev boljševizma zna danes našteti božje In cerkvene zapovedi ter po teh zapovedih živeti, каДсог tudi sedem poglavitnih grehov, še manj se pa teh varovati. Napuh, lakomnost, nečistost, požrešnost, ne-voSčljivost, jeza in lenoba; vse to razjeda to propalo družbo. Ko bi se znali varovati naštetih grehov, pa bi današnji čas imel za naše ljudi vse drugačen pomen kot ga sicer Ima. In. ti ljudje hočejo spraviti našo Gorenjsko v »raj« boljševizma, da bi bila potem rešena vseh zmed In težav današnjega časa, čegar slabe strani zlorabljajo v svoje namene. Po našem razmišljanju pa to ne bo Slo.
Velika In glavna napaka pri boljševizmu je ta, da sta si z vero popolnoma nasprotna. Vera človeka krepi in ga dela plemenitega.. Vera mu daje moč, ki jo človek potrebuje v bojih vsakdanjega življenja, človek brez vere je ena sama velika ničla, ki ne pomeni nič. Vzemite vero človeku, pa je ne samo zmožen, ampak tudi zrel za vsako hudobijo In nerodnost. Sta-- ra zgodovinska resnica je, da vera prenavlja in presnavlja ne samo človeka, ampak vse njegovo obličje. Sicer je pa boljševizem do vere tudi strpen, kjer mu tako bolje kaže, to se pravi Jtjer se med kristjani Se ni zadostno ukorenlnll. To naj si naši Gorenjci dobro zapomnijo.
Seveda je današnji čas mnogo ljudi, ki imajo vero samo na jeziku. Na zunaj se mnogi kažejo kot najbolj pravoverni kristjani, v resnici pa nihajo kot veja v vetru sem in tja, med krščanstvom In komunizmom, pa dostikrat se tega še morda niti ne zavedajo, posebno če jim tako nihanje kaže mogoče malenkosten dobiček, žalostno je pa to, ker taki po Imenu kristjani še vedno hočejo veljati kot z&vednl kristjani, so pa v resnici le slepo orodje komuiflzma.
Svetu več vere! Danes je hudo na svetu. Brat se no more več zanesti na brata, da, tudi oče ne na sina in sin ne na očeta, sosed ne na soseda. To je sad verskega polovičarstva, sad vere, ki jo Imam In se nanjo sklicujem le, dokler ml pomaga. Da, tudi to je sad vse raz-krajujočega komunizma. Krščanska vera ne potrebuje in ne mara vernikov, katerim naj bi bila vera dobiček, potrebuje pa vernikov, katerim bo vera življenje. To naj bi si dobro zapomnili krščanski Gorenjci, kateri naj W nastopili kot en mož proti boljševizmu.
3istvo boljševizma, kakršen je dandanes na svetu, je pa razbijanje in razdejanje, je div-jailtvo In uničevanje ... Pred sedanjo vojno smo bili vajeni dostikrat brati grozne vedti o divjanju boljševizma In njegovih slug po raznih deželah po svetu; n. pr. v Mehiki, Španiji, Rusiji, vsepovsod po vesoljnem svetu, kjerkoli je prišel komunizem do besede. Čuditi se je treba, kako morejo biti ljudje tako zelo zaslepljeni', da vidijo v taki podivjanosti rešitev sveta! Po zglede, kaj da je zmožen komunizem narediti, ni treba več hoditi v daljno Rusijo, Španijo ali Mehiko, imamo jih-že dosti doma na Gorenjskem kjer marsikatera mati žaluje za svojimi sinovi, ki so že morda padli kot nepotrebna. žrtev radi njega. Na Dolenjskem gje na rovaš boljševizma uničenje desetine In desetine trgov In vasi, njih prebivalstvo pa je pognano v bedo. In tako bo povsod, kjer bo boljševizem prišel do vrhunca, da si bo dobil priliko za Izdivjanje svoje strAati.	,
Ljudje božji, ki berete tele vrstice kot božično razmišljanje, ali verjamete njih resničnosti, ali vam te vrstice lažejo, ne, kar je pisano sami lahko vidite In se sami lahko prepričate, kaj je res In kaj je laž.
Gorenjci! Praznujte letošnje božične praz-' nlke v tem prepričanju: V veri je rešitev sveta, v komunizmu pa je. njegova polomija!
Diplom. Optiker Ca KftONFI/SS
Klogenfurf, Bahnhofsfra^e 15
Bis aaf wdtereg Jeđen Vormlttag {esdilosscn.
Jefa zaradi oškodoiaiija iiomškega iiiileda
Nemški uslužbenci obsojeni v imenu Ciicla der Ziviivervvaitung - Svarilen zgled
v petek, dne 17. decembra 1943. je Poli-tische Strafkammer fiir Oberkrain končala razpravo o obtožbi, ki jo je vložil Komman-deur der Sicherheitspolizei und des SD-Veldes zoper obdolžcne Heinrirha W u r • m a, Josefa Honigmanna, Josefa B e-dratscha in Nikolausa K I e m e n s a. Kot branilci obtožencev so nastopili dr. Alexander Sadila, dr. Franz Dworschak, dr. Vinzenz Gstettner, dr. Hermann Grien-tschnig.
iieinrich Wurm je zlorabno izkoriščajoč svoj položaj kot nameščenec pri Reichskom-missarju brez nakaznice odnosno znamk pridobil živila, žito in krmila, čevlje, milo in opremo. Strafkammer ga je obsodila na dve leti ječe.
Josef Honigmann je pod pretvezo svoje zaposlitve pri Reichskommissarju znal izvabiti in si pridobiti za smešno nizko ceno od Marie Schitkove njeno opremo in drugo premoženje, ki jih je imela v svojem stanovanju v Veldesu. Značilno je, da Honigmann oškodovani ni plaval niti te stramotne cene. ВД je obsojen na eno leto ječe.
Josef Bedratsch je bil obsojen na deset mesecev ječe, vtem ko je bil šesti obtoženi Nikolaus Klemens oproščen od obtožbe. Predsednik je ugotovi]: »Obtežilno je pri vseh prvih treh obtožencih zlasti dejstvo, da so s svojim ravnanjem kot nemški uslužbenci na Gorenjskem zagrešili kazniva dejanja, ki so se razvedela v javnosti in s tem vrgla izredno slabo luč ne samo na vse nemške uslužbence ondi. ampak sploh na vse nemško uradništvo in vrhu tega na nemški narod v splošnem. Po spletkah raznih uslužbencev pri Reichskommisarju se je na kvar nemškega naroda spremenilo dobro пшепје gorenjskega prebivalstva, in to opravljanje nemškega imena so zlasti zakrivili prvi trije obtoženci s svojimi zločinskimi dejanji.
Politische Strafkammer je torej kot redno sodišče prvikrat sodilo o prekrških na Gorenjskem. Naj bo to vsem v svarilo, kajti vsak, čisto vseeno ali Neme« ali Gorenjec, se bo, če se pregreši, moral zagovarjati pred tem kazenskim dvorom.
Yesd 1ж Ljubljane in okolice
Jubilej dela. Ugledni ljubljanski,brivski mojster g. Albin Šinkovec je praznoval 251etntco samostojnega obratovanja. Leta 1918. se je osamosvojil na Viču ter tam izvrševal obrt 1'8 let, nakar se je preselil v »Kurjo vas« na Dolenjsko cesto, kjer obratuje že 7 let.
Akadt^mik Joe. Plemelj 70 letnik. Te dni je praznoval 611 in mladosno krepak svoj pomembni življenski praznik eden naših najznamenitejših in najplodovltejših znanstvenikov g. dr. Josip Plemelj, redni profesor univerze, redni član Slovenske akademije znanosti In umetnosti, dopisni fiian raznih Inozemskih akademij.
Teden v gledališču. Zanimanje ljubljanskega gledališkega občinstva sta pritegnili pretekli teden predvsem dve predstavi. V Drami je bila premiera Dickeneovih dramatlziranih božičnih motivov pod naslovom »Cvrček za • pečjo«, v Operi, pa nastop I. Ribičeve kot Violette v >Travlatl«.
Razkroj med »tovarlAl«. Ljubljansko »Jutro« piše: Razkroj komunističnih krdel, ki se je bil začel ob nemški očiščevalni akciji v drugi polovici oktobra, se nevzdržno nadaljuje. Njih »brigade« in »bataljoni« kopne bolj In bolj ter se krčijo na majhne tolovajske skupine. Glavni del komunističnih krdel so tvorili ustrahovani prisilni moblllzlranci. Kljub smrtni nevarnosti In kljub lažnivim grožnjam, da gre v smrt. kdor se preda nemškim in domobranskim oddelkom, so se rešili že tisoči prisilnih mobllizirancev In se vsak dan rešujejo novi e tem, da pobegnejo iz tolovajskih taborišč.
Povišanje prejemkov vseli drž. uslužbencev 30%. Po naredbi dne 10. decembra 1943. je Oberster Kommlssar In der Operatlonszone Adrlatisches Klinstenland zvišal prejemke vsem državnim uradnikom in državnim nameščencem, kakor tudi uradnikom v javni službi provinc, uradnikom občinske uprave ter uradnikom In nameščencem državnih, poldržavnih zavodov na operacijskem ozemlju Jadransko Primorje za 30% z veljavnostjo od 1. decembra 1943.
Ta uredba se nanaša tudi na vse dodatne prejemke, kot na primer na draglnjske In družinske doklade. kakor tudi na vse pokojninske prejemke.
Pn^laviinje prof. V ebra v Nemški akademiji.
V torek je predaval v okrilju Nemške akademije v Ljubljani unIv. prof. dr Fr. Veber o
« Prihodnja številka našega časnika izide v petek, dne 31. decembra. RaznaSalce »Kara-n'anken Bote« opozarjamo na to, da odnesejo časopise en dan preje kot običajno in jili dostavijo brnlrem.
filozofskem problemu »Kant In naš čas«. Predavanja so se udeležili zastopniki nemške vojaške moči, zastopnik pokrajinskega predsednika, zastopnik ljubljanskega v. d. župana ter drugi.
Odločna odredba. Gospod prezident general Rupnlk je odredil, da se takoj odpuste iz službe vsi aktivni častniki, podčastniki in vojaški uradniki, ki so v katerem koli svojstvu zaposleni pri državnih in samoupravnih ur84ih ali ustanovah in se ne morejo izkazati, da so se prijavili v slovensko domobranstvo. Na voja-Ake driavne mojstre,- eluSltelje In delAvce ee ta odredba ne nanaša.
Smrtna kosa. V torek ј6 po kratki bolezni umrl znani ljubljanski juvellr g. Alojzij Fuchs, star šele 54 let. — Dne 8. decembra je umrl veleuglednl In povsod spoštovani ključavničarski mojster g. Avgust Martlnčič.
Izredni kaeiisar /m dijaške domove. Z odlokom šefa pokrajinske uprave z dne 29. oktobra je bil ImenovHn' za Izrednega komisarja Jegličevega dijaškega doma. Akademskega doma. Cirllovega akademskega dimi, Doma vl-sokošolk, Akademskega doma in Akademskega kolegija vseučlllški profesor v Ljubljani dr. Henrik Steska. OraSnov dom nadzoruje svetnik pokrajinske up-ave Ргчпг Wipmor.
Ш\ vo:aki pozflravtiajo domovino
(Nadaljevanje s 7. strani.)
bin iz ABling: Grasctiitsch Alois, Krainburg; Zanlter Anton iz Mile; Kosciiir Andreas, Te-netisch; Zelner Johann, Domschale; Pogatscher Gottfried, Stein; Tschernlwschek Ciril, Neul; Osolnik Bartholomaus, Sela; Schkerianz Roku« Dirplitz ;Werschoun,ik Anton, Mannsburg; Ultšchar Josef, Stangen; Wosel Ladislau, Stan-gen; KoslewitsChar Josef, Preschgain: Kle-mentschit.sch Alois, Lusttal; Zewel Daniel, Liittai; Stebe Josef, Komenda; Omachna Stanislaus. Lokar Josef, Oder Jakob; Franz, Vinzenz In Josef Drolz, Ersia Franz, Burja Franz, Budnar Felix, Dimz Johann, Dimz Franz, Do-bovschek Franz, Bri.scbar Michael, Deschmann Franz Debeljak Josef, Dertschar August, De-jak Stanislaus, Diak Anton, Brinowetz Anton, Erbeschnik Franz, Dolinar Peter, Dreschar Toni, Erce Franz, Brenze Florian, Frolich Ciril, Supantz Janko, Kadiwetz Janko, Katz Josef, Rechbergar Tone, Vodnik Johann, Kosetz Andreas, Pirnatt Johann. Schirnik Vladko, Stefe Peter Kos Max, Hrlbernlk Paul, Klad-nik Miha, Ka^enschek Martin, Stenowetz Andreas.
Iz Arbeitwdiensta: Kokol Franz in Kral Johann, Jauchen bel Domschale; Jeretina Pr.ul, Jereb Jakob, Limoni Willi, Rlchter Aleksander, Likar Stanislaus in Oberwalder Jakob, Aich bel Domschale; Pechar Adl, Regorschek Milan, Pernusch Valentin ,Prislon Franz.
(Nadaljnje božične in novoletne pozdrave objavljamo v prihodnji številki našega lista.)
Hreii Radmanmdort
Wochoiner Mitterdorf. (Iz vaške kronike.)' Dne 1. novembra ld43 je padel na vzhodnem bojišču 21 letni Gefr. Arch Martin Iz Ait-hammra. — Dne 18. decembra 1943. je praznoval svoj 90 rojstni dan najstarejši član tuk. Ortsgruppe kVB gozdni čuvaj v pokoju Polak Thomas iz Althammra. ImendVani je oče 10 otrok, od katerih se najmlajši nahaja pri Welrmachtu. 2e od mladosti je služil pri šum-ski upravi oziroma Se pri verskem zakladu kot delavec, pozneje kot gozdni čuvaj. Pred leti ga je revmatizem že skoraj položil v posteljo, ali se mu ni vdal, temveč se gibal, tako, da ga vidimo sedaj še kar čilega, seveda s palico sprehajati se v naravi, katero je zmeraj'neiz-recno ljubil. Se na mnoga leta. — Pretečeno soboto je Gemelndekommlsar g. Hodnik sklical prvo sejo novega občinskega sosveta sesto« ječega se iz 4 članov, in to: Sodia Joeefa, Ortsbauemflihrerja iz Woch. Kerschdorfa, Grm Josefa, Komm. Lelterja iz Woch. Mltter-dorfa, Schwan Martina, Landwirta iz Studorfa in Diak Antona, Landwirta iz Kopriunika. Ob tej priliki jim je Gemelndekommlssar izročil dekrete ter obrazložil.
Ireit Hrainburg
8t. Martin u .dem GroBKiillenbcrg. (Avte g» je povozil.) v petek dne 17,^ m. j* 53. letnega ključavničarja Johanna Skofitza Iz Untergammlinga povozil v St. Velt a. d. Sawe, ko se je vozil na kolesu, nek avtomobil tako nesrečno, da je Skofltz podlegel svojim težkim poškodbam. Zapufiča vdovo In štiri otroke.
Trgovci s tekstilnim blagbip na Gorenjskem
Nedavno se je vršil v Krainburgu Radmanns< dorfu in Steinu sestanek »trgovcev s tekstilnim blagom, na katerem so obravnavali vsai aktualna vprašanja trgovanja s tekstilnim bla'< gom, predvsem oddajo točk in o novih pred« pisih po<'T)Odrirjpn,1a s tekstilnim blagom.
Dr. F. J. UikM
AuMclineittenl AofbewaliMa!
n)e.utseh meth&diSfh and praktiseh
238. STUNDE Was w1r immer wieder hbren
1.	Ich habe memen Schinn im Gasthaus stehengelassen.
2.	Ich habe sofort den Arzt holen lassen.
3.	Er blieb in der Rede zweimal stecken.
4.	Heute nachmittag gehe ich spazieren.
5.	Sle schickte die Kinder schlafen.
6.	Ihr habt gut reden!
7.	Ihr tut nichts als faulenzen.
Svoj dežnik sem pustil v gostilni
Poslal sem. takoj po zdravnika Dvakrat je obtičal v govoru. Danes popoldne grem na sprehod. Otroke je poslala spat. Vi lahko'govorite (lahko vam)! Vi samo lenobo pasete.
»Zu« mit der Nennform.
1.	Mein Vater pflegt zu sagen . . .
2.	Wer wagt zu behaupten, daU ...
3.	Es genUgt zu sagen, daB ...
4.	Er scheint nicht zu ahnen...
5.	Er versteht die Menschen zu behandeln.
6.	Ich gedenke, es diesmal anders zu ma-chen
7.	Sie brauchen sich nicht so anzustren-gen.
8.	Es ist nicht zu leugnen, daS ...
9.	Er war nirgends zu sehen.
10.	Wie ist das zu verstehen ?
11.	Das habe ich Ihnen zu verdanken.
12.	Das hat nichts zu sagen.
13.	Um gliicklich zu sein, braucht man nicht rnich zu sein.
Moj oče navadno reče ...
Kdo si upa trditi, da...
Zadostuje, če povemo, da...
Zdi se, da ne sluti...
Zna ravnati z ljudmi.
Mislim (nameravam), stvar tokrat napraviti drugače.	,
Ni se vam treba tako napenjati (truditi).
Ne da se tajiti, da ...
Ni ga bilo videti nikjer.
Kako naj to razumemo?
Za to moram biti vam hvaležen, tega ste vi
krivi.
To nič ne de.
Ni treba, da je človek bogat, če hoče biti srečen. (Bogastvo ne osrečuje.)
Der UaiuTsiiiuiiii
Wie niitzlich ist der Bauersmann, er bauet
uns das Feld;
War eines Bauern spotten kann, der ist eini
schlechter Held«
Noch eh' die liebe Sonne scheint, geht er schon seinen Gang
Und tut, was alien Menschen frommt, mit Lust und mit Gesang«
Im SchweiBe seines Angesichts schafft er
fiir alle Brot;,
Wir hatten ohne Bauern nichts, die Stadter ^	litten Not,
Und darum sei der Bauemstand uns aller
Ehren wert!
Denn, kurz und gut, wo 1st ein Land, das nicht der Bauer nahrt?
1.	das Feld bauen (bebauen) — obdelovati polje
2.	eines Bauem spotten — posmehovati se kmetu, posmehljivo govoriti o kmetu
3.	ein schlechter Held (Kerl) — malopridnež, hudobnež, zlobnež
4.	er geht seinen Gang — gre po svojem opravku
5.	etwas frommt mir (kommt * mir zu« gute) — nekaj mi koristi (mi pride prav)
6.	im SchweiBe seines Angesichts — ^ potu svojega obraza
7.	Stadter, der — meščan
8.	Not leiden — trpeti pomanjkanje, bitf reven
9.	aller Ehren wert sein — vreden biti vseh časti, vsega spoštovanja
10. ein Land nahren — rediti (preživljati^ deželo.
{
РсАпк, 24. Afffmbra 1913.	KABAWXIfKlllCBOTB	Btran 9.103.
АИГГиСНЕ BEKAI^I^XmiACHUllGE]^
iJt'utscJu'! liclchspost
Keine Verstarkuns des Kraftposfverkehres anlSRlIdi der Welhnaditsfeiertage und zu Neu]ahrl
АпШВИсћ der Weilinachtefeiprtaffe nnđ zu NcuJnhr finrtot ein« TersttlrkuiiK due KrnftDostverkehr«« nicht etatt. Die I'ontlimter dnd anitewieeen worden. die hintichtlioh der Drinitlichkeit von Rfieen zu beachtenđen Kichtlinien bwoiuler« иепап au beachten. Wer beabsiclitiKt. UrlaubsauefHlM unt-er RpnlltBuiv« орг Kraft-post zu niitprnenmpn. muB damit reehnen, nieht befSrdprt жн _wer-den. Aijf da» BchibefBrdenins« veroot wird besondere huipo-wiftsen. In den Кгршеп Ltpnz (D ran). Негтаког, Spittel (Drau) und Villach bewteht ZulaseunCTEPlininawan«. Ausklliitte ertf-Hcn nur die kraftt>oetdienstleltenden Postiiiuter Lieju (Drau), Krtt-enharh. Roittai (Drau) 2, Villaoh 2. Ferlach. Kias;enfurt 1 und KreinibTjri.
DBR RBICH8STATTHALTER IN KXRNTEN. Def Obef der ZivllverwaltDne in dnn besetzten Gehleten KBmtee*
and Kralns
Z»hl; I\(l-Pb-34-a-lB43-K. Preleblldanewtalle
KtiK»nfurt den 18. December 1*43.
Bekanntmochung
v*m 18. December 194% Uber Prelg« fUr SpelAekertoffeln In den Monaten JHnner ■. Februar Ш4.
Anf GnJiW der Vcrordnnn? Ober Bryeutterfeetprcii# fUr epeisekartoffein, Futterkertoffeln and Fabrikkartoffeln im Kar. toffalwirUchaftaJahr ilM3'44 vom 21. AuKUSt, 1943 (RGBl. I, S. 491) werden die ProisB ftlr SnplspknrtofWn fUr die Monate
.T'il-Hnav iiTid KAhrii.fir 1ГТ wU	'
&	S	j.
1		s:
g "5 m	1	ea II
i	i L	'S-o M §

8
•fl L
.5# J.
Se 100 КПокгапш bi Retchemark Prolesebiot I II I II I II	II
JDr»eu^erf»ftpreU fret Verlad*.	.
etation oder Verladeetplle . . . в.ВО 6.W 7.20 7 30 8.60 8.60 8.20 9.20 Pestprels einschllelSl. Versand-rerteilerspanne frei Empfansrs-
station .......■....... 7.40 7.40 8.— 8.— 9,40 9.4010.—10—
HOchstpreiae _ab Waggon pder Loiter dea Empfanesverteilera bei Helbstebholuni: durch den	^
Klelnverteiler	8.20 — 8Л0 — 10.20 — 10.80 —
Hacbstprein* bel Lieferun« fret 1.Л1гег dea Klelnverteiler«
durch den Bmpfan«»Terteller. e.« — #.— —-Цбо)]в1огв1в bet Ueferune trel feller dea Verbraucber* durch аец BmofMsreverteller . • • • • 8.80 — 9.40 — lOJ^O — 11.40 —
Bechetprtk bej Llefemng at VerkaufiitelU dM Klelnverteiler« an den Verbrancher:
Id.M '
u.--
II
II
II
k 10(1 k. Je 60 kir Je 5 kg '• • • je 1 kg . . ,
.r. .RM	9.—	7.80	9,(50	8.10	11.—	9.80	11.00	10.40
.ILM	4.Л0	8.110	4.80	4.20	5.50	4.90	5.R0	6.20
. UM	0.33	0.45	II.R«	0.48	0.6«	O.Sn 0.60	0.58
.RM	0.11	0.09	O.ia	0.10	0.18	0.11	U.13	0.12
jNeaniL Be] Kreut
kapp«
fie'
h. Oi
------------ npittftl an uw:	occuvfuciu *«t*i»«vevv. j
Mallnitz. HeTlieenblnt Uteni, St. Velt an der Ulan.
-..... —	Kleln-St Paul, LMline. Perlach.
ermagor. Littai. nbach.
cheniiorf.
F
'Indiecb-l lienkapp
cv«tjmmma"juri. rvHLnuiini.;u« »wnjce mm uvtu w
'liefprun« dmr Orte Helllifenblut. HUtfennerK,, BleiberK. . mttnd nnd Radentnefn dUrf#n den Klelnvertenerabitiibe' ргМооп ftlr MPTieen von Bfl kg und mehr dip zusHtzlichen Kosten
Рпечасћ. HUttenberg. Eberetein, Klelii-St Paul, LWlme. Wlndiecb-BleibPrK. BTeiberg-Kreuth. Bedenthem. H Biienkappel. A Bung. Kralnonrs. Kronan. Kropo. 1лп»
RailmannadoK. Rataohncb. Veldea_and SchwanHinb
snnerg, Bieln
fles HroBvprtPllens {O'- die Znfohi- mit liastHreftwa««! ћ» nSoViM-eelejjpner Babjistation angehiiagt werdpn.
Die nnter II lenannten HHchutpreise »elton чт flacnen Lamle end In Gemeinden. deren Veraorvuna unmittejbar durch die Бг. meugpr ■ichereMtelTt ist aleo ii alien nnter T ntcht senamiten Orten Bel Binkauf dureb den KlelnTerteiler onmlttelbiir beitn Er. leogcT, eoweit nach den Bewirtachaftunir«Tor«cbriften tnmeaie. ist dem Brzpuifer za verirtlten: . . „	_	..
t bei Selhgtabholun« vam Hof đes Иггвшгем đer Вгии»п>г«в
1 Uefera^^*des"'tor«ensrere frel Нжиа^вг Lager dea Kleltr-rnrtđiere der Brgeaeerfeatpreia, fr«I verladeatelle. biicukIico RM —.40 Je 100 kg.	_ ^ ^	,
FUr die nnmittelbare Bclleferune de* Verbranehert dnreh den
den Verbrancher helm B^uger let der F#4tpreii frei Verladeetella »uzflgiieh RM —.40 )• )00 lut ru
& kAfeferung frel Keller oder frel Wohniipg dea Verbran-cbere durch den Hriemrer eowie Im Brtlichen Marklverkenr darf der far die leweilige Mftiee Iro betreffenden Prei»gebiet luiaa. eige Abgabeoreie des Kleinverteilere an den Verbrsncber nicnt ghermchMtten warden.
Bel Belieferanfl »on OroBTerbranchern durch Hr*eneeii eoweit dies« nach den Weieungen dw Land^ern&bningmamte# Kamten. A-bteilung A. znlilssig 1st. gilt folgendee;
Arztildier Sfflintagsriionst
Kraliitiiirg: Am 26. Dezember 1943: Dr. Vlnssenz Werbnak, Kraln-burg RelterdurchlaB 2, Femruf 130.
Haufftaub
HeRBST
H^agenfuii
Kinderbetten
OpuKiene loiarne
Uporabne stroje kupi
KllRT FRICK
Klagenlnrl
Salmstratie Fernruf i486
»|дба|тс,
/агп« preO ognletn tn vlo mom Omere re splte In knjige.
HANS WERMie.
Klegenlurt.Htydrlcfiitral« M
Ше1МНп4ти1е ^xS^fidMinge
'in den ObttbSumen verniclitet man durch eine WinteriprHluns
a) bei Selbstabbolnnif bei m Вмммг "lurch den QroBverbraochPi let der HrzeuBerfestpreie abzilelich eiriM Betraspe »on RM le too kz bet ВШГегдшмгеп bis 30 km, baw, hOchsten? KM 0.60 je 100 kg b«l Впфпшпвеп Uber 80 km ro beiahleir W bei Ziietellnne frei GroBvcrbrancher durch Jen Hrieniter dmrt der ErwtiJferfeetpreis Buztijflich RM 0.80 H 100 k# mr Ab eeltung der Frschtkosten berechnet werd^en.
Der Verteiler. Uber den die VerrechnuM dw UeUrone eehi 4«rf тт Abeeltunr seiner Speeen RM Je 100 berechnen Bei Bellefeninir TOn OroBverbreuchero dnreh den Verteilet darf DBohsteiu der leweile yaliUeute Verteilerabeabeore* lip rechnet wtrden.
FOr •• ■■
alerten Bpstimma
fflr die P.^.^---------- ----- ...	....	—
Der KlninhsndeJ hat Kirtoffelsorten. die nicht	rrpisp
fflr wplB- und KPibflPlschltre *er>(iuft wpiMen (t, B. Koniif«n»rgPr. BlailWanhe. Juliniere usw.). dpntlich вп kennzelnhnen
mit
Selinon-Neu
fWAlRfCM Sfit
F. Sdiellander & Co.
Farben-GroBlandlune KLAGBNKURT lO.-Oktober-StraB« Nr. 1.
NIVEA
ZAHNPULVER
ill »in feinet, schCumsndet 2ohnpfl«gerniH«l von ar-frlschend aromalischem Geschmock. Ei iit n*w g#-(choHtn wordtn (wr cTen Foil, doS Sle lur Z#ii Niv*a-Zahnpo(to nicht im-m#r bekommen кбппвп.
ANTON STEFFE
SCHUBFABRIK - TOVARKA ČEVLJEV
KRAINBURG
SCHUHFABRIKS- UND VERTRIEBSGESELLSCHAFT m.b.H.
EIGENE VERKAUFSTELLEN IN, NEUMARKTL, ASSLING, RADMANNSDORF. VELDES, CILLI, MARBURG
Hninlidie Oh und Flmlifabtlk
Zabrel & Co., Q. m. b. H. — Fr«ilhof bal Kralnburg, Ruf 364
Kauft #11* Oliaaten
Qder Ubwnimmt di»M
in Lehnverarb«ltung
hflodUHSicC (јСоЏМс^'
шИ testu АШеШ
9otohaus Sdkmaus
Inhaber S. Gottwald. Hiermit teilea wir un-seren geschatzten Kunden mit, daO uneer GescMft, Klagenfurt Plat* der Searpfaln 1, •uch weiterhin ge6ffnet bleibt, und zwar wochentags von 8 bis 12.30 und 13.30 bis 18 Uhr. Mittwochs bleibt das GeschSft gesperrt.
Oglasi v
»C
m
imalo uspeh!
Zahyala
VMm, U aU apramUH nwjmg# drafegs moža In otrokom predragega odeta, goepoda
Johanna Fisier
y tako obilem Stevdlu na njegovi zadnji poti, mu poklonili toliko cvetja in mi v teh težkih dneh kakorkoli stali ob etraini. Izrekam svojo najprl-arteejte aahvaio.
Avelech«, 90. decembra 1943.
tMhijote žem» Јоћашш In otroci.
Kdrnfncrisđie
Kiagcnlurf
Domfiasse 3
femrnl 2410, 2417
LandeshypofheKenansfaH
das Geidinsfitai Reiđiftfaiie«
Се^^Шшше von Darlehcn gegen grundbucherliche Sidierstellung Hir Neu-bautcn, Akhausbesitz und Landwirtschaften - Gew&rung von Gemeindc-Darlehen und reidisverbiirgten Darlehcn. Entgegennahmc von Spareinlagen und Kontokorrenteinlagen, Verkaui von Ptandbricfen und Kommunalsdiuld-sdicinen Haftung des Rcidbsgaues Karntcn.
*
stran 10. — Stev. 108.
KARAWANKEN ВОТВ
Petek, 24, decembra IMS.
SicAispieie
Allgemein« rilm reuhane -Zweigstetle Veldei
AssVmg
26., 26., 27. XII.
Die Jungfem vom Bischofsberg Jugendiiche umer 14 Jaiiren nicbt zugelaesen!
28., 29.. 30. ?ai.
Symphonic des Nordens FUr Jugendllciie zugelaasen!
Domschale
25., 26. XII.
Stimrae des Herzens
FUr Jugendiiche nicHt zugelaasen!
29., 30. ХП.
Frau Sylvellne Jugendiiche unter 14 Jahren nicbt zugelasaen!
Krainburg
25.. 26., 27. ХП.
Die kiuge Marianne
KUr Jugendiiche oiiuht zugelaesen!
26.. 29., 30. XU.
Wenn Manner verreisen
FUi Jugendiiche nicht zugelaesen!
Laak
25., 26. 27. XU.
Die Jungfem von Bischofsberg
Jugendiiche unter 14 Jahren nicht zugelaesen!
28.' 29., 30. XII.
Nordlicht
FUr Jugendiiche nicht zugelassen!
Littai
25., 26.. 27. XII.
Sommerliebe
FUr .lugcndiiche nicht zugelassen! 29., 30. XII.
Stadt Anatol
FUi Jugendiiche nicht zugelassen!
Miess
26., 26. XII.
Sommerliebe
I'iir iiignnMlirhm nl"ht гug•eln^^pn'
NeumarUtt
25., 26., 27. ХП.
Gef&hrtin memes Sommers Jugendiiche unter 14 Jahren nicht zugelassen 29., 30. ХП.
Robert Koch
FUr Jugendiiche zugelassen!
Radmannsdorf
25., 26. ХП.
Der Seniorchef
FUr Jugendiiche nicht eu^elassenl 28., 29., 30. XU.
Der Gasmann
FUr Jugendiiche nicht zugelassen!
Stein
25., 26., 27. ХП.
Nacht ohne Abschied FUr Jugendiiche nicht zugelassen! 29.. 30. XU.	,
Das Madchen vom Moorhof FUr Jugendiiche nicht zugelassen!
St. Veit
25., 26. XU.
Das groBe Spiel
FUr Jugendl.che zugelassen!
Schwarzenbach
25.. 26. XII.
Meine Frau Theresa
FUr Jugendiiche nicht zugelassen!
Veldes
25., 26., 27. ХП.
Karneval der Liebe
FUr Jugendlicbo oLCbt zugelasaenl
28., 20., 30. ХП.
Die guten Sieben
FUr JugendUcne olcht zugelassen!
Wart
25., 26., 27. ХП.
Wir machen Musik
FUr .lugenrtlU'.he nlr.ht zugelaesen!
Wo€heinertai
25.', 26. XII.
Brliderlein fein lug-entlMrhe unter 14 .lahren nicht zugelaesen
DI« (tSrkenden
Higaa- aid UerdauungsiropfQn
„Ledauflilar"
wieder eibaltlidil
,.Sdiu&art"-A90tliili>
Wien. XII.
Gleni«raasj8 5
Dobrega hlapca, vajenega poljskega dela, 30 do $0 let starega, sprejme takoj v stalno službo. Franz Rabltsdi, St. Georgen i8{ bei Krainburg.
2Il6-t

Krojaškega vajenca takoj sprejme; splošno kro-aštvo JoMf Pau-litsch, Am Hang 102, P. Krainburg. 21-26-1
heiQt fUr ougengesunde Arbeitsplatzbeleuchtung torgen, heil3t vor allem: Blendung vermeiden. Gut gerichtetes OSRAM-Liehf bewohrt vor teistungsmin-dernderOberanstrengung.
Sprejmejo se mlinar za valjčni mlin, hlapec za kmetijstvo, in dekla za kmetijstvo v mlinu Juvan, Mittergamling Nr. 10 e. d. Sawe. 5705-1
_ OSRAM ,
/,11 |< III III Mill, lilt I>i4it«fhi Wiii'liiMiv.chuii I
KAFFEE
mm
Kabrik C. Wengef Khgenliin
ESSIG
Pabrik C Wengei Klagenfun
SENF
Pabrik C Wengei Klagenfuri
Hxeh&pa%^a&&e
<" XratnAuri
GenebmiKte DeTiien--B>nk
mU JVouptKfveif^stellen Лаа ŠSt a.đ. Zaiew u. St. Veit a.d-Siame
^evnra# V 49
Zeidinungsstelle der Bffentl. Baueparkaese filr die Dat m ark Girokoiiti
Reichsbanknebenetelle Krainburg Nr. 4041/5720 Girozentrale derOstmarkisdien tsparkassen.Wien Nr 10/720 Karntnerische Sparkasse Klagenfurt PostsparkaasenkoDto Wien Nr. (>2.283
SEIT JAHRZEHNTEN
.......
DARMOLWERK kUlKNMIMAll

Službo dobi
Manjši pension sprejme mlajše dekle kot hišno pomočnico. Naslov pri K. B. Krainburg pod 2125-1
Kovaškega vajenca z vso o-
skrbo takoj sprejmem. Andreas Bukovnik, kovač, Tupa-litsch, P. Hof-lein. zioS-i
Službe išče
Natakarica išče službe. Vprašati pri K. B. Krain burg pod „Takoj" ali pozneje.
2128-2
Prndam
Tobačno seme ! popolnimi navo dili za setev, pridelavo in pripravo za kajenje stalno razpoSi' Ijam. Naročilu priložiti 4 RM. Ignaz Medved,
Volkermarkt, Karntcn. 2054-6
Prodam delavnc' ga konja (cenjen RM Too.-) Na ogled: Jeraj Jo-hann, Flodnig štev. I. 2122-6
Kupim
liče se za nakup nekaj vagonov smrekovega, |el-kovega. borovega lesa. 19, 24 in 26 mm, 8 do 17 cm, pararelno ali konično, iz žage ali trgovine v vseh kakovostnih razredih. Vijoka stopnja nujnosti. Služkinja vaje-P^n^dbe na Hans na živine in polj-T™nmg". Ho z-skih del, dobigroKhandel Kla-(talno mesto /genfurt, VBIker-dobro oskrbo, markter StraSe, Nastop takoj ali Bahniibersetzung.
pozneje. Naslov pri K. B. Krain-burg pod 2072-1
Mlinar, ki zna dobro brusit! naraven kamen, se išče. Dopise na; Strnischa Krainburg, Habidit-gasse S- 2084-1
I085-7
stanju. Ponudbe na K. B. Krainburg pod 2074-7
Kupim gepelj in mlatilnico ali dam zanj pleme-nico (svinjo za rejo). Ponudbe na K. B. Krainburg pod štev. 205j-7
Kupim skobelnik (Hobelbank) ali celo garnituro. Nailov pri K. B. Krainburg pod 2120-7
Globok otrolki voziček kupim ali dam zanj o-blačila. Naslov pri K. B. Krainburg pod „Ugodno zamenjam".
in odkrit« ljubezen in prijateljstvo. Le, resne ponudbe s sliko na K. B. Krainburg pod štev. 2114-21
i/quhliPno
v ponedeljek, dne 6. 12. sem izgubil T bližini Parkhotela bel plašč z usnjenimi rokavicami v žepu. Najditelja prosim, da ga proti nagradi vrne na Wrenr Matko, Post-heim, Retsdiitz 94, Veldes.
2I0J-22
V soboto, 18. t. m. je izgubila
Meniam
Kompl. L violino zamenjam za brač L Razliko doplačam Bu-tschan Anton, Wart, Schubert-werke. 2104-15
^'^9'7igospa Franzisk* Tomsdiitsdi, oz. njena setra, na poti posestnika-Bosdiitsdi, vulgo KowatsA do doma v Taznu št. 102 (nasproti kovaču Osetu) črno denarnico z 50.-RM in ključ o-
Skoro nov ge- mire. Pošten naj-pelj zamenjam ditelj se naproša,
za mlatilnico s tresali. Naslov ri K. B. Krain-urg pod štev. 1071-1 J.
Zamenjam dto" sobno stanovanje v Jarschach za eno ali dvosobno v DomScha-lach. Pismene ponudbe pod „Lepo stanovanje" na K. B. Krainburg 2053-15.
da odda najdeno na občini proti nagradi, ker so oškodovanci revni.	5841-22
Razno
čevlje, damske in moške (Stra-Kenschuhe) na Bezugschein L izdeluje po meri Maria Peklenik, Krainburg, Berg-
Ročno slamorez-nico zamenjam
za slamore/.nico na elektr. pogon
Kiipim koncert „ ... , ____.,1; Razliko dopla-
no Kitaro al'.. „ pnnt.Hh, na
vajenca t^oj sprejme: Splolno mizarstvo, Kuhar Josef, St. Veit a. d. Sawe 79, Obcrkrain. Postrežnica k manjSi rodbini v sredini mesta, 3-krat tedensko po dve uri se išče. Pleča dobra. Nastop takoj. Naslov pri K. B. Krainburg pod „Poštena" ii09-i
akkordeon cit-re. Dam v zameno tudi radio zvočnik. Naslov pri K. B. Klagenfurt pod . —Citre" s8a<-7.
Čam. Ponudbe na K. B. Krainburg pod 2117-15
Dopisi
Katero dekle do 20 let si hoče
večere z dopisovanjem. Naslov pod „Na Koroškem z dežele'
Kupim dobro o-hranjen harmonij. Plačam dobro takoj. Franz Semljak, Sremič. K. B. Klagen-
2111-7
Kupim pisalni stroj. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Eventuelna menjava" 2099-7.
Kupim navadni stroj v
visoki pisalni dobrem
furt. ;826-20.
2enitve
Dekle, 27 lel, želi spoznati fanta primerne starosti, radi nesrečnega življenja. Premoženje po
straGe t{.
_ «404-23
Raznašalci K. B.l Naročite takoj „Hišni koledar zal. 1944." in ka-sirajte po običajni ceni. Naročnino je plačati naprej pri K. B. Krainburg, kjer se dobe po novem letu tudi koledarji Ge-
Krainburg.
2172-23
Knjigovodstvo T abonmaju poštni predal It Laak a. d. Zaier.
5664-23
Deklico, zdravo, siroto brez staršev, od 8 do 11 let, vzamem z* tvojo. Dopise na K. B. Klagenfurt
stranska stvar,! pod „Oberkrai-glavno je prava,ner". 5810-23
O težki zgubi mojega soproga, našega očeta, tasta_ deda Itd., goepoda
Johanna Rnlarja,
orož. nar. vod. v pokoju v Kralnburgu,
Izrekamo najpriarCaejšo zahvalo vsem sorodnikom, znancev In prijateljem za Izkazano sočustvovanje. Prav posebno zahvalo smo dolžni g. župniku, darovalcem cvetja, stanovskim tovarišem, rojakom In vsem, ki ste nam dragega pokojnika spremili na zadnji poti.
Bog plačaj!
Krainburg, 20. ХП. 1943.
Žalujoči oatall.
OuteAnlagc
Hirer EMpanime
vcrlanqenSlrilcii koflen-loff n Aiilagc-Riilacber fiber ffcucrncoOnffiOl« bulpanm und ddiVcrnifr gcnsTparmbetdcroruetm und airlkii Baiirpdrkairr In doi Onneu-Alpnioauai
Шрнвот
Fur Lager
(evtl. mit Bliro) »eelsrnotn Rilume, zirka 100 bis 200 m', zu mieti»n, oachten od<^ kau-fen BPeiicht. Auch Tausch von Wiener Zinehnue neeen Villa od. Haus тНкИсћ Aus-fUhrliche Zuschriften. mBtr-lichet mit Koto, unter „Ramen u. »roBzUei? M 1987" an \Ver-bnnir«mittlunK Шрке,ЛУ1еп, T„ RotenturmstraBe 1 (5840)
''~~^eikiiađđs'bđckđj2L ckne___
Gegen Emkaufsleherne.
Spcrrplatten: Budie, Fichte, Panelplatten • Eidisfelder Sperrtiiren.
Ohne Emkaufsidjem.
Furnier* 0,8 bis 3 mm iniSndifche and auslandifdie Herkunft fUr aufien und innen.
HANS TRANINGER
\шт ll
Klagenfurt, Volkermarkter SlraOc-Ru* 1S9S
VsehtfudiM нтгиуџшоп!
lytSll OylSS 10 more. I »kol doscte м«.М s« мМшајо la Vaše ponudbe ali prošnje. Oglaša)le i Karawanken Bole! Splača se!
Oglaw »prejemala do ponedeljke In srede > NS.-Gauverlag Kernien, KlegenKjr», Bismarcfcring 13 In NS.-Gauverlag Kgrnten, Zweigverlag Krainburg, Veldesenlr. 6