PRORAČUNA ZA LETO 1971 GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA VIČ-RUDNIK • LETO VII. • ŠTEVILKA 3. • 3. MAREC 1971 S PRORAČUNSKI« INTERVJU Z NAŠIM »ŽUPANOM« ING. SLAVKOM KORBARJEM i 10 vprašanj -10 odgovorov, oboje brez ovinkov kaj pravite m to: za ,.debelim” se nam d J- Tov. predsednik, 1 teta „suho“ leto? 2 A bi se hotel pošaliti, bi rekel, da je suho včasih bolj zdravo ko , 'Coclo. Toda stvar je še kako resna. Zato menim, da je manjši 1 pa stabilnejše gospodarjenje lahko boljše, menim stabilnejše j °80Je, v katerih gospodarimo z realnimi sredstvi. j*, 2. Povečanje proračuna v mestnem okviru je 26 %, v občin-P em Pa le 8,3 %. Ali lahko to komentirate? ii Težko je biti tu popolnoma objektiven, ker je vsakdo prepričan ^nujnosti lastnih potreb. Včasih je mesto bolj gledalo občinam v * i]10^ zar.a(^i sedanjega povečanja pa je tokrat narobe. Najbolje bi rrs ' bi bila stopnja porasta uravnovešena. J' Kakšne so značilnosti letošnjega občinskega proračuna in 0 sne so spremembe v njegovi strukturi? n ei proračun je v številkah celo povečan za 8,3 %, po " vrednosti pa je manjši, če upoštevamo porast cen. Ker je . tehe^i ^el proračuna strogo vezan ha pokrivanje družbenih po-4 ru ’ ^Cr Sc cen ne moremo izogniti, nam ne preostane 8e8a, kot zmanjševanje sredstev za investicije (katerih delež je Ze doslej premajhen). j" .^računska sredstva so letos še toliko bolj ..prekratka D • Kaj lahko poveste o letošnjih nepokritih potrebah? 4 aht* t- VrSta zahtevkov bo morala počakati na prihodnja leta. Ti 2 so po upravičenosti različni in težko je iz želja izbrati iti ’ je resnično potrebno. Za vrsto potreb pa smo si v skup- g f SEJE IZVRŠNEGA ODBORA L vladati zapleteni položaj )nf^ne(leljek, 8. februarja je bila seja izvršnega odbora občinske ‘•tdrov !?Ce SZDL. Na dnevnem redu so bile tri glavne točke: lij j, jg, priprave na volitve, imenovanje članov nekaterih komi-rt |čkeKCl ^ °dhorov, najvažnejša pa je bila razprava v okviru prve L. o vsebinskih pripravah na volilne konference in zbore Osrednji ;Svc,konferencam ton bližnjim volil- in zborom tha„J;v daje zlasti gospodarska z. sJ?.,y zvezi z reformnimi ijie dtzacijskimi ukrepi. Te h in k° jno čutiti na vseh nivo-ato 0d° ypliv li Je močneje, ovojfi k3. njdrov račun že sedaj * “tjenih r‘tike Pa tudi neodgo-t(fenj ’ a neodložljivih vpra- ^ V d lore ^čine nikakor ne °stiti možnosti visoko ^,l- situaciji tudi prora- tesefiairJ- u možnosti visoko '< ščit:. lni zahtevkom in pri , tVŽbeni l.ta^° individualni kot i Jdi res fandard. Vendar je pa II' HrL- DOt FaK no naLotziriL Potreb na nekaterih ,Lredstavha!nih dejavnosti, in da i11 Co vamvJ° mvesticije v otro-r skn° m s°lstvo v tem po-iT u se sn»r,aj nereSijiv problem, it* ^dbi Pet oglaša zahteva po iV tedlog os^'°prispevka ^leJ l8a oSr® Š0le Dobrova- V* Drorii m° Posebei > podo-f'1 dboraP °8 pripravljalnega ^ obi-fun-S^doj0 vi^e 5°le . o Javili v prejšnji številki). ^stvo^n^spevku za otroško *lroni nu ^°*stvo s posebnim rt N obd?i; ške8a varstva in šol konfer 12Vr^ni odbor občin- Sen odnnce SZDL vseskozi i!1; k re<„ °S,.S tem da spod ■j ,6'k nospKn-U te Problema Modrujeva pa 50 zavzema >( aV v okv ^6 namenskih sred 4 ohw Vseh Petih ljub tnje Po nri n ter za 'nvesti-'S Conr 0ntetni Ust'- Uved- ,v' ^nizacSa Kn.3 je obeinska ® in £?DL-čas pod- S m°8oč. Naposled je odbor sklenil, da bo iskal še druge rešitve za sanacijo tega problema. Organizacija SZDL v naši občini je formirala sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo, na obravnavani seji pa je izvršni odbor imenoval oz. potrdil njegove člane. Ti so: ing. Lojze Habjan kot predsednik, Lado Kastelic, Lojze Kušar, Matija Kuzma, Jože Modic, Franc Osredkar, ing. Slavko Preložnik, ing. Jože Pust in Štefan Rakovec. Odbor za pomoč ostarelim pa sestavljajo naslednji člani: Slavko Kobe kot predsednik in Silva Bavs, Lojze Kušar, Angelca Povše, Slava Prijatelj, Peter Vrhunc in Dragica Zupančič. V mestni koordinacijski odbor za pomoč žrtvam imperialistične agresije je bila delegirana Pepca Oprešnik. ščini in v javnih razpravah povsem enotni, da so nujno potrebne, pa obenem vemo, da jih v sedanji situaciji ne moremo pokriti in ne vemo, kdaj jih bomo lahko. 5. Osnutek proračuna skuša kar najmanj prizadeti tako osebni kot družbeni standard našega občana Vendar pa se stabilizacija in potrošnja med seboj v marsičem izključujeta Kako se skuša občina znajti v teh nasprotujočih si interesih? Vprašanje je na mestu. Ko na nekaterih področjih varčujemo, že sedaj vemo, da ustvarjamo večje stroške za prihodnost. Naj bo še tako nepopularno: stabilizacija pomeni začasno znižanje standarda. Občina tu lahko pomaga s sodelovanjem pri zaviranju porasta cen, s skrbjo za dodatno mobilizacijo'sredstev, itd. Osnovno vprašanje pa je: za čigav standard si prizadevamo? Za večino smo prepričani, da bi se ji standard ne smel znižati, nekaterim pa bi se prav lahko! 6. Koga bodo stabilizacijski ukrepi najbolj prizadeli, katere panoge in katere sloje prebivalstva? Bojim se, da bodo spet najbolj prizadeti tisti na spodnjem delu socialne ISstvice, čeprav si vsi prizadevamo, da ne bi bilo tako, ali tako vsaj govorimo. Cene se bodo dvignile, povišanje pa bo najtežje zmogel tisti z najnižjimi osebnimi dohodki. Od panog, če so mišljene gospodarske, bodo najbolj prizadete tiste, ki so odvisne od uvoza. Z ozirom na značaj gospodarstva v naši občini naše gospodarstvo najbrž ne bo močneje prizadeto. Z V občini se že drugo leto ne bomo lotili gradnje prepotrebnih osnovnih šol. Ob tem pa podpora predlogu za združevanje namenskih sredstev v mestnem okviru in za izgradnjo po prioritetni listi Kaj si lahko obetamo od tega v naši občini? Menim, da je vprašanje šolstva kompleksno, da bi se tako reše valo, smo skupaj z drugimi ljubljanskimi občinami ustanovili skup no Temeljno izobraževalno skupnost. Sedaj bi bil potreben nasled nji korak: v sklop TIS k osnovni dejavnosti pridružiti še investicije Potem sem pa za to, da se po realnih merilih da prednost tisti izgradnji, ki je najbolj potrebna, pa naj bo to kjerkoli v Ljubljani 8. Zahteva ali - bolje - potreba po samoprispevku za investicije v otroško varstvo in šolstvo je kljub zavrnitvi še zmerom in spet prisotna. Kakšno je vaše stališče? Krajevni prispevek za otroško varstvo bi morali sprejeti že pred dvema letoma, ko smo ga na Viču tudi predlagali. Danes, ko želimo zadržati drsenje življenjskega standarda, to najbrž ni mogoče. Zato nam je toliko bolj žal, da takrat ni bilo potrebne enotnosti, ko smo reševali to problematiko v okviru mesta. Sedanje pobude za samoprispevek, kadar prihajajo iz vrst naših občanov, kažejo na njihovo prebujeno socialno zavest. Prepričan sem, da se bodo ljudje znali sami prav odločiti. 9. Kmetijstvo, za katero si šele v zadnjem času resneje prizadevamo, da bi ga rešili propadanja, je znova močno ogroženo. Ali je res, da naj bi se letos povečale dajatve kmetov kar za tretjino? Na žalost je to res! Občina se po eni strani trudi, da bi čim bolj zmanjšala obveznosti kmetov in jih tudi v letošnjem letu ne povečuje. Po drugi strani pa s tem kmetu ni pomagano, če se istočasno bistveno povečujejo prispevki obveznega zdravstvenega zavarovanja kmetov. Te prispevke je samostojno predpisala skupnost zdravstvenega zavarovanja kmetov. 10. Razlogov za zaskrbljenost je torej dovolj. Tov. predsednik, ali je mogoče ob koncu tega pogovora povedati tudi kaj razveseljivega? Drži, problemi so težki. Vanje gremo zavestno, ker pričakujemo končnih uspehov. Ti naj bi bili razveseljivi. Da pa jih bomo dosegli, je potrebna solidarna akcija nas vseh. In naše povezovanje za te naloge je tudi razveseljivo. S SKUPŠČINSKE PRORAČUNSKE SEJE Kako razrezati kolač? Skupščina občine Ljubijana-Vič-Rudnik je na svoji seji dne 11. februarja obravnavala predlog proračuna, ki ji ga je predložil svet za finance. Le-ta je osnutek programa razporeditve sredstev proračuna obravnaval na več sejah, se posvetoval s predsedniki krajevnih skupnosti in predsedniki sveta. Obširna seja, posvečena le skupščinskemu proračunu, je povzročila pestro razpravo. Pravzaprav se ob razrezani skupščinski pogači ni nihče čutil naravnost prizadetega, kajti sedanji položaj zahteva, da se podredimo stabilizacijskim ukrepom. Le predstavniki zveze borcev niso bili z denarjem, ki jim ga odmerja proračun, zadovoljni; za oskrbo in boljše življenjske pogoje borcev je potrebno več denarja. Nekateri prisotni so se tudi zavzeli, naj bi krajevne skupnosti bolj spremljale tudi sestavo mestnega proračuna, saj ta prav tako velja za vse občane, kakor občinski proračun. Razprava je bila dobra podlaga za pripravljanje nadaljnjih razprav o proračunih na zborih volivcev, ki se bodo zvrstili od 20. februaja do 3. marca A. A. Pisatelj Ivan Cankar je naposled doživel filmsko upodobitev svojega dela. K najnovejšemu slovenskemu celovečernemu igranemu filmu režiserja Vojka Duletiča „Na klancu" je s prispevkom milijon SD pripomogla tudi naša občina. Vlaganja niso bila zaman, saj gre — kljub nekaterim kritičnim pripombam (v glavnem na račun razvlečenosti, nujnosti predhodnega poznanja Cankarjevega dela, izrazito klasičnega režijskega prijema) — za kvalitetno umetniško stvaritev. Na sliki: Štefka Drolčeva kot mati Francka in Ivan Jezernik kot sin Tone. O deležu Štefke Drolčeve v tem filmu mnenja skorajda niso deljena. Nosi tri vogale. — Producent filma je Vesna film, Ljubljana. OB STOLETNICI ROJSTVA Obisk pri F. S. Finžgarju \ Objavljamo zapis razgovora, ki ga je imel z 80-let- £ nim pisateljem urednik Naše komune Tega je že dvajset let. Takrat je bil november, na ulici me * je slepilo hladno, ščemeče sonce. Tako sem v mračni prednji £ sobi razločil le Finžgarjevo belo glavo in njegove svetle dlani, * s katerimi me je povabil naprej. Sedel sem mu nasproti, na drugo stran pisalne mize. Piša- £ telj si je dal opravka s srebrno škatlo, iz katere je vodila žica % v njegovo uho. • ..Slišim zmeraj bolj slabo.” mi je pojasnil, nezadovoljen £ sam s seboj. Vrtel je gumb na pripravi, sem in tja. „Zdaj bo!” £ Pridržal je srebrno škatlo pred mojimi usti. Roka mu je na- * rahlo trepetala, to je bila roka 80-letnega moža. Z dlanjo je gladil knjižne hrbte. ,Med vojno je padla nanje bomba, tedaj sem jih mnogo £ izgubil. “ O knjigah je govoril kot o živih ljudeh. Zamolčal pa je, da * je ob bombardiranju sam obležal pod ruševinami svojega £ doma in da ga od takrat dajejo naglušnost in bolečine v £ nogah. Spet se je obrnil h knjigam: .JVekaj sem jih tudi sam napisal. To je težko delo - pisati £ knjige. In koliko nolen so mi pri tem zmetali pod noge!” Pomolčal je in otrpnil. Večerna svetloba ga je tedaj iz- J oblikovala v kip. Nato je ves oživel in je spregovoril z dru- * gačnim glasom: ..Očitali so mi celo posnemanje. Posnemal pa nisem, to pa * ne! Vse, kar sem napisal, je vzeto iz življenja. V povesti Pod £ svobodnim soncem nastopajo skoraj vsi moji znanci. Le < Ireno sem dolgo zaman iskal. Zdelo se mi je že, da sem jo J našel na nekem koncertu. Todq kasneje sem jo moral v knjigi * drugače oblikovati. “ Ko je to povedal, je za dolgo časa utihnil. Pomislil sem že * na odhod. Prosil sem še za podpis v knjižico, s seboj sem % imel njegovo ljudsko igro Veriga. Finžgar je vajeno segel po £ peresu. Podržal je njegovo konico v pramenu sončnih ? žarkov. Zaiskrila se je. ,Na koncu peresa je kristal. To pero je skoraj večno. S £ pisalnim strojem pa ne morem pisati. Pretrdo piše," mi je J dejal, potem pa bolj sam sebi: ,Nič več ne morem kaj prida pisati. Spomin mi peša. J Danes ne vem več, kaj sem napisal včeraj. Brati moram * nazaj, to pa mi jemlje čas in veselje. A spomini na mladost se £ mi porajajo drug za drugim. Te bom še zapisal, če jih bom J mogel. ” Nato je nekajkrat zamahnil s peresom nad papirjem, kot £ bi hotel razgibati zapestje. Nenadoma se je hitro in odločno * podpisal. Segel sem po knjigi, toda Finžgar jo je še pridržal. £ ,,Pa Prešerna, imaš rad? “ Prikimal sem in tedaj mi je Zadovoljen izročil podpisano £ knjigo. Nato se je spet oglasil v njem Prešernov rojak: ..Prešerna slabo deklamirajo. Radi bi ga pomeščanili. Je pa % kmečki puntar!” Vstala sva in stopila v vežo. .Fridi še kaj,” me je povabil ob slovesu k ponovnem J svidenju. „Ce bom še živ”, je dodal. „Skozi to zimo se bom * že pretolkel. A pomladno sonce je starcem nevarno ..." Toda preživel je tisto zimo in tisto pomlad in je živel še * dobrih deset let. Živel je kakor Prešernov hrast po viharju. In £ ko je najbolj tožil, da ga zapušča spomin, je napisal še svoje * Spomine: -2 SANDI SITAR STRAN 2 OKOLI JUŽNE POVEZAVE MESTA MED TRŽAŠKO IN DOLENJSKO CESTO VRSTA NERAZČIŠČENIH PROBLEMOV V „NAŠI KOMUNI" št. 5 .(september - oktober 1970) sem pod naslovom ..Prometni problemi v naši občini" nakazal vrsto najvažnejših problemov, ki zahtevajo nujno reševanje in čiste rešitve na tem področju. Tekoče življenje nas bo sicer prehitelo. Investicije v cestno mrežo so lahko zmotne, neperspektivne, i.t.d. Ko sprejemamo letošnji plan cestnih del na področju občine, vidim, da se med drugimi deli ponovno predlaga ojačeno: tlakovanje Opekarske ceste in asfaltiranje dela Ceste v Mestni log. Kot prizadeti občan - prebivalec tega področja se povsem strinjam s predloženim programom, ga v merilu trenutnih potreb tudi podpiram, istočasno pa trdim, da je ravno pri obravnavi teh dveh cest veliko nejasnosti, ki jih je treba predhodno vsaj delno razčistiti. V priloženi skici tega področja sem skušal prikazati vrsto sedaj še nerešenih mestnih cestnih problemov in sicer: 1. Zazidalni načrt za Trnovo obravnava sedanjo Opekarsko cesto kot popolnoma podrejeno, stanovanjsko lokalno cesto, ker bomo zgradili med njo m Malim grabnom povsem novo cejto za potrebe mest-, nega, krožnega prometa. 2. Dosedanji zazidalni načrti za Trnovo, Kolezijo in Murgle predvidevajo možnost gradnje južne obvoznice celo v trasi sedanje Ceste v Mestni log, novi Cesti na Loko in dalje proti Jurčkovi poti, oziroma po krožni cesti v smeri Ceste za Gradom. Vsi načrti jo pretežno predvidevajo kot štiripasovnico. In takšna bo tudi morala biti, če res ne bomo zgradili ob Malem grabnu južnega kraka mestne hitre ceste. 3. Pri sedanjem forsiranju obnove in regulacije Opekarske ceste se istočasno samo po sebi forsira gradnja mostu na Opekarski cesti preko Ljubljanice na Prule in dalje.pojavlja se zopet vprašanje, ali je pa to upravičeno, če bomo gradili takoj zraven še en most za potrebe nove krožne ceste. Sedanjo končno avto- busno postajo bi bilo treba z Opekarske ceste itak smiselno prenesti v osrčje Prul. 4. Letos se predlaga tudi asfaltiranje Ceste v Mestni log. Ne vemo pa še kako, ker ne vemo za njeno perspektivno širino in funkcijo v merilu občine, mesta ali cele republike. 5. Cestno mrežo Murgel bo treba dopolniti, ker štiripasovna cesta v Mestni log, posebno če bo ta dokončna .južna obvoznica", ne dopušča na gosto uličnih priključkov, ampak samo nekatere. 6. Prebivalci btftkov soseske Ko-lezije, ki tesno mejijo na Cesto v Mestni log, tudi zahtevajo gosto vrsjo priključkov na cesto. Sedanji zazidalni načrt pa tega ne predvideva. 7. Že gosta pozidava ob obeh straneh Ceste v Mestni log bo ovirala sproščeno gradnjo štiripasovne ceste, posebno če bo ta dokončna mestna hitra cesta dodatno še namensko republiška cesta in obvoznica. Geološke razmere in talna voda ob Cesti v Mestni log so zelo velika ovira za gradnjo podvozov ali vsaj podhodov za pešce. 8. Še vedno je nerazčiščen problem prenosa prometa iz Aškerčeve in Cojzove ulice, to je iz univerzitetne četrti in Festivala h Gra-daščici. Ta problem je leto za letom bolj pereč in vedno bolj izstopa ter ga bo treba čimprej rešiti. 9. Razčiščenje zahteva še podaljšek Titove ceste in podaljšek Jadranske oziroma Mokrške ceste preko Murgel, Malega grabna in dalje preko Barja, preko Ljubljanice v smeri Krimskega pogorja. ZAKLJUČEK: Nanizal sem najvažnejše prometne probleme tega urbanistično zelo načetega področja, ki leži tik ob strogem centru mesta in je zelo važen za nadaljnji razvoj občine, mesta ter celo republike. Pričakujemo, da bomo vsaj nekatere prometne stvari tega področja razčistili, preden bomo začeli asfaltirati omenjene komunikacije. CIRIL STANIČ PRVA ETAPA GRADNJE JUŽNE OBVOZ} oooooo DRUGA m * » « +++++++ PODALJŠEK TITOVE CESTE . REKE AVTO CESTA-DALJINS *.++++++ NOVA K ROŽNA, C VIŠKI OBČAN PRI ABRAHAMU Režiserju Janezu Vrhuncu na mnoga leta! Poznani gledališki režiser JANEZ VRHUNC je po rodu Vičan. Prav v zadnjih dneh meseca februarja bo praznoval petdesetletnico življenja. Otroška neizprosna spoznanja mu je plemenitila ljubezen do narave. Širina Mestnega loga ob Malem grabnu in Gradaščici mu je razkrila skrite lepote Barja. Viška šola pa mu je nudila prve korake na poti njegovega izobraževanja. Trda in neizprosna vsakdanjost je Janezu Vrhuncu zasidrala klen in neomajen značaj. Najljubša spremljevalka mu je bila že izza otroških let knjiga. Ob njej je črpal otroško iskanje junakov življenja, iskal prestiž resnice nad krivico ter nihanje človekovega bistva med dobrim in zlim. Kot komaj devetnajstletnega mladeniča je zajela Janeza Vrhunca vojna vihra druge svetovne vojne. Sredi političnega dela med viškimi domoljubi je bil pripravljen doprinesti še sleherno žrtev. Vsepovsod je nanje prežala ost slabičev, ki so izgu- bili svoje človeško dostojanstvo za borih nekaj par! Uporno spoznanje krivice in nasilja sta vodila tega mladega aktivista v dosledno izpolnjevanje zadanih načrtnih nalog z viškimi političnimi sodelavci. Zal pa je izdajstvo prekinilo to njegovo delo ter ga po obsodbi pahnilo med politične obsojence italijanskih ječ. Vedno in povsod je Janez Vrhunc ostal Slovenec. Misel ga je vodila v domovino, ki je ječala pod okupatorjevim bičem. Tudi tedaj so ga vodila logična sklepanja in doslednost. Uspel se je prebiti do partizanskih enot, med katerimi je sodeloval do konca vojne. V osvobojeno Ljubljano se je vrnil z mnogimi načrti. Ob izrednem veselju do gledališča, ki ga je gojil že izza otroških let ter ob nenehnem dopolnjevanju svojega znanja, se je posvetil nato študiju režije na tedanji Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. Po končanem študiju je usmerjeno delo začrtalo pot njegovega nadaljnjega življenja. Svojemu kulturnemu poslanstvu sledi s posebnim čutom opazovanja oseb in njihovih značajev. Mojstrsko rešuje nihanje med svetlobo in senco. Vsepovsod pripravljen ob ustreznem delu je ostal estet. JANEZ VRHUNC je ostal neomajen in dosleden, kritičen do sebe in okolice. Ob osebnem prazniku pa želimo viškemu občanu Janezu Vrhuncu še mnogo zdravih let! Na poti njegovega nadaljnjega dela v režiji dramskih del naših gledaliških hiš pa mu želimo še mnogo uspehov! BOŠTJAN NOVŠAK TRETJA DRAMSKA PREMIERA V LETOŠNJEM LETU V soboto, 6. februarja 1971 seje predstavila dramska skupina iz Dobrove z uprizoritvijo Gogoljeve komedije ..Ženitev". Delo so ponovili še v nedeljo, nato pa bodo gostovali na okoliških odrih. Predstavo si je ogledalo nad 300 gledalcev iz Dobrovc in bližnjih vasi. Prijetno so se nasmejali in odhajali z vedrimi obrazi. Delo je ocenjevala dramska komisija pri občinskem svetu ZKPO, zato naj kritiko poda kdo drug. „ .. Naša komuna, glasilo občinske konference SZDL Ljub-(jana-Vič-Rudnik. Izhaja mesečno. Ureja uredniški odbor: inž. Janez Cemažar Danilo Emeršič, inž. Lojze Habjan, Slavo Kobe, Rudi Kosmač, Bine Lcnaršič, Peter Likar, Boris Makovec, Darko Perovšek, Ivan Virnik in Sandi Sitar (odgovorni urednik). Uredništvo in uprava: Ljubljana, Trg MDB 7/1., tel. 20-728, tekoči račun SDK 501-8-349/3. Roko-isov ne vračamo. Tiska iskarna Ljudske pravice v Ljubljani. NAŠA KOMUNA> Zbori volivcev V večini krajevnih skupnosti se na političnih aktivih in K Stankih odborov krajevnih organizacij SZDL temeljito pripra’ na volilne konference krajevnih organizacij SZDL, kot tudi na re volivcev, ki bodo od 20. februarja do 3. marca 1971. Ali tudi letos samo slabih 5 % volivcev na njihovih zborih? Od nas samih je odvisno! Vprašajmo se, koliko smo dosedBj prispevali k uspešnosti na minulih zborih in sestankih v krt] skupnosti. Največkrat smo pripravljeni kritizirati neko delOil1 ga drugi v našem imenu opravljajo. Zelo radi zvračamoj vomost na nekoga drugega. Ali nam je vseeno, v kakšni meri je naša krajevna skupnost števana v S-letnem programu komunalne izgradnje? Mislim, r Zadnji čas je, da imamo tudi v naši vasi, naši soseski urejeni kanalizacijo, elektriko, vodovod itd. Ali osnutek proračuna« in mesta dovolj upošteva naše interese? Na vsa omenjena vpNf bomo našli odgovor prav na zboru volivcev. i; Poglejmo najbližjo oglasno desko, da vidimo, kdaj in Itff bomo sestali na zboru volivcev z naslednjim dnevnim redom: .1 1. Obravnava osnutka predloga proračuna občine Ljubjf Vič-Rudnik za leto 1971 z osnutkom programa ko munalneg^ da za leto 1971 in osnutkom srednjeročnega komunalne^ [ grama krajevnih skupnosti za obdobje 1971 do 1975. , -- — * — - - « - -.'uB l. 2. Obravnava osnutka proračuna mesta Ljubljane za leto stabilizacijskim programom mesta Ljubljane. 3. Razno ' Skoraj povsod bodo tem točkam dodali še posebn®^ blematiko svojega kraja. Jl Zbori delovnih skupnosti bodo obravnavali podoben dnev^ v istem času. J TISKOVNA KONFERENCA PRI MESTNI * KONFERENCI SZDL l Pričakujemo pretrese, ne krizo! Mestna konferenca SZDL Ljubljana je 11.2. skhcala tisk konferenco o izhodiščih za javno razpravo o osnutku smei| gospodarska in družbena gibanja na območju Ljubljane | 1971. Nosilec te razprave je poleg sindikalne organizacije pteJ socialistična zveza, poteka pa večinoma v sklopu pred'1 priprav. Uvodoma je spregovoril predsednik skupščine mesta Ljubljana ing. Miha Košak. Izrekel je tudi misel o stabilizaciji, kot smo jo zapisali za naslov. Ko je govoril o standardu, je povedal, da bi minimalni osebni dohodki v podjetju z normalnim gospodarjenjem ne smeh pasti pod 850 din, ob krizi pa ne pod 700 din. Priča smo velikim razlikam v nagrajevanju kadrov enakih profdov v raznih podjetjih. Faktor teh razlik pa bi smel biti največ 2, kar bo treba doseči z družbenim dogovarjanjem. Ing. Košak je govoril tudi o stanovanjskem gospodarstvu. V Ljubljani smo se približali najvišji ceni na kvadratni meter stanovanjske površine. Tržna cena zanj je že okoli 400.000 SD, novogradnje pa ne gredo več pod 300.000. Friza«8! ustreznih dejavnikov bo | tako usmeriti, da se bof cena približala stroškovOr Nato je spregovoril Mirtič, sekretar mestne*! renče ZK. Leto 1971 je°T kot leto adaptacije na goje gospodarjenja in Kot faktor stabilnosti je stabilno zasnovani progb^ vseh nivojih od državi*® posameznega podjetja b1 nizacije. V drugem delu konfef*?] sledila vprašanja n o vi na vt odgovori nanje. Izkazal« J da se vsi skupaj zavedal11! so osnutki smernic, ki razpravi, bolj izhodišče pravo, kot pa načrt za prihodnje. ŠOLA V DOBROVI — SKUPŠČINI OBČIN* Predlagajo samoprispevek rja H Kolektiv osnovne šole Dobrova pri Ljubljani ponovno opozarja no težke razmere, v katerih deluje. . i V šolskem poslopju imamo na razpohigo 4 učilnice, oddelkov pa)‘,S šolskem letu 11. Že 4 leta imamo pouk v 3 izmenah, najeti pa slll0jll tudi dva prostora v Zadružnem domu, kjer zasilno rešujemo p0'1' šolskih prostorov. Naselje Dobrova se hitro širi, tako da se vsako k11’ 1 1. razred otrok za dva oddelka. Pouk pričenjamo ob 7.10, učenci-vozači iz Hruševe in Brezij šolo že ob 6. uri zjutraj, kar neugodjio vpliva na njihovo zdravU umsko zmogljivost. Ob tako skromnih pogojih, ki jih šola ima, ne more zadovoljiv0 ^ Ijati učencev za nadaljnje šolanje na srednjih in višjih šolah, zato takoj zaposli ali odhaja na vajenske šole. Menimo, da taka selekcij vilna, saj je mnogim, tudi sposobnim otrokom s podeželja zaprta p0< J šole. / Za vzgojno delo v okviru svobodnih dejavnosti ni nikakršnih tako šola tudi te funkcije ne more uspešno opravljati. Pedagoški I prizadevajo, da bi kljub takim razmeram uspešno delali. Vsa del°v,l[{* imamo strokovno zasedena. Z izrednim študiiem so vsi učitelji j imamo strokovno zasedena. Z izrednim študijem so vsi učitelji p110'' i na nižji stopnji višjo pedagoško izobrazbo. i . j V lanskem letu smo že zbrali celotno dokumentacijo za prizidek ni šoli. Predvidena je dozidava učilnic, telovadnice, prostor za šolsk . in otroški vrtec. jf Vemo, da so podobne razmere v naši občini še tudi na drugih prav tako čakajo na rešitev in izboljšanje materialnih pogojev del*-/ f v okviru proračuna občine niso zadostna, pa tudi v prihodnje ni Pflj>^ ugodnejših pogojev spričo znane proračunske politike, zato P0’ : naslednje: 1. Takoj je treba začeti s pripravami za uvedbo samo območju naše občine ne glede na ostale mestne občine. Ji 2. Referendum za samoprispevek razpisati ob občinskem aprilu - menimo, da bi prav takrat občani s svojim glasovanjem C ^ spevek najbojje proslavili slovenski praznik. .([ 3. Že v osnutku proračuna za leto 1971 bi bilo potrebno Pri nosti samoprispevka z izdelanim podrobnim programom, ki ga jc ^ ‘ že sprejela v letu 1970. J|l 4. Poleg samoprispevka poiskati še druge vire (posojila). , J obl«" Prepričani smo, da bomo le tako lahko hitreje reševali pt°D šolstvu in varstvu. i Za osnovno š0J° FRANC 1 NAŠA KOMUNA VI1/3 STRAN 3 ' -- .—* ■ V - snutek proračuna občine uubuana vič-rudnik >redlog programa zbiranja ter porabe sredstev plošne potrošnje v letu 1971 ]S letu 1971 proračunska potrošnja ne bo deležna takega razmaha, kot je mogoče to doseči v preteklem letu. Ukrepi, ki jih je zveza sprejela v [jteklih mesecih, vnašajo v proračunsko potrošnjo vseh družbeno poli-■ iv ^Poosti bistvene omejitve v zbiranju nekaterih proračunskih do-’]UCOv' Zakon o izločanju dela dohodkov od prispevka iz osebnega dohod-J Z “kovnega razmerja, prometnega davka, carin in sodnih taks v letu 1971 C Posebne račune, ki ga je zvezna skupščina sprejela v decembru 1970, j .Potrošnjo pomembnih proračunskih virov v letu 1971, ki ne smejo v 9 0 nji presegati 10,8 % v letu 1970 zbranih sredstev iz teh virov. Omejitev prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, prometni « od prometa blaga na drobno v trgovini in netrgovinski dejavnosti, etni davek od alkoholnih pijač v trgovini in gostinstvu, prometni davek Plačil (i J®!0 po načelu avtomatizma in ki imajo vpliv na gospodarstvo. Kolikor 1 rti I ^>en0 l)0*'t^nc skupnosti v letu 1971 presegle priliv 10,8 %na-letu 1970 pri pravkar omenjenih proračunskih virih, bodo presežke | e vložiti v posebne rezerve, ki jih do konca leta 1971 ne bo mogoče ilanca proračunskih sredstev RO RAČUNSKI DOHODKI osebnih dohodkov za temeljno izobraževalno skupnost 2,79 %, za proračun občine pa 1,71 %, skupaj 4,50 % tako kot v letu 1970. S to spremembo v stopnji je bil napravljen premik sredstev v korist občine v breme temeljne izorabževalne skupnosti. Da bo temeljna izobraževalna skupnost v letu 1971 financirala svoje potrebe na ustreznem nivoju, je bilo dogovorjeno, da mesto Ljubljana odstopi 22 % prometnega davka od prometa blaga izven trgovine (ostali prometni davek na drobno) in prometnega davka od plačil za storitve za financiranje izobraževanja in vzgoje. Ob pogojih restrikcijskih oziroma stabilizacijskih ukrepov je bila napravljena bilanca proračunskih dohodkov za leto 1971, ki obsega (v tisočih): za storitve carine in sodne takse. To so tisti proračunski viri, ki se Glavna vrsta Skupaj Občina Mesto TU prispevki 49.636 26.562 - 23.074 davki 12.664 5.739 5.442 1.483 takse 571 94 477 — ostali dohodki 450 450 — — SKUPAJ DOHODKI 63.321 32.845 5.919 24.557 zadnjih nekaj letih je bil dosežen stalen in sorazmerno močan porast irf -, dohodkov zaposlenih in bi bilo v letu 1971 pri istih prispevnih kov ■*)r^a*COvat* Pomcmbne presežke zlasti prispevka iz osebnih do->z delavnega razmerja, če ne bi bilo drugega zveznega ukrepa, ki uJe rast osebnih dohodkov na nivoju 11 % nasproti letu 1970. Glede na . i krcP. ki zadržuje rast osebnih dohodkov, ni bilo potrebno menjati 'in"6 *>r’sPcvne stopnje iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja. 1 dohodki, katerih po zveznih restrikcijskih ukrepih ni mogoče trošiti it, v ji. °^ni'ta 10,8 %, je kar 70 % v globalni strukturi proračunskih dohod-[I ^ °dstoten delež pa predstavlja dohodke, kijih oočina zbira od prebi-1 Pri slednji vrsti dohodkov so pa druge omejitve, ki občini ne dajejo !ij a ^°žnosti, da njihovo zbiranje prosto formira. Za prispevek iz skup-J nbi0*10C*'Ca °l)^anov 'n davek na cestna motorna vozila (kamione) in 'risrw,Z^a ^ npr’ rePubl'lta pristojna, da predpisuje obveznosti. | ^ ni oziroma davčni inštrumenti, ki jih prcdpimje občina v letu I bljj,,50 pomenjeni. Zaradi usklajevanja bilanc proračunskih dohodkov v 5^ 80 bili napravljeni nekateri premiki v delitvenih razmerjih med j Ho m\ mestom Ljubljana in Temeljno izobraževalno skupnostjo. Dogori lOdi • za ,emelin0 izobraževalno skupnost znižana stopnja iz osebnega k1'nja * *Z t*e*ovne8a razmerja -a 0,16 % in za toliko povečana prispevna za proračune občin. Tako v letu 1971 znaša prispevna stopnja iz Iz gornjega pregleda je povzeti, da bo občina v letu 1971 razpolagala z 32.845.000 din, v letu 1970 pa je znašal plan dohodkov, ki so bili trošeni preko občinskega proračuna, 31,321.000 din. Neto razpoložljiva proračunska sredstva v letu 1971 bodo nasproti planiranim v letu 1970 višja za 4,9 % ali za 1,524.000 dinarjev. Če pa primerjamo dejansko potrošnjo v letu 1970, ki znaša 30,309.246,80 dinarjve, pa znaša povečanje 8,3 %. Glede na to, da je tako determinirana možna splošna potrošnja glede na gibanje cen v degresiji, se to odraža v nadaljnjem predlogu proračuna. Ker so nekateri izdatki določeni kot dolžnost občine s predpisom ali kako drugače pogojeni, da se jim skupščina ne more odreči, njihov porast pa je v nekaterih primerih sorazmerno zelo močno nad rastjo proračunskih dohodkov, je nujno, da morajo biti v proračunu, ker mora biti ta bilančno uravnan, tudi dejavnosti, ki se jim sredstva zelo malo povečajo, stagnirajo, ali pa so celo nižja, kot so jih bile deležne v preteklem obdobju. Takšno objektivno stanje terja tudi od vseh udeležencev v nadaljnji obravnavi predloga proračunske splošne potrošnje konstruktiven odnos in kar največjo mero objektivnosti v presojanju, kaj je res nujno potrebno in čemu se je mogoče z manj škode začasno odpovedati. Ob pripravi predloga razporeditve proračunskih izdatkov za leto 1971 so bili organi in službe v zelo neugodnem položaju, ko se je bilo ob obravnavanju programiranih potreb posmeznih dejavnosti, ki so v občini utemeljene, pozitivne in nujne, zelo težko odločati o tem, katere naj stagnirajo. j PREDLOG OCENE PRORAČUNSKIH DOHODKOV )* in razporeditve proračunskih izdatkov (zbirnik bruto proračuna po poglavjih) DoHODKI Predlog Struk- St. gl. Predlog Struk- 1971 tura namena IZDATKI 1971 tura prispevki davki takse 49,636.000 78,39 01 Šolstvo za redno dejavnost 24,557.000 38,78 12,664.000 20,00 03 Kulturno prosvetna dejavnost 1,081.400 1,71 571.000 0,90 04 Socialno skrbstvo 5,559.700 8,78 °STAL1 DOHODKI 05 Zdravstveno varstvo 1,830.000 2,89 450.000 0,71 06 Komunalna dejavnost 586.000 0,93 07 Delo državnih organov 5,358.140 8,46 11 Skupščina mesta Ljubljana 5,919.000 9,35 12 Dejavnost krajevnih skupnosti 2,145.000 3,39 13 Dejavnost družbeno političnih organizacij in društev 1,043.320 1,65 14 Negospodarske investicije 7,802.352 12,32 15 Gospodarske investicije 590.638 0,93 16 Gospodarski posegi 6,320.000 9,98 17 Proračunske obveznosti iz prejšnjih let 200.000 0,31 18 Rezervni sklad 328.450 0,52 SlCUPAJ VSA SREDSTVA 19 Nerazporejeni dohodki (tekoča proračunska rezerva) - 63,321.000 100,00 SKUPAJ RAZPOREJENA SR. 63,321.000 100,00 n ^edlog splošne potrošnje froračunskih sredstev v letu 1971 v primerjavi v predhodnimi leti 1970 in 1969 izdatki Realizacija :acija 1969 Realizacija de?avno™rno prosve™a Cr^ončič :acija 1970 4 Predi edlog 1971 Indeks 70/69 6 Indeks 71/70 7 Indeks 71/69 8 ^*grade OF °d za spomeniško varstvo 84.000 17.019 104.000 16.714 119.600 16.800 124 98 115 101 142 99 Sj dotacija1 za0ohn’nograf- muzej Lj. - dotacija ^ttii^totamNOB j: d0?£jj£gojna dei*vnost " 70 48.290 50.000 257 104 3.415 2.736 5.000 80 183 29.026 44.577 50.000 154 112 123.000 176.000 150.000 143 85 33.891 35.258 • 35.000 104 99 * 5.557 - 10.000 - - 38.000 40.000 60.000 105 150 7.920 5.940 7.920 75 133 45.982 65.395 66.000 142 101 105.000 123.000 135.300 65.000 117 110 6.991 5.944 20.000 85 336 3,655.396 4,426.865 5,358.140 121 121 7fm. i f 89 'S 90 '191 n 92 93 94 96 !: 97 98 99 00 4#1 2 )3 -)4 )5 >6 ! 08 09 JlO Ul i h 1*13 14 15 *16 17 18 19 ’20 lj’ 122 1 1 '3 24 !?S 126 J? ,3( 13: 24.000 26.000 28.000 108 108 Il3, 24.000 30.000 32.000 125 107 23.000 26.000 33.000 113 127 T 33.000 45.000 49.000 136 109 33.000 38.000 40.000 115 105 55.000 60.000 65.000 109 108 45.000 50.000 55.000 111 110 1 j. 40.000 50.000 55.000 125 110 tl' 21.000 25.000 27.000 119 108 tj* 30.000 40.000 44.000 133 110 ll 30.000 35.000 3J8.000 117 109 21.000 25.000 27.000 119 108 1 21.000 25.000 27.000 119 108 i«' 23.000 24.000 26.000 104 108 30.000 35.000 39.000 117 111 35.000 37.000 40.000 106 108 26.000 30.000 36.000 115 120 23.000 26.000 28.000 113 108 L, 21.000 25.000 27.000 119 108 |14| 45.000 45.000 50.000 100 111 lj, 31.000 35.000 35.000 113 100 jr 23.000 27.000 30.000 117 111 21.000 25.000 27.000 119 108 14 55.000 55.000 66.000 100 120 ir: 18.000 20.000 23.000 111 115 % 21.000 25.000 27.000 119 108 r 30.000 30.000 33.000 100 110 ju 18.000 21.000 23.000 117 110 i'U 820.000 935.000 1,030.000 114 110 Zdravstveno varstvo Na področju zdravstvenega varstva so s 1/1-1971 začeli veljati nekateri novi zdravstveni ukrepi, ki uvrščajo občane v tri glavne skupine zdravstvenega varstva, in sicer: zdravstveno zavarovanje delavcev, zdravstveno zavarovanje kmetov in obvezne oblike zdravstvenega varstva. Občani, ki so zdravstveno zavarovani, imajo poleg obveznih oblik zdravstvenega varstva kjer je odpadla tudi vsa participacija zavarovancev, tudi razširjeno zdravstveno zavarovanje. Obvezne oblike zdravstvenega varstva so zagotovljene nezavarovanim občanom predvsem v breme občinskega proračuna. Občinska skupščina bo predpisala lahko z odlokom prispevke tem občanom za obvezne oblike zdravstvenega varstva. Med obvezne oblike zdravstvenega varstva se prenaša iz proračuna na občine tudi preventivna dejavnost, varstvo žena, popolno varstvo otrok do 15. leta starosti in drugo. Za te obvezne oblike zdravstvenega varstva in razširitev pravic tega varstva bo občina prispevala v sklade zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov: za obvezne oblike zdravstvenega zavarovanja zdravstveno nezavarovanih oseb, ki stalno prebivajo na območju občine in prispevke k stroškom zdravstvenega zavarovanja za socialno ogrožene zavarovance - kmete, ki prebivajo na območju občine, zato sta za leto 1971 prikazani v tabeli dve novi vrsti izdatkov. Za redno dejavnost zdravstvenega varstva je bilo v letu 1970 porabljenih skupaj 1.351.000 din, za leto 1971 se predvideva 1.830.000 tisoč din (kjer je vštetih tudi 50 tisoč din namenskih sredstev za MKZ Rakitna), kar je povečanje za 35 % na realizacijo v letu 1970. Povečanje je predvsem zaradi plačevanja novih oblik zdravstvenega varstva nekaterim občanom, kot je že povedano v prejšnjem odstavku. 80 81 82 84 85 DOTACIJA KS ZA POSEBNE NAMENE: KS Brdo za dokončanje kulturnega doma KS Brezovica za pokopališče Brezovica KS Črni vrh - za krajevna pota KS Dobrova — za pot skozi naselje Dobrova — za kanalizacijo KS Golo-Zapotok - za krajevna pota — za krajevna pota proti Selniku — za vodovod — za vodovod Selnik KS Horjul - obveznosti iz leta 1969 za cesto Šentjošt — za vodovod Vrzdenec — Zažar, Podolnica, Zaklancc, Lesno Brdo 50.000 86 Butajnova KS Ig - prispevek za mlad. dom - podaljš. kanalizacije 10.000 od nove Šole do Išcice — vodovod Krvavice 100.000 87 KS Krim-Rudnik - prisp. za družbeno politič. center in športno rekreacijski center KS Kolezija - adaptacija prostora za družbene potrebe 30.000 50.000 25.000 30.000 41.000 100.000 20.000 23.000 4.000 5.000 5.000 82.000 35.000 6.000 100.000 % : n 4< f J8« ! 90 11 92 93 94 ,96 1: 97 naša KOMUNA VI1/3 IZDATKI 2 KS KS 98 99 00 Lavrica - za vodovod Orle - za popravilo barjanskih mostov Malči Belič - prispevek za objekt kultumo-prosvetni dom Svoboda Notranje gorice — za vodovod Podpeč-Notranje gorice Preserje - za pokopališče Rob - za cesto Neredi - Lužarji - za vodovod Pečki, Mački, Strletje, Uzmani - za vodovod Veliki Osolnik, Laze, Skamevc, Srnjaki - za vodovod Dolščaki - za cesto Rob - Krvava peč - za vodovod Osolnik, Pečki Škofljica — za ureditev stare ceste vodovod Pijava gorica in ostale vasi - za vodovod Dolnje Retje, Gornje Retje, Prelesje — za vodovod Borovec, Karlovica, Poznikovo KS Zelimlje - za cesto Zelimlje - Rogatec KS Vnanje gorice - za cesto proti zadruž. domu Male asanacije Rezerva - za pripombe na zborih volilcev SKUPAJ ZA INVESTICIJE SKUPAJ KS Realizacija 1969 60.000 200.000 40.000 - za vodovod - za dom družb, organizacij 15.000 Pijava gorica 10.000 KS Turjak - za vodovod Mah Ločnik - za vodovod Laporje, Gradež, Mah Osolnik, Javorje — za vodovod Ščurki — za pokopahšče v Starem apnu 5.000 KS Tomišelj - za vodovod Podkraj (vračilo KS Ig) - za vodovod Strahomer - Vrbljenje - Tomišelj 40.000 KS Trnovo - za mladinski klub na Cesti dveh cesarjev 5.000 KS Vehke Lašče - za cesto Vehke Lašče — Podsmreka — za vodovod Dvorska vas 50.000 50.000 665.000 1.485.000 • Realizacija 1970 Predlog 1971 Indeks Indeks Indeks 70/69 71/70 71/69 4 5 6 7 8 '25.000 20.000 30.000 50.000 63 50.000 40.000 200.000 20 ' 200.000 200.000 20.000 40.000 10.000 20.000 80.000 60.000 150.000 ♦ 15.000 7.000 10.000 30.000 18.000 360 112.000 100.000 224 5.000 20.000 10.000 10.000 60.000 11.000 1,014.000 1,115.000 152 110 168 1,949.000 2,145.000 13.1 110 144 !3 - DEJAVNOST DRUŽBENO POLITIČNIH ORGANIZACIJ . 08 IN DRUŠTEV 09 Obč. konfer. SZDL Vič-Rudnik Obč. konf. SZDL Vič-Rudnik 10 za časopis „Naša komuna" U Obč. odbor ZB NOV, VVI 1 12 Obč. odbor rezerv, oficirjev ,13 Obč. zveza prijateljev mladine ' 14 Obč. odbor RK lS Obč. gasilska zveza Id Počitniška zveza FSJ 17 Zveza tabornikov 18 List „Občan" 19 Ljudska tehnika J 20 lošL za javno upravo Ljubljana i ll Gorska reševalna služba 112 Puristično društvo Ig Olepš. društvo Rožna dolina 1>3 124 |&6 ^'7 Turistično društvo Podpeč Turistično društvo Rakitna Planins. zveza Slovenije Planin, društvo Ljubljana Matica Komisij, za varnost prometa Konferenca ZMS za MK SKUPAJ 14 NEGOSPODARSKE INVESTICIJE Rivest. v šolstvu, šole in VVZ prispevek za gradnjo mestne boln. nispevek za izgr. sod. poslopja [.®nJr. kurjava v uprav, zgradbi občine Udeležba za stanovanja delavcem, za katere skrbi občina nabava opreme za PM Vič Gdplač. anuitet od posojil v šolstvu VOplač. anuitet od posojil v zdrirvstvu Go Plač. anuitet posojil za -“jnovanja borcev in invalidov NOV Goplač. ostalih anuitet za "aJetje posojil in drugih obvez. skupaj 15- Skladu GOSPODARSKE INVESTICIJE za razvoj obrti, trgovine, gostinstva in turizma ‘a odplač. anuitet SKUpAj Uo T6 - GOSPODARSKI POSEGI ^zdržev. obč. cest. IV. reda V, j0,- P°scb. rač. za ceste rert^cv- “ižišč cest IV. za « ln mest- “lic z železnico AnP0PraviI° ‘n rekonstrukc. cest - HU,!iCtc.od posojil za ceste V otacija poseb. rač. za ceste ezava sredstev za investicije, 5® Katere skrbi občina p/P« za mleko S^tijstva" |ofežkbrtiistva - SKUPaj J8 49 17 ~ p,Računske obveznosti ,, IZ PREJŠNJIH LET 2 %r^j- obvez- iz orei. let <3KUPAj>eVe*C za Bosansko pokrajino 18- Rezervnisklad Rezervni sklad skupaj 112.700 180.000 200.000 160 111 177 100.000 210.000 210 130.000 148.000 162.800 114 110 125 80.000 90.000 99.000 113 110 124 39.900 50.000 55.000 125 110 138 20.000 40.000 44.000 200 110 220 90.000 120.000 132.000 133 110 147 10.000 10.000 11.000 100 110 110 10.000 10.000 11.000 100 110 110 6.411 8.436 10.120 132 120 158 10.000 15.000 16.500 150 110 165 3.000 3.000 3.000 100 100 100 5,000 5.000. 5.000 100 100 100 10.000 10.000 100 3.000 3.000 100 31.900 110 110 8.000 8.000 100 8.000 8.000 100 5.000 .5.000 5.000 100 100 100 2.000 'S.000 2.000 100 100 100 9.500 10.000 15.000 105 150 158 30.000 30.000 - 100 592.511 825.436 1,043.320 139 126 176 2,700.000 4,600.000 4,700.000 170 102 174 710.009 446.311 442.000 63 99 62 322.400 322.400 100 468.468 - - - 200.000 200.000 200.000 100 100 100 78.960 •50.000 100.000 63 200 127 619.925 1,007.624 1,606.000 163 159 259 318.881 15.824 15.824 5 100 5 228.730 228.730 228.730 100 100 100 327.010 775.131 187.398 237 24 57 5,183.517 8,114.489 7,802.352 157 96 151 150.000 189.537 256.468 150.000 440.638 135 172 100 232 339.537 256.468 590.638 76 230 174 \ 1,600.000 2,200.000 2,200.000 138 100 138 230.000 230.000 250.000 100 109 109 1,500.000 - - 1,279.000 700.000 1,800.000 55 257 141 400.000 2,600.000 650 178.043 184.019 200.000 103 109 112 875 875 2.000 100 229 229 293.000 360.000 123 6.000 5.000 8.000 83 160 133 3,693.918 6,212.894 6.320.000 168 102 171 79.666 215.289 200.000 270 93 251 253 191 - 76 79.919 215.480 200.000 270 93 250 239.028 264.732 328.450 111 124 137 239.028 264.732 328.450 111 124 137 19-’ iso nerazporejeni dohodki SKUPAJ IZDATKI 745.948 546.383 — 73 __ 745.948 546.383 — 73 21,837.037 30,309.246 32,845.000 139 108 150 STRAN 5 Potrebna finančna sredstva za zdravstveno varstvo prikazuje tabela: Tek. Reali- v 000 din Vrste izdatkov zacija Plan Indeks št. 1970 1971 71:70 1 Zdravstveno varstvo — skupaj 1.351 1.830 135 Stroški Zdravljenja za nezavarovane občane %2 457 47 2 Stroški preventiv, dejav. po pogodbi z ZD Vič-Ljubljana 324 80 25 3 Stroški drugih prevent. dejavnosti 10 13 135 4 Stroški mrliško ogledne službe 8 20 252 5 Zdravljenje otrok na Rakitni in Debelem rtiču 47 60 127 6 Prispevki za obvezne oblike zdrav, varstva po pogodbi Prispevki za zdrav, zavarov. za social, ogrožene zavarov. kmete po pogodbi 750 7 * 400 8 Mlad. okrevad. Rakitna -namenska sred. za central, kurjavo 50 50 100 V tabeli izkazani indeks stroškov zdravljenja za nezavarovane občane je zato le 47, ker se del teh stroškov prenaša na obvezne oblike zdravstvenega varstva. Namenjena sredstva v znesku 457 tisoč din zagotavljajo plačila stroškov zdravljenja socialno ogroženih občanov za stroške zdravljenja izven obveznih oblik zdravstvenega varstva, kakor tudi opravljene zdravstvene storitve zdravstvenih zavodov v letu 1970. V tabeli nakazana sredstva pod tek. št. 2, 3 in 4 so stroški tistih preventivnih dejavnosti, ki so jih po veljavnih predpisih še vedno dolžne financirati občine in niso zajete pod obvezne oblike zdravstvenega varstva; ta dejavnost pa se je tudi doslej financirala iz občinskega proračuna. Sredstva v znesku 60 tisoč din za preventivno medicinsko rehabilitacijo otrok so namenjena za zdravljenje (po planu 150 otrok, in 3050 oskrbnih dni) otrok za Rakitni, Debelem rtiču in Kraljeviči. Medicinski del oskrbe plača sklad zdravstvenega zavarovanja delavcev, hotelski del oskrbe pa so plačniki: občina, starši in delovne organizacije zaposlenih staršev. Za to zdravljenje je potrebnih okoli 90 tisoč din, vendar bo svet za zdravstvo zbral razliko od staršev otrok in delovnih organizacij, kjer so zaposleni starši socialno ogroženih otrok. Pridevki za obvezne oblike zdravstvenega varstva po pogodbi v znesku 750 tisoč din so namenjeni za plačevanje prispevkov v sklad zdravstvenega zavarovanja delavcev, za obvezne oblike zdravstvenega varstva zdravstveno nezavarovanih oseb, kamor spadajo poleg že znanih oblik zdravstvenega varstva tudi oskrbni stroški v psihiatričnih bolnišnicah. Izračun je napravljen po plačanih računih stroškov zdravljenja oktober-december 1970, ob upoštevanju števila duševnih bolnikov in ustreznega povečanja. Za prispevek k stroškom zdravstvenega zavarovanja za socialno ogrožene zavarovance - kmete se predvideva v proračunu 400.000 din. Po podatkih občinske davčne službe konec leta 1970 ni imelo plačanih prispevkov 70 kmetov - zavarovancev v znesku 374.000 din. Po podatkih iz ankete leta 1968 so to povečini kmetje oz. lastniki zemljišč, ki so socialno ogroženi in zato prispevki neizterljivi. Ta dolg se ocenjuje 60:40 v korist prispevkov zdravstvenega zavarovanja, kar znese 220.000 din. Ker izkazuje finančni načrt sklada skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Ljubljana (kamor se bo ta prispevek odvajal) dohodke za leto 1971 z indeksom 183 na plan v letu 1970, je upoštevan enak indeks tudi pri tem izračunu. Upoštevajoč 12 % rep. prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti v ta sklad za obvezne oblike zdravstvenega varstva bodo predvidena sredstva zadostovala. Namenska sredstva Mladinsko-klimatskemu okrevališču Rakitna v znesku 50.000 din so namenjena kot dotacija za centralno kurjavo, ki je bila zgrajena jeseni 1970, enak znesek je občina dala v letu 1970 iz sklada za negospodarske investicije. Celotna gradnja je stala 1078 tisoč din, za kar so delno prejeli posojilo iz sklada za varstvo otrok in namenska sredstva še nekaterih drugih ljubljanskih občin. Komunalna dejavnost Na področju komunalne dejavnosti se neposredno iz proračuna financira: vzdrževanje nasadov in zelenic, prispevek Vodni skupnosti, tehnična in urbanistična dokumentacija, geodetske izmere in razni manjši komunalni stroški. Predlog razporeditve stroškov za te izdatke je kot sledi v tabeli: Opis Realizacija 1970 Plan 1971 Indeks 1. Vzdrževanje nasadov in zelenic 23.681 30.000 127 2. Odškodnina VS Ljubljanica - Sava 23.040 3. Prispevek VS Barje 6.938 31.000 103 4. Vzdrževanje drugih komunalnih objektov 49.636 60.000 121 5. Tehnična in urbanist, dokumentacija 210.483 250.000 119 6. Geodetske izmere 49.319 200.000 406 7. 2 % prispevek Skopje 5.903 15.000 254 SKUPAJ : 369.000 586.000 159 Delo državnih organov Nadomestila voljenim organom skupščine se urejajo z odlokom o povračilu osebnega dohodka, materialnih stroškov in potnih stroškov odbornikom, funkcionarjem ter drugim članom skupščinskih organov. Ker je bil ta odlok v preteklem letu razširjen, je zato rast potrebnih sredstev večja kot bi bila ob nespremenjenem odloku. Razen tega zajema ta proračunska postavka še naslednja sredstva: stroški za splošne volitve in zbore volivcev v višini 10.000 din, stroški za občinski praznik in druge prireditve v višini 50.000 din, stroški za informacije in objave v višini 50.000 din, stroški za pregled tehnične urbanistično-gradbene dokumentacije ter komisijske oglede v višini 35.000 din in stroški, predvideni za popis prebivalstva, ki nastopijo samo v tem letu, ker se letos izvaja splošni popis, sredstva, zagotovljena od Zveznega zavoda za statistiko pa ne zadoščajo, zato je bilo potrebno predvideti še 65.000 din. Finančni načrt potrebnih sredstev za dejavnost občinske uprave predvideva porast za 12 %, pri čemer se materialni stroški glede na stalno povečevanje cen povečujejo sorazmerno bolj tako, da osebni dohodki ne bodo mogli porasti niti v višini te poprečne stopnje. Tudi v tem letu s sredstvi za osebne dohodke ne bodo zagotovljeni pogoji za ureditev in sanacijo kadrovskih problemov v občinski upravi, zaradi tega še vedno ne bo mogoče strokovno ustrezno zasesti nekaterih sicer nujnih delovnih mest, oziroma preprečiti stalne fluktuacije tistih kadrov, ki v gospodarstvu lahko dosežejo sorazmerno ugodnejše pogoje (ekonomisti, gradbeniki itd). Posebej so določena v finančnem načrtu uprave potrebna sredstva za nova delovna mesta in pripravnike, ki znašajo 580.000 dinatjev. Nova delovna mesta so predvidena posebno v davčni upravi in s potrebna z ozirom na izvajanje uredbe o minimalni strokovni izobrazbi v davčni službi in glede na sklepe skupščine na seji, ko je obravnavala poročilo o delu in problemih davčne uprave ter sklenila, da je potrebno službo strokovno kadrovsko krepiti. Za za mi majhe stva, delo. * J ------ I-----J ~ vatajv -MNUpOVilia 14. UlUliiUUl *C/i .s^ro^e 135.300 din, porast je glede na rast cen sorazmern n (110) in za osebne izdatke v višini 66.000 din, kar predstavlja srci z katerih so posamezni delavci milice posebej nagrajeni za uspešn STRAN 6 Delo krajevnih skupnosti Sredstva namenjena dejavnosti krajevnih skupnosti obsegajo sredstva za njihovo osnovno dejavnost in investicije. Predlogi krajevnih skupnosti za dotacijo v letu 1971 za obe dejavnosti visoko presegajo možnosti občinskega proračuna. Od skupno 28 krajevnih skupnosti svojega zahtevka ni dostavilo 6 krajevnih skupnosti. Po predlogih 22 krajevnih skupnosti bi bilo potrebnih za osnovno dejavnost skupaj 804.306 dinarjev in za investicije skupaj 4,637.923 dinarjev Navedenim zahtevkom in predlogom ni možno v celoti ugoditi, zato so lahko upoštevane le najbolj nujne zahteve. Predlog dotacij za redno dejavnost ni napravljen po nekem razdelilniki, ker ta niti ni možen, saj so na območju občine tri različne specifične skupine krajevnih skupnosti, in sicer: - krajevne skupnosti, ki imajo izrazito mestni značaj, - krajevne skupnosti, ki imajo primestni značaj in - krajevne skupnosti, ki imajo podeželski značaj. Med redno dejavnost podeželskih krajevnih skupnosti, deloma pa tudi primestnih, spada predvsem reševanje komunalne problematike, medtem ko so izdatki mestnih krajevnih skupnosti predvsem funkcionalni izdatki dejavnosti njihovih služb oziroma organov. Zato je bil predlog dotacij za redno dejavnost krajevnih skupnosti ocenjevan individualno glede na število komunalnih naprav, obsežnost krajevne skupnosti itd. Pri predlogu za investicijsko dejavnost so upoštevana glede na razpoložljiva sredstva samo tista dela, ki predstavljajo najnujnejše potrebe, dokončanje že začetih del, kjer je investicijsko tehnična dokumentacija že v izdelavi ter dela, kjer finančno sodeluje krajevna skupnost s svojimi sredstvi oziroma s sredstvi samoprispevka. Poleg navedenih kriterijev je predlog dotacije sredstev KS za leto 1971 skušal zagotoviti enakomernost vlaganja sredstev po posameznih področjih. Med zahtevki krajevnih skupnosti je določeno število krajevnih skupnosti, ki navajajo relativno visoke predloge oziroma zahtevke, ker pa so ta območja dobila višje dotacije v preteklem letu neposredno ali pa posredno iz drugih sredstev, jih predlog za leto 1971 ni mogel upoštevati. Dotacije krajevnim skupnostim naj bi za leto 1971 znašale po tem prvem predlogu: za osnovno dejavnost skupaj - 1,030.000 dinarjev in za investicije - skupaj 1,104.000 dinarjev z razdelitvijo kot je v tabelarnem delu osnutka proračuna. Glede na to, daskupna predračunska vrednost navedenih investicijskih del znaša 280.000 dinarjev in da krajevne skupnosti zagotavljajo 50 % lastno udeležbo, ki bi jo zbrali s samoprispevki občanov, svet smatra, da bi bilo zelo umestno, če bi bilo mogoče dodeliti potrebnih 140.000 dinarjev in s tem že v letošnjem letu pristopiti k izvajanju teh zelo nujnih del in hkrati s tem podpreti pripravljenost občanov navedenih dveh krajevnih skupnosti sodelovati z zbiranjem samoprispevka. Dejavnost družbeno-političnih organizacij in društev Gospodarstvo si prizadeva za čim uspešnejšo, enostavno in razširjeno reprodukcijo. Stabilizacijski ukrepi naj k temu še pripomorejo. Toda vrsta drugih dejavnosti in potreb je življenjski vezana na gospodarstvo. Kako iz začaranega kroga? (Naš posnetek je iz „Žičnice“.) Na osnovi ..Srednjeročnega programa gradenj šol, telovadnic in vzgojno varstvenih zavodov v občini Ljubljana Vič-Rudnik“ do leta 1976, ki gaje sprejela Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na svoji 19. seji dne 24. septembra 1970, bi morali v letu 1971 pričeti med drugim tudi z gradnjo osnovne šolyDobrova oziroma osnovne šole Brezovica, kar pa z ozirom na izvajanje stabilizacijskih ukrepov in proračunske restrikcije ne bo mogoče. PREDVIDENI DOHODKI SKLADA V LETU 1971 Sredstva Dotok sredstev v tekočem letu - iz proračuna občine - od bančnih kreditov - prenos iz prorač. in skladov drugih družbeno-pohtičnih skupnosti (prispevek TIS za invest. otroškega varstva) Vsega sredstva 4.700.000. 00 2.000. 000.00 3,810.000,00 10,510.000,00 V letu 1971 bomo predvidoma pričeli z gradnjo vzgojno varstvenega zavoda „Krim-Rudnik“. V veliko oporo v prizadevanjih za izgradnjo vzgojno varstvenih zavodov nam je Temeljna izobraževalna skupnost, ki sodeluje pri gradnji s petdesetodstotno udeležbo. Kolikor pride do spremembe delitvenega sistema v odnosu med občino in Temeljno izobraževalno skupnostjo z ozirom na participacijo pri gradnjah vzgojno varstvenih zavodov, bo mogoče začeti urejati nekatera pereča vprašanja na področju šolstva in vzgojnega varstva. Predlog finančnega načrta sklada za negospodarske investicije Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1971 prikazuje naslednja tabela: Predlog proračuna za leto 1971 predvideva za dejavnost družbeno političnih organizacij in društev 26 % povečanje sredstev. Večje povečanje sredstev se predvideva za glasilo „Naša komuna". V letu 1970 je ta časopis izhajal samo pol leta (7 številk), kar se je tudi predvidevalo v proračunu za preteklo leto. Letos bo izhajal redno mesečno (12 številk) vse leto, zato je treba zagotoviti letos tudi več sredstev. V letošnjem letu je spremenjen način financiranja dejavnosti Občinske konference SZDL, ki teče odslej na osnovi posebnega odloka. Ta zagotavlja za to dejavnost stalen vir, katerega višina se določa po stopnji v odloku tako, da se ravna v skladu z dinamiko rasti doseženega celotnega brutoprodukta v občini. Po tem odloku bodo znašala sredstva za dejavnost organizacije občinske konference SZDL v tem letu približno 200.000 din, kar je za 11 % povečano glede na sredstva v letu 1970. Relativno večje povečanje je predvideno še pri komisiji za varnost prometa. Ta komisija ima zelo obširen program za vzgojo šolskih otrok pri varnosti v prometu. Novi koristnik je v letošnjem letu Mestna konferenca ZMS, kateri so dodeljena sredstva za delovanje mladinskih klubov na območju občine. Dotacije ostalim organizacijam se povečujejo za poprečno 10 %, kljub temu, da je porast proračuna občine samo 8 %. , Tako znašajo sredstva za dejavnost občinskega odbora NOV in W1 162.800 din. Ta organizacija ima 54 krajevnih združenj borcev in 9 komisij, v katerih dela 126 članov. Občinski odbor nima nobenih lastnih dohodkov, ker članarino v celoti prepušča krajevnim organizacijam, ima pa stroške, ki ob dejavnosti nujno nastanejo, kot so: stroški za osebne dohodke dveh redno zaposlenih uslužbencev, sredstva za vzdrževanje in urejanje spomenikov NOB, sredstva za plačilo anuitet od posojila za počitniški dom zveze v Banjolah, sredstva za dotacije za dejavnost krajevnih organizacij in drugi manjši, toda nujni izdatki. Za dejavnost občinskega odbora Zveze rezervnih vojaških starešin je predvidenih 99.000 din. Poleg zagotovitve nujnih materialnih stroškov za dejavnost organizacije, predstavlja dotacija sredstva za izvajanje programa pouka splošnega in strokovnega programa, ki je bil potrjen in sprejet na Republiškem odboru ZRVS za leto 1971. Opis Negospodarske investicije Sredstva tega proračunskega poglavja se po namenu delijo na investicije v šolstvu in otroškem varstvu, redni pogodbeni prispevki za gradnjo mestne bolnišnice in prispevek za gradnjo prizidka sodnega poslopja ter sredstva za odplačevanje anuitet od posojil, ki so bila najeta in uporabljena v preteklih letih za negospodarske investicije. Sredstva investicij v šolstvu in otroškem varstvu se financirajo preko posebnega sklada za negospodarske investicije. Mladina, naša bodočnost. A denarja za nove vrtce in šole ni ... Kdo bo varoval otroke zaposlenih staršev? Problemov je še in še ... 1 zpolaga zveza že s 25 specialnimi 14 gasilskimi vozili in 56 motornimi brizgalnami. V letu 1971 namerava zveza s temi sredstvi prispevati k nabavi 6 gasilskih vozil in 6 motornih brizgaln. Nadalje je predvideno za dejavnost občinske zveze prijateljev mladine 55.000 din, za občinski odbor Rdečega križa 44.000 din ter še nekatere manjše dotacije za nekatera posamezna društva in zveze kot so navedena v tabelarnem delu proračuna. 1 VVZ „Trnovo“ (zunanja ureditev) 2 Dovršitev gradnje telovad. pri osnovni šoli „Bičevje“ 3 Dovršitev gradnje VVZ „Kolezija" 4 Dovršitev gradnje VVZ „Brezovica“ 5 Adaptacija pri OŠ „V. Miklavca", Vrhovci 6 Gradnja VVZ „Krim-Rudnik" 7 Gradnja VVZ ..Škofljica" 8 VVZ „Malči Belič" (odkup in adaptacija vile Battelino) 9 VVZ »Rožna dolina" (centralna kurjava in adaptacija) 10 OŠ „Oskar Kovačič" (ureditev igrišča) 11 OŠ „Ljuba Šercerja" Ig (participacija za igrišče) 12 OŠ ..Dolomitski odred" Polhov Gradec (kana-Uzacija, izolacija, dovoz) 13 Male asanacije, predvsem na nekaterih podružničnih osnov, šolah Nerazporejena sredstva in ostali izdatki SKUPAJ : Predlog invest. izdat, iz sklada Prisp. TIS Skupaj 2 3 4 350.000 - 350.000 450.000 - 450.000 1,000.000 - 1,000.000 120.000 - 120.000 200.000 100.000 300.000 2,500.000 2,500.000 5,000.000 400.000 400.000 800.000 750.000 750.000 1,500.000 60.000 60.000 120.000 100.000 - 100.000 60.000 - 60.000 150.000 - 150.000 300.000 - 300.000 260.000 - 260.000 6,700.000 3,810.000 10,510.000 Pri vzgojno varstvenem zavodu v Trnovem smo po končani gradnji pričeli z zunanjo ureditvijo zavoda. V ta namen je bilo z ozirom na pomanjkanje sredstev najeto posojilo pri Temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana v višini 300.000 mn. Posojilo je brezobrestno in ga je občina dolžna vrniti posojilodajalcu najkasneje do 15. aprila 1971. leta. Gradnja objekta telovadnice pn Osnovni šoli Bičevje je v zaključni fazi. Objekt bo predvidoma odprt v februarju 1971 leta in v ta namen moramo zagotoviti potrebna sredstva za opremo telovadnice s prizidkom (knjižnica) ter za rekonstrukcijo kotlovnice za potrebe šole, telovadnice in prostorov za podaljšano bivanje učencev. dograditev vzgojno-varstvenega zavoda „Kolezija“ na Rezijanski ulici trebno v letu 1971 zagotoviti 1,000.000 din. redstva so namenjena predvsem za nabavo opreme ter vkop cisterne za o po Sre kurilno olje in za eventualni nakup dodatnih zemljiških površin za potrebe vzgojnega varstva v letu 1970 smo za gradnjo montažnega vzgojno varstvenega zavoda na Brezovici pri Ljubljani predvideli 250.000 din. Z ozirom na skokovit porast cen v gradbeništvu moramo predvideti v letu 1971 nekaj več sredstev za dovršitev del na objektu montažnega vzgojno-varstvenega zavoda. Ravno tako moramo zagotoviti tudi sredstva za opremo ter nujno potrebno zunanjo ureditev zavoda. podražitev gradbenih in obrtniških del je potrebno zagotoviti dodatna sredstva. Ravno tako smo v predlogu finančnega načrta za leto 1971 predvideli tudi sredstva za opremo, strelovod in oplesk fasade v skupnem znesku 300.000 din, od česar bo predvidoma prispevala Temeljna izobraževalna skupnost 100.000 mn. oddelke po- premestitvijo oddelkov podaljšanega bivanja sprostili pritisk na matične učilnice. Izdatki za gradnjo novega vzgojno-varstvenega zavoda ,,Krim-Rudnik“ bodo v primeru, da gradimo po klasični varianti, izredno visoki in znašajo 4.775.892,60 din, in sicer v tej vsoti ni upoštevana oprema, odkup zemljišča in zunanja ureditev. Tako bi v končni fazi potrebovali za zgraditev novega vzgojno-varstvenega zavoda ca. 6.200.000 din. Kolikor bo možna preureditev prostorov v pritličju šole za oddelke po daljšanega bivanja, bomo že v letošnjem letu pristopili k rekonstrukciji in 6.200.000 : 150 *41.333.- Kakor vidimo iz zgoraj razvidnega poenostavljenega izračuna stroškov, znašajo stroški za eno mesto v novem VVZ „Krim-Rudnik“ ba. 41.000 din, kar vsekakor ni spodbudno dejstvo za gradnjo vzgojno-varstvenih zavodov po klasični varianti. NASA KOMUNA VII Prednost montažne gradnje še posebej za potrebe vzgojnega varstva sol kot očitne. Vsi projekti montažnih vrtcev upoštevajo pedagoške, zdravstv^ in higienske normative ter so sestavljeni iz posameznih funkcionalni!) ki se v različnih kombinacijah - kakršne narekujejo različne progr; zasnove - ponavljajo kot tipski elementi. Montažna gradnja je od klasične cenejša za ca. 30 do 40 %. Zaradi iž» neugodnega terena na območju naše občine je temeljenje zgradbe v konk primeru zelo zahtevno in drago, kar ima za posledico v primeru klasi gradnje izredno visoke stroške 1,200.000 din. JH f- Z ozirom na omenjena dejstva je montažna gradnja na terenu s sli . nosilnostjo še toliko bolj primerna in cenejša. Potrebno je prelomiti z miselnostjo, da samo s klasičnimi gradnjami l^J ^ zadostimo potrebam vzgojnega varstva. Pričenjamo z izgradnjo montažnega vzgojno-varstvenega zavoda na Sl Ijici pri Ljubljani. V ta namen moramo zagotoviti 800.000 din. Od * ie zneska bo predvidoma polovico prispevala Temeljna izobraževalna skup«? IS( S tem objektom bomo razbremenili šolo in za daljši čas rešili problema" ;o. na področju vzgojnega varstva na Škofljici. Vj Za potrebe vzgojnega varstva na ožjem njestnem območju občine n 11^ varno na Tržaški cesti 79 odkupiti večjo stanovanjsko stavbo. Kapacits® adaptirani stavbi, ki bi bila vseljiva 1/7-1971, znašajo od 80 do 100 dojt* kov in predšolskih otrok. Skupna investicijska vsota, se pravi gradbena, obrtniška, instalacijska« ter oprema in odkup stavbe same z zunanjo ureditvijo bo znašala 1,500* ^ din. Temeljna izobraževalna skupnost bo predvidoma prispevala 750.* din. Za ureditev centralne kurjave ter za manjše adaptacije v vzgojno-vais> ^ nem zavodu „Rožna dolina" smo predvideli v ,.Predlogu finančnega na® ir sklada za negospodarske investicije za leto 1971", 120.000 din. Odt(K zneska bo polovico prispevala Temeljna izobraževalna skupnost. J ^ Z ozirom na vedno večje potrebe po novih vzgojno-varstvenih kapacitej^ bi bilo potrebno celoten objekt, v katerem je vzgojno varstveni zavod, 3%t tirati za potrebe varstra otrok, s čimer bi za daljši čas rešili problema"Cc otroškega varstva na območju „Rožne doline". L Za rekonstrukcijo igrišča poleg osnovne šole ,.Oskar Kovačič" smo F ?a videli v finančnem načrtu lOD.OOO din. ^ Za ureditev igrišča pri osnovni šoli ,.Ljuba Šercerja", Ig pri LjuaJ^ bomo prispevali 60.000 din kot soudeležbo sklada za negospodarske imjlj,, cije. Preostala potrebna sredstva bo prispevala ObZTK Ljubljana Vič-Ru“j|>tl ter krajevna skupnost in šola sama. Jot Pri Osnovni šoli ..Dolomitskega odreda" v Polhovem Gradcu bo Potfjpo urediti dovozne poti, ki so z ozirom na vremenske razmere v zimskem zelo slabem stanju. Z ozirom na prepustnost zemljišča bo potrebno polniti sistem odvodnjavanja talnih voda ter izolacijo na objektu šol! S 1 telovadnice. j Finančna sredstva za mala popravila so predvidena v znesku 300.000*!., temi sredstvi bomo opravili samo najnujnejša popravila na nekateimj 1 družničnih osnovnih šolah. Nerazporejena sredstva bo upravni odbor sklada za negospodarske1 sticije razporejal predvsem za nepredvidene izdatke ter nadaljnje pripra**jVz gradnjo osnovne šole Horjul ter osnovne šole Vič ter za vrnitev sreblji športnemu društvu „Krim-Rudnik“, ki so bila v preteklem letu vplačaj račun sklada za negospodarske investicije. Gospodarske investicije anuitete za odp Sredstva namenjena za odplačevanje anuitet se nanašajo v glavn^j^j mitete za odplačevanje posojil najetih v prejšnjih letih pri druga1 Ijanskih občinskih skupščinah. Potrebna sredstva za anuitete od teh poSC preteklih letih znesejo za leto 1971 440.638 dinaijev. 4. Skupščina občine od leta 1968, ko je bil spremenjen odlok o ustanjt > laHn zn rnz.vni trpfivine. gostinstva in obrti, zaeotavha v tem ooelavjU^ ?■. sklada za razvoj trgovine, gostinstva in obrti, zagotavlja v tem poglavju'^ . dotacijo za dejavnost sklada. Poprej so se dohodki sklada formirali 5 ^ j? stoi tpnjo od prometnega davka v maloprodaji. n /f- Programska politika upravnega odbora sklada je bila v preteklih dve" .K spremenjena in jo bo nadaljeval tudi v letu 1971 v tem, da svojih srri** ■ Hrnhi mnni^ih JiHantariiskih Hf*l nri ^ načelu ne drobi več za kreditiranje manjših adaptacijskih del pri .1 1. Do take odločitve je upravni odbor prišel, ker ugotavl)3'j. ■ g občini trenutno najpomembneje finansirati programe in idej ne proj^j' 1 v oocim uenuiiiu najpomemoneje imansiran programe m tuejne P1UK A najatraktivnejše gostinsko turistične lokacije ob dveh mestnih vpadn*^ 11 na osnovi le-teh nridobiti investitoric, ki bodo v naikraišem času OP? ,1 na osnovi le-teh pridobiti investitorje, ki bodo v najkrajšem času PPjW gradnjo. Tako je bila v preteklem letu izdelana programsko tehru«11^ ^1 kumentacija za turistično gostinski obrat ob Dolenjski cesti in že pridbj investitor. Gradnja še ni pričeta, ker se je izgradnja lokacijske dok ume" . pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu zelo zavlekla. Naročena je 11 5 delava programsko tehnične dokumentacije za gradnjo rekreacijskegHj stinsko turističnega centra pri Dolgem mostu. Izdelana bo po P0^ 9 -Tržaška še vedno ni prisio žaram Komunainm in uru»**-^ zadržkov. Sklad, ki bi v investiciji sodeloval z Upravo trgov s tem> , financiral pripravo zemljišča za gradnjo ter njegovo komunalno uredi opremo, tako svoje programirane naloge ni mogel realizirati. . V letu 1971 bo dejavnost sklada v nadaljevanju nalog iz pretekleg^ Pii: Rl, večja nova naloga pa bo kreditiranje gradnje športno rekreacijskega °5w 4i( centru Svobode ob Gerbičevi ulici (veliko avtomatsko keg*)1 ite. športnem centru modernim gostinskim obratom). Gospodarski posegi te hc Ute Utc ute Ute Pot Ute Ufe VZDRŽEVANJE, OBNOVA IN GRADNJE CEST IN MESTNIH ^ IN DRUGI KOMUNALNI OBJEKTI ^ J' Slabo stanje na cestah, ulicah in cestnih objektih na območju 13 zaradi precejšnjih investicij v zadnjih letih sicer zboljšuje, vendar n« ]j meri, kot so dejanske potrebe in želje. Preveč je namreč nercšepP), ___________... sVa) ij)t( blemov in preobsežni so, da bi jih mogli odpraviti v krajšem času, kaj' ^ fj temu, da so bile v zadnjem času obsežne investicije v ceste, vend&Ztl nic dosežene izboljšave prehiteva vedno hitreje naraščajoči promet. N*?V klcr potekajo po zelo neugodnih tleh (batjansko in hudourniško podrofirLi zišča pretežno ne ustrezajo stalno naraščajočemu prometu. VzdržeV"" f ig. o ne ustrezajo stalno naraščajočemu prometu. Vzdrze***'’ ozišč ob navedenih pogojih praktično ni učinkovi'0' gospodarno. Ob teh ugotovitvah je občinska skupščin«^ kadamskih vozišč gotovo pa ne gosp ______________r leti določila kriterije občinske politike na področju cestne služb6' črtnim investiranjem v- ceste je treba vsako leto po določilih srednj% programa modernizirati čimveč vozišč, s tem izboljšati pogoje P1 hkrati pa znižati stroške vzdrževanja. Kmečka idila nas nič več ne razveseljuje, saj vemo, da se - j njo zaostalo in nerentabilno gospodarjenje. Vemo pa tov,V kmet krepko prispeval k današnjemu standardu, ne da bi ^A enak delež. STRAN 7 sM .^edstva' ki j>h občinska skupščina nameni za ceste, se zbirajo iz različnih i eifIUV' ^ ~ jz proračuna (preko posebnega računa za ceste) ■rej x 12 nainenskih sredstev, ki pripadajo občini za ceste (preko posebnega pitna za ceste) ~ iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča ~ iz prispevkov delovnih organizacij jj, - tz posojil iz sredstev rezervnega sklada (poplavna sredstva). Viti sredstev predstavljajo enoten fond cestnih sredstev. Ta se uporabljajo St jr!ns v.eno za vzdrževanje in za rekonstrukcije. Ceste IV. reda in mestne i t i„nV?rržujc P° pogodbi Komunalno podjetje Vič, železniška križišča pa Pn» s( iv 1 hansPortna podjetja. Sredstva, ki so namenjena za modernizacijo rali _ '■ reda in mestnili ulic, bodo uporabljena po določilih srednjeročnega fljtama za obdobje 1971-75, ki je pravkar v razpravi. Gradbena dela pri nJu Programa bodo oddana najugodnejšemu ponudniku, ite# NAŠA KOMUNA VI1/3 ;a* io.o . iO.W 0 p t s S ^hodki j K /unesena sredstva 2prejš.lcta itel ™ °Jb. od mot. dim M mt a pror za vzdr pH^vzdrž. žel. križ. ^v.zdrž. plač. .toj ntiJir.;',12 Ptor. za popr. nji*?.rekonstrukcije , fS?itransP- podjet. un avansov in aisj [Ol°gov 101 dohodki in 0'1pk'unp11jprisp- O« ibilZDATKl /fee"preJ'lela ■ -’dVm' ^ ,V' roda iz**** Jgp-tSiSg. fes* POSEBNI RAČUN ZA CESTE Plan 1970 389.165 800.000 1,800.00 230.000 Realiz. 1970 389.165,53 894.116,61 2,200.000,00 230.000,00 Izpol- nitev plana 100 111,84 122,22 1-00 700.000 700.000,00 100 150.000 50.000 4,119.165 179.705,80 119,24 390.000 1,000.000 1,800.000 230.000 150.000 400.000 149.165 4,119.165 9.123,90 4,602.771,90 283.864,50 802.658,25 2,287.479,50 29.352,00 462,777,10 673.843,95 4,539.975,30 18,24 111,74 72,78 80,26 127,08 12,76 115,69 451,94 110,22 j/ in 1. pentar H finančnemu načrtu: !■' i? 1, '■-na sredstva iz leta 1970 so dohodek posebnega računa za leto ^ta I97rjesena sredstva so minimalna ter še zdaleč ne pokrivajo obveznosti «'! Pristojbine od motornih vozil pričakujemo glede na po- icv 3. I2r„jlzac|je povečan dotok sredstev. >*tiiih !uUnana Potrcbna sredstva za redno vzdrževanje cest IV. reda in idat je ‘lc za lct0 1971 5 strani strokovnih služb znašajo 2,800.000 din, fikor it, ,za finance v okviru možnosti določil 2,200.000 din sredstev, sit 4 j/re znašala dotacija za leto '970. e/ k ih r-jJfJJa .sredstev iz proračuna, ki so namenjena za vzdrževanje želcz-Dot- ■■Jc rna^en*costno vcdia 1(01 v letu I97«- 'etu iol3, sredstev iz proračuna, ki so namenjena za plačevanje anuitet, p?vcčana od 700.000 din na 1,200.000 din zaradi plačila P S, iz ida 1970. Sr ^e„iIrU1finančnih možnosti je svet za finance odobril dotacijo sred-W • V ie5e,n“l za rekonstrukcije in popravila v.znesku 1,500.000 din. 1 PtovrL 971. se Predvideva, da bo ukinjen prispevek transportnih pod-iil’ reirani znesek 50.000 din predstavlja samo realizacijo zaostalih llil ^ni>ta^ačunu avansov in garancijskih pologov za prejeta posojila bo na iP 9. Druejunza nesle vrnjenih 400.000 din. '|i l05enizneskuOhtCHl|C0 0OOdi'nmCnSkih prispevkov Programiramo samo v J| ' Obveznosti iz nreišnlein l, eznosti iz prejšnjega leta so precejšnja: , 1 za vzdrževanje (»Niže',111 križišč (za leto 1969 in 1970) i^Hc anJc cest IV. reda in mestnih ‘redu “reditev Test v Vcl»kih Laščah “rediti r°bačne ulice “redite! nste Vrzdenec-Smrečje Nitev VestcIX(deln°) ^pravd., n’ovc (delno) “rejanie ^.'Postu na cesti Želimlje-Turjak P°Pravii,f .n‘k°v Dolenjska c. “rejattje T0v‘nkov Kamnik-Preserje “rejanj. ^novskega pristana ““Pt .viln dranske ulice j( strug ob cestnih objektih 390.000 din 100.000 din 50.000 din 10.000 din 40.000 din 240.000 din 340.000 din 40.000 din 40.000 din 2.000 din 2.000 din 3.000 din 40.000 din 1,297.000 din ij' Ceste Vvk°do Pipane iz sredstev dotacije. I la Žc|e, reda in mestne ulice bodo vzdrževane i ______________________ kcr vn|ka križišča bodo vzdrževana iz sredstev dotacije. ! f50kramira*toSl'j®m lctu nc b0 več prispevka transportnih podjetij, tudi << Ut« Sredstv', i,VeČ sreds,ey namenjenih za modernizacijo avtobusnih linij. ' ifle 'PŠl U|j ’ , 50 namenjena za popravila in rekonstrukcije cest IV. reda J. ir11! in rpv'c' "odo uporabljena za financiranje srednjeročnega programa , i Zn ^konsUtikcij cest IV. reda in mestnih ulic za leto 1971. f iT^nji ■lno dokumentacijo ter delno za odškodnine, ki nastanejo ( .Vo,2* ne,!' JP, predvideno 200.000 din. II ^.Predvidene izdatke so predvidena manjša sredstva v znesku , . POSEBNI RAČUN PRISPEVKA ZA UPORABO MESTNEGA ZEMLJIŠČA H>KI ^red- L ŽMek«čc »hodki 11P p Pologi) 'StKi , UIi‘vr.in objek. Plan 1970 Realiz. 1970 Izpoln. plana v% Plan 1971 795.495 795.499,90 100 110.877 200.000 - - 350.000 1400.000 1,377.214,29 81,01 1,500.000 2,495.495 2,172.709,19 87,08 100.000 2,060.871 800.000 836.567.95 104,75 335.000 1,000.000 786.533,20 78,65 1,000.000 190.000 500.000 5.495 2,495.495 438.625,80 104.80 2,061,331.75 87,25 19,07 82,63 200.000 555.000 877 2,060.877 KOMENTAR K FINANČNEMU NAČRTU: 1 t1'1g7e}>orabljena sredstva iz leta 1970 so dohodek posebnega računa za 2. Znesek 350.000 din predstavlja razliko med doseženimi sredstvi v letu 1970 in planiranimi sredstvi. 3. Ker v letu 1971 ne bodo spremenjene osnove za odmero prispevka, so planirana sredstva na isti ravni kot v letu 1971. 4. Sredstva drugih dohodkov predstavljajo sredstva garancijskih pologov, ki so bila vročena banki zaradi koriščenja posojila v letu 1969. 5. Obveznosti iz leta 1970 so sledeče: urejanje Ceste XXI energetika za gradnjo investic. objektov v letu 1970 urejanje Jamove (delno) Plan 1971 62.796 1,000.000 2,200.000 250.000 1,800.000 1,500.000 50.000 400.000 10.000 7,272.796 1.290.000 1.800.000 2,200.000 250.000 14100.000 200.000 32.796 7,272.796 175.000 din 60.000 din 100.000 din 335.000 din 6. Sredstva v znesku 1,000.000 din bodo uporabljena za financiranje srednjeročnega programa gradenj in rekonstrukcij cest IV. reda in mestnih ulic. 7. Sredstva v znesku 200.000 din bodo porabljena za financiranje objektov kolektivne komunalne potrošnje tj. javne razsvetljave, zelenic ipd. na mestnem območju. 8. Sredstva v znesku 555.000 predstavljajo 30% predvidene realizacije v letu 1971. Ta sredstva je občina po določilih odloka dolžna odvajati mestni skupščini za sofinanciranje skupnih mestnih potreb. IZVAJANJE SREDNJEROČNEGA PROGRAMA V LETU 1971 V letu 1971 bo za srednjeročni program zagotovljenih 5,150.000 din, medtem ko je bilo v letu 1970 na razpolago 8,300.000 din sredstev. Manj sredstev bo na razpolago zato, ker letos ne bo na razpolago sredstev rezervnega sklada, katera so namenjena za pokrivanje obveznosti iz prejšnjih let in zato, ker bo bistveno manj sredstev iz posojil. V letu 1970 so sredstva posojil ostala sicer delno neizrabljena, vendar tudi vse investicije še niso končane, preostanek sredstev pa je namenjen za delno pokrivanje že sprejetih vendar še ne realiziranih obveznosti. DOHODKI 1. Poseben račun za ceste 2. Poseben račun prispevka za uporabo mestnega zemljišča 3. Rezervni sklad 4. Posojilo IZDATKI 5. Objekti srednjeročnega programa: a) Opekarska b) Cesta na Brdo (del pločnika) c) Groharjeva ulica (del pločnika) d) Cesta na Bokalce (del pločnika) e) Spodnji Rudnik II 0 Cesta v Mestni log (asfaltiranje) g) Koseskega h) podaljšek Vrhovnikove i) podaljšek Jamove j) podvoz Jadranska k) Viška cesta (odškodnina) l) Rakitna (naselje) m) Škofljica - Pleše n) Vrhovci - cestno omrežje 6. Nerazporejena sredstva Skupaj 5 + 6 nova Merčnikova Plan 1971 1.500.000 1,000.000 2.650.000 5.150.000 850.000 din 370.000 din 50.000 din 100.000 din 80.000 din 400.000 din 150.000 din 50.000 din 400.000 din 1.500.000 din 400.000 din 300.000 din 300.000 din 100.000 din 5.050.000 din 100.000 din 5.150.000 din nki povzročajo razpoke na stanovanjskih objek-o nujno urediti. Hkrati bodo urejeni tudi ploč- KOMENTAR K FINANČNEMU NAČRTU 1. Sredstva, ki jih poseben račun za ceste namenja za financiranje srednjeročnega programa, so razvidna iz finančnega načrta posebnega računa za ceste. 2- Sredstva, ki jih poseben račun prispevka za uporabo mestnega zem-Ijisča namenja za financiranje srednjeročnega programa, so razvidna iz fi-na^r*a posebnega računa prispevka za uporabo mestnega zemljišča. 3. V letu 1971 sredstva rezervnega sklada ne bodo na razpolago za financiranje srednjeročnega programa, temveč za pokrivanje obveznosti iz prejšnjih let. 4. V letu 1971 predvidevamo dvoje posojil in sicer: - posojilo I v znesku 1,150.000 din - posojilo II v znesku 1,500.000 din Skupiti 2,650.000 din 5. Objekti srednjeročnega programa za leto 1971 so prevzeti iz osnutka srednjeročnega programa za obdobje 1971-75. Objekti programa za leto 1971 predstavljajo urejanje avtobusnih linij (Opekarska, Cesta na Brdo, Cesta na Bokalce) ter urejanje osnovne cestne mreže ljubljanskega mestnega ?jr^me^ne®a sistcma (Cesta v Mestni log, nova Zavetiška, podvoz Jadranske, Viška cesta), na izvenmestnem področju pa urejame najbolj obremenjenih cest, kjer je avtobusni in motorni promet (Rakitna, Skofljica-Plcše). a) Po Opekarski ulici poteka avtobusna proga Trnovo. Na cesti je zaradi prometnih sunkov, ki jih povzroča težak promet na neravnem vozišču, omejena hitrost na 40 km/h, ves težek promet pa je razen avtobusov izločen. Dokazano je, da prometni sunUi ——-—x~‘--------1------*------ tih vzdolž ulice. Zato je cesto niki. b) Ob Cesti na Brdo na odseku Ceste II - Pokljukaijeva je v zadnjih dveh letih bilo zgrajeno novo naselje. Cesta na Brdo je zgrajena na tem odseku brez pločnikov, odvodnjavanje je urejeno z obcestnim jarkom. Zaradi avtobusnega prometa in zaradi peš prometa je nujno urediti meteorno kanalizacijo ter vsaj en pločnik. c) Ureditev pločnikov ob Groharjevi ulici predstavlja samo asfaltiranje že urejenih pločnikov, po katerih je zaradi visokošolskih institucij v tem predelu močan peš promet. d) Ob priliki urejanja cest, po katerih poteka avtobusna proga Vrhovci, jt bil ob Cesti na Bokalce na odseku Brdo-šola Vrhovci urejen en makadamski pločnik, katerega je nujno asfaltirati. e) Urejevanje ulice Spodnji Rudnik II (Vinterca) pomeni nadaljevanje že urejene ulice v letu 1970 do trgovine Mercator. „ P Ceata v Mestni log predstavlja del južne obvoznice za tranzitni promet. V letu 1970 je bila urejena kanalizacija na odseku Krimska-Zelena pot, v letu 1971 pa je cesto nujno asfaltirati. g) Ob Koseskega ulici so jocirani bloki soseske S-2 Vič, katerih okolice ni možno urejevati brez urejarua ulice. Koseskega ulica predstavlja tudi dostop do trgovin ter do WU Kolezija. h) Podaljšek Vrhovnikove predstavlja dostop do šole Bičevje, prebivalcem med Tržaško cesto in Gradašcico. i) Podaljšek Jamove na odseku Merčnikova-nova Merčnikova, ker nova Merčnikova predstavlja osnovni cestni sistem. Ker je na križišču nove Merč-nikove s Tržaško cesto novo semaforsko križišče, bi bil s tem omogočen K?0!?* P° ^aniov* ulic** S tem bi bila dokončno dosežena razbremenitev Tržaške ceste za osebni promet. j) Ureditev podvoza na Jadranski ulici pomeni rešitev dostopa Rožna dolina na Tržaško cesto. Programirani znesek predstavlja 50% potrebnih sredstev, ostala sredstva prispeva železnica. k) V letu 1970 je bila urejena Viška cesta na odseku pokopališče Vič-Sattnerjeva. Pred nadaljnjim urejanjem ceste je potrebno podreti nekateri objekte, preko katerih poteka trasa nove ceste. l) Zaradi povečanega turističnega prometa je nujno urediti cesto skozi naselje Rakitna ter tako prebivalcem Rakitne omogočiti normalnejše življenjske pogoje. m) Na cesti Škofljica—Pleše je močan tovorni promet, ki je prvenstveno namenjen za kamnolom, ki je ob tej cesti. S programiranimi sredstvi bi bila urejena cesta v makadamu na odseku ceste I. reda - kamnolom. Kolikor bi krajevni skupnosti Škofljica uspelo zagotoviti dodatna sredstva, bi se urejevala tudi cesta Škofljica-Glinek. n) Na področju Vrhovcev je precej ozkih ter slepih ulic. Da bi bilo omogočeno normalno pobiranje smeti, zimska služba ipd., je potrebno izvršiti več investicijskih posegov. 6. Nerazporejena sredstva predstavljajo rezervo pri izvrševanju programa. OPOMBA: V programu niso zajeta večja popravila asfaltov, ki bodo nastala zaradi odjuge. Za sanacijo poškodb, ki jih po današnjem stanju ocenjujemo na 750.000 din, bo potrebno poiskati dodatna sredstva. KMETIJSKA IN VETERINARSKA SLUŽBA Posebni namen Kmetijsko veter. Realizacija Predlog Indeksi 1969 1970 1971 4:3 5:3 služba skupaj (1 + 2) 184 483 570 118 118 1. Kmet. služba 1—1 zatiranje rast. 179 478 562 117 117 bolezni in škodljiv. 1 1 2 200 200 1-2 regres za ml. 1-3 kmet. pospeš. služba - dotac. skladu za posp. 178 184 200 117 117 kmetijstva — 293 360 123 123 2. Veter, služba 5 5 8 180 180 2-1 konjaška sl. 5 5 8 180 180 1 + 2 Kmetijska in veterinarska služba: Na osnovi temeljnega in republiškega zakona o varstvih rastlin pred boleznimi in škodljivci bremenijo občino naslednji stroški: 1-1 Po določilih 12. člena temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list SFRJ, št. 13/65) v zvezi z 10. členom republiškega zakona o varstvu rastlin (Uradni list SRS št. 36/65) plačuje občina zunanje strokovne sodelavce, ki redno poročajo o pojavih rastlinskih bolezni in škodljivcih na kmetijskih površinah območja občine Ljubljana-Vič-Rudnik. Po navedenem temeljnem zakonu je občina dolžna povrniti odškodninske stroške za uničenje rastlin, embalaže in materiala za pakiranje, če so okuženi s karantensko rastlinsko boleznijo ali škodljivci, ki jih ni mogoče drugače zatreti. 1—2 Na osnovi republiškega predpisa o premijah za kravje mleko, sprejema občinska skupščina vsako leto odlok o premijah za kravje mleko. Predvidevamo, da bomo premijo za kravje mleko delovnim organizacijam, oziroma obratom delovnih organizacij, ki prodajajo sveže mleko neposredno potrošnikom, izplačevali tudi v letu 1971, v znesku 0,10 din za liter prodanega kravjega mleka iz finančnih sredstev proračuna občine n sicer Ljubljanskim mlekarnam, Kmetijski zadrugi Velike Lašče, Kmetijskemu posestvu Krim na Igu in Kmetijskemu kombinatu Žalec, ki ima svojo poslovalnico v Rožni dolini. Na republiško premijo za mleko je namreč vezana tudi občinska premija. Iz potrošnje mleka v letu 1969 in 1970 predvidevamo, da bo v letu 1971 znašala poraba mleka približno 2.000.0001, za kar je ponovno zagotoviti sredstva v višini 200.000 din. 1-3 Za uspešnejši razvoj predvsem zasebnega sektorja kmetijstva in čimbolj organizirano pospeševalno službo na območju občine je bil v letu 1970 ustanovljen sklad za pospeševanje kmetijstva. Sklad izvaja naloge na osnovi vsakoletnega programa, ki ga sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa ga svet za kmetijstvo in gozdarstvo SOb. Na osnovi programa za leto 1971 bo sklad financiral naslednja pospeševalna dela v kmetijski dejavnosti: del stroškov umetnega m naravnega osemenjevanja govedi, nabavo plemenjakov za pn-rodni pripust, regresiral del stroškov za vodenje rodovniške službe, sofinanciral nabavo kvalitetne plemenske živine za zasebni sektor, sofinanciral izdelavo ureditvenih programov oz. razvojnih načrtov za posamezne kmetije, regresiral obrestno mero, nudil finančno pomoč pri organiziranju živinorejske razstave v Velikih Laščah, stroške za izobraževanje kmetov (seminaiji, tečaji, predavanja, strokovne ekskurzije) in sofinanciral pospeševalno službo pri kmetijskih organizacijah. Iz programa pospeševanja zasebnega sektorja kmetijstva za leto 1971 je razvidno, da bo sklad za realizacijo naštetih nalog potreboval 626.604 di-natje. Razlika potrebnih denarnih sredstev bo dohodek od pavšalne skoč-nine, ki jo plačujejo lastniki plemenic v višini 189.000 dinarjev in sredstva, prenesena iz leta 1970 v znesku 77.604 dinarje. Sredstva iz sklada se dokončno določajo in razporedijo s finančnim načrtom, ki ga sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa skupščina občine Ljubljana-Vič-Rudnik. Proračunske obveznosti iz prejšnjih let Ob zaključku koledarskega in s tem proračunskega leta ostanejo neporavnane obveznosti, ki se nanašajo na plačilo raznih računov, ki prispejo prepozno, da bi mogli biti poravnani še v tekočem letu. Zaradi tega je splošna in stalna praksa proračunske tfchnike, da strokovna služba glede na vsakoletno stanje neplačanih obveznosti ob zaključku leta le-te oceni in predvidi potrebni skupni znesek, ki znaša letos po predlogu 200.000 dinarjev. Rezervni sklad Sklad obvezne proračunske rezerve je z zakonom predpisan in se formira s stopnjo 1 % od vseh dohodkov proračuna. Sredstva tega rezervnega sklada imajo zelo tog namenski značr«, saj jih je mogoče uporabiti izključno za odpravljanje škod po elementarnih nezgodah. V preteklih letih so bila ta sredstva večkrat uporabljena kot dodatna sredstva za popravila cest na po-' plavljenih območjih občine. Sicer pa se sredstva tega sklada redno uporabljajo kot kratkoročna posojila proračunu zaradi neenakomernega dodatka proračunskih dohodkov med letom. Nerazporejeni dohodki (tekoča proračunska rezerva) nerazporejenih sredstev proračuna je znašala v letu 1969 približno 750.000 dinarjev, v letu 1970 pa približno 550.000 dinarjev. Pri pripravi Rutica proračuna za leto 1971 pa sta bila svet za finance in strokovna služba v neugodnem položaju, da ob utemeljenih potrebah vseh dejavnosti in ob pritisku restrikcijskih ukrepov, ki zadevajo proračun in splošno potrošnjo, ni bilo mogoče izravnati proračunske bilance med skupnimi proračunskimi dohodki in izdatki. • NAŠA KOMUNA STRAN 8 Amaterske ljudske knjižnice: prav dobro 5. februarja je občinski svet ZKPO naše občine ob praznovanju našega kulturnega praznika že šestič podelil nagrade trem najuspešnejšim knjižnicam naše občine v letu 1970. Tokrat so bile nagrajene: 1. Ljudska knjižnica Kozarje, 2. Ljudska knjižnica Škofljica, in 3. Ljudska knjižnica Horjul. Ob tej priložnosti so bili pregledani tudi letni dosežki vseh ostalih devetih amaterskih knjižnic, ki se bolj ali manj približujejo prvim trem. Seveda, kot povsod, ne teče tudi tu vse gladko. Vsako leto opeša ta ali ona knjižnica, ki jo je knjižničar zapustil, da čez čas spet zaživi pod novim knjižničarjem. Tako so tudi v lanskem letu delovale tri knjižnice le prvo polletje: v Polhovem Gradcu, na Brezovici in v Velikih Laščah. Toda navzlic vsemu je treba reči, da so naše amaterske knjižnice tudi v letu 1970 opravile pomembno delo, saj so imele vpisanih 1.357 bralcev, ki so obiskovali knjižnice 7.517-krat in si pri tem sposodih 19.348 knjig. V celem so te knjižnice v letu 1970 nabavile 883 novih knjig, nekaj iz zbrane sposoj-nine, nekaj z dotacijami družbenih in delovnih organizacij, največ pa iz subvencij občinske zveze kulturno prosvetnih organizacij. Vsega imajo sedaj te knjižnice 11.542 zvezkov knjižne zaloge. , Občinska zveza je vse od svojega začetka štela skrb za te knjižnice med svoje najpomembnejše naloge, vendar se je tega resno lotila šele takrat, ko je prevzel vodstvo komisije za ljudske knjižnice pri občinski zvezi sedaj že pokojni profesot Bogo Pregelj. Zasnoval je organizacijo amaterskih ljudskih knjižnic, postavil temelje sistema dodeljevanja sredstev knjižnicam po doseženem delovnem učinku in poskrbel skupaj s strokovnimi sodelavci, da so tudi te, čeprav nekatere zelo skromne knjižnice, strokovno najsodobneje urejene in kolikor mogoče funkcionalno opremljene. Vse amaterske knjižnice so pri svojem poslovanju in pri nabavi novih knjig povsjm samostojne in niso v ničemer odvisne ne od matične knjižnice ne od občinskega sveta. Matična knjižniča opravlja za njih le finančne posle pri likvidiranju računov v okviru dodeljenih sredstev, ki jih ima vsaka knjižnica evidentirane na kontu pri matični knjižnici. Knjižničarji so volonterji ter prejemajo za svoje delo le nagrado, katere višina je odvisna od opravljenega dela in doseženega uspeha knjižnice. Za vsestransko spodbudo in razmah knjižničarstva pa je vpeljano neke vrste tekmovanje: vsako leto so za Prešernov dan nagrajene tri najuspešnejše knjižnice v občini. Občinska zveza meni, da je takšna organizacija amaterske knjižničarske mreže za naše razmere in v našem času najustreznejša. Prepričani smo namreč, da je branje knjig slej ko prej najučinkovitejša pot za kultiviranje ljudi in oblikovanje 'človekove osebnosti. Seveda sta nadvse pomembni vsebina knjige in način branja. Kdor išče v knjigi le akcije, dogajanja, ne bo dosti pridobil. Tudi s pretirano hlastnim branjem ne. Ker je treba branje knjig nekaterim šele privzgojiti, čeprav je to skušala opraviti že šola, je nujna organizirana skrb, ki se kaže prav v aktivni vlogi knjižnice in njenega knjižničarja. Knjižnica in knjižnjčar pa lahko opravita to nalogo najbolj, če je knjižničar amafer, če je zaljubljen v svoje delo, če ga osrečuje uspeh knjižnice in zato z vso vnemo in prizadevanjem išče nove bralce, jih vabi v knjižnico, jim celo nese knjige na dom, nabavlja nove knjige po okusu in stopnji osveščenosti svojih bralcev, ki jih pozna in ima knjižnico odprto takrat, ko je za tisti kraj najprimerneje. Jdogoče se bo sicer zgodilo, da bo pri nabavi novih knjig naš amaterski knjižničar malce neroden, da ne bo vedno vedel za novitete vseh slovenskih založb, da bo prezrl kakšno ugodnost pri prednaročilu, da bo kupil dražjo vezavo namesto enako dobre cenejše. Toda vsi ti morebitni spodrsljaji še zdaleč ne odtehtajo njegove samostojnosti, ki ga bo v kratkem usposobila za solidnega knjižničarja, ki v marsičem ne bo zaostajal za svojim poklicnim kolegom. Ta bi morda opravil to delo obrtniško bolj spretno in bolj suvereno, zato pa bolj uradniško, z manj zavzetosti in ljubezni. A brez ljubezni do knjige, brez zavzetosti za širjenje branja dobre knjige pri nas še ne gre. Kultivirati človeka, oblikovati človekovo zavest ne moremo na industrijski način po standardih in normativih, marveč le individualno s potrpežljivim in dolgotrajnim delom. In prav takega dela so se vsaj nekateri naši knjižničarji amaterji lotili z vso vnemo. B. MAKOVEC S s ■ s : ■ ■ ■ ■ ■ B ■ ■ S ■ ■ ■ ■ m m ■ ■ ■ ■ Grem, greš, gre — v kino Bralcem NASE KOMUNE smo dolžni - namesto uvoda -majhno, zato pa tembolj neprijetno pojasnilo: naša napoved o Hladnikovi MAŠKARADI se je izkazala za nično. Komisija za pregled filmov jo je torej že vdrugič in do kraja prepovedala. Pa vendar: baje še niso odplavali vsi upi po vodi in če bo . . . bo na Viču. Potem: dvorana kina Vič je že dalj časa, bo pa še tudi za naprej, prizorišče predstavljanja domačega filma. In kaj to pomeni? Če povemo, da bodo obiskovalci kina Vič letos do avgusta meseca videli domala vso jugoslovansko filmsko proizvodnjo, ki se bo prezentirala v Puli, smo povedali vse. In tako bo kot kaže - Ljubljana prva in edina, ki bo svojim obiskovalcem lepo zapovrstjo pokazala vse, kar je trenutno novega na zvezdnatem (pa tudi včasih sivkastem) nebu sedme umetnosti. Zdaj pa program za mesec marec. Žc spočetka boste - vsaj ljubitelji dobre kriminalke soočeni s francoskim barvnim thril-lerjcm LABIRINT ZLOČINA v režiji J. P. Desagnata ter z Miche-lom Constantinom in Sento Berger v glavnih vlogah. Kar precej grob, celo brutalea pustolovski film, pa tudi zanimiva analiza para, ki se jo znašel v izjemnem položaju. VVcstern z obetavnim naslovom „DRAGO BOM PRODAL SVOJO KOŽO" govori o revolverašu Divjega zahoda, ki se spopada z divjimi desperadi. Potem pa presenečenje za ljubitelje stripov: prvič pri nas ,,ekra-nizirani" strip ..DIABOLIK": v glavnih vlogah John Philip Law, Marisa Mell, Michel Piccoli in vrsta drugih igralcev. Po romanu A. Dumasa so ustvarili film VITEZ BURIDAN z zelo hvaležnim podnaslovom „Stolp prepovedane ljubezni": pustolovska zgodba, ki se odvija na gradovih srednjeveške Francije. Na kratko: ljubimci kraljice Margarete končajo svoje nočne pustolovščine „tam, kjer ni muh". Pravi, .stari" \vestcrn predstavlja že kar malce romantični film „MOŽ IZ ARIZONE" režiserja Budda Boetticherja in seveda z Randolphom Scottom v glavni vlogi. Kdor je torej navezan na pravi \vestern, filma ne bo zamudil. Marsikoga bo najbrž pritegnil tudi japonski film ,Z LEPOTO IN ŽALOSTJO" po romanu Nobelovega nagrajenca Vasunarija Kavvabate. Zgodba je tudi za japonske razmere precej nenavadna: mlado dekle je lezbično zaljubljena v svojo prijateljico. V ljubosumnosti pa se maščuje nad njenimi bivšimi ljubimci. Toliko o sporedu! Najbrž pa boste v kinu Vič videli marca tudi revijo najboljših filmov minulega leta, med njimi tudi Dr. Zivaga, Bitko na Neretvi, Nuno iz Monze, Popolni zakon in vrsto drugih. Pripravljamo pa tudi revijo filmov iz bodočega repertoarja, ki jo ponujajo zagrebški Kinematografi. m. L. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ■ ■ ■ : ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ i PREŠERNOV NAGRAJENEC STANE KREGAR UMETNIK JE DELAVEC Vse misli zvirajo 'z ljubezni ene, in kjer ponoči v spanji so zastale, zbude se, ko spet zarja noč prežene. Tako bi lahko označili z odlomkom iz Prešernovega Sonetnega venca delo akademskega slikarja Staneta Kregarja. Letos je dobil Prešernovo nagrado za življenjsko delo in za delo zadnjih let. Obiskali smo ga v ateljeju na Večni poti 33. ' I - f! Kregar Stane, slikar v ateljeju, olje, 1939. »Umetnost, to je molčanje. Treba je delati. Čakati na inspiracijo je brezuspešno. Navdih prihaja med delom, zaradi dela. Razmišljaš tudi takrat, ko nisi v ateljeju. Vsaka slika odkrije nov, še nerešen in neobdelan problem.*1 Sprejel me je v predprostoru, ki je že svetišče. Vse svetilke so nameščene tako, da lahko opazuješ slike. Pogovor v takem vzdušju prepričljivo dopolnjuje očesno pašo. Beseda postane le dopolnilo doživetju. Kregarjev delovni dan napolnjuje slikanje. Zraven še disciplinirano dvakratno prihajanje v atelje. Iz Šentvida nad Ljubljano,kjer slikar stanuje, se pripelje do Drame., Aha, ura je tričetrt na devet," pravijo na likovni akademiji, ko ga vidijo vsako jutro pešačiti mimo svojih oken. Svetloba v ateljeju je dopoldne vabeča. Barve žare z dokončanih platen. Barve, ki privlačijo. Barve, ki pomirjajo. Kompozicije, ki vznemirjajo. Veliko platno je vestno pripravljeno za delo. Natančna risba izpričuje, da je osnova vsega Kregarjevega dela izredna slikarska disciplina. Vsaki sliki botruje ne ena, več skic. Skic, ki so že umetnine. Dragoceni listi,kijili javnost ne pozna. Žal. Dopoldne mine. Sonce, ki se je prevalilo čez Ljubljanski grad in razsulo toplo barvitost čez redki tivolski gozd, že zvedavo kuka tja h Katrci in Čadu. Sedaj pozimi še najdlje gostuje na malo obljudenih študentskih igriščih in že se mu mudi v živalski vrt. Profesor Kregar se odpravi skozi Tivoli na kosilo. Uro in pol, pa spet nazaj v atelje. Popoldne še poteza ali dve. Ocena opravljenega dela, kritična samotna misel m domislica, ki se je porodila. To je treba zabeležiti. Spet je tu delo skice. Mnogo mnogo skic. Bežni zapisi, vse bolj izdelane predstave, odločitev. Sonce se je že nehalo igrati z malčki in živalmi. Potrka z zadnjimi žarki na Kregarjeva vrata, a ta ostajajo zaprta. Slikar ima svoje sonce. Sonce svojih predstav, ki sije tudi pozno v noč. Večkrat že luna zarisuje svoje vijolične sence, ko šele ugasne svetilka v ateljeju. Stane Kregar odide - spet peš — domov. Med potjo se njegovo delo nadaljuje. Misli ne mirujejo. Ustvarjajo. vendar te bodo morebit ostale med njimi, ker njih poezije mile iz srca svoje so kali pognale. Kregarja je oblikovala kot slikarja Praga. Mali Pariz so ji upravičeno rekli. Nivo evropskega ustvarjanja in odnosa do umetnosti, intimnost, a ne provincialnost. To so bile karakteristike študentske Prage okoli 1935. leta. Tam je mladi Kregar dobil prvi ukor od profesorja: »Saj ne rečem, da niste naslikali tihožitja, kot je pred vami, pa vendar, to kar delate, to kar ste naredili, je nekaj drugega . .Saj. To je bil surrealizem = nadrealizem. Nekaj, kar so že počeli v Parizu približno 10 let, pa je bilo vendarle še tako novo za slovenski svet. Saj. Mladi Kregar se je oprijel te struje, menda prvi med slovenskimi slikarji. Svet urejenega bogastva je dobil prvega kritika slikarja med Slovenci. Iz tega časa je njegovo pretresljivo, žal izgubljeno delo, »REVOLUCIJA V ŠPANIJI". Naj jo opišem: Ob morskem bregu stoji deček z obročem. Igral se je. Tudi žoga leži tu nekje. Vrt bogatašev. Sežeš lahko po vrču in sadju. Lahko. Toda deček v mornarski oblekci (moda tistega časa) otrplo stoji, saj je voda na breg naplavila mrtveca. Mrtveca. Modrina morja in neba je zato postala nekaj drugega, ne samo pejsaž. Iz miru sc je rodilo razmišljanje. Ta faza Kregarjevega dela se je zdela takrat divje modernistična in neurejena. Danes deluje klasično, razsodno in pronicljivo. Bolečina intelektualca, ki mora opozarjati. Ki se mora izpovedati. Mokrocveteče rožce poezije očitajo to, kar se v prsih skriva. Srce mi je postalo vrt in njiva, kjer seje zdaj ljubezen elegije. Hilli lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll llllllllllllllllllllllllllllllllllllllll PRIPRAVE ZA X. SREČANJE DRAMSKIH SKUPIN V OBČINI Priprave za gornje srečanje so v teku. Če pogledate v dvorane in na odre, boste skoraj povsod srečali zagnane režiserje in igralce. Pripravljajo namreč dela za X. revijo dramskih del. vem, kjer pripravljajo poleg dela »Kralj na Betajnovi" še opereto režija Maks Pavšek. Franci Končan pripravlja v Horjulu, Ivan Droftina v Šentjoštu, Jule Škraba na Igu, Miro Peljhan v Notra- njih Goricah, Franc Jerina v Trno- Tako naj bi se letos zvrstilo kar 11 premier. Resnično lepo število. Svečan zaključek jubilejne X. revije dramskih amaterskih skupin pa naj bi bil 25. aprila v počastitev občinskega praznika. V času, ko je bil'Zagreb, kot slikarsko najnaprednejše mes« v sponah postimpresionizma, je Ljubljana s Kregarjem že« pot naprej. Vse do 1939. leta slikar ni odnehal v tej smeri. vedoval je svojo misel. Nosila ga je izpoved in ga reševala a mizma. Iskal je klasično, statično kompozicijo, barvni,' realizem. Potem se je zgodilo. Ni bil več zadovoljen s svojim < Nekaj je bilo narobe. Močno narobe. ^ Pot ga je zapeljala na Rdeči otok v Istri. Ves mesec jc živel žarečih barv. Sivino ljubljanske megle je prekrila nova p* poezija čistih močnih barv. Megle ni bilo več. Misel se je razgP1 ploskve, Kregarjeva platna so se osvobodila akademizma, segla dlje in globlje. Duša mu je zahrepenela po barvitosti dot zemlje. Po plemenitosti lirične abstrakcije. 7 To je znano obdobje Kregarja realista. Kregarja, ki niče? , dodaja, le podčrtuje. Kregarja, ki nabira sile za nov zagon, vi* mu, ki zadovolji njega in gledalca. Pa vendar je na teh slikahv r čar intimnosti še posebno opazen ... J ^ Bridkost, k’od nje srce več ne počije, nst odkrivajo njegove skrivne teže i, / mokrocveteče rožce poezije. im Spet trešči iskanje v njegovo slikarstvo. Že slutimo abstr® ei, Misel predeluje motiv, išče istost barvitosti v svatovsko P5 ttf, petelinu in vsakdanje oblečenem dočku. Nastaja kvalitetno ^ slikarstvo. Rojeva se abstrakcija. Istočasno, kot Petar Lubaj* Sl na barikadah čiste abstrakcije tudi Stane Kregar. Spet je K* A »Vstaja v Bukarešti" pa je vendarle obračun z dogodkofl'est račun, kjer Kregar suvereno ponovno obsodi nasilje. Risba f z vedno čista, le zabrisana je, misel je še vedno jasna, le poudari" Se s čutnim nemirom prelivajočih se barv. '4 Kar niso jih zatrle časov sile, ; W kar raste rož na mladem nam Pamasi, %ai izdihljaji, solze so jih redile. ' ^ kre Kregarjevo zadnje slikarsko obdobje se nekako vrača k5 j* začetkom. Sinteza vseh dob je dobila novo podobo živahn^ ®'i soodvisnosti predmetov, dogodkov, spominov, želja in veliMjj “Ci slikarskega znanja. P Slikar, ki ga pozna praktično ves kulturni svet, je ponesi' 'in. svoje domovine prepričljivo v svet. 1955. leta je kritik v ^ „Die Welt“ zapisal: ,Kregar je slikar slovanske harnHrajv' Tujec, ki je to opazil, je morda tudi odkril Kregaijevo bil svojski nadaljevalec Jakopičevega slikarskega izročila Slovenska barvna skala. Je ali je ni? Kregarjeve slike * j derne, vedno so bile. Bile so nadrealistične, bile so lirično b1 bile so abstraktne in realistične, bile so pristopne in težje: dalca, a te slike so nam domače. Nekaj že mora biti v || garjevem slikarstvu tako našega, da moraš razmišljati na take | njem. Kregar Stane, Tihožitje z vrčem, olje, 1939. »Menjavajo se vrhovi in zasuki. Največje bogastvo je delo-zame način bivanja. Če delam — živim. Notranje me za^0'roja me zadosti.* In toplo sonce vabi ven čebelo, pastir rumene zarje ne zamuja, v grmovju slavček poje spet brez truda, veselje preleti naturo celo. Prešernova nagrada za akademskega slikaija Staneta priznanje uspehom slovenskega slikarskega izraza. KrOljCJ dnem, že pol stoletja stoji pred platnom. Dan za dnem *’«,[ vore na naš vsakdan. Ničesar ne izpusti. V službi ljudstvi 1,^ kot mi vsi. Umetnik je delavec. „,(0 JOŽAMI IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHII Kregar Stane, Mehanična delavnica, olje, 1968 »Svet postaja majhen, vseeno imajo ljudje po vsem sve.nl iliVl bleme — človeške radosti in težave ostajajo. Zanimivo Je’ nimajo radi na slikah oseb."