r'uklUtaJ mUt CHICAGO, ILL.. 24. APRILA LETO—VOL. XXV. "pROLETMEC je delavski list ■isleie iitatelje. OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P. fc^^í ¿» Hfnnd-rltu natter iwV.tnK^TrTÍ^TT^f 1TT GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE |)rigi najstarejši jugoslovanski socialisliéai list. KONFERENCE V SEDANJI UREDBI JE RESNO RAZ0R02EVAN1E NEMOGOČE Dogovor, sprejet v Londonu, ne zadovoljuje nikogar, vzlic temu ga smatrajo za nov korak v svetovni mir Po dolgih prerekanjih, razprtijah in zavlačevanjih je londonska konferenca za omejitev oboroževanja na morju spre-jela dogovor, ki v glavnem vključuje tri pomorske sile: Angli. jo, Zedinjene države in Japonsko. Kmalu po otvoritvi konference januarja to leto je bilo raz-vidno, xia so ji kapitalistični državniki, imajoč v uvidu imperialistične interese svojih držav, usmerili pot. ki svetovnemu mini obeta zelo malo dobrega. Edini, ki so na konferenci bili za njen uspeh iz prepričanja, so bili zastopniki angleške vlade z MacDonaldom na čelu. Ameriški so hoteli, da Anglija prizna načelo enako močne vojne mornarice za to deželo, kakor jo ima Velika Britanija, in v ta pogoj je angleška vlada pristala. Anglija bo v svrho tega zavrgla nekaj ladij, Zedinjene države pa zgrade precej novih, in "enakost" v pomorski sili bo dosežena. Barantanje o velikosti mornaric Mnogo barantanja je bilo z Japonsko, ki je zahtevala, da ji Anglija in Zed. države priznata v pogodbi pravico, da si zgradi mornarico, ki bo sorazmerno za njene potrebe enako močna, kot je ameriška in angleška za "protekcijske" potrebe Zed. držav in Velike Britanije. O vprašanju, kolikšne so obrambne potrebe ene ali druge dežele, je pa bilo med državniki v Londonu prav malo soglašanja. Zato so se tudi pogajanja vlekla kakor morska kača. Razen teh treh držav sta bili na konferenci ves čas zastopani tudi Francija in Italija. Zed. države in Anglija bi bili za odpravo podmornic, čemur se Francija ni udala, ker je ravno v njih njena največja obrambna moč. Najtežje vprašanje na konferenci pa je bil problem, kako pobotati Italijo in Francijo ter ju pridobiti za skupen dogovor, s katerim bi se odpovedali» nadaljnemu jačanju svojih vojnih mornaric. Mussolini-jev zastopnik je od vsega začetka vztrajal, da Italija zahteva enako močno vojno mornarico kakor jo ima, ali bi jo glasom sporazuma smela imeti Francija. In zastopniki francoske vlade so enako energično odklanjali to zahtevo Italije in navajali razloge, da ima Francija več in večje kolonije v raznih krajih sveta ter potrebuje vsled tega tudi večjo vojno mornarico kakor Italija. Med njima ni bilo hiogoče zgraditi mostu; sprejeli sta le nekakšen neobvezen sporazum, ki nič ne pomeni. Ce začne Italija tekmovati v oboroževanju na morju s Francijo, bo Francija vse storila, da bo pred Italijo daleč naprej. To tekmovanje pa bi ogrožalo lahko tudi Anglijo, zato je v dogovoru med Zed. državami, Japonsko in Anglijo klavzula, da sme slednja v imenovanem slučaju sorazmerno povečati avojo vojno mornarico, Zed. države in Japonska pa sorazmerno z Anglijo. Pogoji za navalistično tekmo so torej neodstranjeni. Odnošaji med Italijo in Francijo so postali na tej konferenci še bolj napeti, kajti Italija hoče biti vodilna na Sredozemskem morju, česar ji Francija ne misli dopustiti. "Diplomatične" poteze Italijanski zastopniki so v začetku celo predlagali odpravo vojnih mornaric, kakor zastopniki Rusije na eni prejšnjih konferenc odpravo armad. Italijani so vedeli, da v tak "drastičen" predlog druge dežele ne bi pristale, pa so si s tem nekako obvarovali svoje poznejše stališče, češ, ako vojnih ladij nočete odpraviti, smo mi upravičeni imeti tolikšno vojno rrtornarico, kolikoršno si bomo mogli zgraditi. Ce ne bi bila Italija ekonomsko tako revna kakor je, bi italijanska vojna flota naglo • rasla, ali vsaka dežela se mora predvsem ozirati, koliko zmore. Dogovor sprejet med prvimi tremi, bo predložen v odobritev zbornicam. Ako ga potrdijo parlamenti vseh treh, bo obvezen, kakor je Kelloggov pakt, locarnska pogodba in razni drugi pakti, katerih namen je bil utrditi svetovni mir. Vrednost londonskega dogovora O vrednosti londonskega dogovora je splošno mnenje, da je za garancijo svetovnemu miru zelo majhne veljave, med tem ko so nekateri uverjeni, da znači velik korak v atmosfero mirnega reševanja sporov med deželami. Največja njegova vrednost je v tem ,da odpravlja navalistično tekmo med to deželo in Anglijo. Ameriški džingoti, ki hočejo ,da naj bo ta dežela milita-ristično najmogočnejša na svetu ter naj se v ta namen čim-hitrejše oborožuje neglede na posledice, so celo s tem skromnim dogovorom nezadovoljni. Pritiskajo na senat, da naj ga ne ratificira. "Cemu se bi podajali Angležem in Japoncem, ko pa imamo tolikšna bogastva, da lahko zgradimo vojno mornarico kakor nobena druga država ali kombinacija držav na svetu T" vprašujejo javnost Londonska konferenca je nam nov nauk, da predstavniki kapitalizma ne morejo biti za mir, ker je vojna in pripravljanje za vojno svojstvo kapitalizma. Treba je več delavskih vl*4, če nočemo, da svet znova ne pride prej ali »iej v nov spk*nl krraTi metel. Na slaka je procesija Grkov v Chacagaa. ki se je vriala na proila Volilu petek v pra-snovanje križanja in vstajenja Izvelicarja. 15,000 oeeb je balo v nji. Dobita skopaj 15,000 delavcev ene narodnosti na Veliki petek, da so uarrsfce v proceeajo, ni malo. Tisoče an tisoče drugih je pohajalo taste dneve v katoliške i« druge cerkve, ki jih vzdržujejo Poljaki, Saciljanca, Irca, Amerakanca itd., in dve v te« mestu tudi Slovenci Kadar bodo čikask. delavca praznovali Prva maj tako svečano kakor praznujejo adaj Velika petek, bo vlada korupcije m Caponejev odpravljena. Dokler pa se bodo pogrezali v pnosloot, bodo nič drugega kakor materijal za zavajanje in izkoriščanje.___, Foster in nekaj drugih komunistov obsojeni Dne 11. aprila so bili pred sodiščem v New Yorku spoznani krivim tajnik kom. stranke Foster in štirje njegovi tovariši "ščuvanja brezposelnih za pohod po ulicah do mestne hiše", kar jim je policija prepovedala. Ker pa je glasom policije Foster z govorniške tribune na javnem trgu "hujskal" brezposelne, da naj marširajo vseeno ne glede na policijsko prepoved, ga je sodišče spoznalo krivim, prosekutor pa se je iz njega še norčeval, češ, ko je policija posegla vmes in mu dokazala, da se njeno povelje ne bo kršilo, je bil Foster s svojimi ožjimi tovariši prvi, ki je pobegnil pred količki na postajo podzemske železnice in se odpeljal. Zagovornikom je bilo sodišče nenaklonjeno in bilo je jasno, da bo Foster obsojen neglede na protidokaze in legalne izhode. SESTNAJST KLUBOV IN PET DRUŠTEV JE DO 19. APRILA PRIJAVILO DELEGATE * ^mm—mmm-^—^mmmmmm Mnogo bo izvoljenih ia sejah ta in prihodnji teden Osmi zbor JSZ. bo itel okrog 60 članov. — Konferenca JSZ. v Pa. izvolila za delegata John Terčelja. — Mary Ivanush, John Skuk, John Kobi, Joseph Snoy, Ana Mahnich in drugi bodo podali poročila zboru. Spored je na 7. strani. Frank Leksha smrtno po nesrecil Frank Lsksha, ki je bil, kakor nom jo bilo «poročeno, v premogovniku v Kansosa p roti o soboto smrtno ponesrečen, ro&lo jo na 2. strani v tej itevilki. Osmi zbor JSZ., ki se snide na praznik Spominskega dne v petek 30. maja v Detroitu, Mich.,, bo imel bolj reprezentativno delegacijo kot katerikoli po vojni. Zastopniki pridejo iz raznih krajev Zedinjenih držav. Do 19. aprila je tajništvu JSZ. prijavilo delegate šestnajst klubov in pet društev Izobraževalne akcije. Seznam do tedaj izvoljenih članov zbora je objavljen na drugem mestu v tej številki. Konferenca JSZ. za zapad-no Pennsylvanijo, ki se je vršila prošlo nedeljo, je izvolila za delegata John Terčelja, konferenca v vzhodnem Ohiju ter illinoiskat-wisconsinska pa ga izvolita na svojih zborovanjih prihodnjo nedeljo, in ohijska dne 4. maja v Newburgu. " Mnogo klubov in društev izvoli delegate na sejah v zadnjih dveh tednih tega meseca. Po dosedanjih poročilih sklepamo, da bo štel prihodnji zbor okrog 60 članov. Referate na zboru bodo imeli med drugimi Anton\Garden, Mary Ivanush, John Rak, Anna Ma-hnich, Joseph Skuk, Herman Rugel, Andrew Grum, Angela Tich, in razen teh funkcionarji ter delegatje klubov in društev. Poročila in referati bodo v splošnem kratki, da bo več prilike sa razpravo. John Terčelj, delegat penn-sylvanske konference, ima od svoje organizacije nalogo, da predloži^ resolucijo z ozirom na unije, ki delujejo med pre-mogarji. Jos. Skuk bo podal poročilo o vlogi slovenskih domov v kulturnem in družabnem življenju našega ljudstva. Točen spored je v tej številki na 7. strani. Naloga tega zbora bo, poja-čati kulturno delo v naših naselbinah, in v ta namen izdelati načrt, ki ga bo sestavila zbornica v smislu razprave in sklepov. Naloga delegatov klubov JSZ. bo skrbeti, da se pogovore o bodočem delu za povečanje števila klubov in članstva JSZ. Važna točka sporeda bo naše delo med mladino, ženstvo in socializem, naša agitacija med Hrvati in Srbi, agitacija za razširjenje našega tiska itd. Podrobna poročila bodo v naslednjih Številkah. Tudi nekaj referatov bo objavljenih pred zborom., Klubi in društva naj imena izvoljenih delegatov sporoče tajništvu JSZ. ko hitro jih izvolijo. Priporočamo jim, naj o dnevnem redu razpravljajo pred zborom na svojih sejah, da bodo delegatje poučeni o mnenju večine članstva v tem ali onem vprašanju. KEGANU Razstava Peruškovih oljnih slik — 61 po številu, ki se je vršila 11.—12.—13. aprila v Slovenskem narodnem domu v Waukegan, je bila lep moralen uspeh, dasi se zdi to marsikomu, ki se je je udeležil, neverjetno. Upoštevati je treba, da je bila to prva razstava te vrste v Waukeganu, ne le med Slovenci, ampak v splošnem. Ako poset razstave ni bil tolikšen kakor si ga prijatelj u-metnosti želi, in če ni ostalo toliko slik tukaj kakor bi marsikdo rad, je bil s to razstavo vendarle prebit led, načeta je bila ledina — in vsled tega vse priznanje umetniku Perušku, ki je to omogočil. Slike so vzeli, Slov. nar. dom, "Zgodnja zima"; Slov. samos. pod. društvo, MOb Jadranskem morju"; št. 14 SNPJ., "Oblaki nad hribi"; druit. št 119 S. N. P. J., "Cesta Santa Fe"; Čitalnica S. N. D., "Zasneženi park"; Gospodinjski odsek S. N. D., "Grozdje in cvetlice"; Dramatični odsek SND., "Puščava". Portret "Ivan Cankar v delu" kupi naselbina v Waukegan-North Chicago. Doslej je v ta namen prispeval najvišjo vsoto klub št. 114 JSZ., namreč $25. — Izmed posameznikov je kupil eno sliko Anton Slabe iz Cícera. Devet slik je bilo prodanih vsega skupaj. Obširno poročilo ie poslal R. Skala, ki po priobče-no po prvomajski številki. Sto štiriintrideset oseb zgorelo v nji V vasi Choesti v Rumuniji se je dogodil na Veliki petek zjutraj v oerkvi požar, ki je zahteval 144 žrtev. Poročajo, da so med mrtvimi večinoma otroci. Ene družine so izgubile skoro vse otroke. Prebivalstvo vasi znaša le okrog 500 ljudi, od katerih jih je četrtina zgorelo ali pa bilo zadušenih v paniki. Ne gre se nam za filozofiranje o božji volji ali božji kazni, toda recimo, da se bi ta katastrofa dogodila v kaki plesni dvorani v svetem postnem Času. Vsi duhovni bi moralizirali, da jih je udarila šiba božja, sedaj pa pravijo, da Bog v svoji neskončni modrosti ve kaj dela in da je bila pač njegova volja preiskusiti vernike v vasici Choesti z nesrečo, ki je trgala srca materam in očetom, ki so tekali okrog cerkve kakor blazni in se poganjali v plamene, klicajoč svoje drage. Prvi maj je tudi praznik zdravja otrok V Zedinjenih državah proglaša prvi maj zvezni predsednik za praznik otroškega zdravja. Je to dan„ ki znači pre-rojenje ,življenje, cvetje — dan mladosti, svežosti in zdravje. Zato ga je proglasil v ta namen tudi ameriški predsednik. Metodisti odobrili kontro- lo porodov Konferenca zastopnikov me-todistične cerkve za vzhodno okrožje je na svojem zboru v New Yorku dne 7. aprila sprejela resolucijo, s katero v interesu javne morale in zdravstva odobrava porodno kontrolo na podlagi znanosti in priporoča zakonodaji držav New York in Connecticut, da naj brišejo zakone, ki prepovedujejo klinike za porodno kontrolo in sploh vsak pouk o nji. Če bi kak metodist kaj takega priporočal pred 150 leti, bi se mu slabo godilo, in težko, da bi umrl naravne smrti. RASKOB PRED SENATNO KOMISIJO O PROHIBICIJI IN DRUGEM John J. Raskob*, ki je tu na sliki, je bil zaslišan pred senatno komisijo za preiskovanje prohibicije. Raskob je bil načelnik demokratske stranke leta 192« in je vodil kampanjo za Al Smjtha, s katerim sta ljudstvu dopovedovala, da je pivo najvažnejše vprašanje za ameriško ljudstvo. Senatorjem je ob zaslišanju izjavil, da je on mokrač, toda po prepričanju demokrat kakor je bil, a demokratske stranke ni nikdar proglašal za mokraško. Komedija s takimi zaslišavanji stane ameriško ljudstvo visoke vsote. lep moralen uspeh razstave peruškovih slik v wau- KATASTROFA I V CERKVI TUDI TO JE "DLAVSKA DEMONSTRACIJA" Qlasooi iz Ifjasegia Qibanja AGITACIJA *ZA RAZŠIRJENJE ! Delavnice,, ki ogrožajo osebno varnost mnogih l|ndi "PROLETARCA" Iskan priobčen na tej strani, beleži 186 polletnih naročnin, ki oo jih poelati agitatorji t teku 14 dni. Iskane objavljamo vsaka dva tedna. Naš cilj je tri tisoč celoletnih naročnin od strani agitatorjev dp 31. decembra, ko se zaključi leto srebrnega jubileja "Prole-tarca". Se oeem mesecev časa imamo, da dosežemo določeno itovilo. Ali bomo uspeli? Ali pojdemo "over the top"? Da, če bo aktivna vaa armada "Proletarcelvih" zastopnikov. Sodrugi, le naprej 1 Priznate, kakor priznajo vei čitatelji, da je "Pnoletarec" list, ki je vreden te naročnine m več. Je last, ki je zanimiv, bogato ilustriran, z izbranim gradivom v slovenskefo in angleškem delu. Število njegovih naročnikov ee veča. Število njegovih dopisov te veča. Njegov vpliv postaja jačji. Organizacije in posamezniki spoznavajo, da se tudi oglašanje v njemu izplača. Poročilo z agitacije Dne 11. aprila sem se napotil v staro naselbino Moon Run, Pa. Posetil sem več svojih znancev in sodrugov. Prvi večer je šel z menoj s. Jakob Tornee ; imela sva povoljen uspeh. Naslednji dan je bil z menoj Blaž Kovačič, nato sem obiskoval rojake sam. Moon Run je bil namreč svoječasno moj dom. Uspeh je bil tolikéen ,da takega nisem pričakoval. Sicer no moonrunski rojaki že od nekdaj za napredek in aktivni v delavskih organizacijah. "Proletarec" je med njimi zelo razširjen in pričakujem, da tudi ostane. Ker je s. Luka Butja, zastopnik "Proletarca", zelo zaposljen v trgovini, bi bilo dobro, da tudi drugi sodrugi pomagajo v agitaciji za Proletarca. Ko sem bil s tem delom gotov, sem se odpravil domov — to je k sodrugu Jakob Ambro-žiču, tajniku Konference JSZ. za zapadno Penno. Pomenila sva se o tem in onem, in dejal je, da bo délal kar je v njegovi moči za prospeh našega gibanja. Isto bodo storili drugi sodrugi. Ce bodo šli roka v roki, bo Moon Run ena prvih postojank v JSZ. Naslednji dan sem šel v Ali-quippa, kjer imajo "Proletarca" skoro v vsaki hiši. Zaslugo za listovo razširjenje ima Geo. Smrek ar, zato jaz tam ni-nem dosti agitiral. Par naročnikov sem vseeno dobil. Ob tej priliki sem se sešel z več rojaki, med njimi s Fr. Stubljem in Joseph Lampičem, s katerimi smo malo podebatirali, posebno s slednjim. Rojaki v Ali-quippi so vljudni. Imel sem še par ur časa; porabil seh Snoy. mm jV- ■ v1 / j ^JÄ iiiiPfii^aiHí^»^ ■ \ /' mhl^BI jgjjtM • w ' / ' WÍ 1 flnpHpH^^^B^^^^/^^VV 1 J ____I pf> 1 P« w -" i i » —ijeJF^v BHhbIÜh liiiš Na «liki je tm, kar j« ostalo od Pennsylvania Flreworks kompanije * Devonu, Pa., ▼ kateri »• j« dogodila ekplozija raket in podobnih reči, kak rine gredo v denar 4. julija in nekaj dni prej. Petnajst oseb je bilo ubitih, SO nevarno ranjenih. Tudi fmotM ikoda j« veliluu Oblast je takoj uvedla preiskavo, kakor običajno. Pred par leti — je pripetila eksplo*ija v enaki delavnici v Chicagu, toda v manjšem obsegu. I Frank Leksha i Domača zabava kluba JSZ vLaSalle LaSalle, III. — Ali že veste, kaj bo v soboto zvečer 26. aprila v Slovanskem domu? Klub št. 4 priredi veliko domačo zabavo v spodnjih prostorih, na katero so vabljeni vsi sodrugi, somišljeniki in prijatelji. To priredbo imamo na ¡soboto namesto dne 1. maja, ker je ljudem laglje priti na tak dan ,in je uspeh vsled tega toliko boljši. Na dan mednarodnega delavskega praznika dne 1. maja ren jn dosleden. Intrige, skri se uddleži naš klub pohoda te za obrazi sladkobesednih Donald J. Lotrichu so dne 19. aprila iz Kansasa brzojavno sporočili, da je istega dne popoldne v premogovniku smrtno ponesrečil Frank Leksha, ki je živel na Mulberryju. Kana. Pokojni Frank je že mnogo storil in še več obetal. Videl sem ga prvič pred par leti na prvomajski slavnosti kansaških društev SNPJ., ki se je vršila na Franklinu. Vodil je glasbeni in zabavni del programa zelo vzorno; takoj mi je postal simpatičen. Pozneje sem se podal z njim v pomenek. Dejal mi je ,da ni v odboru nobenega društva — samo pomaga zraven. Prevzemi odgovorno mesto, sem mu svetoval. 4io je prišla prilika, je to storil. Videl sem ga zopet na pro-šli konvenciji SNPJ. v Chicagu, kjer je bil eden zastopnikov slo-» venske generacije, rojene v A-meriki. Bil je pošten skozi vse dneve zborovanja, prevda- Žlemberger vabi na konferenco Piney Fork, O. — V nedeljo Chalmers Mnfg. kompanije/ na gledališče, v kluf) ali pa ostati doma pri družini. e e Pred veliko tovarno Allis 27. aprila se vrši v konferenca klubov in društev Izobraževalne akcije JSZ. za vzhodni Ohio in zapadno W. Va. Zborovanje se prične ob 10. dopoldne» V prostorih s. Frank Zaveršni-ka. Ta konferenca našega delavstva bo velikega pomena, ker se bo bavila z našimi živ-ljenskimi problemi, ž vprašanjem unije, podano ji bo poročilo o reorganizirani UMW, o sporedu bodoče konvencije Jugoslovanske socialistične zveze, ki se začne 30. maja v De- West Allisu, Wis., je stala pred nekaj dnevi običajna množica brezposelnih. Čakali so dolgo in končno je prišla njih milost-ljivost, gospod uradnik. "Vsi tisti, ki hočejo delati za 60 centov na uro, naj stopijo na to stran," je zaklical. Potem jih je razdelil v skupine: One za 60 centov na eno stran, za 45 entov na drugo in za 27 in pol centa zopet na drugo. Najcenejši so bili "izvoljeni" ta dan. Prodali so svoje kosti. Ker so ves ta čas pri bližnji cerkvi na vse pretege zvonili, troitu in o naši okrožni organi- &e™ ** spomnil na svojo dušo, zaciji, o agitaciji za "Proletarca" itd. Vsem, ki pridete na to zborovanje na Piney Fork, kličemo mi vsi, ki smo z vami enakih idej — dobro došli! Nace Zlemberger. skupno s raznimi drugimi organizacijami. Tako smo sklenili na naši prošli seji.. Več se pogovorimo ^ soboto na zabavi. Igrala bo dobra godba, vstopnina je prosta, in postrežba bo prvovrstna. Pridite vsi. Datum: sobota 27. aprila.— Odbor. Piknik clintonskega kluba Clinton, Ind. — Klub št. 41 JSZ. priredi piknik v nedeljo 4. maja na,trati in gozdu Gene Vrhovnika na Universalu. Piknik se prične ob 10. dopoldne in plen ob 2. popoldne. Pripravljalni odbor je poskrbel, da bo na tem pikniku zabave, kakor še na nobenem doslej. Postrežba bo najboljša, godba izborna — obeta se vam prijeten dan zabave; da vam ne bo žal Je ne smete zamuditi. Ignaz Spendal, tajnik kluba MILWAUKEE, WIS. Konferenca soc. klubov in društev Izobraževalne akcije JSZ. v nedeljo 27. aprila ob 9. dopoldne v Tamšetovi dvorani na 3rd St. in National Ave. (tik S. S. Turn Hali). Klubi in društva, pošljite čimveč zastopnikov! PINEY FORK, O. Konferenca J. S. Z. za vzhodni Ohi0 in West Virgi-nijo v nedeljo 27. aprila ob 9. dopoldne v prostorih s. Zaverfnika, Piney Fork, O. — Važen spored. ljudi, ga niso omajale niti za las. — Zadnjič smo bili z njim skupaj januarja to leto na seji gl. odbora SNPJ. V Kansasu se je zavzel, da pomaga pri agitaciji za pridobitev mladine v SNPJ. in uspeval. Organizacija raste na članstvu in vplivu. Pokojnik je sodeloval v pripravljalnem odboru za prihodnjo prvomajsko slavnost, ki se vrši v isti dvorani kakor pred par leti, ko sem bil na nji prisoten, toda njega ne bo več. Nekaj dni nazaj je pisal D. J. Lotriču, da ga počaka na postaji in odvede okrog ter seznani z ljudmi v tistih krajih. Lotrič bo namreč govornik na slavnosti, toda na postaji ga Frank Leksha ne bo počakal, ker so ga pred par dnevi položili v grob. Pokojnik je bil rojen 10. oktobra 1901 v Clevelandu, O. Njegovi starši so se preselili v Breezy Hill, Kans., in tako je tudi Frank postal premogar. V glavni odbor SNPJ.* bil izvoljen na prošli konvenciji meseca maja 1929 v Chicagu. Frank Leksha je bil dostopen pojmovanju naprednih nazorov, kakor jih zastopa zavedno delavstvo, kar je samo po ¿ebi dokaz, da je bil človek poštenega značaja in močne volje. Razvijal se je v voditelja mlajše generacije, obetal je mnogo, a postal je žrtev dela, in ni ga več med nami. Naj mu bo časten spomin. Preostalim r^aše sožalje.—Z. Pri nas in drugod Milwaukee, Wi*. — Amerika bo torej uničila tri bojne ladje. Mr. Hoover trdi, da je bila Londonska konferenca zelo u-spešna. To je ravno tako, kakor da bi rékel čikaški gangster: V bodoče bom rabil samo dve pištoli namesto treh. Ko bi bilo na tej konferenci več MaoDonaldov, bi bila res uspešna, toda to bi bilo proti krščanski civilizaciji. ' e e e Gospod Hays (ali Hay?—seno je nekje vmes, to vem) je sklenil retformirati filmske slike, da bodo moralične. S tem posnema tistega Ribničana, ki je zaklenil hlev, potem ko je bil konj ukraden. - Kaj pa bodo filmske slike brez golih ženskih kolen? Morda jih bodo tako dolgo reformirali, da bom šel rajše v cerkev, kakor pa v "šov"? • e e s Značaji — pozgečkaj časti-hlepnost in*samoljube gotovih ljudi, pa te bodo hvalili, pa če šel v cerkev in zmolil križev pot, pa mi je lepo odleglo — bil sem namreč ljut. e e e Veliki knez Aleksander (seveda ex), nekdaj član carske hiše Romanoff, je rekel pred izbrano družbo stoprocentnih Američanov, kateri so se tudi pošteno zgražali: "En milijon boljševikov vlada 150 milijonom ruskih delavcev in kmetov." Strašno! Kako srečni smo v tej deželi demokracije v primeri z Rusijo, kjer vlada pet nebradatih boljševikov 125 milijonom idiotov. • • • V Evropi čaka okrog dva milijona delavcev, da se jim dovoli naselitev v Ameriko, tu-kaj pa jih čaka okrog osem milijonov, da se jim dovoli delati. Po . tovarnah v Ameriki in Evropi nastavljajo nove robote ali pa nove, še boljše stroje, medtem pa primorajo delavce, da še vedno delajo po de(set do dvajset ur na dan. Na drugi strani pa vidimo kako preplavljajo s svojimi izdelki svet Nemčija, Anglija in ostale industrijske državji. Povsod preveč izdelkov na eni in preveč bede na drugi strani. Delavec ni v položaju, da kupi kar je izdelal, kmet pa ne more prodati za pošteno ceno kar je pridelal, ker oni, ki bi radi kupili, nimajo denarja. To je si še tako velik lopov. Značaj red po božji volji, zato smo šli BREZPOSELNOST V NEW YORKU POJEMA. Trgovska zveza v New Yorku poroča, da se Itevilo brezposelnih naglo zmanjša. Ce bi bilo to res, bi bilo brezposelnim zelo pogodu. zadnjič ,ko je bila Velika noč, v cerkev in prepevali — alelu-ja. Cemu je ne bi? Sai leži pred nami krasna bodočnost. Jaka. šteje pri njih le dokler se vje ma z njih osebnimi interesi. Kdor je za narod, mu želi dobro, kaj ne? Torej tisti, ki se trudijo več ali manj za vaj*^ in razširjajo katoliške Časopise so za narod — žele mu dobro po smrti, ker hočejo vsakega spraviti v nebesa. • e e Neki ameriški urednik je hotel izvedeti, kaj bodo počeli ruski delavci, kadar bodo preveč producirali, kakor napri-mer sedaj ameriški. Kaj pa počne kmet na svoji domačiji, kadar nima dela? Počiva, kaj ne? Sovjetska Rusija je se- od Um nihče izganjal, daj velika delavska domačija, Iz Johnstowna, Pa., pa poro-torej bodo delavci in kmetje čajo, da se je A. Fortuna pred enostavno počivali in uživali to, dnevi izselil neznamo kam, ba-kar so poprej pridelali ali iz- je se je bal posledic neosnova-delali. Ker si cerkve tako nega trošenja laži o rojaku v pridno odpravljajo, bodo mo- Johnstownu. Po poklicu je A. rali iti ven v prosto naravo, v Fortuna krojač. Protest Društ. št. 29 SNPJ., Thomas, W. Va., pošilja protest proti dopisom, v katerih se po mnenju članov, ki so v protestu podpisani, dela krivica rojaku A. Fortuni, ki je bil preje v Tho-masu, sedaj pa živi v John-stownu. Smatrajo ga za poštenjaka in izjavljajo, da ga ni Važno za rojake v Spring-fieldu Springfield, lil. — Članstvu kluba JSZ. v Springfieldu in drugemu našetmu občinstvu sporočamo, da se naša prvomajska slavnost ne bo vršila, bilo je poročano, da jo bomo imeli v Slovenskem domu 1. maja, kakor običajno. Vzrok, da je ne bo, je sledeči. Delničarji Slovenskega doma so sklenili povečati dom in s pre- delavo se je že pričelo. Ker druge primerne dvorane za našo slavnost ob tej priliki nI, bo izostala. To bo le za letos. Praznovali bomo naš dan vseeno, dasi, žal, ne na prireditvi. Bomo pa to nadomestili s kako priredbo pozneje. Dvorana v predelanem po-slopju bo 58 čevljev dolga in 38 široka. Potrebam naselbine bo v bodoče odgovarjala veliko bolj kakor prejšnja, kar je tudi napredek. Joe. Ovca. KAMPANJA ZA RAZŠIRJENJE "PROLETARCA" Cilji Tri tieoč celoletnih naročnin, ki ga Imajo doeeči agitator ji "Proletarca" v letu 1930 do 31. decembra. To j« "Proletarčeve" jubilejno leto. Letoe bo dopolnil svojo prvo četrtatoletje svojega «dola na polju delavske vzgoje in v borbi sa delavska prava. Vse naročnine e iskasu so polletne. To jo, vsaka celoletna naročnina je iakasana ma dve polletni. Došteviajo so od iakaaa do iakasa poeamoanian agitatorjem in skupno. -Prva vrsta številk snaci naročnine, ki smo jik prejeli od agitatorjev T prošli k dveh tednik, druga vrsta annči naročnine prejšnjega iakaaa, in tretja pa skupno itevUo. Maj pealaalfc Joseph Snoy, Bridgeport O.____48 Anton Jankovich, Cleveland, 0......... 18 Jacob Rožič, Milwaukee, Wig. _____28 J. Jankovich, L. Frank, Barberton, O. — Janko Zomik, Detroit, Mich._____ 4 * Chas. Pogorelec, Chicago, 111. ..._______ 2 Frances Zakoviek, N. Chicago, III ____ 3 Martin Judnich, Waukegan, III......... 1 John Sular, Gross Kans. .._______________ Geo. .Smrekar, Alliquippa Pa. ___________ — John Teran, Ely, Minn. .................. 2 Henrik Pečarič, Krayn, Pa.____________ Karl Trinastič, .Cleveland, O............. — Joseph Radel st, West Allis, Wis. .... — Frark Zaitz, Chicago, 111............. 2 John Terčel Strabane, Pa. __________ 2 John Robas. Piney Fork, O............ John Matičič, Luzerne, Pa................. — Geo. Matesich, E. Windsor Ont, Can. — Anton Zornik, Herminie, Pa. ___________ 1 K. Erznoinik, Red Lodge, Mont.___— Jacob Kotar, Bridgeport, O. .............. 4 John Turk, Chicago, 111___________________ — Rose Jereb, Rock Springs, Wyo. _______ — John Oreshek, Throop, Pa. ____________— Frank Polanc, Pierce W. Va........... — Joseph Debelak, Crucible, Pa......... — Frank Petavs, Little Falls, N. Y.....— Louis Uhernik, Ajnbridge, Pa. ________ — F. M. Tomšič, Walsenburg, Colo. ____ — * Joseph Britz, Export, Pa................. — Peter Bemik, Chicago, 111. v.______________ — Anton ZidanSek, Farrell, Pa. ..........; — Jake Rupnick, Sheboygan, Wis.........— Anton Dobrovolec, Girard, O............. — John Krebel, Cleveland, O. ______________ 3 John Chesnik, Strabane, Pa. ___________ — Lovrenc Kavčič MacDonald, Pa.______— Joseph Golob, Indianapolis, Ind......... — Frank Boltezar, Pueblo, Colo......... — Tony Zupančič, Point Marion, Pa.....— Peter Zmerzlikar, Mohrland, Utah ____ — Fr. Martinjak, La Salle, III.--- John Kobal Johnstown, Pa...........— John Rak Jr., Chicago, 111.................— Frank Cesen, Detroit, Mich.________ Joseph Jereb, Homer City, Pa. ........ 3 John Rayer Chicago, 111..................... — John Goriek, Springfield, 111............. — John Kosin, Girard, O_____________________ Ilija Bubalo, Johnstown, Pa............. — Andy Bertl, Darragh, Pa................. 8 Frank Miksha, Cleveland, O...........— Anton Medved Chicago, 111.____________— Leo Bregar, Akron, O. ________________— Vincent Yaksetich, Mclntyre, Pa.___— John H. Krzisnik, Sublet, Wyo._____. — Anton Bogataj, Renton, Pa. __________ — Louis Zgonik, Collinwood, O...........— John Langerholc. Johnstown Pa. ____ 2 Joseph Dovyak, Detroit, Mich._____— Vmko LočniSkar, Chicago, 111. ........ — Andy Zlatoper, Maynard, O............. — Lawrenc Selak, Star City, W. Va. _ — Mary Pierce, Glencoe, O............... — John Vitez, Detroit Mich................. — Joseph Musich, Hibbing, Minn......... — Frank Barbič, Collinwood, O............. — Joseph Zorko, West Newton, Pa._______ 2 P. Banich, LaSalle, 111..................... 3 Joseph Lever, Cleveland, O. ........... 2 John Kunstclj, Arcadia, Kans..........— Peter Benedict, Detroit, Mich............. 13* John M. Stonich, Frederick, Colo. „.. _ Frank Žagar, Traunik Mich............. _» Fr. s>. Tauchar, Chi:ago, 111. .. _______ _ Albin Karničnik, Hendersonville, Pa. _ Fr. Bozich, Chicago, 111...................... Fr. Skufca, Indianapolis, Ind.......... Fr. Novak Ironton, Minn. «..*___________ Frank Ilersich Virden, 111.................— Fr. Avguštin, Imperial, Pa.................. Fr. Zerovec, Kenosha, Wis.................. John Koplenik, Mt Oliver, Pa......... . Math Videgar, Chicago, 111............— Ignac Grotnik, Bon Air, Pa........... l Jacob Bergant, Lisbon, O................. . P. E. Kurnick, San Francisco, Cal. _ John Resnik, Sheboygan, Wis. _ I/Ouls Tlaker, Cumberland, Wyo. ... _ Frank Podboy, Park Hill, Pa. ........ 6 James Dekleva, Gowanda, N. Y..... 8 Frank Gregorin, Little Falls, N. Y_____ 4 Anton Straiiiar, Windber, Pa. _______ 4 Frank Bizjak, St. Michael, Pa......... 2 Joseph Ovca. Springfield, 111. _______ 2 Adolf Krasna, Park Hill, Pa. ...... 2 Martin Kraaovetz, Tire Hill, Pa. .... 2 Prajlnji iskas 167 118 68 30 33 35 % 24 M 14 13 22 12 15 11 11 11 8 7 6 6 6 . 6 6 5 5 6 4 4 4 12 4 4 4 6 4 4 4 4 3 3 3 5 3 3 3 j5 3* 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 9 2 2 4 2 2 2 3 2 ¿ A 4t 2 2 2 1 - 1 1 1 1 1 0* 2 3 IM 8 4M 2 4 , 1 2 3 2 3 3 Skupaj »ta ix kau a 215 131 91 _ 80 87* 37* 27* 15 13 22 14 15 11 11 18 10 7 6 6 7 6 10 5 5 6 4 4 4 12 4 4 4 6 4 4 , 7 4 3 3 3 5 3 3 3 5 3* 5 2 ' 2 2 2 5 2 2 2 2 9 2 2 6 4 2 . 2 5 2 2 2 t 2 4 5 5 1 14* 1 1 1 0* -* 2 3 1* 3 4* 2 4 1 3 8 2 3 8 6 8 4 4 2 2 2 2 Skupaj____________________ .Skupaj celoletnih _____ ie manjka do kvote T___ .186 838 1024 512 2,488 0 obisku v Burgettstownu Bridgeport, O. — Dne 29. marca sem se napotil v naselbino Burgettstovvn, Pa. S sodru-gom Yeramom sva šla potem med rojake in naše člane v svr-ho agitacije. Uspeh je bil po-voljen, upoštevajoč skrajno slabe delavske razmere. Rojaki v Burgettstownu so dobri. Ne kritizirajo tega ali onega tjavendan, nego se v stvar poglobe. Sešel sem se tudi z nekaterimi znanci, ki jih nisem videl ie 23 let. "Proletarca" v Burgettstow-nu radi čitajo. Kadar se raz. mere količkaj izboljšajo, bo imel tam mnogo podpornikov. Imajo socialističen klub, ki pa ne beleži napredka v meri kakor bi bilo potrebno. Imeli smo sestanek v dvorani in razmotri-vali o njemu. Sodrugi so se odločili, da mora njihov klub priti zopet na površje.; To se lahko zgodi s požrtvovalno agitacijo. Imajo dobre moči, kot so npr. Yeram, John Leskovec, Saje, Frank Lavrich, Senčer. Frbižar itd. Ako gredo ti možje na delo, lahko privedejo kltjb in naselbino Burgettstown v ospredje med najprednejše v Ameriki. Iz njihovega razpoloženja sem sklepal, da bodo to tudi storili. Priznanje vsem, ki so mi šli ob priliki tega obiska na roko v agitaciji, posebno sodrugom Yeramu, J. Leskovicu, Sajetu in Lavriču. Če mi bo mogoče, se kmalu zopet vidimo. J os op h Snov» Prvomajska slavnost kluba št. 1 JSZ. Chicago, III. — Kakor vsako leto, bo imel klub št. 1 tudi letos svojo proslavo mednarodnega delavskega praznika v četrtek 1. maja v gornji dvorani SNPJ. z obširnim sporedom. Prične se! ob 8. zvečer. Godbene komade bo predvajal tamburaški zbor srbskih sodrugov, pevske točke zbor "Sava", slovenski govor o pomenu prvega maja bo imel Jo-ško Oven, v srbo-hrvatskem jeziku bo govoril George Ma-slach, in razun teh bomo čuli tudi angleškega govornika. John Rak bo deklamiral pesem o Delu, sledi zopet pesem, nato govor, potem pa bomo videli prvič na našem odru G. Bernard Shawovo igro "Anna-janska, the Bolshevik Em-press". Po programu sledi prosta zabava. Vstopnina je 35c. -Rojaki in rojakinje, pridite na to edino prvomajsko slavnost med slovenskim delavstvom v Chicagu v čimvečjem številu. Privedite s seboj tudi mladino, kajti program bo izvajan v slovenskem in angleškem jeziki. Živel naš mednarodni praznik, Prvi maj!—F. O. Majska slavnost na Franklina Klub št. 5 priredi v soboto 3. maja v Izobraževalnem domu na Franklinu majsko slavnost, na kateri poje "Bled", poleg bodo na sporedu dekla-macije in govori; s spremije-vanjem filmov bo predaval s. dr. Wm. Van Essen iz Pitt-sburgha o Dunaju. Na to slavnost ste vabljeni vsi. Naznanilo o smrti rojaka Windsor H if h ta, W. Va. — Tu je dne 7. aprila umrl rojak Max Burnik. Doma je bil iz Zirov nad Skofjo Loke. Pokopan je bil v Willingu, W. Va. Tu zapušča soprogo Frances, tri hčerke, brata Johna ter sestri v starem kraju. — Poro- PRIHODNJO NEDELJO V MILWAUKEE. •oc. klubov in Isobraievalne akcije Illinois in Wisconsin se bo vršila v nedeljo 27. aprila v T am šotori dvorani na National Am. in 3rd St. (tik S. S. Turn dvorano), Milwaukee, Wis. Začno/ m ob 9. dopoldne. Udeležite se >e vsi, ki ste bili izvoljeni sa zastopnika, in vabljeni ae tudi drugi ¿la-ni in i—»Ijsnibi. — Tajnik. Še ena angleška sodba o Cankarjevem "Hlapcu Jerneju". V londonskem tedniku "The I Spectator" z dne 15. februarja je njegov stalni književni kritik V. S. Pritchett objavil na prvem mestu med novimi literarnimi ocenami svojo sodbo o Cankarjevem "Hlapcu Jerneju" (angleški prevod ge. Je-rasove, izšel pri Rodkerju v Londonu). Tudi druga angleška ocena, ki smo jo opazili, ni nič kaj ugodna. Objavljamo jo v prostem prevodu celotno, ker je značilno, s kakega vidika motri angleški kritik Cankarjevo povest. V. S. Pritchett piše : "V "Hlapcu Jerneju" odmeva način parabole Tolstega, vendar nas niti navdušen pregovor niti založnikova trditev ne prepričujeta, da je bil Cankar slovenski Tolstoj. Neoporečno je, da je imel Cankar velik talent, ki se ni popolnoma razvil zaradi prezgodnje smrti. Toda iz te povesti o kme-tiškem starčku, ki je zaman iskal pravico in se je kruto maščeval, se vidi, da je bil Ivan Cankar človek, ki je igral na eno samo struno in še to ^é kaj spretno. — Potem, ko je vse življenje delal za starega gospodarja, odslovi mladi gospodar po očetovi smrti hlapca Jerneja. Nesposoben, da bi razumel položaj, hlapec vidi in čuti samo to, da so ga oropali sadov njegovega dela. Kar je gradil ^ lastnimi rokami, je gotovo njegovo? Gre torej na pot, roma od mesta do mesta in išče pravice, a povsod vlada samo cinizem zakonov. Vsi se posmehujejo njegovemu naivnemu zatrjevanju, da so nje- gova polja, ki jih je obdelaval, ker je v njih zakopano njegovo delo, njegov pot. Dvakrat ga zapro v ječo in še zločinci se mu posmehujejo. Ker ne more doseči pravice niti pri cesarju na Dunaju, gre k duhovniku, da ga poprosi božje razsodbe. A tudi Bog je na strani žandarjev, sodnikov in biri-čev. Prevarjen na vsakem koraku, se hlapec ves blazen vrne k hiši prejšnjega gospodarja in jo zažge. Ce ne more uživati tega, kar mu gre po pravici, tedaj lahko to uniči! Toda knjiga ima svežo in slo-bijo in vržejo v ogenj. Napaka knjige je v tem, da se razne epizode, v katerih hlapec govori z županom in raznimi sodniki, preveč ponavljajo, ne da bi povečale emocionalni učinek. Toda knjiga ima svežo in slovesno preprostost parabole in je vredna, da jo čitaš." Ta ocena pričuje, da je V. S. Pritchett popolnoma prezrl bistveno problematiko "Hlapca Jerneja" in njega aocijalno simboliko ter da je meril in v naprej, ker so v predprodaji samo 75c, pri blagajni na dan prirtfdbe pa |1. Spored koncerta je bogat in zbor se je po- Dr. Otis E Walter ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 West 26th Street, CHICAGO, ILL. V uradu od 1 do 6. popoldne, ▼ torek, četrtek in petek od 1. pop. do 8. zvečer. Tel., LAWNDALE 4872. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih in sobotah. FENCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 S. Lawndale Ave., Chicago, IU. Toi. Crawford 1382. Pristna Im ok«iaa domačo jadila. Com« zmerno. P o« troika toča«. 'ThaMilwaukee Leader9 Najveiji ameriikl socialisti-ini dnevnik.—Naroiaiaai $6.00 na leto, $8.00 «a pol lata, $1.80 za tri meaeca. Nadov: 828 Jvmm A TO. MILWAUKEE. WIS. AKO STE SE PRESELILI NAZNANITE TO URADU PLINSKE DRUŽBE Wabash 6000 Ako se boste selili, pokličite Wabash 6000. Sporo, čite stari in novi naslov. Povejte kdaj in kam, in kje dobimo ključ v prejšnje stanovanje, da lahko zapremo plin njemu in ga odpremo v novem. Ne pozabite označiti, kateri dan naj pride naš uslužbenec tje. ZNAKI NAŠIH USLUŽBENCEV Vsi naii uslužbenci imajo pla--vobele znake katere Tam bodo pokazali, lahko pišete na nai glavni urad, ali pa ae zgla-site na kateremkoli naših po-družnih uradov. Naslovi istih so natisnjeni na zadnji strani plinskih računov. The Peoples Gas Light and Coke Co. kuje obilnga poseta.—Savan. Lawrenska konfe- pretresal zgolj dejanje, t. j. i trudil, da ga bo izvajal vam v vnanj« ogrodje. Res pa je, da zadovoljstvo ,od vas pa priča-je saložnikova reklama s Tolstim pretirana. Značilno je, da kritik tudi v naslednji oceni, ko poroča o romanu H. W. Freemana "Down in the Valley", meri na Slovence, ko j pravi: "V novem romanu g. Freemana ne nihamo med nebom in zemljo parabole in ne začenjamo pftpira med relativnim in absolutnim. Anglež, ki — kakor je dejal Senor Ma-dariaga, misli z vsakim delom svojega telesa, samo z glavo ne, j« popolnoma zadovoljen, če prepusti take reči Slovencem .."Jutro". Koncert "Save" Chicago, III. — Prečitajte spored koncerta, ki vprašanju unije premogarjev. Zborovalci so sprejeli o njemu resolucijo, katero predloži delegat konference tudi prihodnjemu zboru JSZ. Za delegata je bil izvoljen John Terčelj. Istočasno kot naš zbor se vrši konferenca socialistične stranke za Penno v Readtngu. Bilo je sklenjeno, da pošljemo delegata tudi tja, in ta mandat je dobil sodrug Frank Wi- Sklenjeno je bilo med drugim, da se enkrat junija priredi večji sestanek našega članstva in somišljenikov zaeno s piknikom. Kar bo prebitka, se ga porabi za izdatke konferenčne organizacije. Izvoljen je bil pripravljalni odbor, ki bo sporočil prostor in datum prireditve. — Poročevalec. Preložitev datuma seje kluba št. 1 Chicago, IU. — Prihodnja seja kluba št. 1 se bo vršila v sredo ve6er 30. apiila in ne na regularni datum četrti petek v mesecu, ker rabi ta datum zbor 44Sava" za svojo generalno vajo. Vsi člani in članice so vabljene, da pridejo na sejo v sredo 30. aprila v spodnjo dvorano SNPJ. polnoštevilno. Na sporedu bodo poročila o koncertni priredbi "Save", ki se vrši v nedeljo 27. aprila, o konferenci JSZ. v Milwaukee>ju* ki bo prihodnjo nedeljo, in o raznih klubovih aktivnostih. Potem bo razprava o sporedu prihodnjega zbora JSZ.—P. O. ' Gradite za blagostanje" Kampanja "Gradit« za blagostanje" ,katero je podvzela Chicago Ra-pid Transit družba, tzr. "L", The North Shore Line, South Shore Lin« in Chicago, Aurora and Elgin železnica, ima namen da s« ▼posli kar največ mogoče brecposelnih delavcev. ' Železnice nimajo s tem kaj pridobiti. Prodati nimajo ničesar. Kampanjo, ki jo vodijo ima namen p« magati državljanom, ki so brez posla. V Chicagu Je danes okrog 76,00e brezposelnih stavbinskih delavcev in »ko ne delajo znači, da je, prizadetih toliko več tudi drugih delavcev, ki so direktno navezani na stavMn-sko industrijo, kar seveda pomneii število brezposelnih. " Družbe imajo namen, da prepriča. Jo ljudstvo v čikalkem okrožju da Je danes prilika za gradnjo ali p« popravilo domov kot Je že dolgo, ai bila to pa po radi znižanih cen stav-binakeAa materijala in delovnih aSL Zaposljenost delavstva pa pomeni prosperitete za druge panoge indo-»trije in raznih profesij. Ljudstvo in razne organizacij« M morale dati priznanje družbam električnih železnic in drugih javnft naprav za njihovo kampanjo za oas> jitev brezposelnosti. Začne se naj m intenzivnejšim delom v stavbinski industriji, pa se bo omejila brezpoeel-nost in povrnila se bo prssperiteta. (Iz pisarne A. B. Messer.je). Razkošje Camels nie več ne stane NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI NARODNATISKARNA 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiskamo T Slovoaskasa, Hrvaikam, Slovalkam, ČaSkam, Poljska* kakor tadi v Anglatkam ia Nam ¡kam jamik«. Naia posabaaat so tiskavlaa sa druitva la trgavca. Zadružna banka Ljubljana, Jugoslavija, V LASTNI HIŠI, MIKLOŠIČEVA CESTA 13, BLIZU GLAVNEGA KOLODVORA, SE PRIPOROČA ROJAKOM V AMERIKI ZA VSE GOSPODARSKE POSLE, ZLASTI t ■ajbeljlease vlaga ali sa taàati rafea paiiljk I« I) t.) 3.) paaradeja v Denar, ki et namerava podati v staro domovino, naj se nakaia na račun Zadružn« banke na Amalgamated Baak al New York, 11-18 Uaftaa Sisare, Naw Yaefc, N. Y., Istočasno naj se Zadružno banko e Um obvesti In naroči izplačilo. Nai upravni zastopnik ga Ameriko j« Joseph Menton. 18884 Nonnandy Ave, Detroit Mich. m nanj. Obračajte Obračajte se ▼ pegiIk sa «kari kraj m C / NE ODRECITE SE užitku kaje Camels. Več plačate, pa naj kupite karkoli. Zakaj bi ne imeli resničnega razkošja kajenja, ki ga zamorejo dati edinole Camels? % V ta znan zavojček gre vsa miloba naravne dišave, vsa rahlost, ves delikatno mešan aroma in bogatost—z eno besedo —ves užitek resničnega kajenja, ki ga zamore vsebovati dvajset cigaret. Nobenih okraskov na zavojčku. Posebnosti, ki jih dobite s Camels, so v čudoviti kakovosti cigaret samih. Camels so dobile širše prijateljstvo med milijoni, ki cenijo razkošje dovršene kaje kot katerakoli druga cigareta, ki jih izdelujejo. Ne odrecite se razkošju k... àijÈL art*, akÜÜüU, ààkn»*. gjžhiiihtfr 1i%iiii.ïiritÍmi¿ il ■ PROLETAREC Liai sa inUrm UftTiktf« IjvJltvt. Izba ja y müh četrtek. Is«Uj« J«|Ml«fMMb Mavib Tiskovaa Drwiba, VL GI**ilo Jug—lovaaak» Social UtU»o Zw_ NAROČNINA ta Zedinjena driave In Kanado xa celo Voto $3.00; sa pol leta $1.76; aa èetrt lato 9100. — sa oate leto $3.60; u pol leU $1.00. Vai rokopial In oglasi morajo Uli v »al«« uradu najpozneje do pondeljka popoldne an prloWitev v Hevilki te.koč_eKa_tedna I' i i il IB! i II ' " i in mi PROLETAREC Published every Thuradsy by Um Jugoslav Workmen'a Publishing Co., Inc. Established 1»06. Editor finalne« Manager __Prank Zsits Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, One Year $3.00; Six Montha $1.75; Time Months $1.00.—Foreign Countries, One Year $3.60; Six Montha $2.00. r i ■ » ;.'.....111 . ' ft "' 1 ' * Address PROLETAREC 3639 W. 26ih St., Chicago, lit T »lop bono: Rockwall 2864. ŽENSKE V POLITIKI V tej deželi je bila dolgo let socialistična stranka edina, ki je zahtevala enake državljanske pravice za ženske kot jih imajo moški. Na svojih kandidatskih listan je imela tudi ženske, ki so kandidirale v kongres, v senat, za governerke, v mestne ter šolske svete itd. Ženska v "politiki" tedaj še ni bila upoštevana in vzelo je truda in poguma, predno je socialistična stranka s sodelovanjem drugih naprednih krogov uverila javnost, da je dvojna mera krivična. Ko so potem pripomogle k uspehu za uve-ljavljenje tega nazora Še vojne razmere, ao tudi kapitalistični političarji privolili ženskam kandidirati, oziroma so tu in tam kakšno nominirali za vado ali pa v smislu koncesije ženskam. Ene so bile izvoljene kar je podžgalo druge, da so zahtevale Še več u-poštevanja — to je, več političnih uradov. Prva ženska, ki je prišla v zvezno zakonodajo, je bila kongresnica Jeanette Rankin iz Montane.~Vsi kongresniki in vsa galerija je zrla vanjo, kar ji je postalo tako mučno, da je — jokala. Vsi so videli žensko doma, na ulici, v cerkvi, kjerkoli, torej čemu so zapi-čili v njo svoje poglede? Bila je "novost", ta kongresnica, in ko se je zjokala, so rekli: Saj smo vedeli, da ženske niso za take službe! Danes je v kongresu osem žensk! Mnogo je bilo v prošlih 10—15 letih izvoljenih za županje, par držav je imelo ženske na go-vernerskem mestu, stotine jih je v občinskih in šolskih odborih, v legislaturah in dne 2. aprila je ena dobila nominacijo na republikanski listi za kandidiranje v zvezni senat. Ima priliko biti izvoljena, ker Illinois ponavadi izvoli kandidate republikanske stranke, in pa ker ima na razpolago mnogo svojih in drugih milijonov dolarjev. Denar namreč kupi tisoče agitatorjev in tisoče "nestrankar-jev" ter "neodvisnih", "nepristranskih" listov. Pošteno in prav je, da je ženska dobila priznanje v politiki. In koristilo bo deželi, če bodo moški in ženske enkrat napravili v politiki radikalen preobrat ter rekli: Doslej smo glasovali za druge, v bodoče bomo zase. Za tako temeljit preokret v političnem mišljenju ameriškega ljudstva je sodelovanje žensk absolutno potrebno. Socialistična stranka jih vabi v svoje vrste. AGRESIVNI AGITATORJI V kampanji za nominiranje kandidatov republikanske stranke in deloma tudi demokratske v Ohicagu se je prošlih par mesecev potrošilo več sto tisoč dolarjev. Primarne volitve so se vršile 8. aprila. Na volilni dan ste videli na ulicah okrog volišč tisoče agitatorjev (moških in žensk) obeh strank, ki so zastopali različne med seboj tekmujoče kandidate. Pred volitvami so bili aktivni s sklicavanjem shodov in v vseh drugih metodah, ki se jih poslužujejo kandi-datje kapitalističnih strank za svoje oglašanje. Sli so okrog volilcev, šli so do njih v stanovanja in agitirali s tolikšno energijo kot da od visi usoda vsega sveta od zmage kandidatov, ki so jih priporočali. Dogaja se ob takih prilikah, da komu ta vsiljivost preseda in se bi rad republikanskega ali demokratskega plačanca iznebil. Ampak to ne gre! Pripravljen se je tudi skregati, stepsti, če treba — lamo da pribori glas svojemu gospodarju! Ako bi delavci agitirali za svojo stranko in svoje kAndidate s tolikšnim trudom, kakor agitirajo plačani agitatorji republikanskih in demokratskih političnih uradnikov ter aspi-rantov, bi bila zmaga delavstvu zasigurana. INTERNACIONALA O "PROLETARCU" Informacijski biro socialiatične-delavake intemacionale z uradom v Zufichu, Švica, je poslal vsem delavskim listom po svetu članek o "Proletarcu" k njegovi petindvftjseflefnlcl, ki jo praznuje to leto. Poseben članek o "Proletarcu" je imel dnevnik "Milwaukee Leader" in več drugih angleški* listov. V kampanji za pasivno reaisfcenco proti Veliki Britaniji sa v Indiji dogajajo v mnogih krajih nemiri, v katerih ni bron izgub človeških življenj, dasi do oboroženih organiziranih spopadov še ni prišlo. Nacionalisti propagirajo tedaj predvsem, naj Indij-ci producirajo sol sami in s tem zlomijo vladni monopol, ki je pod kontrolo britskega imperija. Na sliki t sredi, z upognjeno glavo, je Mahatma Gandhi na svojem 200 milj dolgem pohodu, ki ga je izvršil nedavno. Silna vročina ga i4 utrudila. Oblast ga dosdaj še ni nadlegovala, medtem ko je aretirala mnogo drugih voditeljev, ki v tej kampanji pasivne resistence kršijo zakone. stališče slovenskega priseljenca" V uredniškem članku zadnje uradne številke JPZS. je urednik S. strogo, kakor se spodobi za človeka, ki ima "prvo beseda", oštel Tiskovni odbor J. P. Z. S. Prvič se je oglasil tiskovni odbor in takoj je tudi zvedel, da bo požiral vselej, kadar se bo še oglasil, neslane komentarje urednika, kateri nas hoče na vsak način "vzgojiti" po lastni volji, da bomo razumevali kaj je ameriško ali kaj je starokrajsko "vprašanje". Glede "ameriškega vprašanja" pravi, da je tiskovni odbor v resnici mislil na socialistično, oziroma, kar je Še slabše, komunistično politiko, in to seveda ni nikako ameriško vprašanje, odkar imamo prohibicijo. Toda preko tega bi še človek šel, posebno v sedanjih razmerah v naselbini, ko se posameznikom narekuje, kaj smejo misliti o tej ali oni stvari, urednikom Prosvete in Proletarca pa, kaj smejo in kaj ne smejo priobčiti iz Milwaukee. K pi- lahlco izboljša svoj položaj? Sodeč po pisanju njegovega lista se on za taka vprašanja ne briga. Pravi, da je njegov list nepristranski, da torej ne zastopa ničesar. To pomeni, da ne zavzema nikakega stališča, dasi je njegovo stališče "stališče priseljenca". Da pa se bomo razumeli, je potrebno povedati, da je baš tako "stališče" ono, katero škoduje delavstvu, ker ga odvrača od spoznanja, da se mora postaja v tej deželi od dne do dne silnejši in bo postal v do-glednem času odločilen; razmere same delujejo z vsemi silami v to smer. Ali je torej umestno za časopis, kateri prihaja izključno med delavstvo, kateri eksistira od delavstva, da zavzema "nestrankarsko" stališče in se bavi z izrabljenimi, brezpomembnimi narodnjaškimi vprašanji? Govoriti o napredku naroda, o narodnem ponosu, o bodočnosti ■ Ta članek sam napisal, da bo S. (vaaj upam) v dostojnem tonu odgovoril kaj je po njegovim tolmačenju "stališča priseljenca". To je dolžan storiti, ker je odgovoren za svoje delovanje onemu narodu, katerega tako rad dviga v deveto nebo. Frank Novak. =rF boriti za svoje pravice, ako si'naroda, ko je ta narod kot del hoče izboljšati položaj, da se | velike delavske armade odvi-mora otresti politične nezrelo- sen v prvi vrsti od gospodarskih sti in nezavednosti. Se nikdar v zgodovini te dežele se ni nahajalo delavstvo v tako težkih razmerah kakor sedaj. Proces koncentracije kapitala in stalno izpopolnjevanje tehnike povzroča na eni strani čimdalje večjo nad produkcijo ,na drugi pa čezdalje večjo brezposelnost. K temu pridejo še razmere, katere postajajo od leta do leta neugodnejše za ameriški kapital in to ne samo vsled ojačevanja e- razmer, ki vladajo v deželi, ko je in mora biti njegovo prvo vprašanje kruh, vprašanje eksistence, je enostavno bluf. Nihče ne trdi, da nam ni treba kulturnega delovanja, da nam ni treba raznih organizacij, toda nihče tudi ne more trditi, da nam bodo organizacije z idejami starokrajskih narodnjaških frakarjev pomagale v našem položaju. Kdor ima odkritosrčne namene z narodom in ne išče s svojim kričanjem o na sanju tega članka, radi katere- gi nesmiselnega kapitalističnega bom zopet ozmerjan prav ga gospodarstva, po "narodnjaško", me je pri-1 Da se položaj delavstva slab-pravilo "stališče priseljenca", ša, ne more nihče utajiti, kakor vropske industrije, temveč I rodu samo svojih lastnih inte-vsled splošne zmede, ki vlada resov, mora priznati, da je edina svetovnem trgu po zaslu- o katerem piše urednik glasila v dotični številki. Stavek, o katerem se drznem pisati, se glasi: "Pri tej priliki naj zopet povemo, da je naše stališče prej ko slej stališče slovenskega priseljenca in ne slovenskega socialista ali komunista.9* Vsekakor imenitno stališče. Katero stališče pa ni stališče priseljence, ako se naseli v to deželo ? To je prvo, kar bi rad vedel. Po mojem skromnem mnenju je stališče priseljenca tudi milijonarjevo stališče, ako je priseljenec, kakor je stališče priseljenega delavca ali pa inteligenta stališče priseljenca. Taktika gotovih ljudi, kateri hočejo mnogo govoriti pa nič povedati, ker mislijo, da govore duševno nezrelim, je, da se prav imenitno izrazijo, brez da bi pokazali barvo ali se resno dotaknili tega ali onega problema. Ker imam navado, da grem vsaki stvari do dna, sem tudi o "stališču priseljenca", oziroma o tem imenitnem stavku nekoliko globokeje razmišljal, kar gotovo ne bo všeč ljudem, kateri, po maniri "matere cerkve" sovražijo vsakega, ki se drzne rabiti razum, kajti razmišljanje vodi v dvome, to pa je še greh. "Naše stališče" je torej stališče priseljencev — to sedaj vemo. Sedaj se pa drznem vprašati, kakšno je to stališče? Ker vem, da bi čakal zaman na odgovor, odgovorim sam — da ne bo napačnega razumevanja. Kot delavcev je naše stališče delavsko. > Delavci so razred iskoriščanih, katerih delovna moč kuptti bogastva mali skupini, ki vlada to deželo. Ali tavzema mr. S. stališče, da je delavstvu potrebna organizacija, politična kakor strokovna, da mu je torej potrebna organizacija, potom katere si no umestno, da se organiziramo v delavskih- organizacijah, da se izobražujemo v smislu socializma in razredne zavednosti ter se tako vsposobimo za boj za boljšo bodočnost Urednik glasila J. P. Z. S. je imenoval v omenjenem Članku delavsko gibanje lajanje v luno. — Da si dovoli rabiti take izraze, da se predrzne vreči kaj takega svojim naročnikom v obraz pač priča samo to, da jih smatra za duševne slabiče, ki lahko požirajo vsako krmo, ki jim jo polaga. Ko je S. prišel v Ameriko, je začel delati kot tiskar za plačo okrog 60 dolarjev na teden. To plačo in osemumo delo poleg druge zaščite, katero je užival kot unijski delavec, mu je zagotovilo to, kar imenuje sedaj lajanje na luno, to je, delavska organizacija. Danes, ko je delodajalec — po milosti Boj | drugih je na vse to pozabil in bojjbluje strup na delavsko giba- tudi ne, da se bo še poslabšal. Kriva temu je politična nezrelost ameriškega ljudstva, proti kateri se danes bori razmeroma mala armada delavoev, ki so organizirani v socialistični stranki in unije, v kolikor so pod vodstvom socialistov. V takih razmerah je samoumevno, da ne more biti delavstvu vseeno, kar se odigrava na gospodarskem in političnem polju, kakšne razmere vladajo, kdo ima v rokah absolutno moč nad produkcijo in razpečava-njem blaga. Kakor so evropsko delavstvo razmere primo-rale, da se je začelo brigati za svoje politične in gospodarske organizacije, tako bo prisiljeno, oziroma je že prisiljeno tudi ameriško delavstvo, med delom in kapitalom, med propadajočim srednjimi nje in na vse, kateri tako giba-stanom in vladajočim razredom nje podpirajo in propagirajo. Saljapia o svojem prvem koncertu Za pokojnim Carusom je postal najbolj slovit operni pevec basist Fed or Saljapin, ki se je izselil iz sovjetske Rusije po vojni, da nastopi ameriško an-gažmo v Metropolitan operi v New Yorku in potem v čikaški operi. Po pateku par sezon v Ameriki je šel Saljapin na koncertno turo po zapadni in centralni Evropi. V knjigi svojih spominov, ki jo je lani izdal, opisuje, kako mu je gol slučaj pomogel do prvega uspeha. L. 1890, je bil Saljapin član gledališča v Ufi (Rusija) in je sodeloval kot pevec v zboru. Preteklo je več mesecev in nihče se ni zmenil zanj, dokler ga ni nekdaj slišal ravnatelj, lako v garderobi prepeva neko pesem. Ravnatelj je bil ravno v hudi zadregi, ker je ptvec glavne vloge zavoljo bolezni izostal, zato je vprašal korista Saljapina, da-li se upa prevzeti vlogp bolnega pevca. "V grozi", pravi Saljapin v svojih spominih, "mi je beseda obtičala v grlu. Ves zmeden sem končno le izdavil besedo "da", dasi sem hotel reči "na, ne, nikakor". Tako sem proti svoji volji stal par minut nato prvič pred občinstvom. Pel sem in neprestano buljil v kapelnika, komaj da sem napravil par okornih gest. Bilo je to pri Moniuszkovi "Halki". Pol mrtev sem bil, ko je padel zastor in iz mojega žalostnega stanja me je zbudilo silno ploskanje, kakršnega za svojo slabo igro gotovo nisem zaslužil. Poslušalcem je bil všeč moj glas in radi so spregledali moje štoraste gibe in geste. Priklanjal sem se ves zmešan in se umikal na sredo odra, kjer je stala mizica in stol. Hotel sem se od počiti na stolu, toda v istem hipu je nekdo odmaknil stol in z vso težo telesa sem sedel na tla, občinstvo pa se je sladko smejalo in ploskalo dalje. Dasi sem se močno udaril, sem se v silnem strahu še sam razkrohotal. Tako sem začel svojo karijero, kakor se vidi, na moč klavrno. Dopisnikom in drugim, na znanje V tej številki smo priobčili vse poslane dopise,,razen nekaterih, katerih vsebina ne zahteva takojšnje objave. Iz prihodnje številke, ki bo jubilejna, dopisi povečini izostanejo. Nekateri so nam poslali poročila in opise za objavo v nji zadnje dneve, ko smo imeli gradiva postavljenega več kot dovolj. Ostalo ga bo nad štiri strani, katerega bomo porabili v naslednjih številkah, kajti sredstva nam ne dopuščajo, da bi jubilejno številko izdali v več kot štirih delih, to je, na več kot 32 straneh. »omiaiz- NOVI PARNIKI V TEKMI ZA POTNIŠKI PROMET Severonemeiki Lloyd poseduje dva parnika, "Bremen" vn "Europa", ki sta na svojih vožnjah preko Atlantika dosegla rekord v hitrici. Dasi ie bilo med vejno posebno pa ie z mirovnimi pogodbami po vojni nemško trgovsko b rodov je skoro dooe-la uničeno zaeno z nem&o vojno mornarico, je podjetnost Nemcev dosegla, da stn dve glavni nemški parobrodni družbi — Severonemški Lloyd in Hairiburika-n-meriiko družba spet med vodilnimi tekmovalkami la prekooceenskl promet. Pfed par tedni sta se združili v eno kombinacijo za skupno konkuriranje inozemskim družbam. Cunard in več drugih "linij" se pripravlja v tekmo, med njimi tudi United States Lines. United States Linea ima v načrtu zgraditi dva parnika, ki bosta v vsakem oziru prekašala "Levisthnn" in dosegla h i trie o kakor ie neben parnik dosedaj kot se glase reklamna perocils. Imela bo*ta težo 50,000 ton. V tej tekmi za prvenstvo odločujejo bolj in halj mednarodne kombinacije. To, kar ao Zapita IM pred leti delnvcetn očitali >a veletadajo, prakticirajo zdaj sami zaradi svojih profltov. i- Na tej slflri je perspektiva parnika, kakršnega hna v KOLIKO JE BREZPOSELNIH? Uradniki, ki vodijo ta mesec ljudsko štetje, imajo med drugim nalogo dognati, koliko je brezposelnih v tej deželi. Točno število sedaj ni znano, niti približno ne. Predsednik A. F. of L. pravi, da jih je 3.760,000, delavski listi trdijo, ds jih je okrog pet milijonov, nekateri celo insistirajo, da jih je blizo sedem milijonov, vladni uradniki pa domnevajo, da jih je mogoče dva do tri milijone. Sicer pa o brezposelnosti najrajše ne govore . 2e koncem prvega tedna po pričetku ljudskega štetja so prišla v liste poročila, da število nezaposljenih delavcev ni tako visoko» kakor pripovedujejo radikalci. Števci baje le redkokdaj nalete na koga, ki je brez dela. Iz tega sledi, da lažejo ali števci, ali listi, ali pa delavci, ki nimajo dela, pa trdijo, da ga imajo. # Namen kapitalističnega časopisja je prikazovati sedanjo ekonomsko depresijo, ki je v resnici prizadela samo delavce in njihove družine ter male trgovce, kot nekaj, kar sploh depresija ni, nego le nekak kratek odmor. Kar se tiče brezposelnih, jih je skozi zimo res nekaj bilo, a sedaj je že boljše, in v kratkem bo zopet dela za vse. Na tak način rešuje stranka, ki v vsaki volilni kampanji trdi, da je nosilka prosperite-te, ekonomsko krizo. In kaj 'je* storil Hoover, sloviti inženir, o katerem so pripovedovali, da bo blagostanje pod njegovo administracijo toliko kot garantirano? Sklical je koriferenco governerjev in kapitalistov, ter jim priporočal, naj ekonomsko življenje urede tako, da se prospe-riteto poveča, ne zmanjša. Obljubili so mu, da bo tako. Na konferenci s kapitalisti je dejal, da naj delavcev ne odslavljajo brez potrebe, v nobenem slučaju pa naj jim ne znižajo plač, kar so tudi obljubili, "delavski" voditelji pa so mu zagotovili, da unije ne bodo propagiraje stavk in da v teh časih ne bodo zahtevale povišanje plač. Delavci drže besedo, ne pa kapitalisti. Malo delavske odločnosti in veliko delavske politike ne bi delavstvu škodovalo. Storilo bi zelo pametno, če se čimprej otrese "nestran-karstva", to je, republikanskega-demokrat-skega strankarstva ter se organizira politično zase. Kapitalisti bi potem obljubo* tudi držali, in kadar je ne bi, bi jih delavci lahko primorali. Sedaj so brez moči. SPORI MED PREMOGARJI To, kar se danes vrši med premogarji, o-značujemo navadno za bratomorni boj. Ko bi bila solidarnost najbolj na mestu, jo je najmanj. John L. Lewis se ne umakne, pa magari, če se unija docela uniči. Rajše to, kot pa da bi jo vodili drugi. Lewisovi "organizatorji" so skoro vsi v Illinoisu, in dopovedujejo rudarjem, da so Howat, Walker, Germer, Ameringer itd .največji kruki, ki so unijo prodali premogovniškim družbam, in v obrambo mora tudi reorganizirana U. M. W. pošiljati svoje organizatorje med organizirane premogarje v Illinoisu in Kansasu ter tako trošiti energije, ki bi jih morala porabiti v neorganiziranih krajih. Boj je ljut, a prišel je, ker ni moglo biti drugače. Naloga reorganizirane U/M. W. je težka in če ji bo kos, se bodo rudarji rešili Lewisove diktature in dobili unijo, ki jim bo v zaščito in inspiracijo, kakor jim je bila U. M. W. predno je postala Lewisova igrača. Stoletnica Baragovega prihoda v Ameriko Mr. John Movern v Duluthu, tajnik Ame-riške-jugoslovanske zveze (od kraja se je imenovala tudi progresivna) v Minnesoti sklicuje konferenco zastopnikov društev, da se pogovore o slavnostnem praznovanju stoletnice, od kar je misijonar Baraga stopil na ameriška tla. V članku v obrambo za tako slavlje piše: .. Poklic misijonarja, pa naj si bo katerekoli verske sekte, je časten poklic, ki ga spoštujejo vsi civilizirani narodi . . To seveda ni res. Ne gre se tu radi Barage ampak radi Movernove napačne ugotovitve. Dejstvo je, da so bili misijonarji v splošnem ne toliko nosilci krščanstva kot trgovski in imperialistični agentje svojih dežel. To ne-trdim kar tja vendan, kajti o tem bi lahko Mr. Movern dostikrat čital, tudi ob priliki, ko je bila objavljena pogodba med Mussolinijem in papežem. Pisec verjame, da je bil Baraga res misijonar iz prepričanja v svojo vero, toda za misijonarje, ki jih pošilja Francija, Italija, Nemčija, Zedinjene države, Španija itd., to ne velja in ni nikdar veljalo. Misijonarji iz Španije npr. so bili vedno nosilci španskega imperializma. To je bilo nekoč. Danes misijonarski poklic zelo izgublja na vrednosti, ker so nove razmere in novi načini dobili drugačne agente za krščansko in drugo komercializirano politiko.—C. M. BRIHTNA POUČI JA Cikaška policija je zelo nespretna, kadar ima izslediti nlorilce in druge velike zločince, je pa "izboma" na lovu za komunisti, malimi butlegarji in malimi tatovi. Tudi nad brezposelnimi se znaša. Pač imenitni varuhi "mira in reda". .............. PAVEL DOROHOV: Prevedel Iran Vuk. SIBIRSKI PUNT H Ruski roman iz dni državljanske vojne (Nadaljevanje.) "Kaj naj naredim z vami? Proatora ni. Pofflejte: Tri majhne izbice za dva odrasla in dvoje otrok. Komu vas naj po&ljem?" "Ivan Aleksandrovi*, morda me vsaj za dan ali dva kam vrinete? Potem se bo že kaj našlo. Pomislite, celi teden na kolodvoru brez spanja!" "Razumem vas." Z njemu lastnimi kretnjami je šel s prsti po dolgih, valovitih laseh. "Veste kaj. Preselite ae za vsak slučaj k meni. Spali boste v majhnem kabinetu in potem se bo že videlo, kaj dalje." Murigin mu hvaležno stisne roko. "Iskrena vam hvala." Dva dni je Murigin vestno iskal sobo. "Nu, Ivan Aleksandrovih, poženite me. Vkljub vsem naporom ,nisem mogel najti ničesar. Niti izbice ali kotička. Vse je prenapolnjeno." Lomov zmaje z glavo. "Ah, kaj . . Ostanite pri meni. Nekako se mi uredimo v dveh sobah, delal pa bom tu v obednici." Murigin se je zelo razveselil. Poleg tega, da ima sedaj stanovanje, mu je Lomov zelo ugajal. Rad bi ga pobližje spoznal, rad spoznal njegove politične nazore. Nekega dne mu pokaže serijo vseh denarnih vrst Sovjetske republike. "Ali ste to že videli, Ivan Aleksandrovih ?" "Kaj je to? Ah, sovjetski rublji. Ne, nisem $e jih videl. Odkod jih imate?" "Od nekega vojaka sem jih kupil. S fronte je prišel. Najbrž jih je pobral kakemu vjetniku ali padlemu." "To je mogoče 1" » "Pravijo, da več ne jemljejo jetnikov, nego vse pobijejo?" "Da, pravijo." Obraz Lomova dobi bolesten izraz. "Strašno, kruta je ta vojna. Vse, kar je človeškega, so zgubili. Kakor divje zveri uničujejo eden drugega." "To je razumljivo, Ivan Aleksandrovih. Pri državljanski vojni so med borečimi še mnogo večja nasprotja, zato je< tudi grozo-vitejša, nego vojna med dvema državama." "Razumem, vendar je to, kar se godi, tako strašno, da postaja človeku strašno in tesno." Murigin je napeljal razgovor na prostovoljce kolčakove vlade. Lomov se je trudil govoriti mirno, ali njegov glas je bil prepojen gnjeva, njegove obrvi so se preteče stisnile in obraz je dobil poseben izraz. Murigin je znal, kaj in kako misli in čuti Aleksandrovič. "Vzemimo na primer prostovoljce atama-na Anenkova. Njihov zrak je — lobanja in kosti. Oni puščajo na svoji poti lobanje in kosti. Trupla. Kri." Drugikrat je dal Murigin Ivanu Aleksan-droviču časopis: "Tukaj, Ivan Aleksandrovič, sovjetski časopis." <4Ste to tudi kupili od vojakov?" Murigin se je smehljal in ni odgovoril . . . Drugi dan se je vrnil Lomov iz službe zelo pobit. Šel je naravnost k Muriginu v sobo. "Dobil sem brzojavko od enega iz rajonskih zvez naše zadruge. Ustrelili so člana zvezinega vodstva. Zapustil je ženo in troje otrok." "Kdo? Zakaj?—" "Šef štaba ga je dal ustreliti. Bil je osumljen boljševizma." "In kako reagira na to vaša zveza?" "Ministrskemu svetu pošlje protest. Protest bodo vzeli na znanje in postavili celo zvezo na črno listo. In to je vse." "Nu, a družina?" "Zveza jim nakaže denarno pomoč, namreč, ako bi imela zato dovolj poguma, — je namreč mnogo zelo strahopetnih ljudi v zvezinem vodstvu, ki se vedno boje, da bi ne prišli z vlado v konflikt. Nastavljenci so priredili nabiralno akcijo." Murigin je vzel iz listnice zavoječk sivo-zelenih sibirskih bankovcev. "Ali bi hoteli izročiti družini ubitega?" "Seveda, ali je to zelo mnogo, kar dajete, več nego lahko zveza sama da." "Nič ne de. Za tako reč mi ni žal." Lomov vzame denar, pogleda Murigina molče, zmaje z glavo in reče zamišljeno: "Vi ste čudovit učitelj." "Prosil bi vas zelo, Ivan Aleksandrovič, da nikdo ne izve, odkod je denar." "Dobro." "Povejte mi, Ivan Aleksandrovič, ali ste bili v času prevrata tukaj ?" "Da, kratko med tem sem prišel v to mesto. Prej sem živel v nekem drugem mestu." Lomov je imenoval mesto, v katerem je Dimitrij živel en mesec pred prevratom. "Nu, kako je bilo tu?" 'Najbrže tako, kakor povsod. Nisem sicer sam opazoval, ker nisem prijatelj tak-šnih uličnih prizorov, ali vem, da se je delalo zelo grozovito? Streljalo se je ljudi. Cele dneve je množica demolirala stanovanja komisarjev in ubijala tiste, ki niso imeli časa, da pobegnejo. Tri dni sem sedel v hiši in sploh nisem šel ven. Poznal sem celo nekatere iz ubitih." "Tako?" "Da, predsednika Sovjeta — bil je iz našega mesta. Isboren človek. Potem eno dekle . . . Krasen glas je imela in izvrstno je pela. Ustrelili so jo. Ostala je mati, starka. Koliko nepotrebnih grozovitosti!" Obraz Lomova se skremži bolestno. Murigin je dušil dosedaj vsako misel na Natašo in sina. Dovolj mu je bilo, da ao živeli, kakor on, v enem in istem mestu, in da jih bo prej ali poznej videl. Najprej je moral najti nekatere zveie in započeti z delom. Ivan Aleksandrov je bil človek, ki bi se ga dalo zelo dobro uporabiti, da bi se upostavile potrebne zveze. Murigin je bil prepričan, da pozna Lomov boljševike, ki so ostali v mestu. Ali ni se mogel dosedaj odločiti, da ga naravnost o tem vpraša. Mislil je, da še ni dovolj spoznal naziranje Lomova. Sedaj, ko je Ivan Aleksandrovič sačel sam govoriti o tem, da je nekatere umorjene sodruge poznal osebno, se je odločil, da izve naslov Verine matere. Drugi dan, ko se je Lomov odpravljal v službo, reče Murigin: "Veste, Ivan Aleksandrov, misel na staro ženico mi ni pustila spati." "Na katero ženico?" "O kateri ste mi včeraj pripovedovali. O materi tistega dekleta, ki je tako lepo pela. Zdi se mi, da ste včeraj imenovali njeno ime." Lomov ni imenoval nobenega imena, ali Murigin je hotel, da Ivan Aleksandrovič imenuje Verino ime. Potem je tudi vedel, kje najde Natašo. "Ah, mislite mater Vere Gnevenko?" "Da, na njo sem mislil. Stara ženica gotovo trpi pomanjkanje?" "Gotovo." "Ali ji ni mogoče na kak način pomagati? Mogoče izveste njen naslov?" "To se že da." Dva dni nato je prinesel Lomov naslov Verine matere. Se tisti dan je Murigin poiskal hišo. Sel je na nasprotni strani ulice enkrat, dvakrat, trikrat do višine hiše. Rad bi šel v hišo in objel Natašo. Ali ne, mora čakati. Lahko so v hiši tuji ljudje. Miška, neprevidni mladec, bi takoj jel kričati: Oče je prišel! . . . Ne, to ne gre. Nima pravice tvegati. Tudi druga dva dneva je korakal Murigin mimo hiše, v kateri je stanovala Nataša . . . Upal je, da stopi iz hiše Nataša ali Miška. Nekoč je mislil, da je spoznal svojo ženo, a bila je le hoja, ki je bila podobna hoji njegove žene ... Nekega dne je pozval Dimitrij Ivana Ale-ksandroviča v svojo sobo. "Veste kaj, Ivan Aleksandrovič, vedno še nisem našel prilike, da izročim stari ženi denar. Zdi se, da ne živi sama. Slučajno sem zvedel, da stanuje neka žena z otrokom pri nji, mož katere je ali mrtev ali pa je v Sovjetski Rusiji. Obenem bi rad pomagal. Ali iz gotovih vzrokov ne bi rad sam izročil denarja. Ali bi mi hoteli pri tem pomagati?" "Želite ,da jaz izročim denar?" "Zelo vas prosim. Vseeno — komu. Ali starki ali tisti ženi. Piše se: Natalja Feo-dorovna Kiseljov." "Kiseljov?" "Da. Ali jo poznate?" "Ne, ne poznam. Ali poznam njenega moža." "Poznate ga?" Glas Murigina se nekoliko spremeni. "Ne osebno. Alfna mitingu sem ga slišal govoriti. V tistem mestu je živel, kakor jaz pred prevratom. Boljševik . . . Res je, ali je mrtev, ali pa je pobegnil v Sovjetsko Rusijo. To je torej njegova žena. Z veseljem naredim to." (Dalje prihodnjič.) V nodd)o 17' aprila na koncert "Save" ▼ Chicago Chicago, |H. — Se nikdar v življenju tfe Jože ni tako postavil kot se bQ prihodnjo nedeljo na "Savinem" koncertu, na katerem po nastopil v cesarski službi. Saj cesarska služba ni kar tako; človek mora imeti že posebne kvalifikacije ali pa dober "puli", da avanzi-ra tako visoko. Nosil bo pisma in prepeval, da se bo trdo Kovačevo srce kar topilo v sentimentalnosti. Meta bo pa žgan-ce kuhala in regljala prav po babjeu Iz tovarne v "lemenat" je tudi velik skok. Vendar pa je v Chicagu vse mogoče. V starem kraju je to že nekaj posebnega. Pri nas pa . . . well, pri nas pa vržeš ogorek cigarete ob tla ,ali pa žvečilni gum, si zahočeš "profesjon" in zgodi se po tvoji želji, prav kot v pravljični deželi. Ako se po "aktu" nekoliko boli glava, nič ne de, samo da je bilo fletno in čeprav moraš kovati železo na — odru. Lahko si vseeno vesel. In ako ga tvoji nekdanji tovariši še "rukajo" in hodijo v "lemenat", tudi nič ne de. Vse jim odpustiš. Ali veste kaj se pravi "če-brnat"? Well, to je nekako takole : Gotovo ste se že kdaj v življenju počutili samotnega in ste si zahoteli nekoga, pri kateremu ali kateri bi imeli nekoliko "sladkih uric". Z drugo besedo ,zahoče se vam "tovar-šije", kje v samotnem kraju, v objemu nekoga, ki ga vidite le v sanjah. Ob takih trenutkih se vam izvije iz srca, ali od koderkoli . že, angelsko lepo hrepenenje, ki lahko pretresa bližnjo okolico. Z drugo besedo rečeno, nahajate se v stanju "čebrnjanja", ki je lahko ekstatično. Ce hočete slišati in videti, kako ženske, naš ljubki nežni spol čebrnja, pridite prihodnjo nedeljo popoldan v CSPS. dvorano. Carlie se je oni večer kar divil, ko jih je slišal. In govoriti o Čarlieju. Kdaj je že on "tako lepo pev, da je somebody omedlev"? Well, letos poje baa, ker mu je tenoi ski glas ob dotični priliki pošel. V svoji sedanji pozi — moj kamerad pravi, da je to pozicija — se nežnemu spolu veliko bolj dopade, in tudi somebody ni omedlev, ko ga je oni večer slišal. Nasprotno, čestital mu je na močnemu basu in obenem tudi zabičil, da ga ne sme spremeniti v tenor. Obljubil je, da se bo pogodbe držal, kar bomo videli v nedeljo. "Carry me back to Old Vir-ginny ..." se tudi piscu izredno dopade, ker je tako nekaj lepega kot na primer naša "Kje je moj mili dom". Izselniški agentje za Old Virginny bodo prihodnjo nedeljo postali trije naši fantje, ki vas bodo pripeljali v pokrajino poetične milo-be ne da bi vam bilo treba plačati vozni listek. Nabavite si le vstopnico, ako si jo že niste, pa boste poleg te, narodnega venčka in drugih spevov slišali in bili priča tudi prihodu jutranje zore, kateri nasledi "Dobro jutro" v vsej svoji veličini. "Zarja spava za gorami, drobne ptičke jo bude, daj predrami se, predrami in osvetli nam želje ..." Človek kar plava na oblakih, ko posluša to pesem. In plavati na oblakih je dovoljeno le angelič-kom. Torej ako se hočete pre leviti v nebeške krilatce in zamenjati njih romanje po neskončnem vesolstvu z vašim vsakdanjim in največkrat pustim življenjem, boste prišli v nedeljo popoldan dne 27. aprila na koncert pevskega zbora "Savd", odsek socialističnega kluba št. I.' Vrši se v CSPS. dvorani, 1126 W. 18th Street. "Cabrnja »» Koncert Ropasove v Canonsburgu Canonaburg, Pa. — V nedeljo 27. aprila bo imela tu koncert Zora Ropasova pod avspicijo dramskega kluba "Soča" v dvorani društva "Po-atojnska Jama" št. 138 SNPJ. v Štrabane, Pa. Pričdtek koncerta ob 2. popoldne. Občinstvo je vljudno vabljeno, da pride na koncert v velikem številu. Spored pesmi, ki jih bo pela, je izredno bogat. John Žigman. VELIK DAN V DETROITU Detroit. Mich. — Majsko slavnost bomo obhajali na priredbi kluba št. 114 JSZ. v nedeljo 27. aprila v Hrvatskem domu na Kirby Ave. Prične se ob 3. popoldne. Program vključuje govore v slovenskem in angleškem jeziku, deklamaci-jo ter petje, in pa vprizori-tev velike Molekove drame "Poročna noč". Ta igra portretira razmere kakršne so bile — in tudi kakršne so — v krajih, kjer so delavci za svoje preživljanje in za prehranjeva-, nje družin absolutno odvisni od milosti bosov. Ta priredba bo ob enem po idejah naša prvomajska slavnost. Nanjo ste vabljeni vsi in pričakujemo ,da se odzovete v čimvečjem številu. Vstopnina je samo 50c. — Za odbor Peter Kisovic. "Poročna noč" v Bnrgettstownu "Poročna noč,"_ drama, ki jo je spisal Ivan Molek, vprizo-ri klub JSZ. v Bridge»portu, O^ dne 10 .maja, v Burgettstownu pa jo ponovi 17. maja. BANOVČEVI KONCERTI Koncerti Svetozarja Banovca ao aranžirani v sledečih naselbinah: Chicago, III., v nedeljo, 18. maja, Orchestra Hall. Milwaukee Wis., T nedeljo 25. ma- Calumet, Mick, v pondeljek 2. junija. Trawaik, Mick., V soboto 7. junija. Elr, Mirna., v nedeljo 15. junija. Duluth, Minn., v nedeljo 22. juni- a Cirard, O. t soboto 30. avgusta v Slovenskem domu. Cleveland O., ▼ nedeljo 21. septembra v Slov. nar. domu. Kdor teli glede koncertov i Banov-cem koreepondirati, naj pfie na na-s ov 6233 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. No misli, da mnogo veš, p ač pa, da hočeš vedeti vac. à WM. B. PUTZ Na domu Cicero 214S. ■ ■ - M -- Royal Bakery SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR, 1724 S Sheridan Rd.t No. Chicago, 111. Tel. 1624. Gospodinjo, zsfctevajte v trgovinah krah k naše pekarno. MLADENIČI • MOŽJE! $ m mmm » ■ 25 .00 Obleka po vali meri. Ml vam isdelamo obleko ali "" raka jo. da vam ko pristajala kakor rokavica na rokL CISTA VOLNA SAMO— Naročite si obleko ali raknjo pri nas. Delo janHeno, John Močnik 6517 St. Clair Avenue, CLEVELAND, O. Prvomajska slavnost KLUBA ST. S J. S. Z. Franklin-ConcmaiMUi, Pa. v soboto 3. maja ▼ Slov. izobo domu na Franklin«. Vstopnina za moške 50c, za ienske 25c. Pričetek točno ob 8. zvečer. SPORED: Poudrav*i govor -------------------------------- Andraw VMrick "Proletarci", t A. P. Krasna) ... deklamira Aaaa P. Kraraa "Studenčku" (P. H. Satner) ................ poje sbor "Blfd" Pogovor s domom" (Vinko Krek) ........ poj« sbor "Bled" Zborovodja Ivan Potokar. Predvajanja filmskih slik s predavaajem v angleščini ------------------------------- W. J. Vaa Essaa PO IZCRPANEM PROGRAMU PROSTA ZABAVA IN PLES. IGRAL BO KORELCOV-KORBARJEV ORKESTER. Da bo naš praznik najlepše proslavljen, vabime vse naie somišljenike, da pridejo na to prireditev v čim večjem številu. Kar šalimo, da so sačae program »svajati točno ob določenem šasu, prosimo občinstvo, da pride v dvorano še prod S. aro. K obilni udeležbi vabi ODBOR. 1. 2. t. 4. 6. SOCIALISTIČNI PEVSKI ZBOR "SAVA" odsek kluba št. 1 J. S. Z. CHICAGO, 1LL> Koncert in vprizoritev operete "KOVAČEV ŠTUDENT" V NEDEUO 27. APRILA 1930 - v dvorani t S. P. S, ¡1126 W. 18th St Pričetek koncerta ob 3. Dvorana odprta pol ure prej. Vstopnice v predprodaji 75c, pri blagajni $1. SPORED Prvi delt 'Socialistična" ............................ Pocdrmrni govor predsednika Save ešan sbor Fr. Alesh a) "Zvesda" (S. Ipavec) ____I moški kvartet: b) "Dolde je vsela drugega" f L. Zale, Donald Lot rich, (A. Schwab) ----------------J A. Miško, Ch. Pogorelec. 5) 6.) 7.) 8.) "Venček narodnih pesmi" (priredil Fr. Ferjančič)--------------------------------- m.šan sbor a) "Kako bom ljubila" (narodna) I ženski kvartet: b) "Jas pa vrtec bom kopala" > A. Hribar, F. Saits. (narodna) ------------------------J M. Rojina, F. Vider, a) "Old Virginia Moon" (J.Crawford) 1 Male Trio: L. Ze- b) "Cary Me Back to Old 1 le, D. Lot rich, J. Virginny" (J. Bland) ................. | Hochevar. a) "Slavček" (ix "Spominske plošče")....... ) solospev: b) "Pisemce malo" (is "Spominske splošče") J M. Rojina "Dobro jutro" (A. ¿chwab) _________________________ m#Jan sbor (spremljata na violino: Ralph Muha in Paul Schmidt) _ ~ D r u g i d o 1 i "Kovačev študent*' Opereta v trak dejanjih. (V. Vodopivec.) OSEBE: KOVAČ (bariton) ______________________________________A. Gardon META, njegova še na (sopran) ............................... Ana Miške JANEZ, njun sin (bariton) ______________________ Joka Hešovar fcAN, poštni sel (tenor) --------,----------------------- Joeeph Gerbajs KROK, I (tenor) ................... Louis Žele ŽEJKO, > Janezovi sošolci M tenor) _______ Donald J. Lotrich MUCEK, I 1 (bas) ________________ Anton Medved Moški sbor (v ozadju). Zborovodja Jacob Maha. Spremlja na glasovir Mrs. M. Muha. Po koncertu plesna zabava. Igra Integrity Red Peppers orkester Prvomajska slavnost kluba št. 1 se vrši v četrtek 1. maja ob 8. zvečer v dvorani SNPJ. Vprizorjena bo Bernard Shawova igra "Annajanska, boljševiška carica". Razen igre so na sporedu govori, pevske in orkestralne točke. Vstopnina 35c. i—— Izlet v Jugoslavijo dne 9. maja to leto z ekspresnim par-nikom OLYMPIC in veščim spremljevalcem. Originalne cene brez kakih doklad. Najboljši prostori v vseh razredih so že sedaj zagotovoljeni za vas. Vsem onim, ki nameravajo potovati v staro domovino v juniju, priporočamo naš drugi izlet s parnikom MAJESTIC ki je največja potniška ladja na svetu. Iz New Yorka odpluje 6. junija. Na morju samo pet dni in pol. Rezervacije za ta, in vse druge izlete v juniju in juliju sprejema KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 Blue Island Ave. CHICAGO, ILL. ANGELO CERKVENIH: DAJ NAM DANES NAS VSAKDANJI KRUH (Ponatis is knjige "Cankarje v« druibe".) (Dalj«.) — Niti pare premoženja nima? Zakaj mene nihče ne prevaža v avtomobilu ... Jaz tudi nimam niti pare. V kaklni palači stanuje! Koliko alužinčadi je okrog njega! Nič ne dela in vendar mu nič ne manjka . . . Kako je mogoče vse to imeti, tako živeti brez pare ... Kam gledajo vai ti ljudje, ki jim je treba prisege ? Ali mu verjamejo ? Ali je mogoče, da bi mu kdorkoli, ki ga pozna — in kdo ga ne pozna ? — verjel, da res nič nima ? In če vsakdo ve, da ima, zakaj ga sprašujejo, zakaj ga tirajo pred križ, da očitno pred vso javnostjo laže? In vsa ta javnost, ki njegovo prisego a takšno ravnodušnostjo sprejme, ki se ji revež morda celo smili . . . Sam ni niti pare profitiral . . . — Kdor me pozna, ve, da sem ves svoj težko prisluženi denar vtaknil v to podjetje in vse izgubil. Vse sem izgubi) in zdaj naj vračam še drugim, ki so izgubili . . . Zakaj ni-ate pritirali semkaj kateregakoli poljubnega vlagatelja in ga priailili priseči, da nič nima? In gospodje so bili nad tolikšno nearečo, ki je zadela gospoda Zlatnika, ginjeni . . . Sklenila je, da se bo podala k njemu na dom in da bo z vsem poudarkom zahtevala, naj ji vrne vsaj petino ukradene vsote. Proti večeru se je napotila. Pri glavnem vhodu palače je pozvonila. Niso je hoteli pustiti preden j. — Ce me ne pustite k njemu, bom ves dan zvonila. Čakala ga bom do večera tukaj, vrgla se bom pod njegov avto. Ne bo mi ušel! Mora me sprejeti. — Gospod ne sprejema, je živčno bolan. — Sporočite mu, da me mora takoj sprejeti, ker ga bom drugače ustrelila, danes ali jutri ... Gospod Zlatnik se je zadovoljno smejal, vlekel dim iz dolge viržinke in malomarno zinil: — Pustite tega babjega vraga k meni! ~ Ko je vstopila, se je prestrašil. Oblečena je bila zelo revno, polt ji je bila temna, lasje razmršeni in črni, oči temnomodre, vročično begajoče. Sla je naravnost proti njemu in zapičila svoj pogled uporno v njegove oči. — Vrnite mi moj denar! — Sedite, prosim! — Vrnite mi denar, sem rekla! — Kakšen denar? Segla je v žep, izvlekla hranilno knjižico in mu jo vrgla na mizo. — Evo! — To je hranilna lcnjižica falirane Triglavske banke. Zmotili ste se. Jaz nisem v likvidacijskem odboru. — Mi je vseeno, kdo je ali kdo ni v tistem vašem odboru! Vem le, da ste šli v inozemstvo tratit naš, moj denar! Zdaj pa ste prišli branit denar — svoje žene! Mar ni tako? — Nesramnica, ven! — Čudovito, res! Najprej ste mi ukradli s krvjo in znojem prislužene groše, ste me pognali v bedo, lakoto, zdaj me še zmerjate! — Ven, pravim! — Vrnite denar! — Dam vas vreči na cesto! — Verjamem, .da bi se me radi iznebili, pa se me ne boste! Tukaj sem in tukaj ostanem, dokler ne poravnava medsebojnih računov... Tat! Goljuf! — Moj Bog, to je od sile! Gospod Zlatnik je hotel pritisniti na gumb - električnega zvonca, a Marta ga je po bliskovito kresnila po roki. — Sedite, je zavpila in naperila nanj samokres. Sedite in ne ganite se! Ce boste zavpili, poskušali ganiti se ali pa če se kdo pojavi na vratih, vas ustrelim, kakor se u-streli stekel pes! Gospod Zlatnik je vedel, da se Marta ne šali. Kaj naj naredi, kako naj se izmaže? — Kaj hočete od mene» ženska! — Povedala sem. — Saj morate vendar vedeti, da nimam doma tolikšne vsote denarja. — Dajte mi, kolikor imate v blagajni. Drugo si poiščem ob kakšni novi priložnosti. — V sobi imam denar. Pokazal je na vrata spalnice. V hipu ai j« ustvaril načrt pobega. Iz spalnice v stranišče, iz stranišča na hodnik . • . Stopala je za njim, tik za petami mu. Zlatnik se je nepričakovano naglo obrnil in jo udaril ob roki. Samokres ji je izpadel. Preden je utegnila kaj okreniti, se je urno, kakor maček, zagnal vanjo. Vrgel jo je na tla, pri tem pa se je sam spotaknil ob rob postelje in padel... Marta je že med padcem pobrala samokres. Zlatnik se je mnogokrat pozneje spominjal z grozo v duši tiste kratke, a srdite borbe... Nikdar ni mogel razumeti, kako more tako alabotna ženska očitovati tolikšno moč . . . Zaman je skušal ubraniti se njenih zob, nje»-nih koščenih prstov . . . Samokres mu je neprenehoma lebdel pred čelom . . . — Zdaj bo sprožila in končano bo — za vselej. Ugriznila ga je v komolec . . . Nepopisno ga je zabolelo ... Za hip je pozabil na vse in ta kratek hip je izrabila, udarila ga je a samokresom prav korenito po nosu . . . Zgrudil se je v znak in obležal kakor mrtev. Urno mu je potlačila robec v usta, mu povezala roke in noge ter začela stikati po predalih. V majhni, napol priprti železni blagaj- ni je našla okrog dvajset tisoč dinarjev. Denar je vtaknila v žep in naglo zapustila palačo. Se predenj je stopila v svojo sobo, so jo are. tirali. Zaradi roparskega napada je bila obsojena na šest mesecev težke ječe. Inga je vzela k sebi Stana, a deček je bil tako slab, da je kmalu podlegel posledicam influenoe. Stana jo je zaman skušala potolažiti. — Deček je bil itak tako zelo slaboten. Pogostokrat se mi je dozdevalo, da Je s tvojim mlekom pil tudi tvoje bolesti, tvoje žalostne misli. .. Kako bi mu bilo težko v življenju... Vse to je tudi samf Marta vedela, a vedet-la je tudi, da je v tem trenutku sama, čisto sama ... V tem prežaloatnem trenutku ji je prišlo na um, kako je včaaih, ko je bila še otrok, v takšnih težkih urah iskala tolažbe1 pri Kri-žanem . .. Pokleknila je in molila. In bilo ji je laže . . . Prerojeno se je čutila, lahko kakor pereace golobčka, ki ga veter nese . . . In zdaj? Ali naj moli? Niti poklekniti ne more, čeprav bi hotela ... Vse v njej se upira, vse v njej kriči. Zakaj bi molila, zakaj prosila? Ali ni bilo vse njeno življenje čisto, kakor je čist brušen diamant? Kdo more pokazati en sam madež na njej? — Da sem preošabna, da bi se morala ke-sati? — Kakšna strašno krivična beseda! — Kesati, ker sem bila nesebična nasproti vsem, ker sem sebe samo žrtvovala ljubezni do bratov in sestra? — Mater si razžalila! — Mati mi je tujka ... V najbednejšem položaju me je vrgla v Žrelo široke ceste . . . Stana je poslušala izliv bednega srca in se ni mogla ubraniti joku. — Marta, Še ti bo sijalo solnce . . . Preveč si mislila na druge, preveč si mislila na tovariše in tovarišice ... Ko boš svobodna, boš morala misliti bolj nase . . . — Nikdar, Stana! Nikdar mi ne bo žal, da sem se žrtvovala ljubezni za našo veliko stvar. Zal mi je le, da nisem mogla s svojimi žrtvami doseči večjih uspehov . . . Tudi danes, Stana, zdaj v tem hipu, ko mi je usoda vzela, kar mi je bilo osebno na svetu najljubše ,trdo in neomahljivo verujem v prihod našega velikega dneva, v vstajenje pravičnosti, lepote, resnice . . . Verujem, da bomo o-budili pravičnost in pokopali krivico le v strnjenih vrstah milijonskih množic, ki jim je delo muka in inkvizicija, ker ni — svobodno, ker je zasužnjeno . . . Osvoboditi delo pomeni razsužnjiti človeka, doseči prvo stopnico na tisti strmi poti, po kateri človeštvo nevzdržno hiti svojemu cilju nasproti. Marta se je vsa udala slasti bodoče borbe. Zaželela si je zopet ,da bi se čimprej osvobodila objema teh štirih sten. Ponovila je v duhu: — CF, svoboda! Svoboda: biti lačen, svoboda : trpeti, svoboda: umirati, umreti! — Da, čeprav umreti! V svobodi umreti, ponosno, z nasmeškom na ustnicah, z vero v neumrjočnost v očeh . . . Maj ji je odprl duri . . Pred njo se je odprla črna asfaltna cesta med visokimi palačami. Pred njo se je razlilo cestno mestno življenje v vsem svojem čaru in nepremagljivem hrepenenju po vedno hitrejšem tempu . . . Solnce ji je jemalo vid . . . V svobodo . .. Tam daleč je zadišalo po majnicah . . . XI. Posredovalnica za delo ji je preskrbela službo pri neki družini, ki se je pravkar vrnila iz Amerike. Vstajala je zgodaj zjutraj in bila na nogah do pozne nočne ure. O osetmurnem delavniku niti duha niti sluha! Služkinje pa osemurni, desetumi delavnik! Kdo je to kdaj slišal?! Kdo bi mogel to urediti! Nezmiselnost! Sploh pa: Komu se tako dobro godi kakor današnjim služkinjam? Same lenobe! Nočejo prati, nočejo likati, nočejo čistiti parketov! Ribati? Bog nas varuj! Sam Bog ve, kaj sploh hočejo?! Najraje bi nemara ležale in videle, da bi jim milostive nosile kavo v posteljo. O, današnje služkinje so imenitne gospodične! Kdo bi se mogel meriti ž njimi? Ji kakšna malenkost ni prav, pa ti odpove, ko ti je najbolj potrebna, kanalja! Ali mislite, da hočejo jesti vse, kar jim kdo ponudi? Kaj še! Milostiva se mora zadovoljiti ? močnikom, gospodična služkinja se, seveda, masti s piščančki! Saj bi človek že davno vse nagnal, a kaj hočete: takšna dama vendar že zavoljo re-nomeja ne more biti brez služkinje! Marta, ki je dobro poznala te vsakdanje in tako priljubljene litanije, je skušala dati kolikor mogoče malo priložnosti svojim gospodarjem, da bi jih mogli opravičeno ponavljati. (Dalje prihodnjič.) shodih ia s pohodom v mestno hiio, kjer jih J« napadla policija in jih mnogo pretepla. Ko so s« brezposelni pripravili za svoj drugi pohod, je policijsko vodstvo pozvalo rezerve, da stopijo v akcijo proti tem r*- PROLETAREC To in ono iz QeveUnda Kakor drugje niso, tako tudi tu. kaj v "metropoli", v "ameriški Ljubljani" nismo enotni. Mnogo ti- •o* Slovencev j« tukaj ,različnih prt- ' — TV/ r 'T '"V" ~;,7 pričanj, mnogo vernih, veliko mlač-' ve4em' če treba' In P^P™*10 J« nih, procej svobodomUlocev, mnogo ! ** bombni oddelek prve, aktivnih Hudi in Aa ve* neaktivnih. * » brezposelne moil i v slučaju izgreda, in druge, da bi vanje metali solzne bombe. Imenitno je urejeno proti tebi, kadar si brez posla in v bedi. Pred par leti, ko je bil predlog sa povišanje plač policajem in gasilcem na glasovanju, je bil sprejet Vo-lilcem so pripravljeni vračati s solznimi bombami, količki in s mrzlo kopeljo. Anten Jaakovick. SOPROGA SODRUCA TER-ČEUA OBOLELA. Eden udeležencev lawren-ške konference je nam poročal, da je aoproga aodruga Terčelja zelo bolna. Ona je ženaka, ki je Johnu v njegovih aktivnostih vedno ob strani. Želimo ji. da kmalu okreva. aktivnih ljudi in fte več nqpktivnlh. V raznih vprašanjih in v sporih vlečemo na vse ¿lati. Kjer se dva prepirata, pride Ae tretji, in dokazuje, "oba sta wrong", in debata se nadaljuje. Nobena posamezna skupina ni enotna. Pravijo ,da je to zdravo, in menda je, če je neenotnost na mestu in zdkavju naroda, delavski organisaciji, društvu ali ko. mur že koristna. V Clevelandu nismo imeli pred leti nobenega slovenskega doma. Na St. Clairju je temu namenu odgovarjala bivia Korčetova, pozneje Bir-kova dvorana, ki je od starosti onemogla in so jo letos podrli. Danes Je v Clevelandu in njegovi okolici fte število slovenskih narodnih in delavskih domov, ki so vseli veliko truda, veliko ftitev, in treba je bilo iteti veliko denarja, p redno «o jih zgradili. Potom pa — sedaj tu, sedaj tam, so ae začeli boji sa vodstvo, kdo bo to ,kdo bo ono, začeli so se pričkati v tukajšnjih, potem še v zunanjih listih — dostikrat samo sa oslovo senco. Človek, če bi sodil le po listih, bi mislil, da se prepiramo v Cleevlandu kakor nikjer, daai ni tu nič slabše kot v drugih naselbinah. e Ko je pred tedni papei pozval krščanski svet, naj moli za preganjano pravoslavno cerkev v Rusiji, smo molili tudi tukaj. Pravijo, dk je Prvo mirno spanje v 10 ii*t letin "Middletown, O., 15. marca. — Tri-nerjevo grenko vino Je čudovito u-spešno. Sedaj spim prvič v teku 10 let skoro cele noči. Vai oglas je bU blagoslov same. Val, Wm. H. Beach." TRINERJEVO GRENKO VINO vselej zadovolji Vaebuje najboljše sestavine, kar Jih pozna zdkavniška pomagalo, menda zato, ker listi vičl^ P*™ Wodec in ««va, poma. toliko ne pišejo, dasi boljševiki vrše » P**nje apetit in okrepča svojo propagando naprej. Čudno kK "Vu U*inukuje hlttro betnu apetitu, zabasanosti, glavobolu, prinese vam miren počitek in odpra- Čudno je, da ae papežu smilijo samo pravoslavni Rusi, ne pa katoliški Slovenci na Primorskem in katoliški Nemci na okupiranem Tirolskem. Ce se fte gre proti zatiranju, zakaj ne bi papei obsodil vsako diktatoratvo? Mar mu je fašistična brutalnost nad delavci, Slovenci in Nemci ljubša, kakor pa boljševiška propagande za odpravo ikonov in iztrebljenje vraft? Na to vprašanje cerkev le ni odgovorila. Se drugo se vprašujemo v svojih grešnih dvomih, če je vse, kar se zgodi, bošja volja, čemu potem moliti proti boš j i volji? Niti las ne spade človeku z glave brez boftje volje, torej je ta tudi dopustila, da so v Rusiji začeli malo pretresati staro carjevo cerkev, ki itak ni bila krščanska. e Cleveiand je bil vso zimo zelo prizadet vsled brezposelnosti. Indu. strialna kriza je tu zahtevala velik davek. Tisoči niao imeli prilike, da bi zasluftili za najpotrebnejše reči. Ni čudno ,da so si , » i à GRADITE ZA BLAGOSTANJE Nikoli boliše prilike/ od sedanie ! C as, da si | postavite dom je sedaj Stopite v stike z lokalnimi arhitekti, stavbeniki in trgovci z gradbenim materialom ter izrabite sedan|o ugodno sitnadio. »e«............. ii Frank Mlviek j| ¡ ! Coal, Cake aad Wood.—GravaL ¡ ¡ WAUKEGAN, ILL. Ü Phoae 2726. .......................... .......................i Martin Baretincic & Son 4.) s.) 7.) POROČILA IN REFERATL 8.) Poročilo tajaika a delu in staaju JSZ., volilni kampanji in a aktivnostih svaaa od VIL redaega zbora. Poroča tajaik Chas. Pogorelec. 9) Poročila sekcijskih odborov: a) za slav .sekcijo poroča tajnik Fraak Zaitz. b) o delu članov srbska »akcija poroča George Maslack. 10.) Zvezno glasila in literatura. Peročata sa uredaiitve Frank Zaitz, sa upravniitvo Chas. Pogorelec. 11.) Agitacija sa aai tisk, predvsem sa Paoletarca, v naselbinah. Poroča Joseph Snoy. 12.) Akcija za dom J. S. Z. ia P rolet are a. Peroča tajnik stavbiaske-ga odseka Fr. Zaitz. 13.) Isobraievalna akcija JSZ. in njena dala. Poroča tajaik proevet. nega odseka Chas. Pogorelec. 14.) Dela čitalnic ia knjižnic ter njihov pomea. Poroča Aaaa Maha ich. 18.) Kulturna delo pevskih ia dramskih zborov. Poroča Mary lvanush. 16.) Vloga slovoaskih domov v kulturnem ia družabnem življenju. Referat, ki ga poda zboru Joseph Skuk. 16.) Vloga zloveaskik domov v kulturnem in druiabaem iivljeaju. 17.) Socialistična agitacija med mladiao. Poročajo Hermaa Rugel, Andrew G rum ml. in Johnnie Rak ml. 18.) Naie ženstvo ia socializtičao gibanje. Poroča Angeline Tick. 19.) Agitacija med hrvatsko sHbskim delavstvom. Poroča Peter Kokotovich. 20.) čemu opešan j« socialistične agitacija med Hrvati v Ameriki, ia časa potrebujemo, da sa temu odpomore? 21.) Jugoslovansko delavstva v Minnesota in naie gibanja. Pereča Joka Kobi. 22.) Kakina naj bo forma socialistične straake, da postane delavska straaka, kateri bo delavstvo tudi pripadalo. Referira Aatoa Garden. 23.) Poročfla a delu Konferenc JSZ. Poročajo delegatje istih. 24.) Uaije premog ar jev ia aaia stal išče. 25.) Odbor sa resolucijo predloži med drugim sledeče resolucije: Ju-goelovaaske podporne organizacije in naie gibanje. — Zadruznistfvo. — J. S. Z. ia unijski pokret. Nadalje ba poročal o vseh resolucijah ki mu j& predlože delegatje, klubi, looafereace ¡a druitva ter poeamesai poročevalci. 26.) Pravila ia aačelaa izjava J. S. Z. Poroča odbor za pravilat CIms. Pogorelec, Fraak Alesh ia Blai Novak. 27.) Rasne (nasveti, rasprava ia druga a predlogih, ki niso zapopadeai v prejinjih točkah). 28.) Razpust sbora. Cleveland, O. — John Habjan, $1; Mahnich, Waukegan, I1L — Herman John Grilc, 60c; skupaj $1.60. ¡Rugel in Andrew Grum, Detroit Sheldon, Wis. — Ignac Kolar, 36c. Mich. — Maiy lvanush, Cleveland o' Arcadia, Kaas. — John Kunatelj, — John Rak, Chicago, 111. Michael Krofi- Bese-$1.10, 10c. Johnstown, Pa. na, 10c. Detroit, Mich. — Thomas nich, 40c; Frank Zabkar, skupaj $1.60. De Pue, 111. — John Juvan, 60c. Dulutk, Mina. — John Kobi, 96c. Lowber, Pa. — Joseph Klun, 10c. Loraia, O. — John Slajnar, 60c. Moon Rua, Pa. — Louis Jeram, 60c. Mohrlaad, Utah. — Peter Zmer-zlikar, 40c. Pierce, W. Va. — Frank Polanc, 26c. Parbfcill, Pa. — Anton Mele, 60c. Forest City, Pa. — Frank Ger. stel, 64c. Clairtoa, Pa. — Mike Cebaiek, $1; Joseph Smerkolj. 20c »skupaj $1.20. Evanston, 111. — H. Prusheck $2.00. Puebla, Colo. — Martin Miklich, 16c; Tone Kochevar, 10c, skupaj 26c. Skupaj v tem izkazu $89.64, prej-inji izkaz $166.61, skupaj $246.16. Pristopajte k slovenski narodni podporni jednoti. Naročite si dnevaik "PROSVETA" Staaa sa cela lete $6.00, pol leta $3.00. Ustanavljajte nova druitva. Deset članov (k) je treba sa novo druitvo. Naslov za liât in sa tajniitvo le: 2657 S. LAWNDALE AVE.. CHICAGO. ILL. POSLOVNI RED. 1.) Po zboru izvaljeat predsednik predseduje. Zamenjuje ga pod. predsednik. Ako ieli predsednik poseči v razpravo k predlogom, se mora obraiti dO podpredsednika za besedo, ki jo dobi po vrsti prijavljenih gever-ailsev. Predsednik ali podpredsednik se volita daevno. Kdor ne govori k dnevnemu redu, ga mora predsednik poklicati k redu, e skrajnem slučaju pa mu vseti besedo. Ako prizadeti ai zadovoljen z odlokom predsednika, se sme obrniti na zbor za odločitev. 2.) Za besedo se je priglasiti s dviganjem roke. Govorniki dobe besedo po vrsti kakor se prijavlja. 3.) Predlogi se stalvijo ustmeno ali pismeno* 4.) Pred glasovanjem o predlogu imajo pravico do besede vsi govor-aild, prijavljeni do sprejema predloga sa saključek debate. 6.) Pri eaakoeti glasov se odpre poaovna debata in se glasuje, dokler se ne pride do rezultata. .6.) Za sprejem predloga zadostuje navadna večina glasov. 7.) Glasovanje a predlogih je jafrno s dviganjem roke, razen v slučajih kjer zbor skleae drugače. 8.) Volitve odborov se vrle tajno. 9.) Poimensko glasovanje (RoH Call) se vrii, če ga sahteva najmanj eaa četrtina članov zbora. 10.) Čas zborovanja določa zbor. 11.) Bratski delegatje druitov, klubov ia organizacij, ki prispevajo v foad Izobraževalne akcije JSZ., imajo aa zboru vse delegatske pravice v ra^ravah ia sklepaaju glede prosvetnega dela, orgaaisacij, ustanov Ia zadev spleiaega zaačaja. V političnih zadevah Id se tičejo političnega dela straa. ke, pa imajo posvetovalen glas. Oglašajte priredbe podpornih društev, klubov J.S.Z. in knltnrnih ter vseh dragih naprednih organizad] v "PROLETARCU" DNEVNI RED ZA SEJE. 1. S. 8. 4. 5. T. 8. Otvoritev sej» Volitev predoedaika Ia podpredsednika. Čitaaje sapleaika prejiaje seje. čitaaje ¿ep is s, hi brzojavov. Nujaa zadeve. Poeebaa poročila. Nadaljevanje sporeda. Zaključek seje. Nasvete glede sprememb v pravilih JSZ., resolucije in drugo, tikajoče se zbora, pošljite tajništvu JSZ., kar pa je za objavo, uredništvu "Proletarca". Poverilnice delegatov pošljite tajništvu JSZ. takoj po izvolitvi, da se imena uvrsti v seznam. OBČINSTVU V CHICAGU: "KOVAČEV ŠTUDENT' v nedeljo 27. aprila v dvorani ČSPS. na koncertu "Save". Bogat pevski spored. Vstopnice v predprodaji 75e, pri blagajni $1. _____ Joseph Skuk, Cleveland, 0. delegatje klubov. St kluba in kraj: I, Chicago, 111. — Peter Bernik, 2768 S. Ridgeway Ave.; Joiko Oven, 2762 S. Ridgeway Ave. it. 4, La Salle, III. — Frank No. vak, 1000—8th St 6, Conemaugh, Pa. — Frank Pod. boy, Box 61, Parkhill, Pa. 10, Forest City, Pa.—Anton Zaitz, box 924. II, Bridgeport, O. — Louis Go-renc, RFD 2, box 39. 27, C level aad, O. — Joseph A. Siskovich, 1009 E. 74th St. 28, Newburgh. O. — Peter Segu-lin, 10709 Prince Ave. 37, Milwaukee, WU. — Albert Hrast, 666 S. Pierce Ave. 49, Colliawood, O. — Louis Zgo-nik, 723 E. 160th St. 69, Herminio, Pa. — Anton Zor-nik, Box 202. 95, Piaey Ferk, O. — Frank Za-▼rinik, box 881. 114, Detroit, Mich. — Rudolph Potochnik, 8971 Sherwood Ave. 118, Caaoneburg, Pa. — Marko Te-kavec, 614 Franklin Ave. 180, West Alii*, Wis. — Anton Demshar, 822 — 86th Ave. 232, Barberton, O. — John Jan. kovich, 464 N. 4th St. 235, Sheboygan, Wis. — John Suppanchick, 1129 S .10th St. 222, Girard O. — John Tancek, RFD 1, Avon Park. društva in klubi izobraževalne akcije j. s. z. Drui. it. 102 SNPJ., Chicago, III. — Frances Vider. Drui. it. 81 SNPJ., Red Lodge, Mont. — Chas. Pogorelec, zastopnik. Dramski odeek S. N. D., Wauke-gaa. III. France« Artach. Drui. it. 1 SNPJ., Chicago, III. — Anton Garden. Drui. Pioaeor it. 559 SNPJ., Chicago, 111. — Alice Artach. j HHHHHHHHt»»»f»t»«limn» "New Leader*' angleiki socialistični tednik. Izhaja v New Yorku. Naročnina $2 na leto, $1 na pol leta. Najboljše urejevan angleiki socialistični list v Ameriki. Mnogo slovenakih delavcev ga čita. Naročite si ga tudi vi. Naročnino san* sprejema "Proletarec". ..............IHHHHHHH^ Tel. POGREBNI ZAVOD 324 Broad Street 1*75. JOHNSTOWN, PA —...............» Anton Zornik HERMINIE, PA. Trgovina s meianim blagom. Peči in p mini stroji posebnost. Tel. Hermlnže 2221. .......................... Dr. Andrew Furlan i! ZOBOZDRAVNIK vogal Crawford and Ogden Ave. (Ogden Baak Bldg.) Uradne ure: Od 9. do 12. dop., od 1. do u. popoldne in od 6. do 9. zvečer. Ob sredah od 9. do 12. dop., in od 6. do 9. zvečer. Tal. Crawford 2893. ^TaLn« domu Rockwell 2816. .............I..........M moderna unuska pekarna v Slov. n&r. domu John Bradač, lastnik 6413 St Clair Ave. Cleveland, Ohio TISKOVINE SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA ATLANTIC PRTG. & PUB. CO. 2656-58 S. Crawford Are., Chicago, III. T.L L.ndal. 2012 A. H. Skubk, preda. — J. F. Korecky Uj. V naii tiskarni m tiaka "Prol.t.r.c' Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON Office hours at 8724 W. 26th Street Tel. Crawford 2212. 1:80 —- 8:80 — 6:80 — 8:80 Daily at Hlavaty's Drug Store 1858 WEST 22ND ST. 4:30—6:00 p. m. daily. Except Wed. and Sunday only by appointments« Residence Tel.: Crawford 8440. VINKO ARBANAS 1320 W. 18th St., Chicago, III. Telefon Canal 4840. SLOVENSICO-fIRVATSICA TRGOVINA CVETLIC. Sveie cvetlice sa plese, svadbe, pogrebe itd. .......rrrrrrrjjjJ POSTNA HRANILNICA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE gprejema hranilne vloge 6 6% obresti ZA VLOGE JAMČI DRŽAVA Denar/pošljite • postno nakaznico (money order). Ravno tako lahko pošljete po posti denar v atari kraj ivoji fevd-bini. Dolarji se zamenjajo po uradnem borznem tečaju brez kakorsnegakoli odbitka. Zahtevajte brezplačna navodila! POŠTANSKA STEDIONICA BEOGRAD, JUGOSLAVIA, EUROPE. Si B52 i ¡¡mg V/iUiaT Največji spomenik IVANU CANKARJU »o knjige, pitane t njegovem duhu, po njegovih nazorih. TAKE KNJIGE IZDAJA CANKARJEVA DRUŽBA. Štiri knjige, ki jih je izdala za leto 1930, so temeljni kamen živemu Cankarjevemu spoimeniku. Vse štiri knjige stanejo samo $-f ^-f o Zastopstvo v Ameriki ima "Proletarec". Pošljite naročilo čimprej. ATERA knjiga je najpopularnejia med ntiimi priseljenci ▼ le j deželi? Je juno: AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR. Ako letnika 1930 ie nimate, ga naročite. Stane ▼ platno vezan $1. Ta knjiga je vredna mnogo več kot ji je cena. Ona je sama sebi reklama. m—*—mm—m A Jugoslav Weekly Devoted le Ike Interesi oI Ike Work Official Organ of Jugoslav Federation, S. P. pmlrtiirrr OUR AIM: EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH 1180. P«UnM W*«kljr .1 3639 W. 26th Si. CHICAGO. ILL.. APRIL 24th, 19)0. T«l«fk.Mi IUchw.ll 1664. VOL. XXV. A Tariff of Abominations There isn't much to say about the tariff of abominations that has passed the Senate except that it ought to teach us to face the facta. The facta are that this tariff, like all tariffs, or i>erhaps a little more than some, is the result of pure log rolling. In this case the particular Three Musketeers who won the campaign on the battle cry, "each for all and all for each", were sugar, cement and lumbar. Oil just got nosed out. But no one can blams the Senators who put through this deal without blaming the Senators who voted for higher rates on wool and woolen goods, on manganese and other items which add inexcusably to the cost of living in America. Moat of the socalled progressives voted for oae or another of these rates and it won't xlo them much good now to declaim against the M^l as a whole. Neither will it do much good to denounce Uncle Joe Grundy. He did brazenly and openly the thing he set out to do. At least with him the invisible government is out in the open and has become visible. Indeed it won't do much good to blame any particular Senators so long as public opinion in most states goes on the principle that we don't want high tariffs except on what the state itself produces. At the highest calculation only three farmers out of every hundred stand to gain a single thing out of the sugar tariff. The rest lose. Admittedly the beet sugar industry is not a desirable industry in most parts of America. Yet because other farmers wanted or thought they wanted tariff rates the officials of the farm organizationa endorsed the increase in sugar. So long as this sort of thing goes on one must admit that at least Congress is representative even in its log rollers. ALL IS QUIET ALONG THE POTOMAC Fédéral income tax receipts have been Sood, and Mr. Hoover says this shows that the reduction of $160,000,000 on this year's tax was "fully justified". ' He is exactly wrong. The reduction was made in December, a few weeks after the Wall Street debacle. It helped out the big fellows and the speculators, giving them more money with which to speculate if they cared to do so. I did absolutely nothing for the men of small in-come—except harm. In what way did it harm them? By depriving the government of f160,000,-000 which might have been used in public work, to provide employment for the unemployed. : That is why we say Hoover is exactly wrong. There was no call to hand out financial favors to the big fellows who had brought on the debacle and the unemployment. The money should have been useid for the benefit of the victimize». Millions of voters voted for Hoover on the theory that his election would mean the continuation of the* mild degree of prosperity which existed at the time of the election of 1928. Now what do they see? Smokeless smokestacks. Jobless men walking the streets in search of work. And Hoover doing nothing to redeem the Republican party's prosperity boast. All is quiet along the Potomac where the White House is located. Nobody in that building ever misses a meal.—Milwaukee Leader. THE BARBAROUS FOUR Although scarely believable, it is nevertheless true that theire are still four states in this union that do not have workmen's compensation laws. They are Arkansas, Mississippi, South Carolina and Florida. The barbaric four I In those barbarous states, injured employes have to sue in court for damages. The employers fight the cases—as they used to do in all states before the compensation laws came into being—and drag them to the highest courts. Cases are often defeated on technicalities. If compensation is at last won, the split with the lawyers diminishes the amounts materially. That is the barbaric way of handling industrial injury cases. Of course constant efforts sre made to seicure compensation le-gialation in these four states. So far these efforts hsve been defested, but the forces of progress ktftp at it, with the hope that eventually these states will be dragged upward out of the realm of barbariam. —Milwaukee Leader. Junior clerk who is commenting on tne low latest 'co-opefstion" bulletin and that f cmpous inclividml overhears làm. r,' SEARCHLIGHT By Donald J. Lotricb We hsve sad news for our readers this week. Frank Leksha, a member of the Supremo board of the S. N. P. J. is dead. He was killed in the mine in which he was working last Saturday afternoon at 2:80 P. M. For Easter his relatives and friends had no rejoicement. Instead they were saddened because he failed to respond to the call of his mother. • • a Oar Doings Here and There REPORTED BY JOHN RAK Tkt Sava's Mngtrt have been busy in the past weeks rehearsing for their coming concert April 27th at the GSPS Hall on 1126 W. 18th St The first part of the program will consist of (fciets ,trios, quartets and chorus songs by tho choir. Its second part will be a beautiful three act operetta "Kovačev študent" portraying the predilections of a blacksmith's son at college and his subsequent career. A fine cast has been selected for this occasion and we feel certain that they will be well received by the audience. Tickets are 75c in advance, $1 at the door. o Dr. Van Emm of Pittsburgh, Pa., Socialist candidate for U. S. senator in the coming election will speak May 3rd at the celebration of the branch No. 5 JSP at Franklin, Pa. After the program dancing will follow with music furnished by Korelc and Kor-bar orchestra. o On Thursday May 1st, the branch No. 1 JSF will celebrate May Day in the SNPJ Hall. Short speeches will be given by Joseph Oven in Slovene, George Maslach in Srbo-Croation and comrade, whose name will bo announced later, in English. A recitation by John Rak, songs by the chorus Sava and a one act play Annajanaka, the Bolshevik Empress by Bemad Shaw will complete its program. Dancing will follow. Admission 85c. o Tke conference of branches and lodges ,members of the educational division of JSF for Northern Wis. and IU. will open its session at 9 A4f M. Sunday April 27th at Tamshe Hall on National Ave. and 3rd St., Milwaukee, Wis. All delegates are requested to be present. o May Day celebration of the branch No. 114 JSF., Detroit, will take place April 27th in the Croation Hall, 1831 E. Kirby Ave. Speakers in Slovene and English will give short talks, a recitation, a pantomime will be produced and a 3 act drama "Hrbtenica" (The Backbone) by Ivan Molek. e * Sunday, April 270» at 10 A. M. the conference of branches and lodges of JSF of Eastern Ohio and W. Va., will open its session in Piney Fork, O. Delegated \nembers should be present at this important meeting. The Socialist party of Cleveland j will celebrate May Day in the Slo- J vene National Home Thursday May 1st. Norman Thomas will be the'i principal speaker. A« the Jubilee and May Day issue goes to press we urge all our readers to give it their cooperation in securing a large circulation. All bundle orders should be sent in immediately, a A celebration of the SNPJ district organisation in Kansas will be held May 1st in Frontenac. Donald J. Lotrich, second vice-president of SNPJ, will speak both in the Slovene and English languages. From Johnstown, Pa. May Day celebration will bo held in Franklin Borough Slovenian Home, on Sat. May 3rd, under the auspices of club No. 5 of J. S. Federation. The program will include: Singing numbers, by "Bled", a recitation, and a short illustrated lecture, by Dr. Wm. Van Essen from Pittsburgh. Koreltx A Korber, our well known musicians, will furnish music after the program. We are inviting young Slovenes from Johnstown and vicinity to attend our celebration and help to H a success. Comrade. Frank, dear pal, why did you leave us so soon? We learned to know you intimately only a short while ago. We learned of your fine qualities at the last convention of tho SNPJ. At once we knew that we would be great friends, great pals. Our purpose was never left out of any of our plans. In the short while that you have been active in the ranks of the S. N. P. J. you have shown that you were destined to become a great leader. You were all of that now. But you were preparing yourself for the bigger jobs that awaited you. And you were making good. Toeight as the message is being carried over the wires of your passing, as we begin to realise that we will never have the chance to see your happy smiling countenance again, Sunday, our hearts are weary. The thought's ~ recall your last parting, when you Lwt m»n«te efforts are being made said "good-bye, we hope to meet loon10 extend circulation of the May again." Never did we think that Flnt and Jubilee Issue of Proletarec, those would be your last words. For, a greater number of people, man, young, noble and true, has a - —& Milwaukee, Wis. on Sunday in every undertaking which is beneficial for the workers. • • • In the past years a good attendance has always patronised the May first festivities of Club No. 1. It is hoped that the S. N. P. J. Hall may be well filled with workers to celebrate Labor's only Holiday this year. People are not working because there is no work. To change the system so that work may be provided for the unemployed we need the help of every worker. The May first celebration is a good way to demonstrate that the workers should be given jobs. 0 0 0 Tho writer of these lines will speak at the May First celebration arranged by the federated ledges *f SNPJ in Kansas. The program is to take place on Thursday May first at Fioatenac, Kansas. e e a Chicago has had rain for Easter Sunday. The rich folks of the North Shore and other wealthy people did not get a chance to exhibit their Easter wearing apparrel. Their day waa spoiled so that they will be obliged to do their parading next Announcement by the editor that it would be a 32 page edition, the , largest in the history of the Slovene forever _____j | newspapers in this country, brought right to live. Frank, dear pal, you will remain in our memory as a true and i ___- .. .. A - . ~ loyal thinker, always willing to share 1 your best with us. You hTve always T ^Jf * * ^w borne your own trouble«. You Zul 7i „ * ' ^^ wouldn't let us share those. You circulatlon' have ana we red your last call. We will miss you, friend. Never can we replace you in our heart. Farewell, dear pal, farewell. Where Our Memory Fails "The service that I could give to the people in that office (the presidency) I feel is done," says Calvin Coolidge. It would be interesting to know what service he gave to the people. Frank Lekshs is the victim of economic conditions prevailing. Because of his death we must resolve to work harder to remedy our system. —To his mother and his kin and to the Sunflower mates of his we extend our heartfelt sympathy. • a e • ■ Next Sunday is the day folks. C. S. P. S. Hall is the place. Sava's chorus urges your presence to be among the listeners of good muai£ Spring has come. With each spring Sava's songsters make merriment with a concert Tickets are 75 cents if purchased in advance and $1.00 if bought at the hall. • • • 1%e Pioneer lodge has selected Alice Attach to represent them at the Congress of the J. S. F. at Detroit, Mich, on May 30, and June 1. Oscar Godina will repreaent the lodge at the Illinois Wisconsin conference at Gradual Transformation The Coming of Socialism is not to . be like the arrival of an invading force. It is to be renewal of life. It is to come like the spring every, where—in the sky ,in the fields, in the woods. Not one voice is to proclaim it, nor one dance, nor one manifestation. Each in its appro, priate way is to join in the change. So, not by parliament alone, nor by one kind of attack in parliament, or out of it, is the transformation to come, but by the complete awakening of everything that quickens to "higher and higher endeavor, to more and more truth and beauty.—J. Ramsy MacDonald. Horse Sense The true value of horse sense is clearly shown by the fact that the horse was afraid of the automobile during the period in which the pedestrian laughed at It.—The Louisville Times. # THEjRULER OF THE DEAD U. M. W. A conference of JSF for Cleveland branches and lodges affiliated with its educational division will be held May 4th in Newburg, O. After its adjournment a dance will be given. Everybody is invited. o The eight regular convention of JSF, which is to bo held in Detroit, will be in session three days, May 30th, 31ft and June 1st. Among the many important lectures and discussions c erodes H. Rogei, And row Grum and John Rak will apeak on "Tooth«and the Socialist movement". Drawn for The Illiinoia Miner by Ryan Walker. WHEN IS PAY DAY? "Few Jobless Discovered by Census Takers". "Situation Not So Bad as Pictured" . "Findfc Nearly Everybody Working". Just a few samples of the headlines carried in the capitalists press and in commenting on them the Federation News says: "How comforting • to the thousands and thousands of jobless, to learn that after all, they must be mistaken. They are working only they dont know it. But do they get any pay days and when? . . . The theory seems to be that by hiding the truth, everything will be fine and the idle workers be satisfied with their lot. So they proceed to befuddle the public with glamorous stories of the good times we are having ,in spite of statistics to the contrary. The Hoover administration finds plenty of camouflage in the kept press in misrepresenting the facts, so that the full extent of the sufferings of the unemployed will not become known." Perhaps there is no connection between the above and the fact that The Federal Radio Commission has consistently blocked WCFL, the "Voice of Labor", in its efforts to obtain adequate power and range for its broadcasting purposes. The commission holds that organised labor is not entitled to a radio voice, by declaring that it is not supporting the granting of broadcasting licenses to organizations of any character catering to a particular group. But we wonder! A Socialist on the TariB Now that the $1,000,000,000 tariff gouge seems to be about to pass, it is interesting to see what warnings were given by Meyer London, Socialist Congressman rten yean ago. He described trenchantly the protectionist theory, which he said was this: "The great mass of people are dumb anyway. They do not know their business ,they have no money. The fellow who has money Is a clever man. The fellow who amasses money shows his intelligence beyond any doubt Therefore he should be called upon to rule. Now we are going to make the laws. We have the money, we have the government Let the other fellow keep quiet We are going to give full play to the trusts. We are going to take care of the worker ourselves provided he does not give us too much trouble." London challenged the tariff lobbyists to stand by their professions of faith to the worker, in whose name the protectionists always profess to speak. He offered a bill making the levying of duties on imports conditional upon the maintenance of labor standards— no duty should be levied on an article imported from abroad unless the equivalent article was produced in America under decent labor conditions, a working day of not more than eight hours, a working week of not more than forty-four hours, no children under sixteen to be employed, wages and other terms of employment to be determined by collective bargaining. Of course, the protectionists did not agree to this bill ,their professions of friendship for the workers never have meant anything—and never will. When the workers organize a labor party, and not until then, will Congress pay any attention to the legitimate demands of the people who work for a living by hand or brain. SOCIAL INSURANCE W FRANCE Tho French government under pressure of the unionists and the Socialists, decided about two years ago that it would engage in social insurance: sickness, maternity invalidity, old age and death insurance. It stalled off the enforcement of tho act, however, until the fifth of February, this year, when it was supposed to come into operation. The day came and the government is still stalling. Premier Tardieu has given kssurance that it will not bo delayed longer than the first of July.. He had better. Franco ia getting a poor reputation in a number of ways. A non-labor paper in Holland says, "In tho sphere of social welfare Franco is one of the most back, ward countries in the world." The International Federation of Trade Unions asks, "Will a time come soon whan we shall no longer need to be perpetually calling attention to the postponement of social insurance ia France? WiU reason eventually triumph not merely bocauae France needs social insurance, but also, and chiefly, because it is nothing loss than ridiculous for the reaction to imagine that it can hold up this reform forever?" Socialists and unionists will try to pull France up up to the level of advanced European countries. Of course, we in America have nothing to brag about We are as far behind in social insurance as Franc». — Milwaukee Leader. THE FINNS CONFER Finnish immigrants in America are a bit clannish* but they are industrious and well-behaved. Many of them are Socialists. They include a higher percentage of real co-operators than any other element of the population. Their co-operatives are highly efficient Finnish Socialists in the old country naturally are endowed with the same qualities of efficiency and persistence. They have had to tussle with a bolshevik element among the workers, but are now beginning to get the upper hand. A conference of the Social Democratic party of Finland was held recently at Helsingfors( with 142 delegates in attendance. It was very successful. Liko all conventions there were differences of opinion, but most of the vital questions that arose were settled by unanimous vote or nearly so. ■"A socialization program was adopted. Disarmament was demanded. A good-will foreign policy was urged. The party expressed itself as believing that an inter, national system of law should be adopted. Also that the workers' parties of the various countries should seek to make the League of Nations an instrument for the creation and oonaolidation of such a system of internaUonal law. It nsgards the entrance of Russia into the League of Nations aa especially desirable. With the Common** IsfceHng all the* opponents "social fascists" isn't It abort time» boyo, to go out and break op a few meetings?