List za slovenski narod v Ameriki in	glasilo K. S. K, Jednote	
45. o v ili»«	Joliet. rUinoiss. 15.	oktohni 1909	Letnik XVIII
ZA VERSKI POUK V JAVNIH ŠOLAH.
Chicaški sodnik Grosscup obžaluje postave, ki izključujejo iz šol nabožnost.
VEDA BREZ VERE PRAZNA
Znamenitega sodnika sodba o javnem šolstvu vzbuja pozornost.
Chicago, 111., 14. okt.—Sodnik Peter S. Grosscup je v nagovoru v torek zvečer v Orchestra hallu na proslavi, ki so jo priredili Kolumbovi Vitezi v po-čaščenje Kolumbovega dne, obžaloval postave, ki prepovedujejo verski pouk v javnih šolah.
“Edini madež na ameriškem javnem šolstvu,” je rekel, “je izključitev na-božnosti kot velike činiteljice na svetu.
' Postava dopušča Darvvina, dopušča današnje znanstvenike in dopušča vsa dejstva, izvzemši najvišje dejstvo, da je vera temeljni vpliv pri vsem gibanju človeštva.
“Šole učijo življenje Lincolna, Washingtona, velikih ameriških značajev, a prepovedano jim je učiti življenje Jezusa Kristusa ali sveto pismo.
“Namen tega je menda, preprečiti strankarske sovražljivosti in praske med raznimi veroizpovedanji in razkoli. Stališče pa ni nepristransko, če se zameta najvišji predmet.
“Ako se razni zemljepisci ne ujemajo o značaju zemeljske površine, ali naj se zemljepis izključi iz šol?”
Sodnik Grosscup je izjavil, da ne j pozna takojšnjega zdravila za grajane t okolnosti^ ampak je dostavil:
“Dokler Amerika obrača svoj hrbet ■ ■ vfcri in bivanju Boga -— vsem ukom \Jazus Kristusovim — dotlej izključuje, najmogočnejši vpliv za dobro; -tako dušno kakor posvetno, ki ga ima svet ' na svojo razpolago.
“Ce se dan verske odgoje odlaša iz javnih šol, se odlaša na vekomaj, ako nima gojenec druge priložnosti za verski pouk. Amerika postavlja moč države proti najbolj vzvišenemu dejstvu v ¿življenju.” V
iOmenjal je Previdnost v svetovni zgodovini. Začenši s staro zgodovino rimsko in grško, je opisoval zaporedne dogodke, od katerih je vsak vplival na poznejše dobe do iznajdbe tiskarstva, ki je pomenjala konec starih dni splošne nevednosti, ko so znali samo nekateri kralji in plemenitaši citati in pisati.
“S tiskalnico in razširjanjem izobraženosti,” je izjavil, “so ljudje začeli misliti in se razširjati,in takrat je prišla potreba po novi celinski zemlji, kjer so se ti mislitelji mogli naseljevati. Tej potrebi so takoj sledile okolnosti, ki so vodile Kolumba, da je po nešte-vilnih težavah našel novo deželo.”
Sanje se uresničile.
Pensacola, Fla., 10. okt. — Po sanjah je tu stanujoča gospa B. L. Ellis spet našla svojo hčer, od katere je • bila pred 18 leti ločena. Ga. Ellis je stanovala pred leti v Jonesboru, Tenn., kjer je njen soprog umrl. Izročila je svoje dete v oskrbo neki sosedi in odpotovala v Pensacolo z namenom, da pride pozneje dete za njo. Tri mesece pozneje pa je izvedela, da je omenjena soseda zapustila Jonesboro in vzela otroka seboj, ne da bi komu povedala, kam je šla. Pred tednom dni je pa gospa Ellis sanjala, da je njena hči spet v Jonesboru, in vsled takojšnjega poizvedovanja so res našli tam njeno hčer, predkratkim omoženo.
Dober sin.
Kansas City, 12. okt. — Ko je izvedel, da je njegova mati v San Franciscu zbolela, je zobozdravnik Geo. Severs v New Yorku prodal najprej svoje orodje, da dobi potni denar za vožnjo k njeni bolniški postelji, in ko to ni zadoščalo, si je dal v Chicagi svoje z zlatom plombirane zobe izdreti, da pride tako do nadaljnjega zneska. S tem si je preskrbel vožnji listek do Denverja. Sedaj ima še dva z zlatom zalita zoba, s katerima upa dobiti ostanek potrebnega denarja.
Banka počila.
Washington, D. C., 12. okt. — Zavesita oblastva naznanjajo, da je “First National”-banka v Mineral Pointu, Wis., počila in da je imenovan oskrbnik. Primanjkljaj znaša baje $210,000.
Pivo izteklo po cesti.
Columbus, Kas., 12. okt. — Na povelje sodišča je pustil šerif Hunter v ponedeljek 2450 galonov piva izteči na cesto. Pijača je bila pred štirinajstimi dnevi v neki ledenici v West Mineralu zaplenjena, in noben lastnik se ni zglasil zanjo.
Poostritev priselitvenih postav?
New York, 10. okt. — Ko so se pri-selitveni načelniki deželni pri slavnostni pojedini, katero jim je v čast priredil komisar Williams, temeljito odpočili od prve seje, se je zborovanje na Ellis Islandu nadaljevalo v svrho, kako vbodoče ravnati s priseljenci.
Priselitveni komisarji mislijo, da bo priseljevanje prihodnjo spomlad prav znatno narastlo, in zato bi radi, da kongres do tedaj postave izpopolni, da bi se moglo po njihovih mislih nezaželene sloje izključevati, ne da bi se bilo bati pritožeb zaradi samovoljnega izvajanja postav. Gospodje priselitveni načelniki so v svojih izrazih o priseljevanju, ki se jim zdi nezaželeno, zelo previdni, vendar ni tajnost, da mislijo s tem predvsem na priseljevanje orijentalcev.
V prošlem fiskalnem letu je znašala skupna priselitev v Združene Države 751,786 oseb. Od skupnega števila je poslala Evropa 654,218 oseb. Največ priseljencev je prišlo iz Italije, namreč 183,218, dočim zavzemata drugo mesto Rusija in Finsko s 120,160 osebami. Ogrska z 89,338 priseljenci je zavzemala tretje in Avstrija z 80,853 priseljenci četrto mesto. V te dežele je bilo tudi povračanje najmočnejše, pred vsem pa v- Italijo, kamor se je med računskim letom vrnilo 83,000 priseljencev.
“Kralj ledu” v kaznilnici.
New York, 11. okt. — Zavezno o-krožno prizivno sodišče je odbilo priziv bivšega “kralja ledu” Charles W. Morse-a, ki je bil v sodišču nižje stopnje obsojen v kaznilnico za 15 let. Obsojenčevi zagovorniki so izjavili, da se .slučaj predloži jzavezpemii jjajvišjem« sodišču in da .se naprosi za pravico, položiti poroštvo. Medtem ostane Morse v iiewyorški “mestni ječi (Tombs).
Roparji. ' A -
Des Moines, la., 11. okt. — Štirje moški, ki so v Swanu poskušali, oropati tamošnjO! banko,,-&o morali svoje podjetje opustiti, ker je bil ob razstreljevanju blagajne eden težko ranjen. Vendar so odnesli vrečb z novci, katere so smatrali za zlatnike po $5, ki pa so bili novi “Lincolnpcnnies”.
Sandstone, Minn., 11. okt. — Vlomilci so davi obiskali neko tukajšnjo banko, ki so v nji rabili dinamit, a našli malo plena.
Lawrence, Kans., 11. okt. — Oboroženi meščani zasledujejo 18 let starega Earl Bullocka, ki je oropal državno banko v Eudori in potem ustrelil necega policaja, ki ga je hotel prijeti. Odnesel je $1,000,
Nesreča v rudniku.
Middlesboro, Ky., 11. okt.—En moški usmrčen, dva bržkone smrtno in 5 drugih težko ranjenih: to je posledica razpoke kablja v rudniku Edgewood Coal & Coke-kompanije v Stoney Forku, devet milj od tu. Ponesrečenci so strmoglavili iz vzpenjače v pre-duh.1 Med usmrčenci se nahaja superintendent rudnika, G. O. Hardin.
Ogromen izvoz.
Washington, D. C., 12. okt. — Po sporočilu trgovinskega ministrstva je izvoz v pristaniščih Mehikanskega za-lvia narastel od $194,000,000 leta 1899. na $410,000,000 leta 1909. Izvoz obsega predvsem bombaž, meso, mast, moko, tobak, rudninska olja, olje iz bombaževega semena, les, fosfate, riž, tur-šico in ladijski živež. Skoro ves izvoz je bil namenjen v evropske luke. Najvišji narastek je dosegel Galveston.
Veliki načrti.
Reno, Nev., 13. okt. — Kot posledica obiska ministra notranjih zadev Ballingerja v tem okraju se naznanja, da vlada namerava, otvoriti 600,000 akrov veliko, na rudninskih zakladih silno bogato Pyramid-reservacijo, in izvesti tudi ogromen načrt za napeljavo vode.
Uresničena slutnja.
New York, 10. okt. — Ko je 13 let stara Josipina Falcone, ki stanujejo njeni starši v Brooklynu, davi vstala, je pripovedovala materi, da je imela “hude sanje” in se boji, da jo zadene nesreča. Ljubeznivo je poskušala gospa Falcone svojd hčerko pomiriti, in kmalu potem se je podala Josipina na pot v nedeljsko šolo. Nekaj hipov pozneje je bila deklica mrtva. Ob 5. Avenue in Garfield Place je prišla pod kolesa poulične kare in bila pri tem usmrčena. Truplo so prenesli v bližnji pogrebni zavod, kjer se je odigral presunljiv prizor, ko je dospela mati k truplu svoje ljubljenke. Obupana si je trgala lase in obleko ter se obtoževala, češ, zakaj sem pustila hčer iz hiše. Komaj so ji preprečili, da si ni storila kaj žalega.
ALI COOK ODKRIL SEVERNI TEČAJ?
Komander Peary, njegov tekmec, iz-, javlja, da‘ je Cook velik lažnik in • širokoustnež.
PREPIR SE ZAČENJA IZN0VA.
Dva mlada Eskima kot priči, in kaj pravi dr. Cook.
Buffalo, N. Y., 13. okt. — Včeraj je komander Peary, raziskovalec severnega tečaja, izdal že dlje- časa pričakovano izjavo v zvezi s svojo trditvijo, da dr. Cook ni odkril severnega tečaja, da sploh ni prišel v bližino istega. Svojo izjavo opira Peary skoraj izključno na izpovedi onih dveh Eskimov, ki sta dr, Cooka spremljala do severnega tečaja, kakor zatrjuje zadnji. Ko je Peary v avgustu 1908 dospel v Etah, je našel tam več Eskimov, ki so Cooka začetkom njegove vožnje spremljali proti severu. Ti so izpovedali, da je dr. Cook, ko so ga oni zapustili, imel pri sebi omenjena dva mlada Eskima, dvoje sani in kacih 20 psov. Onadva mlada Eskima sta bila I-took-a-shoo in Ah-pe-lah. Peary pravi, da ju je že poznal, ko sta bila še otroka. Torej ta dva Eskima sta izpovedala, da sta dr. Cooka spremljala kakor na kak navaden lovski izlet. Pokazala sta na zemljevidu, kod sta hodila z'dr. Cookom. In povedala sta, da jima je Cook strogo prepovedal, govoriti o' tem izletu s Pearyjem ali komerkoli. Po njuni izpovedi je prišel dr. Cook samo do Northwest Capa. Od tam „do severnega 'tečaja je še silno velika razdalja, do 570 geografičnih milj. Kakor, omenjena dva Eskima, tako tudi dr. Cook nikakor ni prišel dlje nego do Northwest Capa in še najmanj do še-, vernega tečaja.
Danes; je dr. Cook izdal ob 'sl ojem prihodu v Buffalo »sledečo izjavo: “Sa-mo...to pravim, da. bodo prave žiVe priče moje .vožnje na. severni tečaj same vstanu, iz trte izvite izpovedi opovre-či, ki tiče v izjavi Pearyjevi. Sai hi' mogoče dobiti boljših, prič, nego sta omenjena mlada Eskima, če bosta iz-prašena pred preiskovalno oblastjo .brez predsodkov. Peary smatra njune izpovedi brez dvoma za zelo znamenito, in tako tudi jaz. Vendar se mi zdi, cia bs ju lahko privedel s seboj, če je tako, gotov, da bosta njegovo pripovedovanje potrdila,. A rajši ju ni privedel. Zato bom jaz' poslal ponja in ju predstavil kaki znanstveni družbi, ki jr. želi zaslišati.”
Na vprašanje, ali želi naravnost odgovoriti,, je Cook rekel: “K že navedenemu ni ničesar dostaviti. Prepira po časopisju rte maram začeti. Zanašam se na že navedene priče in po njih bom svojo stvar dokazal.”
V čast Cooku je bil v kupčijski zbornici opoludne javen sprejem.
Topeka, Kas., 13. okt. — Prof. L. L. Dyche, sam znan raziskovalec severnega tečaja ter bivši spremljevalec Cooka in Pearyja, smatra izjavo zadnjega za popolnoma neverojetno. Prepričan je, da je Cook res odkril severni tečaj.
Veselo svidenje.
New York, 12. okt. — Sestri Klara Pfertsenmaier iz Chicage in Mina Leh mann iz Brooklyna sta v nemškem pomorskem lajtnantu Fritz Hehlu, ki jima je bil predstavljen povodom Hud-son-Fultonove proslave, spoznali svojega že davno pogrešanega brata. Kot osemletnega dečka so Hehla njegovi stariši na Nemškem poslali na trg, kjer se je izgubil, in potem je bil vzr rejen v neki javni odgojilnici, iz katere je pozneje stopil v pomorsko službo. Ze nad 20 let ni videl nobenega od svojcev.
Zadnja čast.
New York, 10. okt. — Desettisoč o-seb je sledilo krsti, ki se je v nji nahajalo truplo judovskega pesnika Naftali Herz Imbera, ki je zložil v starohe-brejščini himno Zionistov. Deset judovskih organizacij je tekmovalo za cast, prevzeti pogreb ubogega pesnika, ki je bil danes ob tako obilni udeležbi spremljan po ulicah tega mesta na Mount Sinai-pokopališče.
Princezinja Lujiza Koburška.
Dunaj, 11. okt. — Semkaj je dospela belgijska princezinja Lujiza, razporo-čena soproga princa Filipa Koburške-ga, ter je izjavila, da se hoče stalno naseliti na Hrvaškem, kjer se pogaja radi nakupa necega posestva. Princezinja dobiva od svojega očeta, belgijskega kralja Leopolda 50,000 frankov apana-naže na leto in od svojega prejšnjega moža 7,000 kron na mesec. V njenem spremstvu se nahaja bivši nadporočnik Geza pl. Matačič.
Mesto v razvalinah.
Key West, Fla., 11. okt. — Key West leži v razvalinah vsled strašnega viharja, ki je davi dosegel južno brežino Floride. Napravljeno gmotno škodo cenijo na $2,000,000. Župan je proglasil obsedno stanje čez mesto in tukajšnji miličarji opravljajo stražno službo. Zavezna vlada je naprošena, tako brž ko mogoče poslati semkaj čet. da bodo pomagale vzdrževati red in čuvati lastnino. Strašna zmešnjava je zavladala in le malokdo se upa ostati v svoji hiši. Na stotine hiš je popolnoma ali deloma razdejanih. Koliko ljudi je storilo smrt. še ni mogoče dognati, a bržkone ob bregu zelo ni nogo.
Zima se začenja.
Detroit, Midi., 12. okt. — Po celem dolenjem delu države smo imeli danes prvi sneg ob toplini za nekaj stopinj nad lediščem. Brda je tudi huda sapa.
Norfolk, Nebr., 12. okt. — V severni Nebraski in v južnem' delu South Dakote je živo srebro padlo na 22 stopinj.
Kansas City. Kas., 12. okt. — Toplina 28 stopinj v državah Kansas, Missouri. Oklahoma in Texas. Pričakujemo trpežnega mraza.
Walker, Minn., 12. okt. — V tem o-kraju razsaja leden vihar. Jezero je zelo razburkano, a voda in sapa sta napravili že znatno škodo. Vladna lad-jenica je popolnoma razdejana.
Winona. Minn., 11. okt. —, Tu je nocoj padlo tri palce snega.
New Richmond, Wis., 11. ou .— Tu gre^sneg in toplina je padla do ledišča.
Nemški “grof”.
• St. Louis, Mo., 12. okt. — Ko se_ je dala zadnji petek poročiti z Rihardom Kuprovv, je gospa Elizabeta Rusčh sedaj dala svojega moža zapreti, ko je izvedela, da ima Kuprow že eno ženo v Topeki, Kas. in da je bila njegova trditev, da je nemški grof in sošolec cesarjev, navadna laž. Parček se je ;por.očil po' samo dvournem znanstvu. Kuprow izjavlja, da ni zakrivil dvo-ženst va,
Predsednik Taft.
Yuma; .Vriz/, 13. okt. — Predsednik Taft se jc danes prepeljal čez peščene puščave v Arizoni. Tu ga je pozdravil guverner Sloan. V Grand Canyon pride predsednik v četrtek. Počuti se prav dobro.
Los Angeles, Cal., 11. okt.'— Ko se je mudil štiri dni v Yosemitski dolini in se tam očvrstil za nadaljnje napore, je predsednik Taft stopil spet pred ljudstvo. Vsa mesta ga 'sprejemajo slovesno in prisrčno.
El Paso, Tex., 13. okt. — Priprave za sestanek predsednikov Tafta in Diaza so skoro dovršene.
Rojak se ustrelil.
Crested Butte, Colo., 10. okt. — Dne 5. oktobra v jutro ob dveh si jc vzel življenje John Blaznik. Ustrelil se je v glavo. Vzrok je, ker ga je žena zapustila; ni še znano, kam je zginila. Pokojnik je* bil član društva sv. Barbare.. Žalostna taka smrt, niti društvo ga ni spremilo na'pokopališče. (Pod-. pisan) Frank Gorišek.
Ogromna vojna ladja.
Bremen, 11. okt. — Redovna ladja "Westfalen”, prva iz "Super Dread-nought”-vrste, je ob svoji prvi poskusni vožnji nadkrilila stavljene zahteve, ker je preplula pri 24,000 konjskih silah 20 vozlov namesto 19 vozlov pri 20,000 konjskih silah. Ladjo so začeli graditi leta 1907. in spustili na morje letos dne 1. julija. Dolga je 450 čevljev 7 palcev, ima 18,500 ton vodnega odtiska ter je oborožena z 52 topovi v prerheru od 4 do 12 palcev.
Dr. Cook v St. Louisu.
St. Louis, Mo., 9. okt. — Na čelu vojaškega, zgodovinskega in odgojne-ga slavnostnega sprevoda, najveličastnejšega med celo proslavo, se je vozil dr. Frederick A. Cook, odkritelj severnega tečaja. Bil je tako navdušeno pozdravljali, kakor še nikjer ne izza svojega dohoda v Kodanj. Zrakoplov-ca Curtiss in Hugh A. Robinson pod-jemata vzlete.
Šest mož utonilo.
Detroit, Mich., 13. okt. — Erijsko jezero je spet zahtevalo žrtev. Parnik "George Stone” iz Clevelanda, Ohio', je zadel ob peč pri Point Pelee, Ontario, in pet mož posadke ter en potnik so utonili. Parnik je izgubljen; zavarovan ni bil nič.
/.;------------------
Velika poneverba.
Berolin, 8. okt. —- V Bartensteinu na Vzhodnem Fruskem so zaprli načelnikovega namestnika občinskega sveta, rezervnega stotnika, justičnega svetnika pl. Schimmelpfemga. Osumljen je, da je poneveril več stotisoč mark.
FRANCISCO FERRER SOJEN IN USMRČEN.
Glasoviti španski svobodomislec in revolucionar ustreljen v Barceloni.
SOCIALISTI ZELO OGORČEN'.
Demonstracije na Španskem, Francoskem in Italijanskem.
Barcelona, 13. okt. — Francisco Ferrer, ki ga je radi udeležbe na zadnji revoluciji vojno sodišče obsodilo na smrt, je bil v sredo v Montjuichu u-streljen.
Obsojenec je ostal popolnoma miren in se je po 'prvem strelu zgrudil mrtev. Pred usmrčenjem je Ferrer dlje časa govoril s svojim zagovprm-kom, posebno o poskusu svoje hčere, rešiti ga. kar ga je zelo ganilo. Sv. zakramentov za umirajoče ni hotel sprejeti. Straže v trdnjavi so bile podvojene iz strahu pred morebitnim izbruhom ljudske nevolje.
Že mnogo let je bil Ferrer na sumu, da goji ultrarevolucionarne ideje, in radi njegove izobraženosti ga je vlada smatrala za enega svojih najnevarnejših sovražnikov. Obdolžen je bil tudi, da se je udeležil atentata, ki ga je pod-jel anarhist Morales na kralja v dan njegove poroke leta 1906., ampak sodišče ga je oprostilo vsake krivde. Na Španskem, Francoskem in Italijanskem so se vršili mnogoštevilni shodi v prilog Ferreru.
Pariz, 13. okt. :— Vsi časopisi, tudi zmerni, dortašajo dolge članke o nsmr-' čenju, ki se splošno obsoja.
Bruselj, 13. okt. Sdciališki list “Peuple” pravi v zvezi ž ustreljenjem Francisco Ferrera: “Strašna vest povzroči vihar. Bojimo se, da je Al-fohso s' tem, ker ni hotel preprečiti u-smrčenja, podpisal svojo smrtno Obsodbo.”
Pariz, 13. okt. — Desettisoč moških, na čelu jim sociališki poslanec Jaurès, je korakalo nocoj do španskega poslaništva z namenom, prirediti tam demonstracijo kot protest proti usrrtrče-nju Ferrera. Policija je demonstrante razgnala. Pozneje se je pripetilo več izgredov.
Rim, 13. okt. — Tu mislijo, da se je usmrčenje Ferrera v Barceloni pospešilo, ker so se bali, da bi Vatikan posredoval v prid Ferreru. Po mislih tistih, ki zastopajo to teorijo, španske oblasti niso želele; da pride njihov vladar v položaj, ki bi ga prisilil, prošnjo papeževo za pomilostitev ali uslišati ali odbiti.
Kako so mislili v Vatikanu o slučaju Ferrer, seveda ni znano, ker kaj tace-ga ne izve vsakdo.
Vest o usmrčenju Ferrera je tu vzbudila veliko pozornost in zvečer so se prirejale razne demonstracije.
Proti nemški nasilnosti.
I)unaj, 12. okt. — Cesarski namestnik nižjeavstrijski, grof Kielmannsegg, je vložil ugovor proti postavi, ki določa nemščino za edini deželni jezik na Nižjem Avstrijskem. Postava je bila v deželnem zboru enoglasno sprejeta, samo socialni demokratje so se pred glasovanjem odstranili iz zbornice. Nova postava je bila naperjena proti Čehom, pred katerimi imajo dunajski Nemci grozen strah. Ugovor cesarskega namestnika je Nemce zadel do živega.
Češka opera v Berolinu.
Berolin, 10. okt. — V kraljevskem opernem gledališču se je vršila prva predstava Smetanove opere “Dalibor” na Nemškem. Imela je popoln uspeh, a je žal dala povod mali protičeški demonstraciji odstrani nekaterih prena-petežev zaradi čeških sovražljivosti proti Nemcem na Češkem.
V čast Gompersu.
Washington, D. C., 12. okt. — V proslavo delavskega vodje Samuela Gompersa, ki se je vrnil s svojega potovanja po Evropi, se bo vršil velik shod, na katerem bodo poleg Gompersa samega nastopili kot govorniki o-krožni komisar West, potem F. K. Lane od meddržavne kupčijske komisije in John Mitchell.
Washington, 10. okt. — V čast predsedniku delavske zveze “American Federation of Labor”, ki se je vrnil iz Evrope a se mudi še v New Yorku, se bo tu ob njegovem prihodu vršila velikanska parada, ki se je udeleži do 30,000 organiziranih delavcev.
Lepi vslužbenci.
Seattle, Wash., 12. okt. — Vsi pobiralci vstopnic v razstavišču so odslovljeni, pod obtožbo, da so se z nekaterimi svojimi predstojniki zarotili, poneveriti del vstopnine.
Naročnikom.
Nastopila je jesen in leto se bliža koncu. Naročnina je potekla nekaterim, a so jo gotovo pozabili ponoviti, za to so naprošeni, da to store v kratkem, ker ne moremo in postavno ne smemo lista predolgo pošiljati, ako ni plačan. Kjer imamo zastopnike se naj njim odda naročnina, ali se pa naj pošlje naravnost na nas.
Kdor je zaostal za nekaj mesecev, naj pošlje $1.00, ki se mu bo vračunal za nazaj in za naročnino.
Pri izdajanju lista so ogromni stroški, a te je mogoče srečati, le ako vsak plača list vnaprej.
Kakor rojakom znano je “A. S.” edini katoliški list za slovenski narod v Ameriki, za to je skoro dolžnost katoliških Slovencev, da ga naročajo za svojo kat. družino. To se pa tudi lepo dela od strani onih, ki se zavedajo, da so katoličani. “A. S.” ima čedalje več naročnikov in dobrih predplačnikov. Nekateri plačajo naročnino celo za več let naprej. Več sto naročnikov je o-stalo listu zvestih žc od začetka in na nje se smemo zanesti. Tudi imamo mnogo naročnikov, ki so naročeni že deset do petnajst let na “A. S.”, tudi ti so naši dobri prijatelji, ker poznajo list in njega namen.
Slovenski delavci bi vsi morali biti pred vsem naročeni na “A. S.”, ker je unijski list. Izdeluje se v slovenski unijski tiskarni. Tudi slovenski delavec se naj zaveda linijske ideje, ker unija je edino sredstvo za zboljšanje trpečega delavskega stanu.
"A. S." je glasilo slavne K. S. K. J. že od njenega začetka. Koliko je storil ravno ta list v korist Jednote in družabnega življenja med Slovenci, vedo najbolj ceniti oni rojaki, ki so ga spremljali v trudapolnem delu tekom 18tih pfošlih let, ter ga podpirali, za torej bi ga moral citati , vsak (a) član-(ica) naših slavnih društev.
Naš list je vedno zastopal svoj program. Ko se je šlo za narod, vero ali pa našo Jednoto, je “A. S.” storil svojo dolžnost. Katoliški rojaki v Ameriki in člani naših društev to najbolje sami znajo, za, tp sp se pa tudi lista čedalje bolj tesno oklenili. “A. S.” bo pa tudi v bodoče šel naravnost po svoji poti in programu: za vero in narod,
V upanju, da mu ostanejo naši rojaki in tisočeri mnogoletni naročniki še vnadalje zvesti prijatelji, se vsem zahvaljujemo za dosedanjo prijaznost in naklonjenost.
Uprava “A. S.”
Smrtno obvestilo.
V neizmerni žalosti javljamo vsem sorodnikom, -prijateljem in znancem tugopolno vest, da je Vsegamogočni poklical našo iskreno ljubečo hčerko, oziroma sestro, svakinjo in teto, gospodično
Josipino Zalar
po kratki in mučni bolezni, v 20. letu njene starosti v petek 1. oktobra t. 1. ob drugi uri zjutraj k Sebi v boljše večno življenje.
Priporočamo predrago ranjko v blag spomin in molitev.
Forest City, Pa., 4. oktobra 1909.
Žalujoča rodbina Josip Zalar-jeva.
Zahvala.
Za vse v tako obilni meri izkazano sočutje povodom bolezni in smrti naše preljube hčerke, oziroma sestre, svakinje in tete, gospodične joslpine Zalar
kakor tudi za podarjene krasne ve^ce in šopke, ter obilno udeležbo pri pogrebu izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, posebno pa še članicam društva sv. Ane 120, K. S. K. J. našo najiskrenejšo zahvalo.
Forest City, Pa., 6._oktobra 1909.
Žalujoči ostali.
Za otroke in odrastle.
Severovo Zdravilno Milo bodi edino milo v čiščenje kože za otroke ali odrastle. To milo je brez škodljivih primesi in ozdravlja vse nečedne kožne bolezni, kakor mlečno skorjo, garjavo glavo, lišaje, srebečico, prišče itd. Kožo ohranjuje mehko, voljno in zdravo. To je pravo milo za britje umivanje, kopeli in toaleto. V lekarnah, 25c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	1
Panika.
Vsako deželo na svetu obišče včasih panika, ki jo utegne povzročiti ali finančna stiska ali podeželna bolezen. Malo paniko vselej povzroči v družini bolezen kacega elana. Če sc z boleznijo vred pojavi neredna prebava, potem panika brž izgine, ker vsaka družina ve, da se pri takih boleznih lahko zanese na Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Vsak popitek koristi telesu s tem, da olajša bol, izpod-budi organe k delu, okrepi živce in očisti kri. Uživati ga je pri vseh boleznih v zvezi s telesno slabostjo, izgubo teka, nervoznostjo ali opahki. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Joliet, 111., 13. okt. — V soboto zvečer se prične v bivši Golobičevi dvorani že naznanjena veselica v korist naši cerkvi sv. Jožefa, ki se bo potem nadaljevala še naslednji dve soboti. Vsestranske priprave so skoro dovršene. Nastopili bodo med drugim tudi naši dobreznani pevci v mogočnem moškem zboru. Pozornost bodo brez dvema vzbujale tudi primerne igre. Izvrsten slovenski orkester pod vodstvom g. Završnika bo neumorno skrbel, da bo plesišče vedno polno. Raz1 novrstne druge prireditve bodo nudile najlepšo domačo zabavo. Za prigrizek in pijačo je tudi skrbljeno. Skratka — res lep večer se nam obeta, zato ga gotovo ne zamudi noben faran. Vs.opnina znaša za posamezen večer 25c, za vse tri večere SOc. Na veselo svidenje!
—Gospa Ana Kraschovvitz iz Kankakee, 111., mati našega gospoda kaplana Rev. A. M. Kraschowitza, se je mudila koncem zadnjega tedna v naši naselbini na obisku. Ogledala si je tudi našo tiskarno v spremstvu gospe John Pasdertz, s katero je bila letos tudi na Brezju, slavni božji' poti na Gorenjskem. Ga. Kraschovvitz je tako čila in čvrsta, da ji ne bi nihče prisodil visoke starosti triinšestdesetih let. Da jo Bog ohrani zdravo!
— Gg. Jno. B. Smrekar, M. J. Kra-ker in Martin Suklje iz Eveletha, Minn., so zadnji petek obiskali našo naselbino na svojem povratku iz Michigana, kjer so si nakupili zemljišč v okraju Oceana. Kakor smo predkrat-kim poročali, si je istotam v dolini White Riverja ogledalo zemljo tudi petnajst rojakov iz Ely, Minn., in bržkone nastane tamkaj spomladi nova lepa naselbina slovenskih farmarjev. Goriomenjeni gospodje so zelo pohvalili vidni napredek naše naselbine, in še prav posebno jim je ugajal novi dom K. S. K. J., ležeč na glavni joliet-ski ulici, tako da je slovenskemu imenu v ponos.
—	G. Janko Ogulin in gospa sopro-Sta se v nedeljo zvečer vrnila iz
New Vorka, kjer sta se mudila štiri-naisJ dni pa obisku svojih sorodnikov W Wjpt.rijev- Pripovedovala sta nam PW£a$? Č(i4ežih, ki sta jih videla v slavni vzhpdfti fefcj začasa Hudson-Fultonove proslave.
G.	Blaž J. GhulifFje prodal svojo' trgovino v §umntitu7 111. Glej dotično naznanilo.
—	Pokopali so danes'dopoludne na tukajšnjem hrv&tskept pokopališču mladega Hrvata Stjeps-»^ Vičič«, ki se je ponesrečil v (Japy, JmJ, V tamp^ šnjl jeklarniei je v ponedeljek zjutraj ob 8. uri padel z višocega odra in se
jnestu ubil. Truplo so prepeljali v Joliet, kjer je bil«? dejano na mrtvaški oder pri g. Koludroviču. Pokojnik jč bil star 23 let in doma iz Krasice na Primorskem. V Garyju zapušča žena in dete ter v tamošnji soseščini tri ■v. ¿rate. N. p. v m.!
—Zimski mraz je označal Kolumbov '¿¿B, J?i smo ga letos prvikrat obhajali kot nekak praznik po vsej državi Illinois. V Jolietu smo imeli pocestno parado vseh italijanskih, društev: do 30 razvitih zastav, dve godbi, dva iia-gizdna vozova z “Indijanci” ih Krištof kbihtftbdrft V špfhništVh, kačth kleset okf&Šehib aVtbriiobiiov in nad 1000 mož v Sprevodu. Vse bi bilo lepo, a gledalcev ni bilo — vsled mraza in britkega severa. Mestni uradi in vse šole so praznovali, a sicer je 1 vse delalo po navadi.
Chicago, 111., 12. oktobra. — Težko zaželjeni dan je prišel; doživeli smo ga in ostal nam bo vedno v spominu. V nedeljo dne 10. oktobra ob 10. uri je namreč- milostljivi gospod nadškof či-kaški J. E. Quigley ob azistenci os-merih gospodov duhovnikov —- med njimi č. g. F. S. Šušteršič iz Jolieta in č. g. Ivan Kranjec iz So. Chicage — slovesno blagoslovil slovensko cerkev sv. Štefana.v Chicagi. Vkljub neprijaznemu vremenu moramo reči, da se je slavnost prav lepo izvršila na splošno zadovoljnost vseh faranov in upamo tudi na zadovoljnost naših izven-čikaških prijateljev, ki so nas obiskali ta dan. Parade, ki se je vila od Narodne Dvorane proti naši cerkvi pod nadzorstvom glavnega maršala Mr. Martina Kremesca, so se udeležila z dvema godbama naša čvetera domača katoliška društva, nadalje katoliška društva od sosedne nemške cerkve Sv. Pavla, društvo Vitezov sv. Florijana št. 44 K. S. K. J. s svojim zavednim ustanoviteljem Mr. Frank Medošem, samostojno društvo Vitezov sv. Jurija iz Waukegana pod načelstvom vrlega Mr. Frank Petkovška s svojimi krasnimi uniformami in zastopniki več drugih izvenčikaških društev, ki so sicer obljubila priti a so vsled slabega vremena ostala doma. Društva so pred cerkvijo napravila špalir mil. gospodu nadškofu. Po blagoslovljenju cerkve je med slovesno sveto mašo imel slavnostni govor č. g. Ivan Kranjec, so sedni župnik iz So. Chicago. Glavne misli njegovega jedrnatega govora so bile: Veseli in raduje naj se slovenska naselbina v Chicagi, ker se lahko ponaša s tako krasno cerkvijo. Cerkev vam je versko središče; tu—v svoji domači cerkvi — molite svojega Boga, prejemate svete zakramente in skrbite za zveličanje svojih duš. Koliko na boljem ste vi, farani te cerkve, kakor so rojaki po onih slovenskih naselbinah, kjer ni slovenskega duhovnika in kjer ni domače cerkve. V tuje cerkve med tuj narod morajo hoditi ali pa sploh nikamor ne hodijo in se tako versko izgubljajo. Cerkev je narod-n o središče. Slovenska cerkev s slovensko božjo službo, s slovenskim petjem in s slovensko šolo stori v Ameriki več za ohranitev narodnosti in jezika kot vse druge naprave. Cerkev je tudi gospodarsko središče naselbine. Raj«k) se naseljujejo'okrog cerkve, naselbina raste in marsikak delavec si o-lepša življenje s tem ko med svojim narodom začne trgovino ali obrt. Iz Vseh teh vzrokov smo torej "dolžni domači cerkvi ljubezen, spoštovanje in dejansko podporo. Po sveti maši je zbrane Vgnjjkf? nagovoril naš višji nadpastir mil, g, nadškof SSm- Prav iz srca je čestital faranom in tudi Župniku na velikih uspehih, ki so jih dosegli, pohvalil je v lepih besedah trud in požr-tvdvajiitišt faratiOv, S katero skrbijo gg hišd božjo, VSpddtHijGvai je narod k Vefskemu življenju, k nadaljnemu delovanju in posebno starišem na srce pokladal skrb za katoliško vzgojo svojih nedolžnih otrok v domači farni šoli. Iz vseh besedi nadškofovih se je spoznalo, da je z našim napredkom popolnoma zadovoljen; ugajala mu je prav posebno tudi društvena dvorana in šolski prostori, katere si je šel ogledat Po svojem nagovoru je mil. pr nadškof podelil zakrament sv. bb.^ 19 birmancem. Slovesno P0lr^avanje) iz slovenskih hiš in iz cerk'yg razobe-šene zastave, dovršetvQ	najega
Vrlega pevskega »vj0ra je p6vz(ilgnii0 našo slavnos* Ker se naj( pevcl ¡n
Andrej Mooha, Mrs. Latie Nemanič, Mrs. Mary Kobal in gospodične: Ana in Mary Kenig, Ema Jorga, Jennie
Krek in Antonija Čemažar. Po končani cerkveni slovesnosti se je v Narodni Dvorani razvila lepa domača zabava v prid naši cerkvi. K sklepu veže nas cerkvene odbornike sveta dolžnost izreči prav iskreno zahvalo vsem čč. gg. duhovnikom za njihov prihod, vsem slavnim društvom za njihovo u-deležbo in pomoč, cerkvenim pevcem in zvonarjem in sploh vSem, ki so se trudili bodisi s krašenjem cerkve, bodisi da1 so tako radi sodelovali za postrežbo in red v dvorani. Kdorkoli je kaj delal, je delal iz ljubezni do cerkve, za njen napredek in v čast in slavo božjo. Zato Bog vsem stotero povrni!
Anton Sojar, župnik.
Martin Kremesec, Jos. Brunskole,
Jos. Zupančič, cerkveni odborniki.
la semkaj iz Waukegana, 111., da je bila navzoča pri poroki svojega brata Frank-a. Povrnila se je danes 5. okt. zopet na svoje mesto v Waukegan, kjer poučuje v slovenski farni šoli. Želimo vam mnogo uspeha.
Tudi o zadnjih ženitovanjih sem mislil pisati, pa mi je že Frbežarjov Peter naznanil, da piše prihodnjič sam. Tudi dobro, Peter.	Š. Š.
Brockway, Minn., 10. okt. — Ne’ zamerite, gospod urednik, da vas že zopet nadlegujem. Bil bi moral že po-pred 'poročati o tem kar sedaj nameravam, toda veste, gospod urednik, bil sem tako zaspan po zadnji “ofeti” — o tem l^amreč nameravam pisati — da sem se komaj čez tri dni zbudil, in potem je bilo že prepozno pisati takoj za prvi teden.	.
Ljudje imajo nekako vero na pomladansko ženitev. Jaz pa sem sedaj Brockway, Minn., Š. okt. - Pred ne- PrcPri«n, da je konec sept. ali priče-
kaj časom je umrl tukaj dobroznani; ‘ek °kt; ravn,° tako leP cas- 1,1 ako bom Andreas Then, ki je bil eden izmed [az ke^ tako srečen, da “katero do-najstarejših naseljencev v tem okraju. blm ’ bof,tudl jaz naredil ofcet tega Then je bil po rodu Bavarec. Nasta-' casa’ naJ.blla ona ?n volJ' ah ne’ Toda nil se je tukaj pred kacimi štiridesetimi1 00' st'an
pevke	radi vadijo pri pevskih;
^ašfijah in ker tako redno vsako Vtt-— WiW iw$ti koncem zadnjega j det jo Bogu v čast prepevajo V "fiaši ledna šd IffielV: Balog Stif, Maleševič j cerkvi, zato naj navedemo ta njihova — ‘	(imena: Jt>s. Prezelj, brata Jakob in
Dnnitar in Ravnic Helena.
Cerkev sv, Štefana v Chicagi in župnik Anton Sojar.
leti. Bil je varčen in delaven ter si tako prisvojil precejšno premoženje. Bil pa je tudi pravi katoličan ter vedno vnet za čast božjo in blagor sofa-ranov, kar je pokazal ne le v besedi, ampak tudi v dejanjih. Za novo cerkev sv. Štefana je podaril enega izmed četirih zvonov in povrhu še svoto tisoč dolarjev. Obkratkem, bil je vzgled pravega katoliškega moža. Pogreb je bil slovesen, kakor se spodobi takemu možu.
Tako smo pokopali enega izmed očetov naše fare. Vsakedo mu je voščil počitka, ki si ga je osemdesetletni starček gotovo zaslužil, in poškropil mu je gomilo z molitvico: “Večna luč naj mu sveti, naj v miru počiva!”
Razšli smo se vžaljeni, da smo zagrebli moža, ki je bil vzgled celi fari; da se je zrušil steber, ki je bil toliko let glavna podpora cerkvi sv. Štefana.
Ali čakalo nas je še večje iznenadenje in prežala je na nas še večja žalost. Iznova se je oglasil žalostni glas mrtvaškega zvona oznanjujoč, da se je zopet preselil nekedo iz naše družbe v boljše življenje nad zvezdami. Komaj pa so potihnili zadnji daljši odmevi zvona in ravno se je raznesla tužna vest, da je zaspal v Gospodu velespoštovani Janez Žumer, glej, zopet je nas presenetil tužni don, ki je naznanjal čez hrib in dol, da nam še nj prizanesla neizprosljivd koščena žahjica. Prestrašeni so povpraševali ljudje, kdo bi mogel biti zopetna žrtev te sovražnice človeštva. Prišla je zopet žalostna novica, da je zamahnila sovražnica topot ter da se je zgrudil naš priljubljeni rojak Jurij Kociančič. Tako sta padla kar dva na en dan, Oba pionirja, oba moža prve vrste, oba čezsedemdesetletna starčka, ki sta že več let uživala dobro zasluženi počitek. Bila sta med prvimi, ki so se nastanili tukaj ter se poprijeli s srčnostjo dela, da sl napravijo nova domov-ja. Dolg in ljut je bil boj, v katerem 59 ?e borilj s trdovratnimi gozdi, in marsikateri je post«? IftfV (ei?a boia in počiva žo v fiattžfo 'triade vendar zmaga je bili nazadnje ttjijidvif; kajti umaknili so se trdi gozdi iti na njih prostorih se sedaj, razprostirajo krasna, obširna pciija. Med njimi pa, ki sedaj vživajo počitek in sad zmage, bila sta — Stokor smo jih po domi^ji klicali Spoštovana “Žumrov cijančiččv oče”. Delala sta. mar-.za dom in faro. *er SŠ 'prisvojila J®** imetja. Žumer je bolehal že da-‘jrC casa in njegova smrt, dasiravno obžalovanj tli bij ar.’¿pričakovana. Toda vse drpgače ‘je bilo s Kocijančičem, kajti bjl.jglše vedno krepak ter je pogosto obiskoval svojega bolnega prijatelja, Le par dni pred smrtjo se ga je pofsstila neka nenavadna bolezen, ki ji ft; tako kmalo postal žrtev.
> Pogreba sta se vršila oba na en dan. Zadušnico za rajnega Žumra je daroval mil. gosp. škof Trobec, za Kocijan Čiča pa naš čast. gospod župnik. Obema pa so zapeli slovenski pevci ganljive, vendar upapolne nagrobnice.
In ti sovražna žanjica, iztrgala si pač res može izmed naše srede, na katere smo gledali s ponosom in za upanjem; podkopala in porušila si nam stebre, na katere smo se toliko let opirali: ali zraven teh stebrov pa so po božji previdnosti bili sezidane že nove trdne podpore, katerih omajati ni še tvoja moč. Nadomestovali jih bodo njuni vrli sinovi in,hčere, dočim se sta onadva preselila v našo stalno domovino, kjer se sedaj radujeta in z veseljem pričakujeta našega snidenja. Mi pa, oziraje se na to in v zaupanju na božjo milost, kličemo tebi: Smrt, kje je tvoja zmaga?
Pokojna zapuščata za seboj žalujoče, in sicer Žumer: soprogo, četiri sinove in pet hčera, od katerih so po-ženjeni in omoženi vsi razven dveh sinov in ene hčere; Kocijančič: ravno tako soprogo, dva sina in tri hčere, od katerih je eden sin na Kranjskem pri nekem stricu, dočim je starejši sin na domu, ena hči je omožena, dve pa sta redovnici sv. Benedikta.
Žalujočim izrekamo naše sočutje, umrlim pa kličemo: Naj vama bode zemljica lahka in počivajta v miru!...
Po večtedenskem obisku pri hčeri v Washingtonu je dospel gosp. Martin Legat zopet na svoj dom tukaj. Gospod Legat si je ogledal več krajev in dežela v teku svoje odsotnosti, toda pred vsemi mu je Minnesota, in to ravno Brockwayska vas, najbolj povšeči. No, saj v tem se tudi mi strinjamo : njim.
Gospodična Rozka Omann je dospe
V ponedeljek četrtega oktobra smo obhajali eno narlepših ženitovanj v tej okolici. Na ta dan sta si obljubila zakonsko zvestobo dva dobroznana in čislana mlada človeka naše fare, namreč gosp. Frank Omann in pa Helena Trobec. Slovesno poročno sv. mašo je bral čast. gosp. župnik, brat neveste. Kot družice so služile Marie Trobec iz St. Paula in Roza Omann iz Waukegana, dočim sta ženinu stala na strani gosp. Jos. Trobec iz St. Thomas College in Paul Oniann iz St. John’s College. Prstane je nosila mala Rozika Blenkusch, nečakinja ženinova. Pri maši se je zbralo tudi veliko število sorodnikov in prijateljev, ki so se po končanih cerkvenih obredih podali na dom ženina, kjer se je takoj pričelo živahno gibahje. Kuharice, ki so pri tem imele največjo skrb, da se je napravilo pravo ženitninsko kosilo, so se sukale, letale, delale in preobračale in mešale vsakovrstna jedila, da jih je bilo veselje gledati.
‘Auč, čaj ti mi na prstih stojiš!” je vpila prva.
I sej set’ kar po pet tud namorem cev dan sukati!” zavrne jo druga.
“Pokus, pokus, Franca, če je tale budla dovel svana”, reče tretja.
“O svana bo žo, samo mav premav žoftna je,” ji odvrne zopet druga.
In tako naprej. Človek bi bil mislil, da bode kar polovico neslanega, tako so hitele, ali varal bi se bil, kajti ko je prišel čas, bilo je kosilo dogotovljeno, in to do pičice pravilno. Doktor Aizenbartove knjige bi se morale kar
(Nadaljevanje na 7. strani.)
Chulik’s Corner
Chicago and Jackson St'».. Joliet
Velika zaloga svežega blaga za može in mladeniče. Pri meni dobite dobro blago, ker je sveže in ne preležano, kot po drugih prodajalnah. Moje blago je došlo direktno iz tovarne za zimo. Vse unijskega dela. Nizke cene.
Ker sem razprodal vse prejšnje blago in napolnil prodajalno z novem, za to rojakom lahko tako postrežem, da bodo zadovljiii.
Ako kupite pri meni boste zadovoljni in boste obenem podpirali domače podjetje. Svoji k svojim.
Fine vrhne suknje, kot slika, za može in mladeniče prodajem po zmerni ceni. Pridite si jih ogledati.
Pleteni jopiči po
$2.95 3.50 4.00
Fini Tiger klobuki
$2.50
Fini University čev- 1 Iji vredni $4 po
$3.45
Sto finih srajc po
90c
Tople in močne rokovice po
90 c
Vsak dan prejemamo nenaprošenih spričeval, ki hvalijo Severova Družinska 'JMravila..
’WHS
Korenito Zdravl^ecje
Ali veste, da je v devetih izmed vsakih de^^jj, sjujajev revmatizma navaden mišičen revmatizem vsled prehlada ali v	ali dolgotrajen revmatizem,
ki napada večje .sklepe, kolena, kolke ,n, raTne ? Te vrste obolenja zahtevajo korenitega vnanjega zdravljenja. Vse Scsr Vam je potrebno v takih slučajih , je rabiti
Severovo Olje sv. Gotharda
in ga nadevati dvakrat na dan ter krepko ugnetati prizadete dele z roko po vsakem obkladku. Gotovo boste kar presenečeni s hitro olajšbo katero Vam donose. To najboljše družinsko mazilo ga nima para, da olajšajo:
NEVRALGIJA, BOL V KOLKU, LEDVENA BOL, OTRPEL VRAT, VNETJA. BOLEČINE V PRSIH, KRČI V KITAH, HROMOST. IŽVI-NJENJE, ŽLEZNE OTEKLINE.	Cena 50 centov.
“Vaše Orje sv. Gotharda zasluži vso hvalo. Mnogi zdravniki so lečili moj slučaj brez uspeha,, a ko sem doznal o Vašem zdravilu, sem ga nadeval po navodu o porabi in vse revmatične bolečine so kmalu izginile.”
KAZIMIR GERIOTUS, 135 W. 18th Str., Chicago, 111.
V lekarnah vsepovsod.
Zahtevaj Severovin Zdravil.
Ne vzemi druzih.
Hrbtna hromota
je samo jeden izmed mnogih znakov obistne bolezni. To je o pravem času naravni opomin, da ti je potrebno
Severovo zdravilo za obisti in jetra
ki milo in nemudoma vpliva v naj hujših slučajih obistne bolezni, hrbtne hromote, pritiska krvi na obisti, ledvičnega kamena, vnetja, mehurne razdraženosti, nezmožnosti obdržati vodo in vseh neprilik, ki jih povzročajo nerednosti obisti in mehurji. Če potrebuješ zdravila, omisli si najboljše. Cena 50c in $1.00.
Ali ti zdravje pojema?
Če ti vsled bolezni, čezmernega dela ali starosti peša moč, moraš nadomestiti in okrepiti oslabele tkanine s tem, da uživaš
Severov življenski balzam.
ki deluje na razne žleze i* telesne organe, olajšava zapeko, žolčnico, otrplost jeter in mnoge dolgotrajne želodčne neprilike. Pomagal je mnogim slabotnim in bolnim ženskam. Dragocen za malarijske neprilike. Uživaj ga ob prvem znaku oslabelega zdravlja,
ZDRAVNIŠKI SVET ZASTONJ.
ZDRAVNIŠKI NASVET ZASTONJ.
—	V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora je odpotovalo dne 17. septembra 7 Slovencev in 2 Hrvata; dne 19. sept. 25 Slovencev in 10 Hrvatov; dne 20. sept. 80 Slovencev in 24 Macedoncev; dne 21. sept. 73 Slovencev in Hrvatov; dne 28. sept. 103 Slovenci in 49 Macedoncev.
—	Slovenske šolske sestre v Ameri-' ko. Dne 21. sept, so odpotovale prve
slovenske šolske sestre iz materinskega zavoda v Mariboru v Ameriko.
—	Izredni občni zbor “Glasbene Matice” v Ljubljani je dne 28. sept. razpravljal o vlogi na kranjski deželni zbor v zadevi preuredbe “Glasbene Matice” v konservatorij.
—	Čehi za slovensko šolsko družbo. Začetkom decembra priredi odsek “če-ško-slovanske Jednote” v Plznu veliko veselico na korist naše slovenske Ci-ril-Metodove družbe. V zvezi s slavnostjo bodo predavanja o slovenskih razmerah, bo turistična razstava slovenskih pokrajin, izložba slovenskih knjig in muzikalij, poskuševalnica slovenskih vin i. t. d. V Ljubljhni se o-snuje poseben odbor, ki bo šel prirediteljem na roko.
—	Za obrambni sklad družbe sv. Cirila in Metoda se je do dne 26. sept. zavezalo plačati po 200 kron že 409 rodoljubov.
—	Hrvati za Aljažev dom. Tudi naši vrli bratje Hrvati so se spomnili silne nezgode, ki je zadela preteklo zimo “Slovensko planinsko društvo”, priskočili so mu na pomoč z znatnimi darovi. V prvi .vrsti je omeniti slavno mestno občino zagrebško, ki je naklonila znaten prispevek 500 K in Hr-vatsko planinarsko društvo 200 K. Nadalje so posamniki nabrali 182 K.
—	Slovenski napisi na vlakih drž. železnice Nemcem ne dajo mira. Pred-kratkim si je celovški župan izprosil oblast od občinskega sveta, da sme protestirati radi dvojezičnih napisov na vozovih Berlin-Praha-Celovec-Tri-este. Mestni očetje so bili vsi navdušeni, da se tudi izdavanje dvojezičnih’ voznih listkov prepove in ne dovoli dvojezičnega napisa na kolodvorskem poslopju. Kaj bode neki storila Vlada?
—Delniško družbo pivovarne ‘Union’ s sedežem v Ljubljani osnujeta z dovoljenjem dež. predsedstva v soglasju s trg. ministerstvom podružnica c. kr. zas. avstr, kreditnega zavoda za trgovino in obrt ter tvrdka Kosler & Co. v Ljubljani.
—	Gospodinjska šola v Vodicah (kamniški okraj) se otvori 15. oktobra. Ustrojena je po vzgledu one na Vrhniki. Vodstvo imajo šolske sestre.
*	— Društvo tesačev se je ustanovilo
v Loškem potoku v svrho pravne varnosti pri pogodbah s trgovci, pri pogajanjih itd., dalje v svrho preskrbo-vanja dela domačim delavcem in svrho bolniškega zavarovanja.
—	Koliko je na Kranjskem čevljarjev? Iz obrtnega katastra je razvidno, 'da je na Kranjskem 1581 čevljarskih
' obrti z 2721 delavci. Čevljarski tovarni ste samo dve. Iz tega je raz-j vidno, da ima na Kranjskem ročno delo še trdna tla, in ga ne bo kmalu izpodrinila veleobrt.
—- Alpski Volksrat se huduje in sklepa resolucije, ker se v Trstu in Ljubljani dobe vozni listki za Celovec tudi s slovenskim besedilom.
—Z južne železnice se čuje, da bo načelnik ljubljanskega kolodvora g. Šušteršič prestavljen na Dunaj, da pride na njegovo mesto g. Malovrh, načelnik v Št. Petru pa baje postane g. Pahor.
—	Podržavljenie ceste od Logatca do Idrije. Dolgoletne obravnave zaradi podržavljenja ceste Kalce-Idrija so dokončane. Od 158,000 kron, ki so potrebne, da se postavi cesta Kalce-Idrija v stan državnih cest, prevzame država polovico, drugo polovico pa dežela ter okrajna cestna odbora idrijski
; in logaški. S 1. januarjem 1910. pride cesta v državno upravo. S tem bosta oba imenovana okraja precej razbre
' men jena.
—	Ovržena izvoltev. Verifikacijski odbor ni priznal izvolitve dež. poslanca Višnikarja in predsednika trg. zbornice Lenarčiča.
—	Romanje na grob narodnih mučenikov. Več kot dvajset tisoč ljudi je dne 20. sept. obiskalo grob Lundra in Adamiča. Grob je ves izginil pod množino vencev. Venci s trakovi in venci brez trakov so ležali tako visoko, da napisov ni bilo mogoče razbrati. Romanje se je pričelo že dopoldne, popoldne pa je bilo naravnost Velikansko. Prišli pa niso sami Ljubljančani vseh stanov in vseh slojev, marveč tudi iz okolice je prišlo mnogo ljudi. Venci so bili poslani tudi iz drugih krajev, iz Opatije, iz Gorice, iz Trsta in od drugod. Na potu so bili Postavljeni žandarji in tudi na pokopališču so bili orožniki skriti v mež-
nariji. Detektivov in vohunov je kar mrgolelo in policijski uradniki so skrbno gledali, da bi kdo izrekel kake besede. Varnostni organi niso imeli nobenega povoda kaj intervenirati. Do poznega večera je trajala ta veleimpo-zantna manifestacija in tudi drugi dan jc že dopoldne bilo na stotine ljudi na pokopališču.
—	Novomeška gimnazija ima letos 2?7 učencev, med temi pet privatistinj. Toliko dijakov še ni imela novomeška gimnazija od svojega začetka (1746) nikdar.
—	Rimske izkopnine v Gradišču na vogalu Hilšerjevih ulic v Ljubljani. Pri zidanju uradniških hiš v Gradišču na vogalu Hilšerjevih ulic so izkopali kamnit ročni mlin, jako dobro ohranjen, potem dva slabo ohranjena novca cesarja Avgusta (43 do 14 p. Kr.), novec Drusa, sina Tiberija, od 1. 23 pr. Kr., novec Valentinijana (364 do 375 ter en novec Gracijana (367 do 383). Na rimsko zidovje so delavci zadeli na več krajih.
—	Umrl je dne 23. sept. po dolgem bolehanju v najlepši moški dobi odvetnik dr. Ivan Milan Hribar, edini sin ljubljanskega župana. Pokojnik je bil talentiran mlad, komaj 35 let star mož, ki bi bil v drugih razmerah lahko mnogo koristil svojemu narodu, krasila sta ga redka pravičnost in najplemenitejše srce. Kdor ga je spoznal, ga je ljubil in spoštoval. Za zadnjo uro se je prav lepo in zgledno pripravil; prejel je sv. popotnico za umirajoče ter bil potem izredno zadovoljen in vzrado-ščen. Pogreb se je vršil v soboto 25. sept. pop. ob velikanski udeležbi. Tržaški Slovenci so poslali deputacijo pod vodstvom poslanca Mandiča. Opaziti je bilo tudi deželnega glavarja Frana pl. Šukljeja, deželnega predsednika barona Schvvarza, deželnosodne-ga predsednika Levičnika, dvornega svetnika Klimenta, kanonika Sušnika, zastopnike ljubljanskih uradov in raznih društev.
—	Umrl je v Postojni gospod Matija Burger v soboto, dne 25. sept. Bil je mož poštenjak skozi in skozi, prava stara postonjska korenina. Bil je svoj-čas tudi župan.
—- V Krškem je umrl vpok. občinski tajnik Franc Rostohar star 63 let.
—	Umrl je v Šapinjah ■ trgovec Fr. Žnidaršič, doma iz II. Bistrice. Jedva 30 let starega, pograbila ga je sušica.
—	Pokopali so dne 20. sept. v Opatiji solastnika ondotne hrvaške tiskarne g. Fran Tavčarja, ki je dalje časa služboval v Ljubljani v “Katoliški Tiskarni” in v “Narodni Tiskarni”.
—	Lahkomiselni potnik. Dne 17. sept. ponoči je neki potnik v Ljubljani, ki je bil namenjen v Ameriko, pogrešil izpod srajce pritrjene vrečice bankovec za 100 K. Mož je djal denar v skupnem znesku 500 K v vrečico še doma in ker je potem že med potom v Ljubljano, kakor tudi tam po raznih gostilnah popival. Se ne more prav nič spomniti, kje in na kak način, da mu je denar prešel.
—	Državno podporo v znesku 7904 K je dovolilo mnisterstvo občini Velika vas, okraj Brdo, za napravo vodnjakov.
—	Ustanovitev ‘Orla’ v Ribnici. V nedeljo dne 19. sept. se je na povabilo pripravljavnega odbora zbrala precejšna množica fantov in mož iz trga in okolice v društveni dvorani hranilnice in posojilnice v Ribnici. Kot govornika sta prišla predsednik Orla brat dr. Lovro Pogačnik iz Ljubljane in brat nadučitelj Štrukelj iz Dobrepolj, ki sta v poljudnih in vznesenih besedah pojasnila pomen fantovskih organizacij in namen telovadbe. — Takoj po predavanju vpisalo se je 30 rednih članov, ki so si izvolili odbor in sklenili, da prično takoj prihodnjo nedeljo s telovadbo. Začasno se je naprosil brat Štrukelj iz Dobrepolj, da bode uril fante v telovadbi, dočim se pošlje pozneje par fantov v Ljubljano k telovadnemu tečaju. Odsek šteje tudi vže 14 podpornih članov,
—	Poročila se je gospdč. Mimica Makarjeva iz Metlike z gosp. nadporočnikom Jeršinovicem iz Črnomlja.
—	Zapustil je pred kratkim umrli Ludovik Bussinaro nunski cerkvi v Ljubljani 1000 K in frančiškanski cerkvi 600 K, Marijanišču v Ljubljani 400 K in ljubljanskim mestnim revežem 400 K.
—	Orli v Šmartnem pri Litiji. Dne 12. sept. je bil za Dolenjsko nad vse veličasten dan. Nad 100 Orlov v kroju, veliko število Orlov brez kroja in drugih društev je korakalo zjutraj skozi Litijo v Šmarno, kjer se je vršil najprej 'pozdrav. Po sveti maši se je vršil shod, na katerem so govorili državni in deželni poslanec Povše, Podlesnik, Jeločnik in dekan Rihar. Popoldne je bila javna telovadba Orlov in nato veselica. Udeležencev je bilo nad 1000.
—Izpred porotnega sodišča ljubljanskega. (Usodepoln udarec z lopato.) V soboto 8! majnika t. 1. zvečer je prišlo nekaj fantov iz Podutika, med njimi Janez Zdešar in France Lampret v
Dravlje. Tam so se srečali z več domačimi fanti ter šli skupaj v gostilno Frančiške Bercetove. Kot navadno, če so fantje različnih vasi skupaj, se vname med njimi prepir. Največ vzroka k temu sta dala Janez Zdešar iz Podutika in Antbn Grum, 20» let stari mesarski pomočnik v Dravljah. Zadnji je hotel namreč Zdešarja udariti s steklenico za pivo, kar je navzoče fante tako razburilo, da so bili vsi pokoncu. Gostilničarki Frančiški Berce se je posrečilo, da jih je spravila iz gostilniške sobe, ker se je bala, da bi ji fantje pri nastalem pretepu ne napravili škode. Podutiški fantje so jo krenili proti domu, ker so pa bili precej glasni ter so spotoma nekaj kričali, je to Antona Gruma tako vjezilo, da jih je sklenil napasti. Zbral je okoli sebe še tri domače fante, vsi so se oborožili s kolmi ter jo mahnili za Podutičani. Spotoma je pa zamenjal obdolženec Anton Grum kol z lopato in se postavil na čelo bojaželjnih fantov. Ko so Podutičani videli, da se jih hoče napasti, so se spustili v beg. Obdolženec Grum je skočil za njimi ter udari! prvega, ki ga jc dohitel. Udaril je Janeza Zdešarja z lopato tako močno po čelu da se je takoj zgrudil in nezavesten obležal. Po izreku zdravniških izvedencev je bila napadencu presekana čelnica in se je ostrina lopate udrla 4 cm globoko v možgane, kar je povzročilo vnetje možganov ter je Zdešar dne 18. majnika t. 1. umrl. Obdolženec ne taji, da je šel z lopato oborožen za Podutičani, zagovarja se le, da je Zdešar, ko ga je dohitel, dvignil kol in je zato v svojo obrambo z lopato udaril. Temu nasproti pa potrjuje kot priča zaslišani Janez Južina, da se je Zdešar ustavil, ker ni mogel več uiti ter se hotel skriti, na kar ga je Grum z lopato udaril. Ravno tako izpove obdolženčev tovariš Pavel Jančar s pristavkom, da je bil obdolženec napa-dovalec in da se mu Zdešar ni mogel skriti. Tudi ostalih petih prič izpovedbe se strinjajo z prej navedenimi opisi. Obtoženec je dobil za kazen dve in pol leti težke ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem vsak mesec.
— Uboj. Iz Žabnice se piše: V nedeljo 15. avg. okrog 5. zjutraj se je izvršil v vasi Forme pri Žabnici grozen uboj. Gostaška fanta Juri Triler m Martin Lužan sta šla vasovat in izzivat fante k Sv. Duhu, ki so ju pa pognali v beg in podili do Form. Tu izruje Triler kol pri nekem drevesu ter udari z njim fanta Beta od Sv. Duha, po glavi, da se je takoj zvrnil na tla, vendar se je kmalu pobral ter stekel za tovarišem, ki je že prej zbežal. Sedaj je silil Triler Lužana, da bi stekla za bežečima, kar pa ta ni hotel storiti. To Trilerja tako ujezi, da rekoč: “Če nočeš, bom pa tebe,” trešči Lužana tako šililo, da je takoj ležal pod cesto, na kar je še na tleh ležečega tolkel s kolom po glavi, da je Lužan kmalu izdihnil. Pa še ni bilo konca. Zverinski fant je že mrtvega obdeloval s kolom s tako silo, da mu je zdrobil vso črepinjo in so mu možgani ven pogledali. Bilo ga je grozno videti. Vsega krvavega so prepeljali v mrtvašnico v Žabnico. Po Trilerja so kmalu nato prišli orožniki, ki jim je pa zapazivši jih, pobegnil v gozd. Pozneje pa se je sam podal v zapor. Fant je šele 17 let star, sirov in divji, da mu niso zastonj nadeli imena “ta divji Juri”. Da je postal tak, je veliko kriva vzgoja njegove matere p. d. “ta puklaste Mice”.
futa p. d. Mrak v Zgor. Pristavi; tudi gospodarsko poslopje je popolnoma uničeno. Požar je zahteval tudi človeške žrtve. Zidarja Bezjak in Plavčak s Ptujske gore, ki sta spala na skednju sta popolnoma zgorela. Domneva se, da sta vsled neprevidnosti zdžgala zidarja.
—	Svoji sestri je zažgal hišo v Kra-lovcih 31 letni Franc Ciproš, vsled česar je zgorela ena oseba in sta imela ona in njen mož Franc Košar 3400 K škode. On se je hotel maščevati, ker stariši niso njemu kot potepuhu in nepridipravu izročili doma. Obtoženi je bil že večkrat predkaznovan zaradi telesnega poškodovanja in enkrat radi zločina proti nravnosti. — Kljub temu, da se ni posrečilo pravdniku krivdo dokazati, je porota obsodila Ciproša v 15 letno ječo.
-—Cenjena škoda. Po toči in ujmah povzročena škoda v ormožkem okraju je bila cenjena na 1,400,000 kron.
—	Žrebec je ubil svojega gospodarja Matijo Gabriča, posestnika na Brezju
pri Podsredi. Udaril ga je s tako silo s kopitom po glavi, da je bil takoj mrtev. Pokojnik je bil vrl narodnjak in dober gospodar. Zapustil je v.dovo z. osmimi otroci.
—	“Gorotan” je društvo, v katerem so se združili slovenski koroški akademiki in učitelji. Začrtali so si pot skupnega delovanja za ljudstvo. Zlasti se bodo brigali za narodno-obrambno delo.
—	Pravda celovške občine z mestno faro je končana. Najvišje sodišče je odločilo, da ima župni urad prav. Pred časom namreč ni pustil župnik, da bi raz zvonik plapolala frankfurtarica, vsled česar je nastala tožba.
—	Slovenski domači orožni obrti staroznane tvrdke “Prva borovska o-rožnotovarniška družba “Peter Wer-nig” dr. z o. z.” v Borovljah je došlo zopet zasluženo priznanje, ko je podkralj egiptovski naročil četverocevko imenovane družbe, patentirano v vseh državah, v lastno uporabo. Ta pojav dokazuje najjasneje posebno porablji-vost tega orožja, kojega glas je segel daleč preko mej avstrijske države.
—	Blače ob Žili. Dne 15. sept. smo pokopali občespoštovanega posestnika Matevža Kroepfl, pl. Miklna.
—	Požar je uničil dne 21. sept. Mariji Kurnikovi v Tupaličah hišo z vsem premoženjem. Škode je okrog 5000 K; zavarovalnina znaša samo 1400 K.

ŠTAJARSKO
13
—	Izseljevanje v mesecu avgustu. V Severno Ameriko je odpotovalo čez Trst v mesecu avgustu 928. lansko leto v istem času 316 oseb. V Južno Ameriko se je odpeljalo letos v avgustu 348, lansko leto 252 potnikov. Od
1.	jan. do 31. avg. t, 1. je odpotovalo iz Trsta v Severno Ameriko 10,963, lansko leto v istem času 2759 oseb. V Južno Ameriko je šlo letos 3199, lansko leto 2960 oseb. Izseljevanje v Severno Ameriko je v primeri z lanskim letom zelo poskočilo.
—-■ Diamantni jubilej mašništva je obhajal 26. sept. vpok. duhovnik Jos. Furlani v Gorici. Mož je vrl rodoljub.
—	Trst, 22. septembra. Tržaški občinski svetnik Pincherle je predlagal v včerajšnji seji te korporacije protest zoper premestitev slovenskega učiteljišča v Gorico. Krasno sta ga- zavrnila dr. Slavik in dr. Rybar, katere je večina pustila kolikortoliko mirno govoriti. Slavik je povdarjal, da Gorica ni laško mesto, ampak prestolica po dvetretjini slovenske dežele. Dr. Ry-bar je Lahom dopovedal, da Slovani v Istri nimajo 120 ljudskih šol, katere bi nujno potrebovali. Socialni demokrat Pittoni se z nekaterimi rezervami pridruži Slovencem. Pri glasovanju dobi Pincherlov predlog 47 glasov, proti pa je 20 glasov — torej zelo klaverna manifestacija!
—	Gorica, 22. septembra. Župan Bombig je za včeraj ob pol 8. uri sklical radi premestitve slovenskega učiteljišča v Gorico protestni shod. Za ta shod so mestni uslužbenci po mestu že dva dni agitirali. Shod, ki se je vršil v gledališču, je bil še precej številno obiskan. Govorilo se je, da bo izbruhnila v Gorici revolucija in da so Slovenci izdali parolo, naj nihče Slovencev ne gre iz hiše. Po shodu je okolu 500 demonstrantov, večinoma fakinov, starih od 14 do 20 let, šlo po mestu. Slovenci so mirno gledali. Demon-strantje so peli hujskajoče pesmi, med njimi Slovence zasramujočo pesem “Marameo”, culi so se protiavstrijski klici na Oberdanka, za Italijo in proti Avstriji. Med temi demonstranti so bili tudi c. kr. uradniki. Na trgu Ca-serma je demonstrantom zaprl pot močan kordon policije. Tu je bil aretiran “pristni Italijan” Avgust Pod-glivec. Aretiranih je tu bilo tudi 14 drugih Lahov. Aretiran je bil tudi vodja mestne policije Matico in mestni policijski stražnik Medvešček. (Tudi “pristna Italijana”.)
—	Slovensko učiteljišče v Kopru bo le premeščeno v Gorico, vkljub protestom in ponesrečenim demonstracijam
Lahov v Gorici.
— Kormin. Slovenski otroci prar pridno pohajajo slovensko šolo, ki jo je ustanovila družba sv. Cirila in Metoda. Vpisanih je letos 38 dečkov iti 28 deklic, torej skupno 66 otrok. Otvo-riti bo treba letos že drugi razred.
HRVATSKO.
L-

—	Za ustanovitev konservatorija v Zagrebu se vrše predpriprave; otvoritev se vrši najbrže že prihodnje šolsko leto.
—• Hrvatsko domobranstvo je bilo dosedaj čisto hrvatsko, a sedaj je pa prišlo povelje po okrožnici, da se morajo častniki priučiti madžarskemu jeziku, sicer ne bodo mogli avanzirati. Kakor vidimo, so Madžari vedno bolj prešerni in oblastni, FIrvatom pa se jemlje pravica za pravico.
—	Demonstracija proti nemški godbi v Dubrovniku. Neka potujoča nemška godba je dne 20. septembra priredila v kavarni na Pilami v Dubrovniku koncert. Igrala je samo nemške točke. Pred kavarno se je zbralo veliko občinstva, največ dijakov, ki so začeli žvižgati in klicati “Abcug dajči”. Godba je morala pobegniti. Lepake so potrgali in zaprli kavarno. Demonstranti, katerih se je nabralo več sto, so nato odkrite glave zapeli “Hej Slovani” in “Liepa naša domovina”, ter se mirno razšli. Tako so Dubrovčani pokazali, da se ne puste izzivati od nemških pritepencev.
Bolečine v hrbtu In nogah
izginejo popolnoma, oko se ud parkrat nariba z
Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExptllerjem
Bodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji? o bolečinam v prsih, proti T glavo- in zobobolu.
^ | ^ V vseh lekarnah, 35 in 50 centov.
F. AD. RICHTER & Co.
SIS Pearl St.	New York.
»o»»»»«, »♦♦♦»»»♦«»	»W-FH-X-FFFM-FH-W-FK-
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
PREŠERNOVE ULICE ŠT. 3

n/' 30. aprila 1909.
—	Dobra vinska letina je v Halozah. Kakor se poroča, ne bo letos vina skoro nič manj in to nič slabše kot lani.
—	Stavba slovenske trdnjave v Št. Ilju lepo napreduje. Sedaj začenjajo graditi že tretje nadstropje. Dom gra de izključno le slovenski zidarji in de lavci. Stavbni materijal je kupljen le pri domačinih.
—	Iz Studencev pri Mariboru. Zadeva slovenske ljudske šole v Studencih se bliža odločitvi, kar se sklepa lahko tudi iz nervozne nemškutarske gonje proti slovenskim starišem in šolskim otrokom. V tovarni in na ulicah se ne govori skoro nič drugega ko o slovenski “predrznosti”, ki hoče “posloveniti” studenško šolo. “Mar-burger Zeitung” se jeze peni.
—	Slovenci v Gradcu se hočejo v organizaciji na novo poživiti. Preskrbeti si hočejo slovenske nedeljske pridige. Seveda zato pihajo koroški in štajerski Nemci.
— Slovenska gimnazija v Celju. Letos je bilo sprejetih v prvi razred slovenske gimnazije 63 učencev, za nemško pripravnico je celih 7 (beri in izgovori: sedem).
—	Napadi v Celju. Zadnji čas so celjski “Nemci” zopet začeli napadati Slovence, seveda ponoči, pa še takrat se z ogljem namažejo, da jih ni mogoče spoznati. Skoraj vsako noč odmevajo po Celju klici “Kroatische Schweine, Windische Hunde” in kar je še takih izrazov celjskih akademič-nih ponočnjakov. Policija se seveda umakne, kadar pade kak Slovenec nemškim razbojnikom v roke.
—	Opljuvana je bila v Gradcu neka ljubljanska odlična gospa, ker je s svojo sorodnico in svojimi otroci na ulici govorila slovenski.
—	Pogorela je hiša gostilničarja Za-
V poj as ni lo.
Naši ameriški rojaki pošiljajo denar v staro domovino največ po Frank Sakser ju v Novem Yorku, nekateri pa to store sami ali naravnost po pošti.
Kdor poši lja denar ( vloge) v Mestno hrani lnico ljubljansko s posredovanjem Franka Sakser ja, dobi v kakih 25 dneh uložno knjižico, ker se po s 1 o vanj e med Frankom Saks er jem in Mestno hranilnico ljubljansko jako točno izvršuje. Kdor pa pošilja sam denar, zavleče se stvar večkrat za Več mesecev, in sicer zato, ker stranka zaj edno ne obvešča hrani lnice, kaj naj se stori s pos lanim zneskom, ali pa svoj naslov tako netočno naznani, da se ji ne more knjižica pos lati.
Gospod Frank Sakser j e naš zaupnik v Združenih državah že več let, jez nami v zvezi in zato je najbolje, da se ameriški r ojak i naravnos t do n j ega obračaj o. On gotovo vsakomur točno, hitro in zan.es ljivo ustreže.
V Ljubljani, dne 30. aprila 1909.
Mestna hranilnica ljubljanska.

Amêrikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo
K.	S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC
J o 1 i e t,	111.
-Tiskarne telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. 1541.
Pri spremebi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
i -------------" _	, ---------
laga obema sveto dolžnost, človeka dovesti na ono stopinjo dušne in nravne izomike, da zamore od Stvarnika določeni si namen doseči. ' Neovrgljiv dokaz nam podfija zgodovina, da' je :erkev ta namen dosegla, kamor so prodrli nje znanilci, njo poslanci. Ako e tedaj cerkvi predbaciva, da potiska svojo vzgojo v nevednost, ah celo, ir sc pogosto sliši, da človeka pripravlja ob pamet, bije se zgodovini po obrazu.
Lepim umetnostim in vedi je bila erkev skrbna mati, nikakor ne pisana mačeha. To cerkvi trezni nasprotniki adi priznajo.
Kdor tedaj to premisli mirno in do-bromisleče, ta uvidi, da nakoplje ločitev cerkve od šole gorje in vsak takih to uvidečih brezdvombeno porabi vseh dovoljenih sredstev, da to prepreči.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
ffhe first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union
T	■	■■■■
Published Fridays by the ILOVENIC-AMERICAN PTG. CO
Joliet, 111.
Advertising rates sent on application
Soli namen in naloga.
omejitev priseljevanja.
Znani delavski vodja John Mitchell priporoča poostritev priselitvenih postav. Zahteva namreč, naj se glavarina zviša na $10, in da mora vsak no-vodošlec izkazati poleg potnih stroškov do kraja svoje določbe še $25 gotovini. Vrhtega mora znati citati oddelek ustave, in sicer ali v angleščini, ali v svoji materinščini, oziroma v jeziku dežele, iz katere prihaja. Mitchell utemeljuje svoj predlog s ,tem, da obstaja .velik del priseljencev iz ptičev selivcev, ki hočejo tu bivati samo začasno, ki so pripravljeni, delati pod kakršnimikoli pogoji, in ki pošiljajo svoj prislužek v staro domovino, kamor mu prejalislej slede. Kar ostaja od došlecev, pa tudi mnogokrat ni posebna pridobitev za deželo, misli Mitchell: češ, ti ljudje se prav nič ali samo nepopolnoma pomešajo v tukaj šnje prebivalstvo in tako ovirajo razvoj ljudstva, dočim se vrhtega število neizučenih delavcev množi, kar plače znižuje in tukajšnje delavce zadržuje v njihovem napredku. Očividno so ti
ravnavajo taki prepiri po razsodišču. Proti prisilnim razsodiščem so se o-bračali posebno rudarji, ki so izjavili, da se delavski sloj ije sme odreči svoji pravici do štrajka. Nasprotovanje proti štrajkom izhaja po mislih rudarjev od slabo organiziranih poklicev, ki upajo imeti dobiček od obvezujočih razsodišč. Ti naj bi si ustanovili močne organizacije, da bi potem lahko sami določali pogoje plače in dela. Od sociališke strani se je povdarjalo, da obstaja prisilno razsodišče v najboljšem slučaju iz jednakega števila de/ lavcev in kapitalistov, katerim sc doda nepristranska kot odločilna oseba. Kdorkoli je ta “nepristranski” človek, pa naj ga postavi država, občina, razsodišče po prosti volitvi ah kdorkoli sicer, nikdar ne bode zastopnik delavcev. In celo, če se v posameznih slučajih ta “nepristranski” postavi na stran delavcev, to še prav ničesar ne dokazuje za razsodišče, ki navadno vzame delavcem možnost ustaviti delo, glavno orožje v njihovem boju, katero imajo.
V Avstraliji se razsodišče ni pbne lo, kakor je videti. Delavski vodja Tom Mann, ki je šel tjakaj kot vnet zagovornik razsodišča, se je pri prak tični preskušnji istega premislil. Delavska stranka raznih avstralskih dr žav je izprva stavila velike nade na prisilna razsodišča, in konečno je tudi zavezno postavodajstvo sprejelo tako postavo. Po uvedbi te postave pa je delavstvo prišlo do prepričanja, da so tc postave, kakor se Mann izraža, resna ovira za skupnost ali zajedništvo delavcev, da so mogočno sredstvo za uspava-nje delavcev. Nevarnost tiči v tem, da utegne kapital vplivati na raz-sodništvo in odvetnik v delavskih raz-porili zavzeti stališče, katero mu ne pristoji. Tako se prvotna namera iz preobrne v svoje nasprotje, pravijo voditelji avstralskega delavstva.
Zrakoplov Zeppelin I. je tehtal deset tonov.
S plinom so prvikrat razsvetlili ulice v Londonu leta 1614.
Londonske javne šole so lani naučile plavati nad 3,200 otrok.
Prvi mehki premog v Združenih Državah so izkopali blizu Richmonda, Va., rano v osemnajstem stoletju.
Država New York zavzema prvo in owa drugo mesto glede vsakoletne vrednosti svojih mlekarskih proizvodov.
	CERKVENI	KOLEDAR.	predlogi naperjeni na zadnja leta pretežno število takozvanih “manjevred-
17.	okt. Nedelja	Hedvika, kralj.	nih” priseljencev iz južne Italije, Ru-sko-Poljskega in Male Azije. ,, Negle-
18,	“ Pondcljek Luka, evangelist.		de na mnogoštevilne izjeme, ki spa sa-
Î9.	Torek	Peter Alk. špozn.	mo potrjujejo pravilo, pač lahko pra-
20.1	Sreda	Felicijan, muč.	vimo, da pripadajo ti došleci vrsti pti-
21.	" . Četrtek	Uršula, dev. m.	čev selivcev in pomnožujejo. “neizuče-
??. '	" Petek	Kordula, dev. m.	no delavstvo” v deželi. Ampak v res-
23.	Sobota	Janez Kapist. sp.	niči bi se po zvišanju zahtev na denar-
Vsi pedagogi ali vzgojeslovci so tem edini, da naj šola ne le uči, ampak tudi vzgaja, t. j. da naj šola človeka prestroji v koristnega in uporabljivega uda-človeško družbe in da ga odgoj v dobrega kristijana in kedajnega de diča nebeškega kraljestva. Tega načela, .še bodo vsi tako dolgo držali in to načelo bode tako dolgo v neomajani veljavi, dokler sc bode krščanska vera priznavala kakor od Boga, edino pra rega in edinega, razodeta in dokler se bodo vsi ravnali po njej. Ker pa se, tudi v današnjih dneh, večina kr ščanskega ljudstva drži razodetih na tikov krščanske vere, mora se po tem načelu tudi mladina, vzgoje potrebna odgojevati in odgojiti.
Bog pa je postavil cerkev za odgoji-teljico človeštva; dal jej je v ta namen potrebna pooblastila in potrebne po-močke božje. “Idite po vsem svetu,” takov ukaz so dobili apostoli in v njih vsi njihovi nasledniki, “in učite vse narode..., učite jih izpolnovati vse, iarkeli sem vam zapovedal.” V svesti si tega nebeškega poslanstva je začela eerkev ustanavljati šol,e in to že v davnem času, ko so, narodi po večini tavali še v temi nevede in. lahko rečemo, prvotne surovosti. Z razširjanjem krščanstva je širila sv. cerkev tudi luč prosvete in nravnosti. Torej so bili eerkveni služabniki, božji namestniki, prvi učitelji. Ti sp se p.osvetnim učiteljem umaknili in jim naredili prostor Šc le tedaj, ko je narastlo število in velikost cerkvenih občin in so s tem na-sastla dušnim pastirjem večja in muč-aejša opravila.
Sola je torej prav za prav hčerka sv. cerkve; ona jo je rodila, na srcu od-gojila; lc pod njenim okriljem se je razvijala. Cerk?v in šola imati isti, skupni namen in tem gotovejše in popolnejše bodeta namen dosegli, čim iskrenejše in složnejše boste delovali skupno. Cerkev od šole ali bolje: šola od cerkve se da sicer ločiti, a šola izgubi potem sredstva in zmožnost človeka v krščanski nravi odgojiti. Ne smemo nikakor prezreti, da se mladina nikakor ne da odgojiti s samim poukom, opominjanjem in s kaznijo. Spačena človeška n-arava potrebuje razsvetljenja in milosti od zgoraj in kje naj tega dobi, ako ne v cerkvi m po serkev. Cerkev hrani milosti, sredstva in ona prešinja s svojim duhom tudi šolo.
Nikakor se ne da temu ugovarjati, tla šola lahko • prepusti cerkvi verski pouk in vse kar je s cerkvijo v zvezi. Ako ni ves pouk in vsa vzgoja preši-njena s cerkvenim duhom, bati se je, da prevlada v šoli cerkvi sovražni duh. O krščanski vzgoji v takih razmerah sploh misliti ni.
Ako cerkev in šola že vzajemnim delovanjem s težo brzdate divje pojave strastij in s težo zatirate vpliv slabih izgledov, kako naj bo potem šola sama zmožna to brez cerkve doseči? Versko nravna vzgoja je mogoča le v soglasnem, vzajemnem delovanju šole i s cerkvijo.
Ako pa ima šola isti namen, kakor cerkev, sledi da si je poklic duhovnika in poklic učitelja v bližnjem sorod stvu. Skupni namen šole m cerkve na
no mošnjo priseljencev primeroma le majhen del teh nezaželenih življev odvračal, ker bi večina po finančni podpori tu naseljenih rojakov vendar lahko dosegla obljubljeno deželo do larjevo. Drugič bi se po taki odredbi izključevali očividno tudi marsikateri zaželeni priseljenci. Bila bi dvorezen nož, kakor je vsaka občedelujoča omejitev, ki ceni vrednost priseljenca po njegovi denarni posesti. Prav tako kriv je nazor, ki bi poštenemu, pridnemu in sposobnemu tujcu rad zabranil vhod v deželo iz edinega vzroka, da ne zna pisati in citati. Na zapadu in jugu je mnogo trdega dela, pri katerem igra glavno vlogo mišična moč in vse šolsko znanje nič ne pomaga. Mnoge velike železnice se sploh ne bi gradile; ali bi njihova gradba stala mnogo več, ako se družbe ne bi mogle poslužiti cenenih delavskih moči, za katere bi bilo vsako spričevalo izobraženosti u-sodno. Kadar bodo Združene Države tako gosto naseljene, kakor Evropa, potem se bo med novodošleci lahko tako izbiralo, kakor predlaga gospod Mitchell, a še ni napočil čas. In dotlej se bodo, kakor je upati, tudi v južni in vzhodni Evropi razmere tako zboljšale, da nas od tam ne bodo več poplavljale jate ptičev selivcev. Združene Države ne ostanejo vekomaj v sijaju obljubljene dežele.
ODMEVI IZ VELEHRADA.
OPIJ IN KITAJCI.
Nepričakovan učinek je povzročila nova tarifna postava med drugim tudi t tem oziru, da se je število priseljencev iz Azije v lukah pacifiške brežine znatno zmanjšalo, in sicer, kakor mislijo, vsled prepovedi za uvoz opija.
Kakor poročajo iz San Francisca, preti tamošnji kitajski naselbini prvikrat pomanjkanje opija, tako vsled nove za vezne postave kakor tudi vsled čuječnosti državnih oblastev. Proti u-vozu opija v sirovi obliki, kakor ga rabijo Kitajci za kajo, naperjena prepoved je zvišala ceno temu blagu od $16 za pol funta že na $40. In čuječnost državne oblasti, ki natanko nadzira prodajo opiatov po lekarnah ter hudo kaznuje kršenje dotičnih državnih postav, je skoraj onemogočila, dobiti o-pija, morfija ali kokaina brez zdravniške odredbe. Posledica tega je, da se začenja število Kitajcev na pacifiški brežini manjšati. Kajti priseljevanje, kolikor je sploh dovoljeno, pojema. Tudi se kitajski pomorščaki in ribiči, ki hodijo vsako leto na sever z ladjami, določenimi v Alasko, povečini več ne vračajo v pacifiške luke, nego se obračajo, v Hawaii ali pa domov na Kitajsko, kjer jim je manj težko, zadoščati potrebi po kadenju opija.
PRISILNA RAZSODIŠČA.
/Na zborovanju angleških delavskih društev, ki se je vršilo v Ipswichu, je med drugim prišlo na razgovor tudi vprašanje obvezujočega razsodišča. Neki zastopnik ladjedelcev, Ben Tillet, je priporočal razsodišča, katerim naj se izročajo vsi prepiri med delavci in podjetniki. Tudi delegatje parostroj-nikov so zagovarjali v svojem sklepu tako oblastvo. Ti zadnji so povdarja-li, da jc štrajlc ali stavka kot sredstvo v poravnavo obrtnih razporov “brez koristi in odveč” in da se naj zato po-
Velehrad je sicer majhna vas na Mo ravskem, a vendar eden najimenitnej šili krajev na svetu. Nekdaj je bil glavno mesto Velikomoravskega kra ljestva, toda to kraljevstvo je razpadlo in Velehrad se je obranil le še kot majhna vas. Imeniten pa je Velehrad še zdaj za to, ker je posvečen po sto pinjah in apostolskem delu sv. Cirila in Metoda, ki Sta od tukaj med Slova ne razširjala luč prave vere. Veliko moravski Velehrad je v razvalinah Velehrad sv. Cirila in Metoda pa ravno v najnovejšem času vstaja z razvalin se oživlja in raste. Vsako leto priha jajo ha Velehrad preprosti in imenitni romarji iz raznih dežel; vsako leto se tukaj vršijo veliki shodi vernega mo ravskega ljudstva.
Velehrad jc v novejšem času postal zbirališče vseh tistih, ki bi radi kaj sto rili za zedinjenje razkolnikov s kato lisko cerkvijo. Predlansko leto (1907) so se na Velehradu prvikrat zbrali du hovniki in učenjaki vseh slovanskih narodov. Letos je bil od 1. do 3. av gusta drugi mednarodni velehradski shod.
Ta shod se kratko imenuje “vele hradski”; beseda “velehradski” že sa ma pove pomen in namen tega shoda, Pred več kakor tisoč leti sta prišla na Velehrad sv. Ciril in Metod; po roj stvu sta bila narbrž Grka, prišla sta iz Carigrada na Velehrad ravno takrat, ko se je grška cerkev ločila od edino prave katoliške cerkve. A sv. Ciril in Metod sta kot prava apostolska moža ostala zvesta rimsko-katoiiški cerkvi tudi v največjih bridkostih sta ostala zvesta rimskemu papežu. Daši sta bi la Grka, sta se vendar že v mladosti naučila slovanskega jčzika, da bi mo gla tudi Slovane pridobiti za Kristusa in njegovo cerkev; s svojim apostol skim delovanjem sta jih res pridobila Zato sv. Cirila in Metoda vneto časti jo vsi tisti, ki bi radi pripravili pot za zedinjenje razkolnih Slovanov s kato liško cerkvijo; zato so sv. oče Leon
XIII.	s toliko gorečnostjo priporočali, naj vsi katoličani častijo sv. Cirila in Metoda. Zato je Velehrad po pravici najprimernejši kraj za shode, na katerih se posvetujejo o cerkvenem zedinjenju.
Letošnji “velehradski” shod je bil nepričakovano sijajen in srečen. Udeležilo se ga je okoli 300 duhovnikov in učenjakov iz vseh slovanskih dežel; okoli 15 jih je bilo iz Ruskega, celo iz Carigrada, iz Francoskega, Italije in Rumunije so prišli na shod. Shoda sta se udeležila tudi dva nadškofa, eden rimskega obreda (iz Olomuca), eden pa grškoslovanskega obreda (iz Lvova v Galiciji). Vsi so se navduševali za težavno in veliko delo, ki naj bi razkol-nim Slovanom pokazalo pot k pravi cerkvi. Duhovniki iz Rusije in Bolgarije so pripovedovali, da to delo ne more biti brez uspeha, ker je posebno med Rusi in Bolgari mnogo dobrih ljudij, ki bi postali goreči katoličani, ako bi bili prav poučeni; vsako leto se jih nekoliko zedini s pravo cerkvijo, velehradski shodi bodo pa lahko pripomogli, da bo za naprej še več raz kotnih Slovanov našlo pot k pravi Kristusovi cerkvi. Velehradskega shoda so se udeležili tudi štiri Rusi (med njimi dva duhovnika), ki so se pred kratkim zedinili s katoliško cerkvijo. Neka posebnost letošnjega velehradskega shoda je bila ta, da sta na shod prišla tudi dva nezedinjena ruska duhovnika, namreč slavni ruski učenjak prošt A. Maljcev in njegov tajnik. Oba sta se prav lepo in pošteno obnašala; zelo sta bila ginjena, ko sta videla, kako katoliški Slovani častijo sv. Reš-nje Telo, Devico Marijo ter sv. Cirila in Metoda.	Dol. Novice.
Naj večji pridelek bombaža v Združenih Državah je bil oni z leta 1908., ki jc bil na polju vreden $722,000,000.
Predlagano je, da se Blackwell’s Island v New Yorku, ki se zdaj rabi za kaznilnice, izpremeni v največje zdravilišče za jetične na svetu.
$3 na leto
Plačate za predel v katerem lahko hranite svoje vrednostne stvari proti ognju ali tatovom.
Ni vredno hiti v strahu, ko je varnost tako poceni.
V svoji vojski proti Mavrom je španska armada spet uvedla starinsko metalnico za razstrelile granate, ki se mečejo v sovražnikove vrste.
Na Nemškem so uvedli nov način telefotografije (svetlopisa na daljo), po katerem se žica rabi za prenos slik in za telefoniranje ob istem času.
Brazilsko mesto Rio de Janeiro, z 900,000 prebivalci, je potrošilo več denarja za javne zboljšave jani, nego katerokoli mesto v Združenih Državah, izvzeniši New York.
Čuden dvoboj sta bojevala oderuh Nicolo in neki Pazzo v Rimu. Ustrelila sta 40 krat iz samokresa, pa nista drugega zadela kot — pričo.
Serum za tuberkulozo. Univerzitetni profesor za notranjo medicino dr. Gre goracci v Rimu je iznašel neki serum, ki je baje zdravilen pri tuberkulozi.
Ženska bolnišnica pod ženskim vod stvom. V Berolinu se je pod predsedstvom gospe dr. Agnes Hacker se stavila organizacija ženskih zdravnic, ki stremi za tem, da se ustanovi žen ska bolnišnica, v katerej bi bile samo ženske kot zdravnice.
Obsojenec na smrt — poslanec. V angleški spodnji zbornici bo tekoče dni zaprisežen polkovnik Artur Lynch, ki se je za časa burske vojne bojeval proti Angležki in je bil vsled veleiz daje obsojen na smrt. Takrat je po begnil. Pred dvema letoma pa je bil pomiloščen in v nekem irskem okrož ju izvoljen za poslanca.
Statistika kolere v Petrogradu. Od
7.	sept. 1908 do 7. sept. 1909 je obolelo v Petrogradu vsega skupaj 14835 oseb na koleri;^.umrlo jih je 6769. — Naj hujše je bolezen razsajala lanskega oktobra, ko je zbolelo po 412 oseb vsak dan. Čez 85 odst. bolnikov je pripa dalo delavskemu stanu.
Novodobna zadruga. V Monakovem so pred časom odkrili docela dobro organizacijo tatinskih prodajalk drugih trgovskih zaposlenk. Preiskava še ni končana, a že je policija našla drugo tako društvo. To je čisto mo derna zadruga, ki so jo ustanovile pro dajalke prvih trgovskih hiš, da kradejo svojim šefom kakor srake in potem plen prodavajo ali jih med seboj za menjavajo. Celo vrsto tatic in njihovih pomagačev so priprli.
Smrt 140 let starega človeka. Mala Azija je dežela, kjer se še vedno dobe ljudje, ki nekoliko diše po Metuzale movi starosti. 100 let stari ljudje ni so redki. Pred nekaj časom je umrl v Koniji mož 140 let star, Pladši Bessin Ta prastarec je bil do svoje smrti popolni posesti svojih duševnih’ in te lesnih moči. Še pred nekoliko leti je romal v Meko, da si je malo pred svo jo smrtjo pridobil imč Hadži.
Na mrtvaškem odru živ zgorel. Iz Velikega Varaždina se poroča: Stari pastir Avran Nues v Selišču je bil že dalje časa bolan in je tudi nekega dne navidezno umrl. Starca so položili na mrtvaški ;oder in vse pripravili za po greb. Naenkrat se pastir na odru vzdigne in zahteva, da mu dajo jesti in skoči, pri tem na tla. Na svojo nesre čo je prevrnil sveče ter se je zažgal oder. Ker so vsled strahu pobegnili vsi gosti, ki so ga prišli kropit, je zgorel tudi sam brez kake pomoči.
Woodruff Safe Deposit Co.
Cor. Chicago and VanBuren Sts	JOLIET, ILL
Zakaj ne kupite dobro peč?
Peči poceni, so malovredne. Mi imamo največjo zalogo najfinejših peči za gretje v mestu.
5PARKLMG UNIVERSAL
Peči za gretje po	$22.00 do $65.00
Peči za kuninjo.	$17.00 do $65.00
Naša zaloga je največja. Cene najnižje. Blago jamčimo. Pridite si jih ogledati.
M. H. Sahler & Co.
209 Jefferson St., JOLIET, ILL.
Graški abderiti. Sredi meseca septembra zvečer sta se pojavili v Gosposki ulici v nemškem Gradcu dve dami z neobičajno velikimi klobuki. Jeden je bil podoben kolesu pri kakem parizarju, drugi pa lepemu okroglemu panju kakor so jih rabili naši dedje. Dami ste šli v Krispelovo trgovino nekaj nakupit. Klobuka sta vzbujala toliko pozornost v “velikomestnem” Gradcu, da je privandrala cela procesija radovednežev za prestrašenima ženskama pred trgovino; tam so pa prevzeli častno stražo. Množica je kmalu tako narastla, da je bil ves promet ustavljen; trgovec se je menda celo bal naskoka na trgovino, ker je zaprl -železne roloje na oknih. Ko ste obe dami zapustili trgovino, ju je zopet spremljala cela procesija. Oj ti ljuba graška Abdera! Dame z velikimi klobuki se je naj ogibljejo.
Kie je najbolj varno naložen Menar?
Hranilnih ulog jc: 35 milijonov kron.
Rezervnega zaklada je: Nad milijon kron.
Mestna hranilnica ljubljnaska
jc največji in najmočfiejii denarni zavod te vratc po viem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega ie mesto Ljubljana a vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država z posebnim zakonom in zato c. kr. sodiiča nalagajo denar milo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne poz jilnica, pupilamo varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vai denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah.
Nainfjfrank sakser
82 COURTLAND STREET. NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND, O.
/
K. S. K.
JEDNOTA
Organizovana v Jottet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:.......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:............Marko Ostronich, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:......Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:..................Josip Zalar, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:.............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
Blagajnik: ........John Grahek, cor. Broadway & Granite Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:____Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111
Pooblaščenec...............Josip Dunda, 123 Comstock Street, Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik:.........Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111.
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 527, North Chicago, 111.
PRAVNI IN PRIZIVNI OD.BOR:
Blaž J. Chulik, cor. N. Chicago & Jackson Sts., Joliet, 111.
Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, lil.
Leo. Kukar, Box 246, Gilbert, Minn.
URADNO GLASILO JE AMERIKANSKl SLOVENEC.
NOVO DRUŠTVO SPREJETO.
Novo društvo Sv. Ime Marije št. 133, Ironwood, Mich., sprejeto v K. S. K. J. dne 28. sept. 1909. Imena članic.so: 4242 Barbara Resar, roj 1889, zavarovana v 2 razredu za $1000 ; 4243 Ana Verbos, roj 1883, zavarovana v 3 razredu za $1000; 4244 Barbara Štulac, roj 1883, zavarovana v 3 razredu za $1000; 4245 Marija Balič, roj 1882, zavarovana v 3 razredu za $1000 ; 4246 Katarina Galinac, roj 1882, zavarovana v 3 razredu za $1000 ; 4247 Marija Ritmanich, roj 1880, zavarovana v 3 razredu za $1000; 4248 Marija Hrebe-, nar, roj 1879, zavarovana v 4 razredu za $1000; 4249 Marija Hrebenar, roj 1879, zavarovana v 4 razredu za $1000; 4250 Helena Marinčič, roj 1877, zavarovana v 4 razredu za $1000 ; 4251 Julijana Lončarič, roj 1870, zavarovana v 5 razredu za $1000 ; 4252 Barbara Stepančič, roj 1867, zavarovana v 6 razredu za $1000; 4253 Katarina Ulasich, roj 1867, zavarovana v 6 razredu za $1000.	Dr- 12 članic-
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 15331 Rajihund Gašnik, roj 1892, 15332 Ivan Kastelc, roj 1887, spr. 14. sept. 1909.	Dr. št. 313 članov.
K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 15333 Jurij Horvat, roj 1883, 15334 Peter Musich, roj 1877, 15335 Peter Kump, roj 1878, spr. 6. okt. 1909.
Dr. št. 206 članov.
K društvu sv. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich., 15336 Jos. Kure, roj 1890, spr. 30. sept. 1909.	.	Dr. št. 44 članov.
K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 15337 Josip Rozich, roj 1890, 15338 Karol Banko, roj 1887, 15339 Luka Podnar, roj 1883, spr. 3. okt. 1909.
,	Dr. št. 206 članov.
K društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 15340 Jurij Miketič, roj 1880, 15341 Kersfič Krstol, roj 1877, spr. 7. okt. 1909.	Dr. št. 133 članov.
K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 15342 Peter Majerle, roj 1880, 15343 Andrej Drazich, roj 1881, spr. 5. okt. 1909.	Dr. št. 109 članov.
K društvu Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa., 15344 Anton Sršič, roj 1882, spr. 2. okt. 1909.	Dr- št. 41 članov.
K društvu sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 15345 Alojzij Samsa, roj 1889, 15346 Josip Šuštar, roj 1879, 15347 Ivan Murat, roj 1878, 15348 Ivan Vidakovich, roj 1869, 15349 Štefan Vučetič, roj 1868, spr. 3. okt. 1909.
Dr. št. 96 članov.
K društvi} sv. Janeza Krst. 60, Wenona, 111., 15352 Valentin Ambrož, roj 1891, 15353 Josip Zupančič, roj 1892, spr. 3. okt. 1909-	Dr. št. 50 članov.
K društvu sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 15354 Ant. Goličnik, roj 1874, 15355 Fr. Ossoinik, roj 1876, spr, 3. okt. 1909. Dr. št. 102 člana.
K društvu Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Midi., 15356 Josip Podnar, roj 1887, 15357 Vladimir Mrvoš, roj 1889, 15358 Franc Canič, roj 1866, spr. 6. sept. 1909.	Dr. št. 102 člana.
K društvu sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 15359 Fr. Kurelič, roj 1879, spr. 3. okt. 1909.	Dr. št. 42 članov.
K društvu sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 15360 Ivan Guštin, roj 1883, spr. 11. okt. 1909.	Dr. št. 40 članov.
K društvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 15361 Ivan Grahek, roj 1880, spr. 7. okt. 1909.	Dr. št. 79 članov.
K društvu Marija sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 15362 Alojzij Mihelič, roj 1889, 15363 Ivan Saja, roj 1879, spr. 27. sept. 1909, 15364 Ivan Per-nuš, roj 1890, 15365 Andrej Kastelic, roj 1888, 15366 Ivan Oražem, roj 1885, 15367 Andrej Oražem, roj 1887, 15368 Anton Kokal, roj 1887, 15369 Franc Martinjak, roj 1888, 15370 Josip Sterbenc, roj 1880, 15371 Franc Križman, roj 1879, spr. 11. okt. 1909.	Dr. št. 52 članov.
K društvu sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 15372 Josip Primožič, roj 1888, 15373 Josip Ramschag, roj 1884, 15374 Anton Pleunik, roj 1881, 15375 Aleksander Ferbežar, roj 1870, 15376 Mihael Urnath, roj 1874, spr. 10. okt. 1909.
Dr. št. 72 članov.
K društvu Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 15377 Imbro Urbančič, roj 1874, spr. 3. okt. 1909.	Dr. št. 186 članov.
K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 15350 Tomaž Križman, roj 1891, 15351 Andrej Božek, roj 1884, spr. 10. okt. 1909. Dr. št. —— članov.
K društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 15378 Ivan Oblak, roj 1892, 15379 Pavel Sotler, roj 1883, spr. 10. okt. 1909.	Dr. št. 101 člana.
K društvu sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 15380 Matija Urban, roj 1875, 15381 Ivan Paluh, roj 1871, 15382 Valentin Jurčič, roj 1876, spr. 10. okt. 1909.
Dr. št. 15 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., k društvu sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 2355 Andrej Lisac, 19. sept. 1909.	I. dr. št. 311 članov.
II. dr. št. 39 članov.
Od društva sv. Alojzija 47, Chicago, 111., k društvu Vit. sv. Florija 44, So. Chicago, IH., 15035 Matija Primožič, 5. okt. 1909. I. dr. št. 60 članov.
II. dr. št. 185 članov.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., k društvu sv. Pavla 130, DeKalb, 111., 7744 Franc Urh, 3. okt. 1909.	I. dr. št. 200 članov.
II. dr. št. 11 članov.
Od društva sv Družine 5, La Salle, 111., k društvu Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 8859 Karol Okleščen, 4. okt. 1909. I. dr. št. 118 članov.
II. dr. št. 187 članov.
Od društva sv. Janeza Krst. 65, Milwaukee, Wis., k društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 5028 Matija Papež, 9. okt. 1909. I. dr. št. 101 člana.
II. dr. št. 85 članov.
S PREDSEDNIKOVIM DOVOLJENJEM ZOPET SPREJET.
K društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 13574 Ivan Stonich, 3. okt. 1909.
Dr. št. 154 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
»K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 7586 Fr. Mustar, 4. okt. 1909.
Dr. št. 239 članov
K društvu Marije Pomočnice 17, Jenny Lind, Ark., 1182 Martin Kolenc, 26. sept. 1909.	Dr. št. 28 članov.
K društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 10131 Imbro Grahač, 3. okt. 1909
Dr. št. 132 članov
K društvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 8382 Jos. Šneler, 4. okt. 1909.	Dr. št. 62 članov
K društvu sv. Janeza Krst. 60, Wenona, 111., 12550 Fr. Petan, 27. sept. 190S
Dr. št. 48 članov.
K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 8719 Ivan Pražen, 11. okt. 1909.
Dr. št. 119 članov.
K društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 12992 Jos. Kaučnik, 9. okt 1909.	Dr. št. 84 članov.
K društvu sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 12765 Ivan Peteh, 11. okt. 1909.
Dr. št. 67 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 12025 Al. Božič, 12439 Ivan Kastelec, 8503 Mihael Gorše, 30. sept. 1909.	Dr. št. 373 članov.
Od društva Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa., 10717 Nikolaj Radočaj, 27 sept. 1909.	Dr. št. 40 članov.
Od društva sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 4078 Josip Grahek, 12188 Adam Bruketa, 6071 Franc Skok, 29. sept. 1909.	Dr. št. 70 članov
Od društva sv. Ant. Pad. 71, Crab Tree, Pa., 9335 Franc Snider, 4. okt. 1909
Dr. št. 34 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 101, So. Lorain, Ohio, 13806 Josip Strohsack, 29 sept. 1909.	Dr. št. 30 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 3207 Ant. Klun, 4. okt. 1909.
Dr. št. 107 članov.
Od društva sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 7670 Robert Kunstel, 29. sept. 1909.	Dr. št. 69 članov.
IZLOČENI ČLANI.
'Od društva sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 12235 Silvester Robnik, 13622 Anton Vesel, 10243 Anton Samec, 4. okt. 1909 Dr št 91 članov PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 4253 Ivana Kastelec, roj 1890, spr. 14. sept. 1909.	Dr. št. 156 članic.
K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 4254 Franca Benedik, roj 1888, spr. 3. okt. 1909.	Dr. št. 83 članic.
K društvu sv. Srca Jezus. 54, Chisholm, Minn., 4255 Doroteja Zamernik, roj 1887, 4256 Marija Leustik, roj 1877, spr. 3. okt. 1909. Dr. št. 17 članic.
K društvu sv. Jurija 73, Toluca, 111., 4257 Margareta Briški, roj 1872, spr. 4. okt. 1909.	^	Dr. št. 11 članic.
K društvu Marije Čist. Spoč. 80, So. Chicago, 111., 4258 Marija Golob, roj 1880, 4259 Lucija Rotter, roj 1886, spr. 19. sept. 1909. Dr. št. 79 članic.
K društvu sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 4260 Marija Kobe, roj 1891, 4261 Marija Maurin, roj 1882, 4262 Katarina Majerle, roj 1875, 4264 Marija Košmerl, roj 1869, spr. 12. sept. 1909, 4263 Frančiška Štimec, roj 1873, spr. 8. avg. 1909.	Dr. št. 61 članic,.
K društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 4265 Alojzija Mohar, roj 1885, spr. 10. okt. 1909.	Dr. št. 16 članic.
K društvu sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 4266 Effie Paluh, roj 1873, 4267 Suzana Urban, roj 1880, spr. 10. okt. 1909.	Dr. št. 9 članic.
PRESTOPILE ČLaNICE.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., k društvu sv. Jurija 100, Sunnyside^ Utah, 2574 Jela Lisac, 19. sept. 1909.	I. dr. št. 155 članic.
II. dr. št. 1 članico.
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., k društvu Vit. sv. Florijana 44,/So. Chicago, 111., 3978 Alojzija Ogleščen, 4. okt. 1909. I. dr. št. 37 članic.
II. dr. št. 49 članic.
Od društva sv. Jan. Evang. 65, Milwaukee, Wis., k društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 2696 Marija Papež, 9. okt. 1909. I. dr. št. 14 članic.
II. dr. št. 22 članic.
SUSPENDOVANE članice.
Od društva Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 756 Barbara Simčič, 27. sept. 1909.	Dr. št. 77 članic.
Od društva sv. Ane 127, Waukegan, 111., 3811 Marija Brunet, 27. sept. 1909.
Dr. št. 45 članic.
ZVIŠALA POSMRTNINO.
Pri društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 131 Marija Fir, 2. okt. 1909, zvišala zavarovalnino s $500 na $1000, VI. razred.
JOSIP ZALAR, glavni tajnik K. S. K. Jednote.
Naznanilo.
Cenj. rojakom in rojakinjam naznanjam, da sem dne 12. oktobra prodal svojo trgovino v Summitu, 111. in da bom zanaprej posvečal vse svoje «ile za vsestranski razvoj moje znane pro-dajalnice na voglu Chicago & Jackson ulice (Chulik’s Córner). Zahvaljujoč se vsem svojim dosedanjim odjemalcem in odjemalkam, ki so mi vkljub moji pogostni odsotnosti ostali zvesti, izražam obenem upanje, da mi izvolijo ohraniti svojo naklonjenost, in to tem bolj, ker jim bodem vbodoče vedno in vsak hip na uslugo, da jim postrežem z najboljšim blagom po najnižjih cenah. V zalogi imam popolnoma novo blago najnovejše mode in po vsempovšečnih cenah. V nadi, da si pridete čimpreje ogledat moje skladišče zimskih oblek za moške in ženske, ostajam Vam vselej udani sofa-ran in slovenski trgovec
Joliet, 111., 13. okt. 1909.
Blaž J. Chulik.
Naprodaj
Fina obclelana farma obstoječa iz 230 akrov dobre zemlje, blizu Jolieta. Na farmi je lepa hiša, hlev in druga gospodarska poslopja v dobrem stanu. Dobi se poceni, ako se kupi v 60 dneh, ker se mora zapuščina razdeliti med dediče v 60 dneh. Več podrobnosti daje: Anton Težak, 209-210 Cut-ting Bldg., nasproti Court House, Jo-liet, 111.	ufn.
Na Daljnem Vzhodu.
Petrograd, 9. okt. — Glasom privatnih vesti, ki prihajajo semkaj, je Mandžurija prenapolnjena vojaštva. Kitajske posadke blizu meje se vedno oja-čujejo. Tako so došli v zadnjem času v Tielin trije polki in šest stotnij poljskega topništva. V Mukdenu, kamor je koncem minulega meseca prispelo 22,000 vojakov, pričakujejo sedaj 19 eskadronov konjenikov in 23 baterij gorskega topništva. Ruski listi živahno razpravljajo o tem ojačenju čet od strani Kitajske in Japonske in poživljajo vlado, naj tudi ona skrbi, da jo bodoči dogodki na daljnem iztoku ne najdejo nepripravljeno.
Pozor!
Dobro črno in belo novo vino, muš-kotel po Oc gal., reesling po35c gal. Vino od leta 1908 črno in muškotel po 40c gal., reesling 45c gal. Staro belo vino po 50c gal. Sladki mošt 24 steklenic za $5.00. Drožnik po $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Posodo dam zastonj.
Hill Girt Vineyard,
Stefan Jakše, prop. Crockett, Cal.
Priporočilo.
Rojakom in našim cenj. naročnikom na Calumetu in okolici naznanjamo, da je oddal g. Bahorič zastopništvo našega lista g.
Jos. Kozan-u,
ki bo od sedaj prejemal naročnino v okolici. Rojakom in naročnikom ga toplo priporočamo. “Uprav. A. S.”
Učite otroke znati vrednost denarja.
O tvorite hranilno vlogo za nje pri
Joliet Trust & Savings Bank
Glavnica $100,000.00,
Navadit9 iih hranite del denarja ki ga ' prejmejo. Tako učenje rodi lep sad-
Joliet Title & Guarantee Co.
Glavnica $50,000.00.
Izdeluje abstrakte in jih jamči. Naš urad je urejen popolnoma in naše knjige so urejene, da lahko vsak abstrakt jamčimo, ako pride skozi naše roke. Zavarujte svoja posestva!
110-112 NORTH OTTAWA ST.
JOLIET, ILL.
E. P0RTEP Brewing Co.
EAGLE BREWERV izdelovalci
PALE ALE IN LONDON PORTES POSEBNOST JE PALE WIENER BEER.
Doktor Ivec iS
specialist za ženske in otro3H|Klezni in operacije^ Jn hitro in zanesljivo ozdravi vsako bolezen mol m žena, ako je to sploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, prehuda utripanje in bolezni srca, naduho, kašelj mrzlico, cežko dihanje, nečisto in pokvarjeno kri, oglui«-■lje, lišaje, hraste in rane, kamenje v želodcu fas mehurju, appendicitis, bolezni na očeh, itd.
Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno.
Opišite Vašo bolezen v svojem materinem jed. iu ali pridite k njemu, in on Vam bo dal izvrstna zdravila. Adresirajte pisma tako:
DR. MARTIN J. IVEC,
900 N. CHICAGO STREET,
JOLIET, ILLINOIS.
3ST-A.ZTT .A-UST JLA-IMIO!
OA Ml PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI
910 N. Chicago Stree
JOLIET, iLL.
B. BERKOWITZ
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne tel izdelujemo vsa ■padajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo. Velika velikonočna razprodaja zlatnine.
Pri na dobite primerna darila po nizki ceni.
to «troh.
Compagnije "9 Generale ^ Transalantique
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczmmski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St, Chicago Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, I1L A. C. Jankovich, agent; 2127 Archer Ave., Chicago, 111. Paul Starič, agent, 110 South 17tfc St, St. Louis, Mo., L. Stern & Son, agents, Joliet Illinois.
■AVAVAVAWAVAWAWV% VWAWAVliWWMVAVVVVV
POZOR! POZOR!
Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo
SLOVENSKI POP
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Sloveni c Bottling Go.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W.480. Ob nedeljah N. W.344.
Kranjski pop je najizvrStn ejša pijača proti žeji, bolj okusna ia hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj lasnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči a. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
SVOJI K SVOJIM!
WA\WA\WA%\W.V.\%W. \W\WV.VWJWIWYAVWV
Kot nova izgleda obleka ko smo J« mi očistili in pogladili, neglede ako j< iz debelega ali tankega blaga.
Ženske bodo jako vesele, ako se se znanijo z našim delom. Prenovim-obleke, boljše in hitreje kot se dom/ naredi za Kar zahtevamo le malo pl» čilo. Poskusite naše delo!
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co.
520-622 Cass St. JOLIET, ILL
Chi. Tel. 489.	N. W. Tel. 4SS
CM. Pbone 531
N. W. Phone e
MAURICE F. LENNON
Advokat—Pravdnik
,	SOD KUG E. MEERS.
Soba 318—331 Barber Bldg.	JOLIET, ILL.
Ko imate kaj s sodnijo opraviti, o-glasite se pil meni. Pravica — je moje geslo.
John Stefanie
na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, UL
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, tovrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET.
Cenjenim rojakom na znanje)
V. J. Kubelka izdal je novo, za Slovence v Ameriki prepotrebno Slovensko Angl. slovnico, Slovensko AngL tolmač in Angl. Slov. slovar v popolni meri, kakoršne do sedaj Slovenci še nismo imeli.
Knjiga v platno vezana stanesankO
$1.00.
Svota se lahko pošlje v poštnih znamkah na
V. J. KUBELKA & CO.
538 W. 145 St. • New York, N. Y.
MATH. H. NEMANICH,
1005 N. Chicago Street, Joliet, 111.
dobroznan
SLOVENSKI POGREBNIK
V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja žena v pomoč.
Chic. Telefon št. 741. N. W. Tel. 263
Gostilno
ROJAKOM
priporočam svojo
^ Phoenix y	Buffet
tjer se toči vedno sveže pivo, žganj« ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. Sfeioff
N. W. Phone 609.
C137 N. Hickory St,	Joliet
1		—=—r—1	n
Inženirjev palec.	
j Angleški spisal Conan Doyle. ■ Lw					J	L=J
(Konec.)
V teni trenutku se prikaže oni med vrati in hoče mimo nje. Ona pa se postavi pred njega in se ga oklene.
’ ' “Friderik, Friderik,” zakliče, angleški. “Ne pozabi, kar si mi zadnjič prisegel. Nič več, nikdar se ne sme to zgoditi. On bo molčal, veruj mi, gotovo bo molčal. ’
Hotel se je je z vso silo. otresti. “Eliza, ali si neumna?” zaklical je. "Ali hočeš, da nas obesijo? Pusti me, pravim!” Sunil jo je proč od sebe in planil $■ povzdignjeno sekirat .k oknu. Spustil sem se navzdol in le z levo roko sem se . še držal okna. Tedaj je oni mahnil s sekiro. Grozno me je zabolelo, spustil sem se in pal na vrt.
“Poškodoval se nisem nič, samo pretresel sem se hudo. Ko sem, si nekoliko opomogel, vstal sem.in se vlekel v, neko grmičevje, kajti pretila mi je še vedno nevarnost. Kmalu pa se me je polotila smrtna utrujenost. Roka me je hudo bolela in še le tedaj sem opazil, da nimam palca in da mi lije kri iz rane. Obvezal sem jo še z robcem, nato mi je še nekaj silno zašumelo po ušesih in nič več, se nisem zavedel.
“Kakp dolgo sem tam ležal, se ne vem spominjati. Dokler se nisem zbudil, je minulo pač več ur, kajti mesec s.e je že skril in jasno jutro se je začelo svetlikati. Ves sem bil moker pd rose in levi rokav je bil napojen s krvjo. V tem tiettutku sem se spomnil na vse dogodke pretekle noči. Ker spni mislil, da me še zasledujejo, sem takoj vstal. Ko sem se ozrl, nisem zapazil v svoje začudenje ne hiše ne vrta. Ležal sem ob glavni cesti in prav pred menoj se je razprostiralo dolgo poslopje. Ko sem prišel bližje, sem spoznal postajo, kjer sem včeraj izstopil Vsi dogodki prejšnje noči bi se mi zdeli sanje, ko bi me rana nasprotnega ne spominjala. Na pol o-mamljen sem poizvedoval na postaji po prvem vlaku in zvedel sem, da odide čez pičlo uro v Reading. Vprašal sem vratarja, ki je bil ravno v službi in katerega sem že prejšnji ve-če‘r videt, če je morda slišal že kaj o polkovniku Starku. Imei-mu je bilo popolnoma tuje; tudi voza ni videl včeraj.
“Prva policijska postaja je bila oddaljena kake tri milje in to je bilo zame, ki sem se počutil bolnega m slabega, ■ predaleč. Hotel sem pozneje naznaniti, ko bi prišel v mesto. Kmalu po šesti uri sem dospel semkaj in šel takoj k zdravniku, da bi uri obvezal rano. ’ In gospod zdravnik je bil tako prijazen, da me je spremil sam. Vso zadevo vam zaupam in se hočem popolnoma ravnati po vaših nasvetih.”
•J*	^	¥
Precej dolgo smo sedeli tiho in mirno, ko je končal Hatherley povest. Nato je prinesel Sherlock Holmes en zvezek od svoje ogromne zbirke s police, v katerem, je zbiral vse važnejše notice in izrezke iz časopisov.
“To poročilo vas bo gotovo zanimalo',” rekel je. “Približno pred enim letom je krožilo po vseh časopisih. Poslušajte: Zginil je 9. t. mes. 261etni inženir gospod Jeremija Hayling. Zapustil je ob deseti uri zvečer svoje • stanovanje in od tedaj ni več sledu o njem. Oblečen je bil itd. Tedaj je dal polkovnik zadnjikrat preiskati svoj stroj.”
“Ljubi Bog,” zaklical je Hatherley, “sedaj 'še le vem, kaj mi je hotela ona žena povedati.”
“¿Pa, gotovo je, da je bil ta polkovnik hladnokrven in v vsem odločen eloyek, ki je ravno tako delal, kakor oni .morski roparji, ki niso trpeli na svoji ladji nobenega človeka. Toda sedaj ne smemo niti minute zgubiti in, če vam razmere dopuščajo, moramo takoj na škotski Yard—glavna policijska postaja v Londonu—, da se odpe-, -jemo od tam v Eyford.”
. Nekako čez tri ure pozneje smo sedeli v vlaku, ki nas je peljal iz Readings v malo vali Bershire. Bilo nas je pet. Sherlock Holmes, inženir, policijski nadzornik Bradstreet, neki pri-prosto oblečen mož in jaz. Nadzornik Bradstreet je imel podroben zemljevid okolice, razprostrl ga je na svojem sedežu in se trudil, da bi načrtal s šestilom krog, katerega, središče naj bi bil Eyford.
“Tukaj bi bili mi,” rekel je. “Ta črta obdaja vas približno v krogu desetih milj. Dotični kraj mora torej ležati v bližini te črte. Saj ste govorili o desetih miljah, gospod?”
“Na vsak način sem se vozil dobro ttro.”
“Ali se spominjate, da so vas prenesli, ko ste bili nezavestni, tako daleč nazaj?”
“Mora že tako biti. Malo se spominjam, da so me vzdignili in nesli.” “Samo tega ne razumem, kaj je napeljalo ljudi, da so vas odnesli stran, ko ste ležali nezavestni v vrtu.” “Mogoče je gospa s svojo prošnjo omehčala polkovnikovo srce,” menil sem. “Pa vendar se mi zdi to neverjetno, ker nisem še nikdar videl tako neizprosnega obličja.”
“No, bomo že kmalu zvedeli resnico,” rekel je Bradstreet. “Narisal sem torej krog in sedaj bi rad vedel, kje nam je iskati druhal.”
“Mislim, da bi znal pokazati,” rekel je Holmes mirno.
“Res?” vzkliknil je nadzornik. “To-
rej vi že mislite, kje bi bili? No, videli bomo. kdo se strinja z vami. Jaz trdim, da- leži kraj na jugu, ker je svet tam manj obljuden.”
"Na vzhodu je,” rekel je Hatherley. “Jaz sem za sever,” jim rečem, "tam je svet raven in naš prijatelj meni, da se niso nič vozili navzgor."
"Jaz pa za zahod,” opomnil je pri-prosto oblečeni mož. “Tam je več majhnih, samotnih vasi.”
“Hej 1” vzklikne nadzornik. “Vsak ima drugačno mnenje. Razdelili smo si takorekoč kompas med sebo. Kdo ima prav, gospod Holmes?”
“Vsi se motite.”	«
“Toda to je nemogoče.”
“O, pač. Jaz mislim, da tukaj." Po-. kazal je s prstom v sredino kroga. "Tu jih bomo dobili.”
“Kaj pa pot dvanajstih milj?” oponesel mu je Iiatherley.
“Šest sem in šcs.t naziij; to je jasno,- ko beli dan. Pravili ste sami, da je bil konj popolnoma spočit, ko ste štopili v voz. Kako bi bilo to mogoče, ako bi pretekel težavno pot dvanajstih milj?”
"Hm, ta misel' bi ne bila napačna,” reče Bradstreet premišljujoč. .“Sedaj si moramo le še razjasniti namen te druhali.”
“O tem še razmišljati ni treba,” je rekel Holmes. “Pouarejalci denarja so to v veliki meri.' Stroj so rabili, da so izdelali neke vrste zmes, katero so rabili mesto srebra.”
‘To nam je že davno prišlo na ušesa,” rekel je nadzornik Bradstreet. Več tisočev teh polkronskih novcev je romalo v svet od te nevarne družbe; do Readinga smo jim sledili, a dalje se nam ni posrečilo. Tam so nam znali tjiko sled zmešati, da smo vedeli, da imamo s prebrisanimi lisjaki opraviti. No, zdaj nam ne bodo več ušli. Zahvaliti se imamo samo temu slučaju.” V tem se je pa nadzornik motil. Zločinci niso mogli priti na noben način pravici v roke. Ko smo se pripeljali na postajo, vgledali smo v bližini za drevjem velik, gost oblak dima, ki se je razprostiral liki velikansko nojevo pero nad pokrajino.
“Ali gori tamkaj poslopje?” vpraša Bradstreet, ko smo izstopili iz vlaka. “Da.” odgovori postajenačelnik. “Kdaj je začelo goreti?”
“Najbrže žc ponoči in sedaj se je moral ogenj razširiti, cel okraj je v
dimu.”,.-H
“Legava, je ono posestvo?”
“Doktor Becherjevo.”
“Povejte mi, prosim, ali ni doktor Becker Nemec, zelo suh, z dolgim, špičastim nosom?”
Postajenačelnik se je »rčno smejal. “Ne, gospod, doktor Becher je Anglež in v celi župniji ne dobite tako debelega človeka. Ali pri njem je še drug gospod; mislim, da ga oni zdravi. Ta je suh kot natič in spominja na sedem nerodovitnih let.”
Komaj je izgovoril, že smo hiteli na lice požara. Šli smo čez nizek, položen grič in pred nami je ležalo dolgo, belo poslopje. Iz vsake odprtine, iz vsakega okna je švigal plamen. Pred vrtom so se zastonj trudili ognjegasci, da bi pogasili silni ogenj.
“Na mestu smo!” zaklical je Ha-therley razburjeno. Tam je glavna cesta in pod tistimle grmičevjem sem ležal. Iz drugega okna sem pa skočil.’ “No. vsaj vi ste se maščevali,” je menil Holmes. “Lesene stene v stiskalnici so se vžgale, ko se je razpočila svetilka in v svoji razburjenosti niso tega opazili. Pazite, prosim, v množici na prijatelje včerajšnje noči, čeprav dobro vem, da' so že pete odnesli.” To je bilo žalibog res, kajti do danes se še ni nič zvedelo, o lepi ženi, o malovrednem Nemcu in o mrkem Angležu.
Neki kmet je pravil, da je videl tisto jutro na vse zgodaj voz, na katerem je bilo več oseb in več velikih zabojev, ki je drčal proti Readingu. To je bil edini sled za beguni. Niti Holmesu se ni posrečilo, natančneje rešiti zagonetke.
Ognjegasci sc niso malo čudili notranjosti hiše in njih začudenje je pri-kipelo do vrhunca, ko so našli na oknu pred kratkim odsekan palec. Proti večeru se jim je slednjič po naporu posrečilo ogenj pogasiti. Streha se je že podrla in celo poslopje je bilo popolnoma razrušeno. Samo nekaj zvitih valjev in železnih cevij je še spominjalo na stroj, ki je povzročil toliko strahu našemu nesrečnemu prijatelju. V drugem poslopju so našli veliko zalogo nikla in cina; priprav za ponarejanje denarja pa niso našli nikjer; vzeli so jih gotovo oni s seboj, kar so pričali veliki zaboji na vozu.
Kako je prišel naš inženir z. vrta, to bi ostalo vedno skrivnost, ako nam ne bi tega povedal zeleni vrt. Dve osebi sta ga morali odnesti/proč; .stopinje prve so bile manjše, d oči m so bile stopinje druge osebe nenavadno velike. Skoro gotovo je pomagal ženi nezavestnega moža rešiti Anglež, ki je bil manj drzen in krut, kot njegov tovariš.
“Da,” rekel je naš inženir žalostno, ko smo zopet sedeli v vlaku. “Svoj palec sem izgubil in tudi mada o tistih petdesetih ginejkali je šla po vodi. In kaj sem dobil kot povračilo?” “Skušnjo, ki vam bo še lahko neposredno koristila,” rekel je smehljaje Holmes. “Treba vam je'to v izbranih
besedah pripovedovati drugim in imeli vas bodo do konca vašega življenja za skušenega družabnika.”
T
Srebrna igla. g
*;•	x
V % t v
y lz zapiskov newyorskegra detektiva.
't
Komaj sem bil v New Yorku nastavljen kot policijski uradnik, že so mi poverili veliko število zapletenih slučajev, in reči smem, da sem večino njih srečno razvozljal. Postal sem polagoma zelo popularen in kmalu ni bilo nobenega važnejšega slučaja več, da bi ne vprašali mene za svet.
Ko sem nekega dne hitel po Broad-wayu, potapljal me je nekdo po rami. Okrenil sem se in spoznal nekdanjega svojega tovariša izza šolskih let, Harry Markhama.
“Ali, — Harry, moj stari prijatelj,— kako je kaj? Kako pa ti prideš sem?” vzkliknil sem vzradosten.
“Kdo bi si mislil, da te najdem v New Yorku, James!” smehljal se je on* “Mislil sem, da si popolnoma pokopan med medicinskimi knjigami v Stansfieldu.”
“Pustil sem medicino in postal policijski uradnik,” odgovoril sem in pripovedoval prijatelju v kratkih besedah, kako je prišlo do tega.
“In kako se tebi godi, Harry?”
“O, jaz sem prav zadovoljen; privatni tajnik sem pri nekem gospodu— Percival je njegovo ime — ki stanuje v bližini Washingtona. Letne plače imam tisoč dolarjev in vse prosto. Nimam drugega dela, kot da urejujem njegovo premoženje, in živim, kakor ptica pod nebom.”
Privoščil sem srečo Markhamu prav iz srca, in ker je moral drugega dne odpotovati v Washington, sva sklenila, da se dobiva ob petih zopet in da skupno kosiva.
Ob določeni sva prišla vkup pri Del-monico, dobila sva dobro kosilo, kramljala sva o nekdanjih časih, pravila sva si vsak svoje dogodke in se zabavala tako dobro, da sva se šele pozno v noč ločila.
Ko sem prišel domov, sem premišljeval, kaj sem doživel čez dan. Harry Markhama sem imel vedno rad in izza mladih dni sem bil njegov najzaupneji prijatelj. Ko je odrastel, se ni odpovedal nafiam, katere so stavili nanj. Za svoj poklic si je izvolil zdravilstvo, toda, ko je promoviral, je pustil stvar in potoval par let brez cilja po svetu okrog. Ni čuda torej, da sem se veselil njegove sedanje službe in sreče.
Cez nekaj dni dobim pismo od Mark hama, v katerem mi je naznanjal, da je srečno dospel domov in se zopet pohvalno izrazil o svojem sedanjem stanu. Na več mestih je omenil go-spico Percival, hčer svojega gospodarja. Na to pismo sem mu odgovoril, a o njem nisem slišal potem nič več.
Nekega novembrskega dne, približno eno leto pozneje, sem vstal z levo nogo s postelje, kakor je navada reči. Vzrok moje nezadovoljnosti je bil, ker se mi ni posrečilo, razrešiti nekega važnega slučaja.
Tist dan je bilo mrzlo, neprijazno vreme; dež je škropil v okna in cesta je bila vsa krita od množine blata. Ker ni bil zajutrk gotov, je tudi to pomnožilo mojo nezadovoljnost. Šel sem k oknu in gledal žalostno n pusto vreme. Dočim je bilo zunaj (neugodno, bilo je v sobi zelo prijetno. Ogenj je veselo plapolal v peči, miza je bila pogrnjena s snežnobelim platnenim prtom iu prijeten duh po praženi slanini je prihajal s hodnika.
Nekaj minut pozneje je prinesla gospodinja zajutrk. Ko je videla nejevoljo na mojem obrazu, ni rekla niti besede; kajti dobro je poznala moje muhe. Postavila je kavo, kruh, jajca in praženo slanino na mizo in rekla, predno je odšla iz sobe:
“Zajutrk je pripravljen, gospod.” Mehanično sem začel jesti. Imam navado, da postanem včasih tudi zaradi zäjutrka zlovoljen; toda danes nisem imel vzroka za to. Jajca so bila po mojem okusu kuhana, kava j e bila izvrstna in tudi slanina ni mogla biti boljša.
Med jedjo sem premišljeval stvar, ki mi je prizadevala toliko truda. Naenkrat se mi je vse razjasnilo. Nevolja je zginila z obraza in postal sem zopet “ljubeznivi Brampton”, kakor so me navadno nazivali moji prijatelji Predno sem pozajutrkoval, odprla so se vrata in na pragu se je pojavila visoka postava moje gospodinje.
“Časopis, gospod,” rekla je in mi ponudila list. Smehljaje sem ga vzel. Zdelo se je, da je začudena nad hitro izpremembo mojega obličja.
“Gospa Hobbs, slanina je bila izvrstna.'
“Veseli me, če-vam je teknila,” odgovorila je priklonivši se in odšla iz sobe.
Postavil sem stol k peči, odprl časopis in začel z vso pazljivostjo citati. Prvo, kar sem ugledal, me je presenetijo. Pisano je bilo:
“Skrivnosten umor.”
“Včeraj zjutraj so našli gospoda Percivala iz Washingtona mrtvega ha postelji. Prejšnji večer je šel še zdrav k počitku. Zdi se, da je postal žrtev zločina; toda ne samo okolnosti, ki morejo tak čin povzročiti, tudi način smrti je skrivnosten.”
Precej sem se domislil Harry Markhama in obžaloval sem, da je moral mladi mož svojo izvrstno službo tako (Nadaljevanje na 7. strani.)
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajan naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
Dobro vino o* 35c do 45c gal staro vino po 50» gal., Riesling vi no po 55c galo» Sladki mošt, 2* steklenic za $5 Fino muškatei vino po 40c gal Na zahtevanj« pošljem uzorce. Vsa naročila pošljit«
Stephen Jakše,
BOX 77.
Crockett, Contra Costa Co., Califonti«
Angleščina brez učitelja,
po navodilu:
SlovensKo-angleške slovnice. SlovensKo-anglešKega tolmača in AngleEo-angle&ega slovarja.
Vse tri knjige v eni stane le $1.00 in je dobiš pri
POZOR, ROJAKII
urejeno
Moderno gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše poi terjevo pivo, izvrstno žganji, domač« vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
V. W. Phone 825.	Joliet. ID
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
M. H. Schuster
Young Building.
FRANK MEDOSH
9478 EWING AVENUE, VOGAL 95th ULICE, EN BLOK OD SLOVENSKE CERKVE SV. JURIJA SO. CHICAGO. ILL.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notai ska dela, prodaja iif-karte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo.
Poštena Postrežba vsakemu.
Telefon 123, South Chicago.
Anton Nemanich & Son.
1002 N. CHICAGO STREET 205 7 Ohiu St.	JOLIET, ILL,
Prvi slovenski pogrebniški
V. J. KUBELKA ft CO.,
9 Albany St.	New York, N. Y.
ZAVOD IN KONJUŠNICA
Chicago Pitone 2273	N. W. 416
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu li, po noči se točno ustreza.
PRIVATNA AMBULANCA.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.	N. W. Phone 344.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše me «o po najnižji ceni? Gotovo! V mesnic
J. & A. Pasdertz
«e dobijo najboljše sveže in prek* iene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in «oskusite naše meso.
Nizke ^cene-in dobra, postrežba J* eaie geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v nalej novi mesnici na voga-
Broadway and Granite Streets. Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113
JOLIET CITIZENS BREWING CO.
■N. COLLINS ST., JOLIET, ILL.-
Biite “lElik. Brand” TDi'V'o
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklinicah
QU*
t
*
Naravna želja vsakega človeškega bitja je podaljšati življenje kolikor mogoče. Naravoznanci vseh vekov so na vso moč skušali iznajti krepčilo življenja. Ker ne smemo misliti, da bomo vedno živeli, a življenje pa lahko podaljšamo— je resnica. Vsi zdravniki priznajo, da je temelj življenja v prebavnih organih vsakega živega bitja. To je v onih prostorih telesa v katerih se hrana pretvarja. Kakor hitro je kateri teh prebavnih organov v neredu, trpi celo telo. Ako ta bolni organ hitro ozdravimo, ohranimo si zdravje in moč. —- Le eno zdravilo je, ki odstrani vse nadloge prebavnih organov, in to je dobroznano
JOSBPB THINEB'B

ftSOlftTERCI»
Trlner jevo zdravilno grenko
vino.
* i * t
t
»
*
* § * i
<£ 1333-9 S. Ashland Ave.	CHICAGO, ILL. $
Ne pozabite poskusiti Trinerjeve Hrvaške Importirane Slivovke in Sloven-Mr	skega Brinjevca, vse domačega izdelka.	Sr
«
*
«
To ni tajno zdravilo, ker je narejeno iz finega rudečega vina in importiranih grenkih zelišč. Ne vsebuje škodljivih tvarin, za to je absolutno varno za vsak, še tako nežen želodec. Še zdravim ga je priporočati, eno čašico ali dve o priliki, da se prebavni organi ohranijo v dobrem stanju.
To ie čudežno zdravilo
ojstri okus, kredea živce,
čisti kri, čedi obrazno barvo, pomnoži pozam,
odstrani neprebavnost,
donese mirno spanje, daljša življenje.
Rabi je lahko cela družina, od najstarejega do otroka v zibelki. To se ne more trditi o katerem drugem zdravilu. Čistočo tega zdravila jamči po vladi Združ. držav — Ser. No. 346. Tisoči zahvalnih pisem od ljudi potrjuje zdravilno vrednert -ega leka... Zdravniški nasvet pošljemo brezplačno. Pišite nam v maternem jeziku.
biiuiimg
Wš%.
PROSTOVOLJNA
ZAHVALA: Hi
Dr. E. C. COLLINS
svetovno znani medicinski Profesor ustanovitelj slavnega “Collins N. Y. Medical Institnta”in pisatelj prekoristne zdravilne knjiga “Človek, njegovo življenje in zdravje”.
Dragi doktor: Želela bi, da bi vsi naši rojaki zvedeli za Vaša neprecenljiva zdravila. Edin i Vi Ste"1 mi vrnili moje zdravje, nad katerim sem
že popolnoma obupala. Lucija Tori
Uradne nre—Vsaki dan od 10-5 pop. Ob nedel m prazn. od 10 do 1. V torek in petek od 7-8 zvečer.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
(Nadaljevanje z 2. strani.)
skriti pred našimi kuharicami. Ej, to so ti bile juhe, kave, sočivja in pečenke, kar po nebeško je dišalo in čast gre po pravici našim kuharicam. Tudi za srbeče podplate je bil pripravljen pod, ki pa je bil, žal, premalo proštom in večkrat se je moral kateri zadovoljiti s tem, da je kar po pesku potresel nekoliko svoje čcvljcčke, dasiravno ga je plesalka milo pogledovala, kedaj jo pride iskat, da jo popelje na pod. Vendar, veste, gosp. urednik, meni se je pa šembrano nerodna primerila. Ogledal sem bil neko presneto lepo plesalko in takoj sem se namenil jo poprašati za en okrogel-ček, toda opekel sem se. Komaj sem jo poprašal: “You I tance?” ko,se mi ona grozno nemarno namrda in pa obrne vstran. “O te šment”, sem si mislil, “če je pa tako, pa kar nobene več ne poprašam.” In res nisem tudi enkrat plesal ta dan, dasiravno sem drugače vedno na podu.
Petja seveda tudi ni manjkalo, in, kakor se je videlo, še vriskati so se Brockwayski fantje naučili.
Pisal bi še več, toda se mudi orati, kajti znalo bi kmalo zamrzniti. Voščim torej novoporočencema obilo sreče in božjega blagoslova. Vas pa, g. urednik, že kar naprej povabim na drugo ofcet.	Frbežarjov Peter.
Denver, Colo., 10. okt. — Slavno u-redništvo Amer. Slovenca! Prosim, da bi blagovgljJi natisniti par vrstic i? fiSsSga friesta Deiivefja.
Poročati imam vsem rojakom in rojakinjam žalostno vest, da je po večmesečni bolezni v Gospodu za vedno zaspal nas občeznarii brat Matija Mušič dne 28. sept., previden s svetimi zakramenti za umirajoče. Naš rajnki brat je bil rPjen 1869. 1. v fari Draga-tuš, okraj Črnomelj na Dolenjskem. .¥ Ameriki je bival 19 l?t, Tukaj V Denveru zapušča vdovo in štiri otro-tft tudi svoja dva brata V Attte-flkti Bil je blag tn lepega Vedenja, želo priljubljen med tukajšnjimi rojaki, kar je tildi dofcičal mnogoštevilni pogreb, ker je Vsak hitel, da ga še enkrat vidi ife mu se pomoli za njegovo blago 'dušo. Pred tremi meseci mti je tfiemila smrt pokosila nadebudno hčerko, 11 let staro Zofijo, tako da zdaj skup počivata in sanjata večni riao. Naš' rajnki brat Matija "Mušič je biF član društva sv. Martina št. 1. Z. S. Z., katero ga je v njegovi bolezni podpiralo in čuvalo, dokler ni izdihnil svojo blago dušo. Društvo sv. Martina mii je priredilo krasen sprevod. Pogreb se je vršil 3. oktobra iz hiše žalovanja do cerkve sv. Jožefa, kjer se je brala črna sv. maša za rajnkega brata. Pokopali smo ga na katoliško pokopališče v Golden. V vsakem očesu se je zasvetila solza, ko smo videli pri rakvi zapuščeno vdovo in nedolžne otročiče milo jokati in klicati svojega mjlega jim očeta, da bi se še samo enkrat ozrl na svoje mile zapuščene sirote, ker oni so še premah in ne vedo, kaj so izgubili. Z žalostnim in potrtim srcem smo se poslovili zadnjič od njega, zatoraj mu kličemo s sočutjem in iskreno: Bog mu daj večni mir in pokoj in sveti naj mu večna luč! A zapuščeni vdovi in otrokom naše srčno sožalje, naj jim Bog in Marija da voljno potrpljenje.
Naše društvo sv. Martina se iz srca lepo zahvaljuje društvu sv. Jakopa št. 12. N. H. Z. in društvu sv. Jožefa št. 21. J. S. K. J. in društvu sv. Roka št. 113. K. S. K. J., ker so nam prišli na pomoč z društvenimi zastavami. Tudi naše društvo sv. Martina št. 1. Z. S. Z. je vam pripravno povrniti, kadar boste potrebovali. Bodimo složni, ker v slogi je moč; sloga jači a nesloga tlači.
Zatorej dragi rojaki in bratje Slovenci, zopet lep vzgled, kako koristna so podporna društva v nesreči ali dolgi bolezni, ker človek res ne ve ne ure ne minute, kedaj ga nesreča obišče Zatorej pristopite bratje, dokler ste čili in zdravi, da vam ne bo žal ali bc prepozno. Saj je vsak v društvu z; svojo korist in svojih dragih. Tukaj ▼ Denveru imamo jih na izber, ker vsako je dobro in na dobrej podlagi Sliši se od marsikaterega, ki reče: “Kaj če meni drtištvo, po smrti ne potrebujem nič.” To je slabo mišljenje, ker ravno kadar človek nič ne misli, ga rada nesreča obišče.
H koncu mojega dopisa se še enkrat zahvaljujem vsem društvom in pozdravljam vse zavedne rojake in rojakinje širom svobodne Amerike in tudi v 'starem kraju. Tebi, naš vrli list Amerikanski Slovenec, pa želim, da bi te vsak katoliški Slovenec čital, ker si res podučljiv in hvale vreden.
Josip Pavlakovič, predsednik dr. sv. Martina št. 1 Z. S. Z.
Frontenac, Kans., 4. okt. — Cenj. urednik A. S.! Prosim, da priobčite
par vrstic v priljubljenem listu, ker imam poročati veselo vest, da smo tukaj ustanovili dr. sv. Roka in pristopili v'.JE. S. K. Jednoto. Novemu društvu želim obilo uspeha, da bi ono rastlo kakor skrbno usajeno drevo in obrodi-, lo mnogo žlahtnega sadu, katerega smo člani vsi deležni. Toraj spoštovanje in bratovska ljubezen naj vlada m* *d nami, ne samo na jeziku, ampak tudi v srcu, in sv. Rok, patron društva, «lij obvaruje novo društvo in vse člane Jednotp, vseh nesreč.
:Ka r.‘se tiče dela, se je malo na bolje obrnilo, kakor je že to navada v tem času. Večina nas Slovencev je vsluž-benih pri dalekoznanj, Cherokee & Plttsburg C. & M. Co., last Santa Fe zeleznične družbe, katera ima 6 pre-
mogokopov y Crawford County in nad štvih. In še posebej mi je imenovati 1200 delavcev, kateri nakopajo na leto | godbeno društvo pod vodstvom spret-
eden ih en četrt miljona ton premoga in v cclcj državi Kansas se ga pridela od 6 do 7 milijonov ton na leto. In tukajšnji salunarji so se tudi vrnili iz poletnih počitnic, katere so imeli v državni kaznilnici zaradi prodavanja "te rumene kapljice”.
H koneu pozdravljam vse naročnike A- S. tukaj lin v stari domovini, in tebi, vrli list, največjega uspeha.
John Kerne, tajnik dr. sv. Roka.
Hibbing, Minn., 10. okt. — Cenjeni gospod urednik! Prosim malo prostora v vašem cenjenem in nam priljubljenem listu.
Tukajšnje delavske razmere obstojijo še dokaj dobro. Skoraj vsi k tukajšnjemu mestu spadajoči rudniki so založeni z delom. V odprtih rudnikih, takozvanih “open pit” kadijo parne lopate, katere služijo za nakrcevanje železne rude. Po tukajšnjih prerokih bode -naše mesto Hibbing kmalo od dveh strani obdano z velikim jarkom in bode podobno veliki trdnjavi, potem se nam ni bati sovražnika. Kačih pet milj od našega mesta oddaljeno gradi neka družba veliko tovarno, nam reč za izdelovanje smodnika. Sliši se, da tamošnjim delodajalcem primanjkuje delavcev, zatoraj rojaki, kateri sem pridejo, so zmožni v najkrajšem času dobiti delo.
Neprijateljica kriza, dasiravno nas-je pretečeno zimo že malo imela v svoji oblasti, nas je v prvem cvetju pomladi morala zapustiti tako, da sedaj še celo dodobra ne vemo, kje da se nahaja. Nekateri pravijo, da se nahaja nekje v starem kraju, namreč pri izdelovanju toče. Želimo ji za večno izselitev iz naših prijetnih krajev, naj raje s svojimi perotmi poleti kam drugam, recimo v saharsko puščavo in se naj tam docela ustanovi,
Dobro nam znani pregovor pravi: nesreča nikoli ne praznuje. Dne 28. zadnjega meseca, smo izgubili vrlega rojaka Antona Zadolnika. Omenjenega dne v jutro je šel zdrav na svoje delo v kako miljo oddaljen železni rudnik. Ko je opravljal svoje delo, še je Utrgala velika plast železne rude ter je pobrala s seboj globoko doli v rov svojo žrtev. Enaka usoda je zadela njegovega tovariša, za katerega ime mi ni znano. Anton Zadotuik , je . bil kakih 22 let star, neožen-jen, v-rlo spoštovan in ud društva sv. Jožefa št. 32
K.	S. K. Jednote, katero mu je priredilo veličasten pogreb. Lahka mu bodi zemljica tujal
Po trimesečni muditvi na obisk v starem kraju je dne 30. zadnjega meseca prišci zopet sem tukajšnjim rojakom dobro znani'gospod^Pavel Bižal z družino. Pavel Bižal je bil kakor tudi sedaj uposlcn kot delovodja pn tukajšnji Oliver Iron Mining družbi, namreč pri streljanju železne rude. Želimo mu srečno naprejšnje delovanje
Pri zaključku mojih vrstic pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Zjedinjenih držav. Tebi, katoliški list, pa veliko uspeha. Frank Gollob.
Newburg, O., 10. okt. — Cenjeni gospod uredniki Prosim za majhen prostorček v nam priljubljenem listu A. S. za ta moj bolj priprosti dopis. Že dolgo časa ni bilo citati nič iz tukajšnje naselbine. Namenil sem se jaz sporočiti rojakom par vrstic, kako se tukaj imamo.
Z delom gre še precej dobro. Ker ni časa, smo na “sekstiseks” skoraj pozabili, katerega smo lansko leto ob času krize skoraj povsod prav pridno metali.
Tukajšnja naselbina prav lepo napreduje na društvenem polju. To se vidi po peterih lepoštevilmh podpornih oziroma jednotinih katoliških dni-
ne ga gospoda Zormana mlajšega. Po tem še pevsko društvo Slovan pod vodstvom spretnega in mnogo zaslužnega gospoda Zormana starejšega, katero po tako malem času prav lepo napreduje. Kakor se je zdaj sklenilo, še bo v tem društvu zraven narodnega petja podučevalo tudi cerkveno petje in bo nastopalo tudi na cerkvenem koru in bo tudi tam razveseljevalo zbrane farane. To društvo je velikega pomena v narodnem oziru, to mora potrdili vsakdo, kdor se količkaj zaveda za narodno stvar. Zato se moramo potruditi za naša dritštva, le s tem se zamo-re narod povzdigniti in pokazati tudi drugim.narodom, da nismo narod ka-,teri spi, ampak narod kateri se vedno bolj budi in vstaja.
Tako naprej, vrli Newburžani! Ne ustrašite se po svojih, močeh tudi kaj žrtvovati za naš mali in teptani \na-rod: s tem zamoremo obdržati se" še po koncu, drugače nas drugi sovražni narodi poteptajo in pohodijo.
Za zdaj zadosti. Ne zamerite mojemu revnemu dopisu, ker1'jaz nisem prav učen v teh stvareh. Pri koncu pa pozdravljam Vse rojake in rojakinje širom Amerike. Tebi, vrli list A. S., pa želim ¿bilo naročnikov in predplač^ nikov.	Anton Jankovič.
Waukegan, 111,, 11. okt. — Cenjeni gospod urednik! Blagovolite sprejeti in natisniti sledeči dopis iz tukajšnjega mesta.
Slov. pod. društvo Sokol priredi v soboto 16. oktobra veselico "Vinsko trgatev” v Frank Belčevi dvorani na 10. cesti, ob pol 8. uri zvečer. Ker se b<? vinska .trgatev šele prvič vršila tukaj, naj nihče ne zamudi prilike, sj ogledati to veselico. Seveda fco grozdja poln strop in kdor utrga iz venca grozd, plača 25c, iz vseh stranskih' krajev 10c; kdor ne bo hotel plačati te male kazni, bo “vandral v arest al pa špehkamro” in bo toliko časa notri, da bo kazen v denarji plačal. No pri tem delu bodo že naši skrbni policaji “vahtal’ ”, da bodo, če bo le mogoče, katerega k sodniku peljali, nakar mu bo ta kazen naložil. Seveda bosta tudi naša “gospoda” zagovornika kakor pisar jako pridna v svojem poslu. Pri trgatvi bodo tudi naša pridna dekleta v košarah grozdje prodajala. Šaljiva pošta je. tudi dobro pripravljena in čajka svojega odrešenja, kedaj pride kakšen fant po kako pisemce in ga bo potem svoji izvoljenki poslal. Nič ne de, če ga pošlje kaki drugi oženjeni, ker pisemce bo vsejedno na namenjen cilj priromalo. Tu se sme pošiljati na kogar se hoče; in tudi oženjeni, zaljubljeni, prijatelji m sovražni nimajo prepovedano' ši te šale dovoliti.
Ker bo še druge zabave in plesa dosti, naj si pride vsak še posebej ogledat, bo še sam osebno bolj videl in se prepričal, saj se ni treba bati, ker ne bo nič vstopnine; a zabava velika, za-kar je že vse naprej preskrbljeno. Pijače tudi ne bo zmanjkalo, se m treba bati.
Vse cenjene rojake in rojakinje kar najuljudneje vabimo k udeležitvi te veselice.	Odbor.
indvajset let star, v spremstvu drugega, ki je irtoral biti kakih deset let starejši od prvega. Prvi se mi je predstavil za gospoda Štefana Masseta, drugi za Edvarda Mortona.
“Ali mi je čast govoriti z gospodom James Bramptohom?” vprašal je gospod Masset.
"To je moje ime.”
“Gospod Brampton,” govoril je dalje, ‘slišal sem, da ste v sfojem poklicu zelo1 izvedeni, in prosil bi vas o neki stvari. V Washingtonu se je izvršil skrivnosten umor in...”.
“Gotovo .mislite o gospodu Perciva-lu, prekinil sem ga v njegovem povedovanju.
"Kaj? Vi že veste o tem?”
"To vem, kar sem zjutraj časopisu, več ne.”
"Jaz sem vnuk umrlega in želim, da' bi se stvar preiskovala. Ljubo bi mi bilo, ako bi mogli takoj jutri zjutraj odpotovati v Washington in da bi s svojimi preiskavami dokazali, da jc u-mrl moj ded naravne smrti.”
.“Zakaj pa ni zdravnik tega preiskoval?”
“Saj jih je več preiskovalo.”
“In kako so se izrazih?”
“Saj veste, zdravniki rabijo toliko znanstvenih izrazov, da jih je težko razumeti. Povedala so —-'kolikor sem jih jaž razumel —- da je- moj ded umrl zaradi srčne napake.”
“Ali so bili zdravniki mnenja, da je bil vaš ded žrtev zločiifii?'”
“Ne;'oni so menili, da: je smrt posledica njegove srčne napake.”
“Čemu potrebujete potem nadaljne-ga preiskovanja?”
“Rodbina ni zadovoljna in želi, da bi vi vso stvar preiskovali. Mislim, da se gospod 'Marton, sin sestre umrlega, .strinja z mojim mnenjem.”
“(jotovo,'1 pritrdi starejši gospod. “No, ako že ravno želita, gospoda, sem pripravljen jutri zjutraj odpot-vatii”	i
“Hvala, gospod," odvrne mladi mož. “Ali je dovolj za vaš trud bankovec za petsto dolarjev.
Prav nič se nisem pomišljal vzeti ponujane mi svote, ker plačilo jc bilo res bogato. Po kratkem pogovoru sta me oba gospoda zapustila.
(Dalje prih.)
JOLIET Slfc.
FINO PIVO V STEKLENICAH.
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay Streets.
Both Phones 2i>
SREBRNA IGLA.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
hitro izgubiti. Toda, kako sebični smo ljudje! Vsled lastnih skrbi sem popolnoma pozabil na Percivala in Mark-hama.
* * *
Ko sem zvečer istega dne po truda-polnem dnevnem delti sedel pri peči in pušil smodko, se je oglasil naenkrat hišni zvonec. Nekaj trenotkov pozneje mi je prišla gospa Hobbs povedat, da želita dva gospoda z menoj govoriti. Prosil sem jo, naj ju pripelje noter. Vstopil je mlad mož, okoli pet-
WAWA%WAVAViW.VM WVWAVWAVAVAVAWMVWAWViWW«W.WWbVA%
Najvecja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.___________________
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
t	KNAFLOVE ULICE ŠT 9.
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po 1-12 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1908. nad 52 milijonov kron. Rezervni skladi znašajo 9,470,043 kron.
4 Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa i	78,000.000 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi:
^	_ Zemljeknjižno zavarovane
terjatve ......K 36,207.340
Posojila občinam in korporacijam .............	2,392.039
Menice ...... -. 568.000
Vrednostni papirji . 23,660.702
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter
graščin ...... 3)037.221
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom—je namenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron.
WWiVAV.VV.S‘AVAViV.V.S

NE VARAJTE SAM9 SEBE!
Mož ali žena, kateri sam sebe van, je sam svoj naj večji sovr ž.iik. Bog Vam da ZDRAVJE, največji dar. katerega Vam njegova vsemogočo. i-t ■/. nnore dati, zato pa tudi zahteva od Vas, da čuvate TA NEPRECENLJIVI i) \R. — Velika drevesa rastejo iz malih zrn, — velike reke uastauejo iz malih potokov—a težko in opasue bolezni nastanejo iz malih nepravilnosti in simptomov, AKO SE PRAVOČASNO NE ODSTRANIJO.
Oni kateri pravi: “Jaz b -don. čakal do jutri mesto, da bi se takoj obrnil na DOBREGA ZDRAVNIKA, ako -e ne čuti dobro, je eden istih, kat ri VARA SEBE IN SVOJO DRUŽINO. — Ako toraj bolujete ua keteri iz ined označeni!i ali sličnih boleznij, kakor: bolezni pljuč, prs, želodca, črev, jeter, mehurja nato bolezni v grlu, nosu, glavi, ušesih, očeh, katar, kašlj, težkodihanje, bljuvanje krvi, mrzlica in vročiua, nepravilna prebava, zlata žila (hemoroide), reuftiatizm, trganje po životu, nečista iu pokvai jena kri, vodenica, gluhost, padavica, nervo-zuost in vse živčne bolezni.	■ spe’"'— oWrarar.ju, kakor tudi pcvlč-glee
~.mc-izrubljsvauju, maznli, kraste in ostale k./žine bolezni, izpadanje las, vse ženske bolezni, kakor ppdur.je ».-..-ruit» neredne čiščenje, nfplcdOjjitcst, ali jetika.	in vse ostale noti an je ali zunanje bolezni moža in žene, —-NE VA-
RAJTE SAMI SEBE Z ODLAŠANJEM, TEMVEČ obrnite se osebno ali pišite v slovenskem jeziku na uaše svetovno znane PROFESORJE, kateri bodo Vašo bolezen natanko pregledali ter Vam zapisali in priredili ravno ista dobra zdravila, katera so že TISOČE BOLNIKOV OZDRAVILA KATERE SO ŽE DRUGI ZDR WN.KI PROGLASILI ZA NEOZDRAVLJIVE. — NIKARI SAMEGA SEBE VARATI ŠE NADALJE. — Nikari ne pnstite. da se KALI IN MALI SIMPTOMI Vaše bolezni razvijejo v TEŽKO NEVARNO BOLEZEN. Ali če je Vaša bolezen zastarana ter Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti, nikar ne obupajte, kajti .naši SVETONNO ZNANI ZDRAVNIKI, KATERI IMAJO OBILNO IZKUŠNJO v zdravljenju Vas zagotavljajo sigurne pomoči.
Pisma naslavljajte na:	,
THÉ COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE
140 West 34th Street, New York City.
Dr. J. J. McGlade, Dr. J. F. Coyle, zdravniška ravnatelja.


J. J. KUKAR,
Cor. Lake & Utica Sts. Phone 182.
ZASTOPNIK
WAUKEGAN, ILL.
vseh parobrodtiih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Besley Brig. Co. Razvažam pivo na dom. Postrežba točna.
Pošljite še danes za 15 centov poštnih znamk za prekoristno knjigo “Človek, njegovo življenje in J^dravje” Vsaka slovenska družina bi jo mogla imeti
THE EAGLE
slovenska prodajalna
TROST & KRETZ
— izdelovalci —,
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše
“The U. S.” lOc. in “Meerschaum" Se.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street. Joliet, 111
w.wAW.'.v.v.w/mw
S
k 81
Sobe 201 In 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI
NOTAR
Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko si. oko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
STRITARJEVE ULICE 2
sprejema vloge na knjižice in na tekoči	I (7/
račun tor* jo obrestuje po čistili	JB.3 /O
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu.
Delniška glavnica K 3,000.000.	Rezervni sklad K 300.000.
PODRUŽNICE, SPLJET IN TRST.
Naša zaloga je največja v mestu a cene so gotovo najnižje in naše blago najfinejše.
Predno kupite obleko kje drugje se oglasite pri nas, da se prepričate.
Za nadaljna pojasnila, podobe in slike, ter zapriseženo izjavo o zemljišču, rudniku in poslovanju istega, se o-glasite, ali pa pišite na:
O. E. PETTERSON & CO.,
%
fiscal agents, 213-14 First National Bank Building,	DULUTH, MINNESOTA.
DOBRIH ZASTOPNIKOV RABIMO.
Kupujemo in prodajamo razne rudniške delnice in dokumente. Pišite nam!
406-8-10 North Chicago St
Joliet
FRED C. GRASSLE pekarija slaščic
Kolači za svatbe (wedding cake) naša posebnost. Telefon.
300 N. Bluff St.,	Joliet, IBs.
Ana Vogrin
Izkušena babica
205 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, TIL
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
Alexander Harass?
twL Chicago tel ef. 2794 mJr telef.N62 7
NAZNANILO
glavnemu občinstvu naznanjamo, da smo napolnili našo prodajalno z najnovejšimi vrstami oblek za može, mladeniče in dečke.
VARNEJŠE KOT BANKA.
The Grand Arizona Copper Co.
vam nudi priliko, da naredite lep dobiček, ako kupite delnice na lahke obroke, po 50 centov.
NE OPUSTITE TE PRILIKE!
Dodatek
k izkazu darov za Anton Gcrčarja, člana društva sv. Jožefa št. 57, Brooklyn, N. Y., priobčenemu v 42 št. Am. Slov.
Društvo sv. Srca Marije št. 86, Rock Springs, Wyo. $3.00; društvo sv. Jožefa št. 55, Crested Butte, Colo. $1.85. Iskrena zahvala!
Iv. Zupan, tajnik.
Dekla z dežele.
Gospa: "Za božjo voljo; kaj si vendar naredila s parketom?*!” — Dekla: “S peskom sem ga posula, ker mi je preveč polzelo.”
Premetenost.
“Dragi možiček; poslušaj, kaj ti povem! Ravnokar sem si mislila nabaviti krasno jesensko obleko, pa sem tebi na ljubo opustila to misel ter ti tako prihranila vsaj 100 dolarjev. Kaj ne od teh podariš meni iz hvaležnosti $50?"
Svojeglavnost.
Zdravnik; “No vidite, gospa; vaš soprog je vendar na moje zahtevanje opu stil kadenjc!” — Gospa: "Kaj še, gospod zdravnik! ne na'vaše ampak na moje zahtevanje!”
Ona ga pozna.
Žena: “No, ljubi mož, si li bil popolnoma priden in zvest v moji odsotnosti?” — Mož: “Popolnoma— srce!’1 —- “No — enkrat si se pa le odstranil, le kar priznaj! Enkrat ni nobenkrat!” — “Toraj — nobenkrat!”
;	Vzrok in učinek.
Raznoteri so vzroki za glavobol, ampak Severovi Praški zoper glavobol imajo neglede na vzroke en učinek: bolečine preženejo. Bolniku podeljujejo občutek prijetne udobnosti, tie da bi škodili želodcu. ,V lekarnah; 12 praškov za 25c. W. F. SeVcra Co., Cedar Rapids, Iowa.	1
Ant. Kirinčič
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Bre-wery. Rojakom sc toplo priporočan
KRASNI MOLITVENIKI PO ZELO NIZKI CENI
Cor. Columbia in Chicago St«.
Emil Eachman
1719 South Center Avenue.
Chicago, III.
Slovanski tvorničar društvenih od znakov (badges), regalij, kap bando in zastav. Velika zaloga vseh po trebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujet« kaj za društvo. Pišite slovensko. K» talog na zahtevanje zastonj.
Stefancich & Podobnik
N. W. Phone 577.
1014 N. Chicago Street Joliet, IIL
Gostilna
Kadar se želite okrepčati, dojdite k meni, da vam postrežem s finimi pijačami. _
goč v listu koliko je dolžan. Peter Bukovec, Box 397, Conemaugh, Pa.
Hkv .TSKO DRUŠTVO ZRINSKI rankopan št. 18, H. Z. v 111., v Joliet, 111. Odbor za leto 1908: Predsednik: Fil. Hibler, 1014 N. Chicago St.; podpredsednik: Pavel Pavletič, 1003 N. Scott St.; Računovodja: Ant. Kirinčich, 1212 N. Chicago St.; tajnik: Mih. Podobr11' 920 N. Chicago St.; blagajnik:’	o Tušek, 205
Ruby St.; bolniška	-elnika: za
vzhodno stran mest?	om. Stefančič, 1014 N. Chicago	za zapadno
stran mesta: Ant. Mr • ič, 1316 N. Hickory St. Seja p nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
KJE JE MAT. RAUH, DOMA IZ Gradaca pri Metliki. Svoječasno je bival v Clevelandu. Za njegov naslov bi rad vedel, radi važnih sporočil, njegov bratranec, John Plut, R. F. D. No. 89, Tonawanda, N. ,Y. 2t
NASLOVNIK
Krvava Noč v Ljubljani
drama v štirih dejanjih .s karikaturami (slikami).
V isti knjigi je tudi povest iz življenja ameriških Slovencev
Najdeno Srce
Knjiga obsega 168 strani v velikosti 6 in 8l/i palcev.
Cena broširani je 40c.
Cena vezani je 75c.
Naroča se pri:
Jacob Hočevar,
1142 E. 72nd St. N. E., Cleveland, Ohio
Ustanovljena 1S71.
Tli ffillCoilyMial Bant
Of Joliet. IlUnoia.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v. pravi prostor in to je
The 1 ff. Fleier Dri Gl.
LEKARNARJI.
Cor. Bluff and Exchange Streets JOLIET. ILL.
Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
Pridite k meni na obisk ko se mudite v Lockportu. r Sveže pivo in druge pijače so vedno na razpolago.
Anton Dowiak,
9th Street. Lockport. III.
ti govcev, obrtnikov, gostilničarjev in
odvetnikov, ki se priporočajo rojakom.
JOLIET. ILLINOIS.
ADLER J. C. & CO.. 112 Exchang* St., priporoča rojakom svojo mesnico.
BRAY-EVA LEKARNA SE PRI poroča slovenskemu občinstvu t Jolietu. Velika zaloga. Nizke ce ne. 104 Jefferson St., blizu mosta
CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicago st., blizo slov. cerkve. Prodajaln* moških in ženskih oblek.
DENAR NA POSOJILO. POSO
jujemo denar na zemljišča pod u godnimi pogoji. Munroe Bros.
EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St. Prodajalna pohištva in moških oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. Stav benik (contractor).
GRAHEK IN FERKO, 207 Indians St. Mesnica.
J. P. KING, LESNI TRGOVEC Des Plaines in Clinton Sta. Oba telefona 8. Joliet, 111.
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indiana St. Gostilna.
'STONICH GEORGE. 813 N. Chica go St. Trgovca z grocerijo, premogom in pošiljanje denarja.
SOUTH CHICAGO, ILL.
KOMPARE JOS., 8908 Greenbaj Ave. Salun in prodaja iifkart
Prejema raznovrstne denarne ulog« ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik.
C. H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in trži», lajboljše smodke.
Prodaiam tudi trdi in mehki premo*
TELEFON 7612.
tora N. Broadway. TOLIET. TT *
le Joliet National Bok
Na voglu Chicago in Clinton ulit RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik ROBT. T. KELLY, blagajnik
Ako tudi ne znate po kočevsko govoriti, lahko pridete v mojo
GOSTILNO
na okrepčilo, kadar se vam poljubi.
Mike Kočevar,
cor. Ohio & State Sts.
N. W. Phone 809. joiiet, Illinois
Mj hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boi kupoval od nas, ti bomo v*<-lej postregli z najnižjimi tržnimi e* nami... Mi imamo v zalogi vsakovr»« nega lesa..
Za stavbo hiš in poslopij mehki i» in trdi les, late, cederne stebre, desk. ia šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Despiaines nlic blizu novega kanala
Predno kupiš LUMBER ogluši »• pri nas in oglej si našo zalogo! Mit< bomo zadovoljili in tj prihrintli -lenai
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na vogh DES PLAINES IN CLINTON ST»
JOHN N. GOSAR CO.
5312 Butler St. Bell P ^ne, Fisk 1090 J. Pittsburg, Pa.
Se priporočam sl. društvom za naročila ZASTAV, znakov (Re-galij), gumbov, šarp, slik, okvirov, knjig, kap, klobukov, itd. Pečati vsakovrstni, itd. Prva in edina slov. tvrdka v Amer.
CHICAGO, ILL.
MARTIN NEMANIČ, SALON, 22nd St. and Lincoln, Chicago, 111.
HIŠA: S 7 SOBAM I IN tremi lotami, \l/2 miljo vzhodno od Rockdale, blizu žičarne in drugih tovarn. Proda se poceni. Vprašaj na 508 N. Broadway, Shoe Shop, Joliet, 111.	2t.
IŠČEM JOŽEFA GAZVZODA. Pred dvemi meseci je odšel od mene in mi ni plačal kar je dolžan na hrani. Prosim rojake, če; kateri ve kaj za njega ali njegov naslov, naj ga meni blagovoli naznaniti. Če mi se sam ne javi, ga bom oznanil dru-
R. PILCHER, predsednik.......
FRED BENNITT, podpredsednik. GEORGE ERH„kasir.
F. IV. WOODRÜFF, ass't kasir.
Citizens' National
Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, IIL
TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke v stari domovini.
3%
OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolietu.