A. Funtek: Bajni gostje.
609
Bajni gostje,
H
a knjigo strme ti oči, Obraz od veselja se rdi — Dej, kakšno krasoto odkriva Beseda in slika ti živa?
Zdaj, deček, pač nisi več sam: Prišli so v preposti tvoj hram Mogočni  cesarji in kralji In dvorniki v svileni halji.
Prišle so mladenke krasne", Mladenke in žlahtne gospe" — Vso družbo sijajno, oblastno, Pozdravi,  dostojno in častno!
A kadar po družbi zreš tej, Pri vratih še dno poglej: Uboštvo ponižno tam čaka — Pozdravi srčnd  siromaka!
Povedal bi stežka dovolj, Kdo gostov ti prija najbolj, Če dni v skrlatu in svili, Ce družba v zakrpanem krili.
Kar gostov ti gleda  okd, Vse ljubiš jednako srčnd, In ako bi koga ne bilo, Hudd bi se tebi storilo.
Kako se iskre ti oči, Kako ti obrazek žari — Karkoli jih vidiš tu v hrami, Vsi žijejo tudi med nami!
Teh gostov iz blaženih let Ne žabi, ko stopiš med svet, Spoštuj jih v skrlatu in svili, A tudi v zakrpanem krili!
A. Funtek.
*x^^)(§^®^'
#,
Smrt.
Stara narodna pesem iz Idrije.*)
renka smrt na duri kljuka, Ostro koso ima seboj, Ino kliče:  »Kje si Luka? Vstani gori,  pojd'  z mendj !«
Luka pravi:   »Kdo tak' kljuka? Kdor kaj hoče, naj gre" sem!« Ino malo ven pokuka;   — Vstraši se, da ne ve", kam.
»Gor', ta stari gorenjski Jaka Te že kliče toPkokrat, On ua tebe težko čaka Ino pojde s  tabo rad«.
»Jaz še nimam časa umreti, KozoPc moram prej  pokrit', Stare krone prej prešteti, In še drugo v d'narje st'rit'«.
Smrt kar koso zdaj  zavzdigne In ga vreze tje za vrat; Luka komaj enkrat 'zdihne In opravi vse na enkrat.
*) Prim. Korytko  »Slov. pesmi kr. nar.«  IV.  zv. str.   105.  »PeTem od fmerti«.
Ured.
39