Poitnlna£ plačana v gotovini mzm Vsebina: Dr. France Bezlaj: Zimsko krmi je nje čebel z dekstrinom . . . M. L. Rožman: Zložljiv (čebelnjak Rižnar Simon: Čebelja uš . . . A. Žnideršič: Utrinki . . • • Ravnik Janko: Pripombe k selekciji čebeljih družin...................... Zasavski: Na nevarnem prelomu Topolovec Anton: Kako uničujem sršene, in ose?.............. Kastelic Jože: Kaj nas je naučila letošnja zima? ....... Žunko Ivan: Vzroki in posledice Fr. L.: Ugotovitve ob koncu letošnje zime............................... Ing. Rihar Jože: Obveščevalne po staje ............................ Čebelarska posvetovalnica K vprašanju o sončnicah. K vpra šanju o tujem gnezdu v čebeljem panju. K vprašanju o ušivosti Čebel. Prenašanje obnožine. Naro-čitev čebelarskih listov in knjig iz inozemstva. Satie iz trotdvih 81 panjev. Oblanje Čebel.................103 84 Mali kruhek 90 Zanimiva opazovanja v ZSSR. 91 Trganje fcvetia spomladi. Spomladanska resa. Uničevanjejsršenovih 92 gnezd. Uničujmo pravočasno škod- 93 Ijivce čebel. Brizganje sadnega drevja z arborinom. Iz »L’abeifle 95 de France«. Ali čebele prenašajo jajčeca? Slovenska čebela pred 97 nemškim sodiščem......................106 98 Naša organizacija Dopisi: Čebelarska družina Pekre 99 pri Mariboru. Iz Medjimurja . 108 Zapisnik o seji širšega upravnega 101 odbora ČZS . . . . . . . . 109 Delovanje izvršnega odbora Čebelarske zadruge ....... 111 Zadružni vestnik . . • '• • . . 112 Na ovitku: Oglasi. Slovenskemu čebelarju! Važno obvestilo. Cenik čebelarskih potrebščin List izhaja mesečno. Glavni in odgovorni urednik: Rojec Vlado. Izdaja Čebelarska zadruga za Slovenijo. Tiska Partizanska tiskarna v Ljubljani. Letna naročnina za zadružnike 50 din, za nezadružnike 80 din, posamezna številka 7 din. V inozemstvu stane list 100 din. Vabile , *> Podružnica Čebelarske zadruge v Celju sklicuje letno skupščino za nedeljo, dne 13. aprila 1947 oh 9. uri dopoldne v prostorih Obrtnega doma v Celju z običajnim dnevnim redom. Čebelarska drnžina v Kostanjevici na Krki bo priredila dne 20. aprila 1947 v Bučarjevi dvorani v Kostanjevici ob 8. uri čebelarsko predavanje. Vabimo vse čebelarje, da se tega predavanja udeleže kar v največjem številu. Podružnica Zagor je bo priredila dne 4. maja t- 1. članski sestanek, na katerem bo med drugim pre-davanjo o griži in čebelarskih opravilih. Čebelarji! Udeležite se sestanka polnoštevilno. Kraj in uro objavimo pravočasno. Čebelarsko predavanje v Litiji bo v nedeljo 20, aprila in ne 13. aprila, kot je bilo prvotno javljeno. Prodam skoraj nov AZ-panj, preurejen v štiridelen matičnjak. Cena po dogovoru. Polič Ruža, Stranska vas 43, p.. Grosuplje. Prodam 40 AZ-panjev čebel za 128.000 din. Zraven je omara z deloma medenim satovjem in stiskalnica za satnice 40X26 cm. Černejšek Jožef, čebelar, Razgorje, p. Laporje pri Slov. Bistrici. Zaradi pomanjkanja prostora prodam dva dobra AZ-panja. Imata mlade matice in zadostno zalogo medu. Cena 5000 din za oba.-Božič Jakob, Ljubljana, Trpinčeva c. 60. / Večje število kranjičev in- AZ-panjev s čebelami kupi podružnica čebelarske zadruge v Črnomlju. •*-Plačljivo po dogovoru pri prevzemu. Ponudba ' Gabrovec Josip, Ljubljana, Cesta v f Mestni log 58, ima naprodaj 8 AZ-panjev, praznih, dobro ohranjenih, dalje nekaj čebelarskega orodja in čebelnjak za 21 AZ-panjev. Informacijam prodajalcu. Dr. France Bezlaj: Zimsko krmljenje čebel z dekstrinom Češ kim čebelarskim strokovnjakom se je med vojno posrečilo, da so odkrili važno novost, ki ni samo zanimiva, ampak ima tudi velik gospodarski pomen. Posebno za nas, ki se moramo nadejati, da še nekaj let ne bomo imeli dovolj sladkorja za zimsko krmljenje čebel, so češki poizkusi zelo važni; saj nas lahko rešijo katastrofe, če se pravočasno lotimo priprav. Med vojno Čehi niso objavljali izsledkov svojih poizkusov, ker bi lahko s tem koristili nemškemu vojnemu gospodarstvu. Šele lani so začeli objavljati svoje izkušnje, ki niso več na stopnji začetniškega tipanja, ampak so prepričljiva dejstva, katerim moramo verjeti. Leta 1943. je sprožil predsednik Češkega čebelarskega društva O. Brenner vprašanje, kako bi bilo mogoče pokladati čebelam pri jesenskem krmljenju čim gostejšo sladkorno raztopino. Ze dolgo je bilo znano, da se pri invertiranju pesnega sladkorja (saharoze) v grozdni in sadni sladkor (v dekstrozo in fruktozo) izgubi tem več sladkorja, čim redkejša je raztopina, katero pokladamo čebelam. Začeli so iskati načine, s katerimi bi to dosegli, in pri tem so odkrili mnogo novega. Najidealnejša bi bila sladkorna raztopina 4 : 1, torej 80 delov sladkorja v 20 delih vode. Razmerje bi približno ustrezalo gostoti medu. Takšne raztopino čebelam ni treba izparevati in izguba sladkorja je neznatna. Toda tako nasičene raztopine praktično ni mogoče pripraviti, ker bi se sladkor raztopil v premajhni množini vode sele pri 100° C in bi kristaliziral sproti, ko bi se začel ohlajati. Sladkorna raztopina je namreč nasičena: Pri toploti 100 delov vode razpusti Procent sladkorja v vodi 1 del sladkorja rabi vode za Pri toploti 100 delov vode razpusti Procent sladkorja v vodi 1 del sladkorja rabi vode zu sladkorja raztopitev sladkorja raztopitev 0° 179,2 .64,18 0,5580 55° 273,1 73,20 0.3662 5° 184,7 64,87 0,5414 60° 287,3 74,18 0,3481 10° 190,5 65,58 0,5249 65° 302,9 75,18 0,3301 15° 197,0 66,30 0,5076 70° 320.5 76,22 0.3120 20° 203,9 67.09 0,4904 75° 339,9 77,27 0,2942 25° 211,4 67,89 0,4730 80° 362.1 78,36 0,2762 30° 219,r> 68,70 0,4556 85° 386,8 79,46 0,2585 35° 228,4 69,55 0,4378 90° 415,7 80,61 0,2406 40° 238.1 70,42 0,4200 95° 448,6 81,77 0.2229 45° 248,7 71,32 0,4021 100° 487,2 82,97 0,2050 50° 260,4 72,25 0,3840 Treba bi bilo torej najti poseben postopek, da bi se dala doseči potrebna gostota sladkorne raztopine. Pri tem pa se pojavijo težave. Ze prej so poizkušali sladkor umetno invertirati s kislinami. Toda poizkusi niso rodili ugodnih rezultatov. (Glej članek J. Svobode v Schweizerische Bienen-zeitung 1940.) Preveč zapleteni postopki so potrebni, da se odpravi iz raztopine vsaka sled kisline, ki bi se pozimi nabirala v črevesju čebel in povzročila huda obolenja ali celo smrt družine. Treba je bilo iskali drugih načinov. In te so v resnici našli. Znano je, da nekatere po kemični sestavi sorodne snovi zelo podpirajo druga drugo pri raztapljanju. V raztopini pesnega sladkorja imamo samo razmerje sladkor : voda. V invertiranem sladkorju pa je več vrst sladkorja: dekstroza, fruktoza in še ostanki saharoze; zato ne kristalizira pri normalni toploti niti tedaj, ko ga čebele v celicah pošteno izparijo. Včasih so mislili, da čebele invertirajo nektar in prav tako tudi sladkor zato, da bi ga naredile prebavljivega. Pokazalo pa se je, da to ne drži. Čebele invertirajo svoje zaloge samo zato, da bi preprečile kvarjenje sladkorja in njegovo kristalizacijo. Invertiranje samo torej ni nujno potrebno; zadostovalo bi popolnoma, da bi dodali sladkorju sorodne snovi, ki bi zvišale topljivost sladkorja. Da bi bila množina dodanih snovi čim manjša, pa jo treba izbrati takšne, ki imajo veliko molekularno strukturo. Te imajo namreč to lastnost, da stvori jo v raztopini nekakšno mrežo, ki sosednjim molekulam brani združitev. Takšna snov so dekstrini, katerih molekule so sestavljene iz molekul dekstroze. C) dekstrinu so doslej mislili, da škoduje čebelam. V vsakem medu ga je nekaj, največ v hoj e vem in v listni mani, kjer ga je običajno 12—15 %, včasih pa tudi več, celo 20—40 %. Ker sta hojev med in mana včasih škodljiva čebelam pozimi, so sumili, da je temu vzrok visok odstotek dekstrina. Vsaj R. Lotmar je v Archiv-u für Bienenkunde 1934 in v časopisu Bee World 1934 trdila na podlagi poizkusov v laboratoriju, da je dekstrin za čebele neprebavljiv. Toda če bi bilo to res, kako bi potem čebele.pozimi skozi več mesecev obdržale v sebi tako velike množine neprebavljenih snovi? Ruth Lotmarjeva pa je tudi ugotovila, da imajo čebele v goltni žlezi in v želodcu diastatični ferment. Torej so le zmožne prebaviti dekstrin. (Glej Ceskomoravsky včelar 1943, str. 125.) Še podrobneje je preiskal dekstrin v laboratoriju dr. J. Hejtmanek (Slovensky Včelar 1946, štev. 11, stran 226), ki je prav tako ugotovil, da je dekstrin za čebele prebavljiv. Škodljivega učinka hojevega medu in mane na čebele ni kriv dekstrin sam, ampak majhna primes drugih snovi, ki niso prebavljive: samo pri površnejših analizah so jih prišteli k dekstrinom. Češki raziskovalci so bili pri svojih poizkusih v začetku zelo previdni. Toda ker je v vsakem medu nekaj dekstrina (v medji s sadnega drevja 0.20 %, v lipovem 0.35 %, v deteljnem 0.65 %, v malinovem 1.20 % in v akacijevem 1.40% in ker vrednost medu za prezimovanje ni v nobenem pravem sorazmerju s procentom dekstrina, katerega vsebuje, so pri prvih poizkusih dodali sladkorni raztopini 4:1 samo 0.5 % dekstrina. Raztopina jo ostala tekoča tudi tedaj, ko se je ohladila. Če so dodali dekstrina, se raztopina ni strdila niti v primeru, ko je bila dolgo časa na mrazu. Tako je bil rešen prvi problem! Posrečilo se je pitanje čebel z mnogo gostejšo raztopino, s katero se čebelam ni bilo treba toliko truditi kakor z redkejšo hrano. Obenem se je zmanjšal procent vlage v panju, prihranjen pa je bil tudi znaten del sladkorja, ki se je prej izgubil pri invertiranju. Prve poizkuse so delali na jesen 1943. leta. Po začetnih uspehih so si upali že več. Avtor j. V., ki v Češkem Včelafu 1946 na 20. strani (štev. 1—2) poroča o osnovnem problemu, je na 35. strani istega letnika (štev. 3—6) objavil tudi izsledke svojih poizkusov, izv ršenih v naslednjih dveh zimah. Septembra 1944 je pokladal petim panjem zimsko zalogo. Prva dva panja je nakrmil s čisto sladkorno raztopino, pri tretjem panju je primešal raztopini dekstrin v razmerju 20 % vode, 10 % dekstrina in 70 % sladkorja, četrtemu pan ju je dal 20 % dekstrina in 60 % sladkorja, petega pa je nakrmil s samim dekstrinom. Prezimili so vsi. Panji št. 1, 2 in 3 so bili pozimi nemirni in v marcu so trpeli veliko pomanjkanje vode; zaloge so bile kristalizirane in po tleh \ panjih je ležalo mnogo kristalov. Nasprotno pa sta bila panja št. 3 in 4 vso zimo mirna; zaloge jima niso kristalizirale, izletavati sta začela kasneje in sta znatno prehitela druge v razvoju. Jeseni 1943 je zazimil čebele na dveh krajih. Povsod je po en panj nakrmil z dekstrinom, kateremu je pridal 4 % sladkorja. Drugim panjem je primešal po 10 in po 20 % dekstrina. Prezimili so vsi; vso zimo je bil v panjih mir in nobeni družini niso kristalizirale zaloge, niti onima dvema ne, katerima je dodal samo 4 % sladkorja. Avtor trdi, da ga je v obeh letih presenečalo zdravje in življenjska sila družin, katerim je dodajal dekstrin. Kol so je dalo domnevati, nudi mešanica dekstrina s sladkorjem čebelam boljše pogoje za prezimovanje in je zanje popolnejša hrana kakor čist sladkor, ker so bolj približuje prirodni. Ti poizkusi niso edini. Cehi so jih napravili še več. vendar drugi še niso objavljeni. Značilno pa je, da pri teh poizkusih ni propadla niti ena družina, tudi tiste ne, ki so prezimile na samem dekstrinu. Vsak dekstrin seveda ni primeren za krmljenje čebel. Biti mora kolikor mogoče čist in ne sme vsebovati niti mineralnih soli, niti kislin ali alkalij, katero po navadi vsebuje dekstrin. ki ga prodajajo v industrijske čili lekarniške namene. Tudi dekstrin, katerega dobimo na preprost način s suhim praženjem škroba, ni poraben za čebele, kajti pri tem postopku razpad škrobovih molekul v dekstrine ni popoln. Za krmljenje čebel rabijo samo tako imenovani dekstrinov sirup, ki vsebuje 20 % vode, 40 % dekstrina in 40 % dekstroze. Čehi še niso objavili, kako ta sirup pridobivajo, toda za izkušenega kemika niso ti postopki nobena skrivnost. Zveza čeških čebelarskih društev se pripravlja, da začne v lastni režiji proizvajati toliko krmilnega sirupa, da bo krila vse potrebe republike. Toda letos zaradi pomanjkanja premoga in škroba še ne bo mogoče zadostiti vsem potrebam. Razumljivo je. da se je na Češkem pojavila prava dekstrinova mrzlica«. Čebelarsko društvo je moralo objaviti svarilo čebelarjem, naj bodo pri nabavah dekstrina previdni, ker vsaka nepremišljenost lahko več škoduje kakor koristi. Pri nas je potreba sladkorja mnogo bolj pereča kakor na Češkem. Ker ga najbrž št; dolgo ne bo dobiti, bi morali že letos organizirati proizvodnjo dekstrina, ki bi lahko, če že ne preprečila, pa vsaj ublažila grozečo krizo našega čebelarstva. Saj to ne zahteva velikih in dragih industrijskih naprav. Naša industrija uporablja že sedaj ogromne množine dekstrina posebno v papirniški stroki, kjer dekstrin nadomešča klej in druga težje dostopna lepila. Nekaj vagonov škroba (ali morda tudi kalečega ječmena) ne bi tako strašno obremenilo našega gospodarstva, a bi lahko znatno razbremenilo potrebo po sladkorju in rešilo pogina tisoči“ čebeljih družin. M. L. Rožman: Zložljiv čebelnjak Višina čebelnjaka — — Ve« — - - - - — — — src-"--------- širina čebelnjaka Mnogo se je že govorilo in pisalo o čebelnjakih in o prevažanju čebel na pašo. Na paši ostanejo čebele dostikrat nezavarovane ali pa premalo zavarovane. Prepuščene so varstvu dobrih sosedov, največkrat pa otrokom, da jih »pasejo«. Lastnik takih čebel nikdar ne moro biti miren; dosti skrbi in neprilik mu povzročajo muhe takrat, ko bi moral imeti z njimi največ veselja in največ užitka. Zložljiv čebelnjak mora biti tako zgrajen, da ga je mogoče hitro razstavili in sestaviti. Zato naj ima čim manj delov. Razen tega naj bo lahak, stabilen ter dobro zavarovan proti vlomu in tatvini. Končno ne sme biti predrag. Poizkusil bom v besedi in sliki na kratko opisati praktičen zložljiv čebelnjak, ki naj bi ustrezal gornjim pogojeni. Podal bom mere za velik zložljiv čebelnjak, v katerega lahko namestimo 30 AŽ-panjev. Vsak posameznik pa si ga lahko poljubno zveča ali zmanjša. Ves čebelnjak stoji na štirih močnih stebrih 8 X 12 cm. Zadn ja dva sta visoka po 245 cm, prednja pa po 236 cm. Stremi čebelnjaka je torej nagnjena naprej. Čebelnjak je spredaj za 10 cm nižji. Zakaj ravno ta višina!’ Da nam bo razumljiva, si oglejmo nekatere njegove podrobnosti. Da čebelnjaka ne prekucne vsaka sapica, mora imeti težišče čim bolj pri tleh. Zato mora stati na nizkih nogah. Noge so visoke le 10 cm: v tej višini sta pritrjeni dve 8X20 cm močni bruni, na kateri naložimo panje. Panji stoje torej 30 cm od tal. Zložimo jih v tri vrste; če računamo višino panja 63 cm, znaša višina 63 cm X 3 = 189 cm. Prečna deska, ki nosi streho, je 20 cm široka. Tako dobimo osnovno višino: 10 cm + 20 cm + 189 cm + + 20 cm = 239 cm. Ker mora biti streha nagnjena, zmanjšamo spredaj višino za 4 cm. S tem obenem dosežemo, da pride zgornja vrsta panjev za prečno desko, ki nosi streho, in zato ni mogoče poteg- niti panjev iz skhulanice. Zadaj pa osnovno višino povečamo za 6 cm, s čimer dosežemo, da lahko komodno zložimo zgornjo vrsto panjev v čebelnjak. Tako dobimo pravo višino sprednjih stebrov: 239 cm — 4 cm =235 cm in zadnjih stebrov: 239 cm + 6 cm = 245 cm. Kakšna naj bo širina čebelnjaka? Bruni (ploha), ki nosita panje sta po 8 cm široki. Panj je dolg 66 cm (normalno — nekateri so tudi daljši; vsak naj svoje panje premeri, preden Nosilni bruni sta speti s pokončnimi stebri na isti način kot stranice in končnice pri posteljah. — Od leve proti desni: 1. glava in noga levega prednjega stebra, 2. glava in noga levega zadnjega stebru, 3. kljukasti ploščici na levem nosilnem brunu. da delati čebelnjak). Na sprednjem brunu (plohu) pa sloni le 4 cm panja; prav toliko tudi na zadnjem brunu. (Zakaj le 4 cm, bomo videli pozneje.) Steber je širok 12 cm, ker pa je bruno 8 cm debelo in je pritrjeno v sredini stebra, seže panj točno od sredine zadnjega do sredine sprednjega stebra. Na ta način dobimo pravo širino čebelnjaka: 6 cm + 66 cm + 6 cm = 78 cm zunanje mere. Stebra morata biti potemtakem oddaljena drug od drugega: 66 cm — — 6 cm — 6 cm = 54 cm. V sredini stebra sta pritrjeni bruni, med njima pa mora biti 66 cm — 4 cm — 4 cm = 58 cm prostora. (Primerjaj skico!) Kako dolg naj bo čebelnjak'' Dolžina čebelnjaka je odvisna od širine panjev. AZ-panj na 9 okvirov meri zunaj 39 cm. Torej mora znašati notranja dolžina čebelnjaka 39 cm X X 10 = 390 cm ali okroglo 4 m, ker moramo računati /. malenkostnimi razlikami pri panjih in na vmesne (prazne) prostore, ki se pojavijo v skladanici. Ako vračunamo debelino stebrov, ki nosijo čebelnjak, dobimo celokupno zunanjo dolžino: 8 cm + 400 cm + H cm 416 cm. Na skic i je videti čebelnjak od zadaj — z odprtimi desnimi vrati. [ i i t i • • i i i « 0 0 n r Zadnji steber z označenim brunom, panji, opornikom in vrati. Zunanje mere so torej sledeče: višina stebrov spredaj 235 cm. zadaj 245 cm, širina 78 cm in dolžina 416 cm. Kateri so sestavni deli čebelnjaka'' Iz dosedanjega opisa so nam znani le nekateri. Dodam naj še to, da je 2£C'" --------------------- izMpcm-------------------- - /Drstit -sarpcrA) če so omejene na primerno velik prostor, c) če so toplo odete, č) če so bile jeseni nakrmljene z razredčenim medom ali s sladkorno raztopino. Končno še tole: jeseni in spomladi je vedno opaziti, da iščejo čebelarji med ali sladkor, ki ga rabijo za pitanje čebel. Posebno začetniki se kaj radi znajdejo v takem neprijetnem položaju. Iskanje pa je seveda v teh časih največkrat brezuspešno. Mogoče pride čas, ko bomo talcih skrbi rešeni. Ne verjamete? Ali se vam zdi res nemogoče, da bi kaka prekanjena glavica ne iznašla snovi, ki bi ustrezala vsem zahtevam zimske čebelje prehrane, pa naj se ta potem imenuje kakor koli že. Glavno je, da bi bila poceni, to se pravi, mnogo cenejša od medu. Med je namreč le preveč dragoceno živilo, da bi z njim krmili živali. No, saj tudi kokoši ne krmimo z jajci, krav ne z mlekom in prašičev ne s slanino. Fr. L.: Ugotovitve ob koncu letošnje ziine Letošnja zima je čebelarje s svojimi muhami precej prevarala. Medtem ko so nastopili tu pa tam še sredi decembra taki dnevi, da so se lahko čebele spreletele, sta bila januar in februar prav neugodna za prezimovanje. Dolgotrajen mraz in v nižinah megla sla preprečila, da se čebele niso njogle kot običajno kmalu po svečnici otrebiti. Zato prihajajo od vsepovsod tožbe o nastopajoči griži. Če se bodo te neugodne vremenske prilike vlekle še tja v marec, potem lahko pričakujemo prave čebelarske katastrofe. ?.e zdaj sredi februarja govore o mrličih in ponesnaženih družinah. Čebelarji leto za'letom bolj bridko občutimo, kako potreben je sladkor za pravilno prezimovanje čebel. Brez tega pripomočka bo naše čebelarstvo z leti naravnost shiralo. Nauki, da je edinole med pravilna zimska hrana za čebele, so se ob izkušnjah zadnjih let izkazali bolj kot krilatice. Praksa je pokazala vso zadevo v popolnoma drugačni luči. Da je med res najbolj naravna hrana za čebele, tega kljub temu ne zanika-vamo, ali vprašanje je, kakšen je ta med in koliko časa vzdrže lahko čebele ob primernem medu, kot je n. pr. ajdov? Izkušnje letošnje zime nam dajejo odgovor, da tudi ajdov med ne dela čudežev, če je zima le predolga in zabranjuje čebelam izlete. Tako prihajamo do zaključkov, da je za dolge zime, kakršne so običajno pri nas, še najbolj primerna zimska čebelja hrana sladkorna raztopina. Ce bi imeli mi pol krajšo zimo, bi bila seveda ta pesem drugačna. Tako pa bomo morali še naprej dokazovati, da se pri nas brez sludkorja ne da uspešno čebeluriti. In prepričati bo treba tudi oblast o nujnosti te pomoči. Vedno bolj verujem v upravičenost besed, ki jih je napisal znani nemški praktik Freudenstein v uvodu svoje knjige »Lehrbuch der Bienenzucht«. Tam pravi: »Ko sem postal letu 1883. učitelj, nisem hotel, da bi bil še nadalje svojemu očetu v breme. /. borno plačo pa nisem mogel živeti in iskal sem postranskih zaslužkov. Pričakoval sem, da si bom pridobil s čebelarstvom bogat vir dohodkov. Pričel sem pridno prebirati čebelarske knjige in vsak časopis, v katerem je bilo kaj o čebelah. Ko sem si nabavil čebele, sem delal zapiske, ki sem jih vedno nosil s seboj. In bil sem kmalu o vsem prav dobro poučen. Toda že prvo zimo mi je pobrala vse čebele griža. Vsa sredstva za preprečevanje griže, o katerih je bil govor v učnih knjigah, so se izkazala kot neučinkovita. Pričel sem znova, a prihodnjo zimo je bila zopet tu griža. Kljub svarilom v knjigah sem odprl panj, pregledal bolno družino in ugotovil, da je vzrok griže samo slab med. Odstranil sem med, dal družini sladkorno raztopino in jo ozdravil brez trebilnega izleta. Od tedaj naprej sem odvzemal družinam jeseni ves med in jih prezimoval le na sladkorni raztopini. Postal sem kmalu lastnik več kot 120 družin. Od teh sem prodal vsako pomlad čez 30 družin, za kar sem dobil več kot je znašala moja učiteljska plača. Motel sem zmodriti tudi druge ljudi; zato sem popisal svoj prezi-movalni način v strokovnih listih. A zdaj sem jo izkupil. Ali so mogočniki na vodilnih mestih čebelarskih združenj videli v moji metodi omalovaževanje medu, ali pa jim ni šlo v račun, da zavračam nauke, ki so jih oni delili — kratko in malo, ukazali so urednikom listov, v katere sem pisal: ,Ce sprejmete še kak Freudensteinov članek, preneha biti Vaš list glasilo našega združenja.1 Tako sem bil obsojen na molk. Zato sem ustanovil leta 1902. svoj list. Naročnikom sem obljubil, da jim bom nadomestil vsako družino, ki bi pri uporabi mojega načina prezimovanja zbolela za grižo, umrla za lakoto ali imela mokro in plesnivo satje. Ko sem objavil svoj način prezimovanja, so na velikih zborovanjih svarili čebelarje pred mojo metodo. A vse to ni nič pomagalo. Moja metoda se je tako dobro obnesla, da mi v dosedanjih 17 lotili, odkar sem jo objavil, ni bilo treba še nobene izgubljene družine nadomestiti. Zdaj dirjajo tudi moji najhujši nasprotniki za menoj. Šel sem še dalje in učil, da je treba pred zazimljenjein odvzeti ves med in ga nadomestiti s sladkorjem. Posledica je bilo novo divje tuljenje in modrovanje o ,degeneriran j u' čebel zaradi pitanja s sladkorjem. Vzdeli so mi priimek .sladkorni apostol* in mi očitali, da sramotim čebelarsko čast. Imel sem celo več tisoč mark sodnijskih stroškov. A stvar se je obnesla; saj lahko zdaj nemški čebelarji pridobe 20—30 milijonov funtov medu, ki st) ga prej puščali čebelam za zimo! Nič več se ne govori o .sladkornem apostolu*, pač pa zatrjujejo, da jim je bilo vse to že prej znano. Nasprotniki so dobili sladkor v svoje roke in oguljufali čebelarje v enem samem vojnem letu za 8 in pol milijona mark.« Te besede so bile napisane že leta 1919. V onem času se je tudi pri nas začelo razmotrivati, če ni krmljenje s sladkorjem protinaravno. Zdaj vemo točno, da je sladkorna raztopina za zimsko prehrano čebel boljša kot med, kajti v medu nikoli no moremo točno vedeti, s kakšnih rastlin je nabran, ako ga ne damo kemično preiskati. Ni pa sladkor hrana za zalego! Tudi se mi ne zdi prav, da bi iz sladkorja pridobljeni med prodajali za pristnega. Freudensteinovi sovražniki so zlonamerno razglašali, da uči »sladkorni apostol« čebelarje: »Krmite sladkor in prodajajte ta izdelek kot med!« A tega on ni trdil ali delal in tudi drugi pravi čebelarji bodo uporabljali sladkor le za zimsko krmljenje. Mislim, da ga ni med čebelarji, ki bi namenoma pokladal čebelam sladkor, da bi tako dobil iz njega med. Saj se ni to splačalo niti pred vojno, ko je bil sladkor cenejši od medu, tem manj pa sedaj, ko je pomanjkanje sladkorja skoraj bolj občutno kot pomanjkanje medu. Freudenstein je čebelaril v Marbachu na Hessenskem, torej nekako v podobnih vremenskih prilikah, kot so pri nas. Zato je njegov način prezimovanja primeren tudi za naše kraje, kjer nastopajo prav tako kakor v Srednji Nemčiji tu pa tam dokaj dolgotrajne zime, da čebele ne morejo pravočasno izleteti in se otrebiti zunaj panjev. Klic po sladkorju bo moral biti tedaj stalno v našem progrumu, če hočemo ohraniti čebele v vsakršnih vremenskih prilikah. Saj bodo čebelarji zato prav radi oddajali odvečen med za ljudsko prehrano. Ta je vsekakor za splošnost večjega pomena kot pa sladkor, ki ga dobe čebele za svoj obstanek. ing. Rihar jože: Obveščevalne postaje O preteklem mesecu kakor tudi o vsej minuli zimi so poročila zelo neugodna. (Prav za prav smo danes, t, j. 14. marcu, ko sestavljam februarsko poročilo, še globoko v zimi; suj leži po ljubljanskem polju še preko četrt metru visoka plast snega ) Iz mesečnega pregleda je razvidno, da je v februarju skoraj polovica dni snežilo. Kot usodno okolnost je treba zabeležiti, da smo menda dosegli letošnjo zimo nezaželeni rekord, ker so bile čebele brez izleta v prostranih predelih Slovenije polnih 107 dni. Skoraj po vsej Sloveniji je bil zadnji splošni izletni dan 20.—22. novembra lanske jeseni. V Ljubljanski kotlini, v ravninskih predelih Gorenjske in v nekaterih k megli nagnjenih predelih Slovenije ni bilo vse do 9. marcu nobenega uiti delnega izletnega dneva. Nekoliko bolje je bilo v onih področjih, ki so imela izletni dan sredi januarja, vendar se tudi v teh krajih tedaj kot govorijo poročila — čebele niso popolnoma otrebile. Nekatere postaje poročajo o izletih posumezuih družin dne 9. februarja, ko je bila naj višja dnevna toplina + 5° C. Tudi 22. februarja javljajo postaje Bistra, Breg-Tržič ter Krka o delni trebitvi pri nekaterih družinah. Poročila govorijo nadalje o prisilnem izletuvunju čebel v času hudega mraza. Mnogo čebel je ostalo v mehkem snegu ter v kljunih sinic in vrabcev. Najnovejša ustna poročilu govorijo o kupili mrtvic na dnu panjev, o družinah in o celih čebelnjakih, ki so popolnoma izumrli, o preostalih družinah pa, da so silno razredčene. Največja katastrofa je zadela čebelarje v tistih predelih, ki so zazimili družine na gozdnem medu. Preostale družine so zdesetkovanc do take mere, du komu j še zaslužijo naziv >čebelje družine«. Združevali smo jeseni, redčila je ziinu in ponovno bomo moruli združevuti spo-mludi — to so pokloni, ki nam jih je dalo lansko skopo leto, to so darovi, ki nam jih je poklonila težko se od nas poslavljajoča sturku zima. Mesečni povpreček za februar 1947 Toplina Padavine Izlet | Poraba 1,45° C 204,2 mm 1 dan 74 dkg Kranj: Izlet dne 22. februarja je bil poguba za čebele, ker jih je večina ostala v mehkem snegu. Skoraj vsaka čebela se je otrebila že na bradi. Zato so brade pri panjih vse popackane in onesnažene. Iz mnogih panjev prihaja konec meseca neprijeten vonj po mrličih. Virmaše-škofja Loka: Čebele že nad 4 mesece počivajo; zelo so potrebne izletu in, če ga ne bo kmalu, ne vem, kuj bo letos z našimi muliumi. Lansko leto so 16. februurja že prinašale obnožino, letos pa je ob koncu mesecu še pol metru snegu. Bojim se, da bo imela smrt bogato žetev, ker je bilo zu/.imljenih mnogo družin s premajhno zalogo. Bistra in Kaloe-Logatec: Tehtnici sta v popravilu. Pojuvljujo se prvi znaki griže. Ribnica: Po dosedanjih ugotovitvah je enu četrtina čebeljih družin pomrla. Krka: Padavinska postaja javlja, da je bilo v februarju 201 min padavin. Pojavlja se griža. Zaradi dolge zime in pomanjkanja ajdovega medu je že več družin umrlo. Okoli čebelnjaka stikajo ptiči ter povzročajo nemir in bolezen. Pluska: Samo v dneh od 18. do 20. februarja je padlo 190 cm snega. Novo mesto: Dne 9. februarju so izletuvule le tri do štiri družine. Povprečna februarska uporaba v zadnjih desetih letih je bila 1.55 kg. Letos je bila poraba z 0.90 kg mnogo pod normalo. Zadnji izlet je bil 3. februarja 1946. Najduljšo brez-izletno dobo v zadnjih 20 letih smo imeli leta 1929. Tedaj ni bilo čebel na spregled 83 dni. Letos je minilo do danes (1. marca) že 87 dni in še ni upunja nu trebitev. Prihajajo poročila, da se pojavlja griža, ker dodana količina sladkorja očitno ni bila zadostna. Čebele trpe žejo. Iz nekaterih panjev izletavujo tudi ob snežnem metežu in se seveda ne vrnejo več v panje. Tudi rjave pike in pege po bradah panjev odnosno po pročeljih panjev značijo, da znotraj ni v redu. Poročajo tudi, da je ponekod že več družin umrlo. Zelo pogosto so žrela zamašena z mrtvicami. Letos smo zazimili povprečno šibkejše družine kot običajno. Kar bo prezimilo, bodo sumi slabiči, ki sc ne bodo popravili do pomladanske bere, uko jim čebelar ne bo pomagal z medom uli sladkorjem. Sv. Lovrenc n« Pohorju: Panj, ki je mi tehtnici, je iz lipovega lesa in se je tako napil vlage, da je za 8.10 kg težji kot je bil 1. februarja. Selnica ob Dravi: Dne 9. februarja so čebele le malo izletavale, ker stoji postaja ob vznožju Pohorja in se prikaže sonre le za kratek čas. Na Kozjaku je bilo topleje in so čebele zelo močno izletavale. Mala Nedelja: Snega je zapadlo v drugi tret jini meseca 105 cm. Starinci pravijo, da tako visokega snega ne pomnijo. Turški vrh-Ptuj: Tako nas je zasulo v drugi tretjini meseca s snegom, da v hribih zaradi zametov ni mogel sosed do soseda. Podroben pregled za inesec februar 194? a) Meteorološki podatki Kraj Višina nad morjem Toplina zraka Dni je bilo naj- višja naj- nižja srednja mesečna izletnih deževnih snežnih oblačnih pol jasnih jasnih vetrovnih c« Breg — Tržič .... 483 n —12 + 0,57 l 9 17 26 2 1 l Kranj 385 ii —12 + 1,05 l 9 11 28 1 — — Virmaše — Škofja Loka 361 6 —13 —0,16 — 8 17 26 2 — 26 Bistra — Borovnica • • 290 11 — 15 —0,53 — 3 10 14 2 — — Kalce — Logatec . • • 494 6 —20 — 1,64 — 5 8 13 2 — — Ribnica 500 12 —20 —1,01 — — — — — — — Krka 300 11 — 13 —0,19 2 2 9 26 1 1 13 Pluska — Trebnje • • 207 8 —14 —0,91 — 2 12 27 1 — 16 Novo mesto 180 10 —21 -2,17 1 3 14 25 2 1 4 Sv. Lovrenc na Pohorju 442 — — — 1 4 13 25 3 — 3 Selnica ob Dravi . ■ • 324 11 —20 -2,35 1 5 16 24 3 1 28 Mala Nedelja .... 279 9 — 16 —2,43 — 4 13 24 3 1 5 Turški vrli — Ptu j . . 336 9 —15 —2,28 1 4 15 24 3 1 9 Cezanjevci 182 9 -22 -2,51 6 15 19 8 1 12 b) Podatki o gibanju tehtnice Kraj Panj je na teži pridobil v iz gubil v v mesecu čistih dkg največ pridobil 1. 2. 3. 1. 2. 3. mesečni tretjini dkg J&i po- rabil dkg dne Breg — Tržič .... 20 20 10 50 Kranj — — — 25 50 20 — 95 — — Virmaše — Škofja Loka — — — 25 50 50 — 125 — — Bistra — Borovnica ■ . — — — — — — — — — — Kalce — Logatec . ■ • — — — — — — — — — — Ribnica — — — 60 40 25 — 125 — — Krka — — — 25 25 20 — 70 — — Pluska — Trebnje • • — — — 25 25 — — 50 — — Novo mesto — — — 30 20 40 — 90 — — Sv. Lovrenc na Pohorju — — — — — 15 — 15 — — Selnica ob Dravi . . . — — — 20 — — — 20 — — Mala Nedelja .... — — — 45 25 30 — 100 — — Turški vrh — Ptuj . • — — — 25 25 30 — 80 — — Cezanjevci — — — — ~i m s \ l la. p(»\}^o^XJJh/^JLCOL r—i f r r—t f—*1 r""'V r"”"s r—'• J 1 i r""u„j L....; 1 i i r Zadnjič je morala »Čebelarska posvetovalnica« izostati, ker je 3. številka prehitro sledila prejšnji dvojni številki in je uredništvo prejelo prve odgovore, ko je bilo ostalo gradivo že v tisku. Tako prihajajo ti odgovori na vrsto šele danes. Iz njih števila je razvidno, da je vzbudila posvetovalnica med našimi bralci precej zanimanja, /lasti prvo vprašanje je naletelo na dober odziv. Eden izmed tovarišev, ki se je udeležil ankete o sončnici, nam piše: »Pozdravljam otvoritev novega kotička v našem listu. Iz njega se bomo učili vsi čebelarji, posebno pa začetniki.« Razen odgovorov objavljamo nekaj novih vprašanj. Teh je prejelo uredništvo mnogo manj. Posvetovalnica pa bo uspevala le tedaj, če bo čim večji izbor v vsaki številki. Zato prosimo bralce, da posvetovalnice s te strani 110 zanemarjajo. Pošiljajo naj nam taka vprašanja, o katerih vedo, da bodo čim bolj razgibala naše vrste. Vprašanje, na katero bomo prejeli največ odgovorov, bomo ob koncu lota nagradili. Prav tako pa tudi najboljši odgovor na to ali ono vprašanje. Razen tega opozarjamo, da so vsi prispevki v čebelarski posvetovalnici, pa naj bodo to vprašanja ali odgovori, honorirani, če obsegajo vsaj 6 vrst. K vprašanju o sončnicah. uuuuvum Prvi odgovor: Tudi jaz nimam več posebnega zaupanja do sončnice. Pred nekaj leti so bila obširna koruzna in krompirjeva polja v bližini mojega čebelnjaka vsa rumena, ko je pričela cvesti ta rastlina. Ker sem bil slišal o njeni medovitosti in ker v bližini ni bilo večjega števila panjev, sem gojil velike nade na dober donos. Tedaj sem imel še neka j močnih kranjičev. Dal sem jim 10 cm visoke naklade z mladim satjem, toda uspeha ni bilo. Ne le da družine niso nič nabrale, temveč so do ajdove paše celo precej oslabele. — Pa naj še kdo drug pove svoje mnenje. — Ivan Žunko, Litija. Drugi odgovor: Z zanimanjem sem prečital vprašanje pod naslovom: »Ali je sončnica za čebelarstvo koristna medovita rastlina?« Kot odgovor nanj pošiljam nekaj vrstic. Tudi pri nas se je med okupacijo sadilo mnogo sončnic. Ker pa so začele čebelje družine s pojavom večje množine sončnic pešati, smo čebelarji takoj začeli sumiti, da so one temu krive. Moj pokojni brat, ki je čebelaril več let, mi je zaupal tole skrivnost: Čebele rade obletujejo sončnice. Ker pa so cveti sončnic zelo ostri, si čebele na njih ogulijo dlačice in razcefrajo krila, kar ima za posledico smrt. Odločno mi je zatrjeval, da so sončnice vzrok upadanja čebeljih družin. Ker sem čebelar začetnik in brez vsake skušnje, se pridružujem piscu zgoraj navedenega vprašanja s prošnjo vsem čebelarjem, da povedo svoje mnenje in dosedanje ugotovitve o koristnosti sončnic. To zagonetko je treba vsekakor razčistiti, toda na nepristranski način. No bi bilo prav, če bi bila ta kulturna rastlina izpostavljena neupravičenim napadom čebelarjev. — Milan Kodrič, Sv. Križ pri Kostanjevici. Tretji odgovor: Meni se zdi korist te rastline za naše čebelarstvo že dalj časa prav dvomljiva. Res je, da sončnica dobro medi, a pri tem ugonobi toliko čebel, da je težko reči, kaj je več vredno: nabrani med ali izgubljene čebele. Po mojem opazovanju izločajo sončnice neko lepljivo snov, ki se oprime čebeljih kril in nožič, da ne morejo več leteti. Komaj še prelete s cveta na cvet, a ko se hočejo vrnili domov, popadajo v bližini sončnic na tla, od koder se ne dvignejo več. Možno je tudi, da izpuhtevajo sončnice poleg tega še kako omotično snov. To pa bi bilo treba znanstveno preiskati. Vse kaže, da bo s sončnico isto kot z lipo, ki tudi s svojim mamljivim vonjem čebele samo vara. Podoben pojav sem opazoval jeseni na cvetju aster. Po teh so se plazile čebele, kot bi bile omamljene. Ostale so na cvetju čez noč in zjutraj sem našel po tleh in po cvetju polno mrtvih čebel. Podnevi je bilo tiste čase še toliko gorko, da bi bile prav lahko odletele. — Fr.Ločniškar, Ljubljana. Četrti odgovor: Da sončnica dobro medi, ne tajim, vendar njeno medenje več škoduje kot koristi. Pri nas je do vojne kmetje niso gojili; vsaj v večjem obsegu ne. Šele med vojno so jo začeli sejati na pritisk okupatorja, ki je hotel s tem zvečati pridelek oljnatih rastlin. Sam sem jo sejal več let v malem, da sem imel seme za zimsko krmljenje ptic. Ker sem je imel vsako leto nekaj nasajene poleg železniške čuvajnice, sem lahko celo v službenem času opazoval njen vpliv na čebele. Čebele so obletavale cvete od jutra do večera in so ostale na njih tudi čez noč. Toda zjutraj so bile sončnice prazne in čebele mrtve na tleh. Da izločajo sončnice neko opojno snov, po mojem mnenju ne bo držalo; izločajo pa lepljivo snov, s katero se.čebele tako zamažejo, da ne morejo več odleteti. Ker izločajo (o snov le mladi, pravkar odprti cveti, vidimo mrtve čebele le na teh. Po vsem tem bi si upal trditi, da je za čebelarje tem bolje, čim dlje so njegove čebele od sončnic. Glede bučnic je stvar drugačna. Te nudijo čebelam med in obnožino. Cveti se odpirajo že v ranih jutranjih urah, navadno takoj, ko vzide sonce. Tedaj je okrog njih vso polno čebel. Dostikrat jih je tudi do 5 v enem cvetu. Cveti bučnic pa imajo to napako, da se okoli poldneva zaradi vročine zapro in so čebele prisiljene prenočiti v njih. Zato vidimo v času cvetenja bučnic, da se vračajo posamezne čebele popolnoma rumene že zgodaj zjutraj domov, ko še noben panj ne izletava. To so čebele, ki jih je bučni cvet prisilil k prenočevanju izven panjev in jih zjutraj zopet oprostil neprostovoljne ječe. V okolici Varaždina, kjer sade zaradi olja mnogo bučnic, imajo ob lepem vremenu čebele prav dobro pašo. Ker so buče tudi izvrstna krma za prašiče in živino, bomo njih saditev čebelarji bolj priporočali kakor sajenje sončnic. — Virmašan. Peti od g o vor: Glede na vprašanje št. 1 na strani 37. prve številke vašega lista (Ali je sončnica za čebelarstvo koristna medovita rastlina!*) vam poročam: 1. Ko Je čebela stara 20 dni, postane nabiralka medečine. Čebele pa žive največ (> tednov. Zadnje dneve življenja niso več tako odporne in zato jih mnogo pomre izven panja. Tako marsikatera obleži tudi med nabiranjem medečine po sončnicah. 2. Sončnica srka le del hrane po koreninah iz zemlje. Največ hrane dobiva iz zraka, /ato ima zelo majhne korenine in zelo veliko površino listov. Iz zraka sprejema ogljikov dvokis. Najbolj raste v nočnem času in takrat odvzema zraku največ ogljikovega dvokisa. Mogoče je to vzrok, da čebele na njej otrpnejo. 3. Cvetišče sončnice je okroglo. Pogled nanj je zelo podoben pogledu na sat. Na cvetišču je nešteto malih, posameznih cvetov, podobnih čebeljim celicam. Ti cveti se prično odpirati najprej na robu in se razcvetajo potem proti sredini v obliki spirale. Prašniki hitro rastejo, se razpočijo in iztresejo cvetni prah, ki ga mali bat v notranjosti potisne navzgor. Mogoče čebela čuti, kdaj se bo prašnik odprl in izvrgel cvetni prah. Mogoče jo to zmoti, da ne odleti domov. In ako ne odleti, jo mogoče čaka smrt zaradi pomanjkanja ogljikovega dvokisa.* To so seveda le domneve. Uganko bi bilo mogoče razrešiti le z raznimi poizkusi in s sodelovanjem strokovjakov. — Skušek Franjo, Maribor. K vprašanju o tujem gnezdu v čebeljem panju. Prvi odgovor: Glede tujih gostov, ki jih je imel tovariš Žunko v panju, naj bo brez skrbi. Tudi jaz sem že dobil podobno gnezdo v čebelnjaku. Še več pa sem jih našel na starih nagrobnih spomenikih, ki so vzidani na vnanji strani naše farne cerkve. Bilo je na nekaterih mestih po več desetin celic skupaj, in ko sem jih razkopal, sem dobil v njih prav takšne kokone, kot jih je popisal tovariš. Ilovnata gnezda dela neke vrste čebela, ki je po velikosti podobna čmrlju, a je črna. Večkrat sem jo že videl pred čebelnjakom, vendar ne morem trditi, da bi bila čebelam škodljiva. — Virmašan. Drugi odgovor: Popisano gnezdo v čebeljem panju si je najbrž naprn-vila sorodnica naše čebele, tako imenovani znosec (nemško ime: Mörtelbiene). Ta čebela dela okrogle celice iz gline. Vanje nanosi cvetni prah in nektar, a ko je celica po priliki polna, izleže jajčece in ga zadela z glino. Nato prične graditi drugo celico, jo zopet napolni s hrano, odloži vanjo jajčece in končno zazida. Tako postopa * Ker je ogljikov dvokis za čebele, kakor tudi za ostale živali in za človeka strup, so zaključki tov. Skuška docela pogrešeni. — Op. ur. naprej. Izleže 20—30 jajčec. Znosec spada med čebele samotarke. Njene ličinke se same hranijo s cvetnim prahom in nektarjem, ki je v celici. Iz bub se izmota nova čebela, ki pa naši sivki ni škodljiva. Ker je stal Žunkov panj najbrž na kakem zatisnem kraju, si ga je izbrala za svoje gnezdišče. — Skušek Franjo, Maribor. Tretji odgovor: Tudi jaz sem našel v nekem svojem panju tako ilovnato gmoto, kot jo je popisal tovariš Žunko v prejšnji številki Slovenskega čebelarja. V njej je bilo več kokonov. En kokon sem dal v škatlo, da bi videl, kaj bo iz njega nastalo. Cez teden dni pa sem odkril v škatli navadnega kuhinjskega ščurku. — Franc Vovk, Hraše pri Lescah. K vprašanju o ušivosti čebel. Prvi odgovor: je poslal Rižnar Simon iz Vrhovcev pri Ljubljani. Objavljen je med članki na str. 90 te številke. Drugi odgovor: Čebelja uš živi samo od krmilnega soka, s katerim se hranijo matica in mlade čebele. Na starih čebelah jih je malokdaj dobiti. Kakšno leto je tega mrčesa toliko, da so posamezne matice dobesedno pokrite z njim. Tudi na čebelah jih je vse polno. Najboljše sredstvo proti čebeljim ušem sta snaga v panjih in tobakov dim. V panj, v katerem je dosti tega mrčesa, vložimo lepenko, čebele močno nakadiino s tobakovim dimom in vratca zapremo. Čez nekaj minut panj odpremo, potegnemo iz njega lepenko, uši pa stresemo z lepenke na ogenj. Ako niso vse uši popadale na tla, to še enkrat ponovimo. Ako omamljenih uši ne ometemo na ogenj, se zopet zdramijo in opravljajo svoj škodljivi posel naprej. — Virmašan. Tretji odgovor: Vzemi polo ovojnega papirja in ga tako prireži, da se bo tesno prilegal dnu panja. Papir potisni v panj in raztrosi po njem v polkrogu zadaj pri okencu dve žlici naftalina. Povrh nastrži še za lešnik veliko kafro ter žrelo za 12 ur ali čez noč zoži na odprtino 2 cm. Prihodnji dan zjutraj žrelo popolnoma zamaši, panj močno nakadi zadaj pri okencu s tobakovim dimom in ga zapri za četrt ure. Nad uspehom boš presenečen. Vse uši bodo ležale na papirju. Podlogo potegni iz panja in jo zažgi. Pri močni ušivosti ponovi ta postopek čez nekaj dni. Nikakor pa ne priporočam, da bi lovil matico in s prsti pobiral z nje uši. Ko bi jo zopet vrnil družini, bi se lahko zgodilo, da bi jo čebele zaradi tujega vonja po tvoji roki zajele v klobčič in zadušile. — Erjavec Franc, Radovljica. VPRAŠANJA 5. Prenašanje obnožine. Letos sem opazil, da so iz nekega panja izletavale čebelo s cvetnim prahom na nožicah. Prvi hip bi človek mislil, da so se motile in donašale obnožino v tuj panj. Ko so spoznale zmoto, naj bi izletele, poiskale domač panj in šele tamkaj odložile obnožino. Toda panj, iz katerega so čebele odnašale obnožino, je stal popolnoma na samem. Zato bi bilo prej verjetno, da so obnožino kradle. Če je še kdo kaj takega videl pri kakem panju, naj objavi na tem mestu svoja opazovanja in morebitne ugotovitve, ki bi pojav pojasnile. — Jok, Zalog. 6. Naročitev čebelarskih listov in knjig iz inozemstva. Jeli mogoče naročiti »Schweizerische Bienenzeitung« ali kako drugo knjigo iz Švice? — Močnik Peter, Maribor. 7. Satje iz trotavih panjev. Ali je sutje, ki ga zaležejo trotovke in ki ima celice zaradi trotovske zalege raztegnjene, še porabno v plodišču. Včasih je namreč satje še mlado, ima le mnjnen del pokvarjenih celic in bi ga bilo škoda zavreči. Ali bi ga bilo mogoče na kak način popraviti? — Petelin Ivan, Ljubljana. 8. Oblnnje čebel. Večkrat sem že opazoval čebele pri nekem posebnem opravilu. Skupina čebel, ki so bile razpostavljene v ravni vrsti kot vojaki pri paradi, je po cele ure nekaj ribala ali oblala nad žrelom, včasih tudi na bradi panja. Čebele se pri tem v ritmičnih gibih pomikajo naprej in nazaj, z rilčkom nekaj ližejo in strgajo, kot bi hotele odstraniti barvo s panja. Človek, ki jih gleda, misli najprej, da nekaj ližejo in pobirajo, pa vendar ni nikjer ničesar. Druge čebele normalno izletajo in priletavajo ter se za te ribarice nič ne zmenijo. Če je kdo že opazoval take čebele, bi bilo dobro, da bi pojasnil, kakšen namen ima to opravilo. — Petelin Ivan, Ljubljana. HTIoIl IzAjuiJulJL. ,.J Zanimiva opazovanja v ZSSR. Iluski agrobiolog, akademik N. V. Cicin je na svojem lanskem predavanju v Pragi omenil zanimivo odkritje, o katerem poroča časopis »Česky včelaf«. Na poljedelski razstavi v Moskvi so med drugim ugotavljali tudi starost obiskovalcev. Med stotisoči udeležencev je bilo okoli 20 nad sto let starih ljudi. Ko so podrobno raziskovali življenje teh starcev, so ugotovili, da so vsi brez izjeme čebelarji. Zato je poljedelska akademija razposlala vprašalne pole vsem stoletnikom na ozemlju ZSSR. Prispelo je 160 odgovorov in iz teh so poizkušali dognati vzroke njihovega dolgega življenja. Vsi so živeli normalno, prav nič drugače kakor drugi ljudje in tudi v njihovi prehrani ni bilo nič posebnega. Kot čebelarji so po navadi pri točenju medu obdržali zase ostanke, onečiščene z drobci voščin in s cvetnim prahom. Takšen med se slabo prodaja, zato so ga pojedli sami. Te ugotovitve so med strokovnjaki vzbudile upravičeno pozornost. Začeli so preiskovati, kakšen vpliv naj bi iinel cvetni prah na dolgo življenje in prišli do spoznanja, da so v cvetnem prahu nekatere do sedaj neznane snovi, ki preprečujejo staranje in vplivajo poživljajoče na obnovo celic. Raziskovanja še niso zaključena. F. B. Trganje zgodnjega cvetja spomladi je za razvoj čebel zelo škodljivo. Ravno prvo cvetje, kot n. pr. teloh, zvončki in spomladanski žefran, daje čebelam dosti obnožine, ki jo ta čas nujno rabijo za gojenje zalege. Na nesmiselno uničevanje teh rož bi bilo treba opozoriti zlasti šole. Saj se včasih otroci kar kosajo, kdo bo prinesel večji šopok telohu ali zvončkov učiteljici na šolsko mizo. To se godi dan za dnem in na šolskih smetiščih vidimo spomladi cele koše uvelega cvetja. Zato bi morali že otrokom dopovedovati, da je prekomerno trganje cvetja uničevanje narave in da s tem odvzamemo čebelam tudi hrano, ker dobe na cvetju prepotrebno >moki-co« za mludi zarod. Utrgati nekaj cvetov ni še nikak greh, le v brezmejnost bi to ne smelo iti. Otrokom se bo dalo to lepo dopovedati, težje pa našim »kulturnim« izletnikom, ki nuravo tako »ljubijo«, da jo nesmiselno uničujejo. Kdor tega ne verjame, naj stopi oj> nedeljah na ljubljanski kolodvor, ko pripeljejo tjakaj večerni vlaki. Tu bo videl, kakšne pojme imajo .kulturni« ljudje o čuvanju narave. Frč. Spomladanska resa je ena izmed najzgodnejših in najboljših čebeljih paš. V krajih, kjer je je dosti, se čebele zelo zgodaj opomorejo. Po ugodni paši na resi čebele prav kmalu rojijo. Zato je prevažanje na resišča zelo priporočljivo. Nekdaj so čebelarji redno prevu-žuli tudi v reso, zdaj se pa vse preveč zanašamo na zadnjo rešilno bilko, na ajdo Po obilni jesenski vlagi se resa lepo razraste in razvije. Ako je ne pokrije sneg, rada ob hudem mrazu pozebe. Že pripravljeno cvetno popje zaradi tega odmrje in predčasno odpade. Sivordečkasta obnožina z rese se včasih sveti, kot bi bila povoščena ali /, oljem oblita. Ker cvete resa precej dolgo časa, in sicer najprej na sončnih bregovih, pozneje pa v osojnih in senčnih legah, je donos z nje navadno prav znaten- -ar. Uničevanje sršenovih gnezd. Kakor je znano vsem čebelarjem, je sršen velik sovražnik čebel, če se naseli v bližini čebelnjakov. Posebno nevaren je maticam v času prahe. Za pokončevanja sršenovih gnezd naj bi stopile čebelarske podružnice in družine v stik s šolami svojih okolišev. Vodstva šol naj bi organizirala med šolsko mladino množično ubijanje sršenov ter uničevanje njihovih gnezd. Seveda bo to zvezano s stroški. Za vsukegu ubitega sršena, kakor tudi uničeno gnezdo bi bilo treba določiti kot nagrado nekoliko medu. Za vzgled naj nam bo družina Škocjan na Dolenjskem. Predsednik te družine je na lastno iniciativo organiziral na šoli v Klenovniku ubijanje sršenov. Uspeh je bil odličen. Otroci so prinesli v šolo preko >00 ubitih sršenov, in sicer samo velikih. Zdi sc. da so bile ubite živali same samice. Tov. predsednik te družine je izvršil koristno delo za čebelarstvo svojega okoliša, čeravno ga je organizacija stala nekaj kilogramov medu. S tem je dal pobudo vsem družinam kakor tudi posameznim čebelarjem podružnice Novo mesto. Ako bi vse družine v Sloveniji tako storile, bi v doglednem času uničile precej sršenovih gnezd, zmanjšale število sovražnikov čebel, ter s tem mnogo pripomogle k boljšemu uspevanju čebelarstva. H. F. Uničujmo pravočasno škodljivce čebel! Z naraščajočo gorkoto se začno prebujati iz zimskega spanja tudi razni čebelji škodljivci. Spomladi ji; čas, da posamezne samice teh škodljivcev, ki iščejo prostore za svoja gnezda, takoj pobijemo. To bo mnogo lažje kot pozneje, ko se zarod razmnoži, uničevati gnezda. Tu mislim zlasti na sršene in ose. Kjer koli naletimo na njih gnezdo, jih tukoj razdrimo in uničimo samice. Na ta način zatremo na stotine naslednikov, ki bi jih samica v teku leta zalegla. Prav tako je s čebeljim moljem. Ce takoj po nastopu gorkejših dni temeljito počistimo po panjih ter satje dobro za-žveplamo, uničimo s tem mnogo zalege, ki bi se sčasoma zelo razmnožila. — Frč. Brizganje sadnega drevja z arborinoni. Ker se je lani pojavila v našem kraju bolezen na sadnem drevju (kapar San Jose), so oblasti odredile brizganje sadnega drevja z arborinoni. Kolikor pa mi je znano, je arborin tako strupen, da je usoda čebele zapečatena, ako sede na mesto, na katero je padlo nekaj kapljic tega škropiva. Zato si dovoljujem prositi zadrugo, da izposluje pri upravnih oblastih odredbo, po kateri bo dovoljeno brizganje sadnega drevja z arborinom v času, ko bodo še dnevi hladni, ko čebele še ne bodo izletavale v večjem številu. Ako bodo sadjarji z omenjenim brizganjem sadnega drevja odlašali na poznejše tople in sončne dneve, bomo imeli čebelarji konec aprila v AZ-panjih pri nas in tudi drugod preveč svetlobe. Ivan Kocutar. Iz »L’abeille de France«. Proti mravljam: Ni dovolj, če napolnimo podložke pod nogami čebelnjaka z vodo. Voda kaj rada izhlapi in mravlje znajo porabiti vsako travno bilko, da napravijo most preko vode. Bolje je cementne podstavke napolniti s pokvarjenim oljem, ki ga je dobiti v avtomobilskih garažah. Topljenje starih satov: Kdor nima ne priprave ne časa, da bi nied letom sti- skal vosek iz starega satju, ga lahko zavaruje pred žrkami voščene vešče na lale način: Poišči večji pločevinast lonec. V sredini oboda znotraj lonca pritrdi na treh krajih po en kos pločevine. Na te koščke pločevine nasloni obroč, na katerega je pritrjena čim gostejša žič-nutu mreža. Pri uporabi napolni narahlo spodnji del lonca z drobci črnega satja. Nato vstavi obroč z mrežo, na mrežo pa položi gladek kamen, da ne bo satje, ko bo plavalo, dvignilo mreže. Ko je to opravljeno, nalij v lonec toliko deževnice, du stoji nekaj cm nud kamnom. Lonec postavi na štedilnik in vodo segrevaj toliko časa, da začne kipeti. Po večurnem kipenju lonec odstavi in počakaj, da se skoraj popolnoma ohladi. Vosek je prodrl skozi mrežo in napravil kolobar vrh vode. Kar je ostalo pod mrežo, stisni v kepe in shrani. V tropinah je sicer ostalo malo voska, a o priliki ga je vendarle treba še prekuhati in iztisniti na kaki boljši pripravi. Taka je ta stvur v načelu. Vsak pa jo lahko preuredi po svoje, kakor najbolj zna. Prevedel II. Peternel Ali čebele prenašajo jajčeca? Redniku, ki je bil več dni brezmatičen in ki razumljivo tudi ni imel lastne odprte; zalege, sem dodal kot krajni sat polovičen satiček z matico in njeno zalego vseh razvojnih stopenj. Matica je bila seveda priprta v matičnici. Drugi dan sem nameraval matico izpustiti, pri tem pa sem presenečen zapazil na predzadnjem satu nasproti dodani zalegi kakih 20 zalezenih celid. Bila je normalna zalega. kar sem ugotovil kasneje, ko je bila pokrita. Pojuva si ne morem pojasniti drugače, kot da so čebele prenesle jajčeca iz dodanega polsata. Morda je matica spuščala jajčeca tudi v matičnici. (Rebele so jih morda izvlekle skozi mrežo in prenesle v celice. — P. J. Slovenska čebela pred nemškim sodiščem. Bajna cesursko:kruljevsku Avstri-ja je hotela izkazati koroškim Slovencem izredno milost s tem, da je namestila v Pliberku za sodnika Nemca, ki si je zu sodno prakso v kratkotrajnem jezikovnem tečaju pridobil nekaj znanja slovenščine. Obtoženemu Slovencu je prečital ta sodnik obtožnico v nemškem jeziku in mu jo na njegovo izjavo, da je ne razume, po,službeni dolžnosti in uvodni nemški psovki raztolmačil slovensko takole: »Obtoženi ste, da ste čebeli palico (v nemščini Bienenstock) ukradli.« . F. Kulterer m H HlBS DOPISI Čebelarska družina Pekre pri Mariboru je imela due 16. februarja 1947 svoj drugi redni letni sestanek. Udeležba je bila kljub slabemu vremenu in še slabši poti povoljnu; suj je prišlo od 20 vpisanih 16 članov in troje neupisunih čebelarjev. Podružnica tokrat ni bila zastopana. Predsednik Gril Adolf je otvoril sestanek točno ob 10. uri, pozdravil navzoče, razglasil dnevni red ter dal besedo tajniku Sokolu Adolfu, ki je podrobno popisal poslovanje družine v pretečenem letu. Prečital je dopise in zapisnik zadnjega se-stunku. Pritoževal se je nad slabo lansko letino, grajal malomarnost nekaterih članov in vzpodbujal k večji agilnosti. Poročilo tajnika je bilo z odobravanjem sprejeto; tako tildi poročilo blagajnika in gospodarja. V smislu čl. 10 pravilnika, sta po žrebu izpadla iz odbora tovariša llinc in Duh. V novi odbor so bili izvoljeni: Gril Adolf, tov. delavec v Pekrah št. 17 za predsednika, Sokol Adolf, šol. upravitelj v Pekrah zu tajnika. Rine Rudolf, ekonom v Vrhovem dolu št. 7 za blagajnika, Onič Alojz, čebelar in posestnik v Studencih, Pekrska cesta št. 78 za gospodarja, Duh Drago in Jauk Anton, prvi tov. delavec v Zg. Radvanju št. 34, drugi pa kmet v Limbušu št. (4 pa za odbornika; Pušauer Štefan, viš. sodni oficial v p. v Studencih, Radvanjska cesta št. 28 je bil izvoljen za namestnika. Kajzer Alojz, posestnik v Pekrah št. 86 in Kampuš Franc, železničar v Zgor. Radvanju, Reiserjeva cesta št. 7 pa za pregledovulca računov. Naročnina oziroma razlika za leto 1947 je bila pobrana in bo nakazana. Pri slučajnostih je bil soglasno sprejet predlog Pušauerja Štefana, da se priključijo družini Pekre vsi člani zadruge, ki stanujejo v Mugdalenskem predmestju zapadno od Tržaške ceste, v Novi vasi in Sp. Radvanju in sicer: tov. Roškar, Petek. Seražin, Kleindinst, Verdonik, Lorber in ostali, v kolikor le-ti niso včlanjeni že pri kaki drugi družini. Nadalje je bil soglasno sprejet poslovni koledar za leto 1947. Sestavljen je bil takole: 16. marca predavanje pri čebelnjaku Pušauerja Štefana v Studencih, Radvanjska cesta št. 28; 13. aprila predavanje pri čebelnjaku Sokola Adolfa v Pekrah; 11. maja izlet na Obriž pri Ormožu in predavanje pri čebelnjaku tov. Bratuše Jakoba; 15. junija izlet v Ruše ali Selnico ob Dravi ter predavanje pri čebelnjaku Pušauerja Štefana ali Požauka Štefana, kar se bo pozneje določilo: 13. julija predavanje v Pekrah pri čebelnjaku Heinca Jožefa; 24. avgusta izlet v Starešince in predavanje pri čebelnjaku ljubljanske čebelarske družine, 21. septembra predavanje v Limbušu pri čebelnjaku Jauka Antona. Na vsako posamezno predavanje ali izlet bodo člani družine in čebelarji iz bližnje ookolice posebej vabljeni. Tudi lastnik čebelnjaka bo o predavanju posebej obveščen. Ime predavatelja bomo pravočasno sporočili. Končno je bil sprejet še en Pušauerjev predlog, po katerem je bil določen Alojz Onič za pregledovalca čebelnjakov in čebelarskega učitelja družine. To ima numen vzdrževati red v čebelnjakih in preprečiti širjenje nulezljivih bolezni. Začetniki in mlajši člani pa bodo dobili na licu mesta, to je kur v svojem čebelnjaku potrebna navodila in pojasnila. Sestanek, ki je bil prav prisrčen, tovariški in stvaren, je predsednik zaključil točno ob 12. uri 30 minut. Predsednik se je zahvalil navzočim za obilen obisk in jim voščil boljše in bolj medeno leto, nego je bilo lansko. Iz Medjimurja. V Gornjem Medjimurju imamo glavno spomladansko pašo na akaciji. Medjimurci sadijo akacijo zaradi drv. Ker hitro raste, pridejo hitro do potrebnih drv- To pa je za čebelarje žalostno, kajti noben akacijev gaj ne dočaka starosti 10 let. Scljuk potrebuje drva, pa ha j d s sekiro v gozd in akacije začno padati druga za drugo. Ker smo Modiimurci skromni ljudje, smo bili s spomladansko, to je z akacijcvo pašo še dokaj zadovoljni. Letos smo nuvrcali povprečno na vsak AZ-panj 8—10 kg spomladanskega medil. Da je bilo manj medu, kot smo upuli, je bilo krivo neugodno vreme. V Medjimurju je na splošno precej vetrovno. Ravno ob času akacijevega cveta pa se vetrovnost še poveča. Sever in zdolnjak kar tekmujeta za premoč med sabo. Najhuje pa je takrat, kadar zmaga jug, ki je nujvečji sovražnik čebelarjev. In tako je bilo tudi letos- Zato je akacija medila le tri dni. Ce so torej panji v treh dneh toliko pridobili na medu, smo lahko zadovoljni. Tudi domačega kostanja imamo v Medjimurju nekaj, toda ta me je letos oblagodaril le z žalostnimi spomini. Svojih 20 A2-družin sem postavil na pašo k Sv. Juriju. Za prevoz sein plačal 1100 din, od tega pa sem imel le malo koristi. V času kostanjeve paše sta mi pobegnila kur dva prvenca. Po končani paši sem prepeljal čebele domov, izvreul med in ga stehtal. l?ilo ga je iz vseh 20 panjev reci in piši 17 kg. Nekaj tega medu sem namenil svojim sorodnikom. Napolnil sem z njim pločevinasto posodo nemškega izvora, ki drži 15 kg, ter odšel z njo na vlak in z vlakom v Ljubljano. Ali človek obrača, usoda pa obrne. Ko pridem z vlakom srečno v Ljubljano, stopim na tramvaj in se peljem z njim do tobačne tovarne. Potem greni peš po Mencingerjevi ulici. Posodo, polno medu, držim za roč, a naenkrat se roč odtrga, posoda pade na tla, se odpre in iz nje začne lezti med. Ker sem predolgo gledal, kako se je med širil na vse struni in se mešal s cestnim prahom, sein pobral prazno posodo. Glavna igra pa se je šele potem začela. Ko sem se odstranil, so bili takoj otroci zraven. Brez pomisleka so se vrgli na trebuh in začeli lizuti razliti med. Ker pa je bilo ob medu premalo prostora, da bi prišli vsi na svoj račun, so se začeli med seboj lasati in tepsti. Po takih in enakih neuspehih je bila naša zadnja mula ajdu. Toda tudi ta nas je pustila na cedilu. Jaz in moj tovariš Šteful sva najela tovorni avto, naložila nanj 45 AŽ-panjev, pa hajd z njimi k Ivancu v Zagorje. V času ajdovega cvetja sva izmenoma hodila gledat, kako berejo čebele..Toda medišča so bila vedno prazna. Po končani ajdovi paši sva pripeljala domov dokaj šibke družine. Tzvrcala sva med in bilo ga je 3 kg na panj. Ni težavno pojasniti, kaj je bilo krivo temu neuspehu in oslabelosti družin v ajdovi paši. Modu ni bilo zaradi suše, družine pa so oslabele, ker jih je mnogo našlo sinrt v jabolčnem soku. Kadar kmet nečebelar terc jabolka, se ne ozira na čebele; tere jabolka in čebele obenem. Če bi hoteli na kratko karakterizirati letošnjo čebelarsko letino, bi lahko rekli: Kadar ajda ne medi, a jablana rodi, se družina v panju suši. Pirjevec. ZAPISNIK o seji širšega upravnega odbora Čebelarske zadruge za Slovenijo v Ljubljani dne 19. januarja 1947 (Nadaljevanje) T o v. H i h a r je povedal, da bomo letos uvedli nov način obveščcvnnja z dopisnicami. Podutko o paši bomo objavljali tudi v dnevnikih in po radiu. Priporočal je razmnoževanje medovitih rastlin. Tov. Košmerl je opozoril na veliko važnost obveščevalnih postaj. V bodoče naj se vse Čebelarske družine in podružnice nekoliko bolj zanimajo za obveščevalno službo. Tov. Vales je omenil, du se v poslednjem čusu uničujejo medovite rastline, kar gre na škodo čebelarstva. Tov. Mihelič je poudaril, da je nalogu odseka za medovite rastline tesno sodelovanje z ministrstvom za kmetijstvo, kur bo samo v prid čebelarstvu. Tov. Rojec je kot načelnik izčrpno poročal o delovanju odseka za pleme-nilne postaje. Storiti moramo vse, da bomo dohiteli zamujeno. Upamo, da bomo v letošnjem letu s pomočjo in v sporazumu z ministrstvom za kmetijstvo in gozdarstvo uresničili svoj načrt, kakor smo si ga zamislili. , Poročili tov. Riharju in Rojca sta bili soglasno sprejeti. 6. Tov. Arko jo poročal o delovanju zadružne trgovine. Ker bilanca /a loto 1946. še ni izgotovljena, ni bilo poročilo popolno. Povedal je. da je znašal ves blagovni promet 8,497.356 din. Predelali smo 9873 kg voska v satnice. Čebelarskim podružnicam smo prodali za 1.948.163 din čebelarskih potrebščin. Ker je računski zaključek za prvo polovico leta pokazal ugodne rezultate, snu» znižali prodajno ceno nekaterim važnejšim čebelarskim potrebščinam. Občutimo še pomanjkanje surovin. Kljub temu se produkcija čebelarskih potrebščin iz dneva v dan izboljšuje. Ob koncu svojega poročila se jo zahvalil vsem podjetjem, ki so šla zadrugi pri dobavi potrebščin na roko. Tov. Cvetk o jo poročal o delovanju zadružne mizarnice, ki jo začela obratovati 1. februarja 1946. Mod letom smo jo oskrbeli z raznimi stroji in orodjem ter s tem dvignili njeno zmogljivost. V njej so zaposleni 3 mizarji, en delavec in 2 nemška vojna ujetnika. V enem letu smo izgotovili 560 AŽ-panjev. polog tega še nekaj man jših del in popravil. Priporočal je, da bi se naša in Gromova mizarniea združili. Obe poročili sta bili soglasno sprejeti. 7. Sledilo je blagajniško poročilo, ki ga jo podal tov. Cvetko. Iz njega razvidimo, da je bilo do 30. junija 1946 prometa za 14.982.337 din. Zaključna bilanca za prvo polletje je pokazala, da je bilo aktivnega premoženja za 3.246.187 din. pasivnega pa za 2,286-190 din, torej je bilo prebitka 359.997 din. Poročilo je širši upravni odbor soglasno odobril. 8. Tov. Smaidek je kot predsednik nadzornega odbora poudaril v svojem poročilu, tla se nadzorni odbor zavoda odgovornosti, ki jo je prevzel z izvolitvijo, /ato skrbno gleda na delo izvršnega odbora in uslužbencev. Prečital je 15 predlogov, ki priporočajo zboljšanje delovanja izvršnega odbora in čebelarne. Računski zaključek za leto 1945 jo pravilno sestavljen. Ker pripada 50 % od čistega dobička zavarovalnemu skladu, je predlagal, da odpade: a) na sklad za čebelarski znanstveni zavod 30 %, b) na sklad za plemenilne postaje 10 %, c) na sklad za obveščevalne postaje 10 %. Komplicirano valorizacijo je izgotovil izkušen knjigovodja. Proračun za leto 1947 je nadzorni odbor vzel na znanje. Zaradi visokih režijskih stroškov je priporočil izvršnemu odboru, da posluje z največjo previdnostjo. V nadaljnjem svojem poročilu je omenil tov. Sinaj dek mizarnico in sat-nišnico, ki ju je treba modernizirati. Knjigovodstvo je v zastanku. Skrbeti moramo, da bo vedno na tekočem, ker jo sicer vsak pregled nemogoč. Poročilo je bilo soglasno sprejeto. 9. Tov. Kobal je poročal o delovanju podružnic. Skliceval se je pri tem na sklep izvršnega odbora, ki je priporočil nagradno tekmovanje. Ker so dosedanja poročila podružnic in čebelarskih družin pomanjkljiva, je izvršni odbor sklenil, da bo pristopil k razdelitvi nagrad šele potom, ko bomo prejeli vsa poročila podružnic in čebelarskih družin, kajti šele na njih osnovi bomo lahko sestavili točen pregled celotnega dela. Širši upravni odbor je ta predlog soglasno.o d o b r i I. 10. Ker so zastopniki podružnic prinesli s seboj spisane predloge, jih tu no bomo navajali. Izvršni odbor bo sestavil iz njih delovni načrt za loto 1947. Tov. škof je predlagal, da bi se spomladanska pasišča določila z uredbo. Govoril je tudi o enotnem poslovanju podružnic in čebelarskih družin. Tov. predsednik mu jo svetoval, naj ljubljanska podružnicu predlog precizira, nakar bo o njem razpravljtila skupščina. Tečaj za enotno poslovanje je nu jen. Tov- Belec jo bil mnenja, da je treba takoj začeti pripravljati narodbo za prevoz čebel na ajdovo pašo. Tov. Mihelič jo pozval, naj stavijo prizadete podružnice konkretno predloge. Tov. V ales u je predsednik odgovoril, da je izvršni odbor zainteresiral pristojne faktorje, naj izdajo primerna navodila podrejenim finančnim odsekom pri okrajnih ljudskih odborih glede obdavčenja čebel. 11. Glede spremembe pravilnika za podružnice in Čebelarske družino je širši upravni odbor sklenil, naj podružnice same izdelajo izpreminjevalne predloge, ki jih bomo predložili skupščini v dokončno rešitev. 12. Kot zastopniki Čebelarske zadruge za Slovenijo na prvem zadružnem kongresu LRS so bili soglasno izvoljeni tovariši: Cedilnik Viktor, Smajdek Ivan Košmerl Vinko in kapetan Majcen Ivče. 13. Pri slučajnostih so bili sprejeti nastopni sklepi: a) V prid čebelarjev-začetnikov prispevajo čebelarji, ki prinesejo večjo količino voska v zamenjavo za satnice, po 5 dkg od vsakega kg. b) V eni izmed prihodnjih številk Slovenskega čebelarja bomo priobčili članek, ki naj pojasni, kakšno vlogo in namen imajo razni odseki pri Čebelarski zadrugi. c) Po šolah naj se uvede pouk o čebelarstvu. č) Roki za odgovore na razne okrožnice naj bodo daljši. d) Prihodnja skupščina bo v Ljubljani, kjer laže dobimo prenočišča. Zadruga bo vsakemu delegatu povrnila potne stroške, za hrano pa mora skrbeti vsak delegat sam. Ker ni bilo več predlogov, se je predsednik tov. Mihelič zahvalil vsem zastopnikom za sodelovanje in zaključil sejo ob pol 14. uri. DELOVANJE IZVRŠNEGA ODBORA ČEBELARSKE ZADRUGE ■>. seja dne 12. februarja 1947. Dopis podružnice Ljubljana in Slovenska Bistrica glede ureditve spomladanskih pasišč bomo izročili pristojnemu odseku v proučitev. Na članski sestanek v Ptuj pojde tov. Cvetko, v Ljutomer tov. Kobal, v Maribor tov. Mihelič, v Veliki Gaber tov. Kobal. Pri Čebelarski družini v Litiji bo predvajal film »Iz življenja čebel« tov-Rojec. Zemljišče, ki ga je sklenil odstopiti naši zadrugi KLO na Vrhniki, si bodo ogledali tov. Arko, Cvetko, Košmerl in Mihelič. Dopis Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo v Ljubljani glede zavrnitve prošnje za dodelitev sladkorja bomo priobčili v zadružnem glasilu. Tov. Košmerl bo napisal kratko pojasnilo. Člane podružnice Celje in Škofja Loka, ki nočejo plačati naročnine za list. bomo pismeno pozvali, naj store svojo dolžnost. Ce se pozivu ne bodo odzvali, jih bomo črtali iz zadruge. Zahtevi finančnega odseka pri MLO glede predložitve spiska podatkov za dohodnino, davka na poslovni promet in davka na luksus bomo ugodili. Na znanje smo vzeli poročilo o podružnicah, ki so predložile popis čebelarstva. Ostale smo opozorili z okrožnico št. 2 na nujnost izvršitve popisa. Na novo smo določili dnevnice in nagrade za strokovna predavanja. Določili smo ustanove in časopisne uprave, ki jim bomo brezplačno ali v zameno pošiljali naše zadružno glasilo Slovenski čebelar. Ministrstvo za prosveto bomo naprosili, naj priporoči vsem šolarskim in učiteljskim knjižnicam, da se naroče na naš list. Pregledali smo delovni načrt za leto 1947, ki ga je predložil odsek za tisk in propagando. Ko bodo še ostali odseki sestavili svoj načrt, ga bomo priobčili v celoti- Odobrili smo cene čebelarskim potrebščinam. Cenik bomo objavili v listu. Prav tako smo odobrili kalkulacijo za kuhunje voščin. Od 1 kg bomo računali 8 din. Podružnici Ptuj ne odobrimo poslovalnice. Čebelarske potrebščine naj gredo čebelarji kupovat v poslovalnico Maribor, ki je z blagom dovolj založena. Cena potrebščinam je tam ista kot v Ljubljani. Zadruga lahko ustanovi poslovalnico tam, kjer jo na razpolago primeren prostor in osebje, ki jamči, da ne bo pri prodaji potrebščin izgube. Ako oddajo podružnice čebelarske potrebščine v nadrobno prodajo Napro-zam«, dobe te primeren popust, a morajo račun takoj plačati. Zadruga bo v bodoče dajala čebelarske potrebščine samo tistim podružnicam, ki jih bodo plačale naprej. Ce tega ne bodo storile, jim bo poslala blago po povzetju. Določili smo način oddajanja satnic najpotrebnejšim čebelarjem, zlasti čebe-larjem-začetnikom. (Glej zadružni cenik!) Na znanje smo vzeli poročilo tov. Škofa, da je uprava hotela »Balkan« urgirala likvidacijo. Naročili bomo odseku za prevažanje čebel, naj začne s pripravami za prevoz čebel na akacijevo pašo. Odobrili smo naročilo državnega sektorja, ki želi imeti za 200.000 din AZ-punjev. Gospodarski odsek naj v najkrajšem času poda točno pojasnilo o višini dobička pri prodaji čebelarskih potrebščin in medu, da jim bo mogel izvršni odbor še znižati cene. V zadrugo smo sprejeli 12‘) čebelarjev, izstop enega člana pa vzeli na znanje. /a menja v a lista Upravi lista so nekateri naročniki vrnili 1. in 2. številko lista, ker je bil nepravilno broširan. Kdor je prejel tako broširan list, nuj ga vrne. Uprava mn bo poslala drugega. Vzrejajmo najboljše čebele Izšla je knjiga z gornjim naslovom. Pozivamo vso Čebelarske družine, da ugotove število naročnikov in poberejo denar. Družine, ki bodo poslale skupen seznam naročnikov in nakazale denar, bodo plačale za vezan izvod 48 din, za broširan pa 36 din. Sicer bo stala vezana knjiga 60 din. a broširana 43 din. Položnice Uprava naše zadruge je v poslednjem času zopet prejela več denar ja po poštnih položnicah. Ker ni na hrbtu nobene pripombe, uprava ne ve, kako naj uporabi poslani denar. Zato prosimo: Kadar pošiljate denar, napišite na hrbtu položnice, s kakšnim namenom st(; denar nakazali. Nova poslovalnica Izvršni odbor naše zadruge je pristal na ustanovitev poslovalnice v Kranju. Vodil jo bo tajnik podružnice tov. Ahačič in bo zanjo dal primeren lokal. Za pravilno delovanje poslovalnice je izvršni odbor zadolžil ves poslovni odbor kranjsko podružnice. Podrobnosti bo izvedel gospodarski odsek pri naši zadrugi. Gorenjski čebelarji, izrabite priliko in kupujte čebelarske potrebščine pri poslovalnici v Kranju! Nakup čebel Nuša zadruga prejema dan za dnem naročila za dobavo čebeljih družin tako v AZ-panjih kakor v kranjičih. Tudi roje naročajo. Matice naj bi pošiljali na Francosko, v Rusijo, v Florido itd. V Bosno naj bi poslali kar (000 AZ-pnnjev in 2000 rojev. Zuto pozivamo čebelarje, da takoj prijavijo naši zadrugi število in vrsto panjev, ki jih imajo naprodaj. Navedejo naj tudi ceno. Pri zadrugi smo ustanovili poseben odsek, ki se bo bavil samo s trgovanjem čebel. Satnice za začetnike Na zadrugo se obračajo posamezni čebelarji začetniki in prosijo, da bi jim poslali po več kilogramov satnic brez zamenjave za vosek. Vse prosilce smo napotili nu njihove pristojne Čebelarske družine odnosno podružnice, ki naj upoštevajo navodila v nuši okrožnici št. 3 z dne 6. murca t. 1. Ponovno poudarjamo, da ne inore dobiti noben posamezen če-belar-začetnik satnic direktno pri zadrugi. Japonska sofora Enoletne sadike te zelo dobro medeče rastline dobite v ljubljanski Mestni vrtnariji, Cesta na Rožnik. Kdor jih hoče imeti, naj jih naroči nuravnost pri vrtnariji. Cena je nizka. Švedska detelja Naša zadruga je prejela 20 kg švedske detelje, ki dobro medi. Kdor jo hoče dobiti, se mora obvezati, da bo oddal do 1. oktobra 1948 enako količino semena te detelje Državni semenarni v Ljub; ljani. Plačala mu ga bo po tedaj določeni ceni. Obdavčenje čebelarskih proizvodov Iz začasne tarife na promet objavljamo najvažnejša določila. Po tur. št. 5? se plača za čebele v panjih skupno z medom in satjem 4% od prodajne cene. Duvka ne plačamo, kadar nakupujemo čebelo v plemenske namene. Potrdilo izda Ministrstvo. Po tar. št. 64 moramo plačati za med 6% od prodajne cene. Po tar. št. 65 plačamo za čebellji vosek 6 % proizvodne cene. Za vse navedene proizvode plača davek prodajalec odnosno kupec, ki se kot obrtnik bavi s prodajo ali predelavo voska. Iz te zadnje tarifne številke, plačamo na promet z blagom, ki je namenjen za industrijsko predelavo 4% davka. Po tar. št. 185 plačamo pri satnicah 10% od proizvodne cene. Po tar. št. 433 mora plačati proizvajalec pri izdelavi čebelarskih potrebščin iz lesa 20 % od proizvodne cene. „Slovenskemu čebelarju!“ S precejšnjo zamudo si nastopil pot v 49. leto. Oblekli so te v novo obleko, ki ti mnogo bolj pristoji, kot ti je stara. Na prvi pogled si videti kot mladenič, a vendar združuješ v sebi staro in novo dobo. Tudi vsebina je vredna tvoiega slovesa, ki ga uživaš ne samo doma, ampak celo izven mej naše domovine. Nisem te odložil, dokler te nisem obral do zadnje koščice. Koliko zlatih resnic hraniš v sebi, razume le tisti, ki te pazljivo prečita do konca. »Slovenski čebelar«, želim ti, da pot, ki si si jo začrtal, krepko nadaljuješ in da nas bolj v redu obiskuješ. Vi, dragi naročniki, pa ne stojte ob strani in ne čakajte le na druge! Primite še sami za pero in pomagajte graditi našo čebelarsko stavbo, da bo čim lepše uspevala. ' Drugo leto bo jubilejno leto. »Slovenski čebelar« bo praznoval 50 letnico izhajanja. Za ta jubilej moramo poskrbeti, 1. da bo izšel list oblikovno in vsebinsko v taki obliki, kot še nikdar doslej, in 2. da se bomo še bolj povezali z zadrugo in listom, tako da ne bo nobenega čebelaria, ki bi ne bil vključen v našo organizacijo. Čebelarji, čas je kratek! Zato pojaimo v tem letu vsi na delo za uspeh našega lista in čebelarstva. Virmašan. Važno opozorilo Minula zima je pobrala do 40 % čebeljih družin. Ta nesreča pa nas ne sme odvrniti od vzreje matic, ki Smo jo postavili v čebelarski načrt za tekoče leto. Saj jo čas za začetek vzreje ravno po tej katastrofi zelo primeren. Ker so se v pomlad rešile le krepke, proti mrazu in boleznim odporne družine, je prva selekcija tako rekoč že izvršena. Ce izberemo izmed družin, ki so prestale trdo preizkušnjo letošnje zime, še tiste, ki se ponašajo z večletnim nadpovprečnim aonoäom in ki so kolikor toliko po barvi enotne, postavljamo svojemu bodočemu delu temelje, kot si jih boljših ne moremo misliti. Sklenili smo, da bomo letos vzredili v treh serijah približno 2000 matic. Prva serija bo odgojena v maju, druga v juniju, tretja v juliju. Kdor se namerava pridružiti naši akciji, naj pošlje najkasneje do 1?. aprila Čebelarski zadrugi — odseku za plemenilne postaje v Ljubljani in svoji pristojni podružnici tele podatke: 1. Točen naslov (ime, priimek, kraj in pošta bivališča), 2. vrsta panjev, v katerih čebelari, 3. od kdaj čebelari? 4. koliko ima letos družin? 5. pri kateri vzrejni seriji želi sodelovati? Prijavljencem bo zadruga zastonj preskrbela krmilni sladkor, plemenil-nike in ostale vzrejne potrebščine. Vsi pa se morajo brezpogojno na svoje stroške udeležiti predavanj, ki se bodo vršila v nedeljo, 20. aprila v Mariboru, Celju, Novem mestu, Kranju, Kamniku, Ribnici, Litiji, Krškem, na Vrhniki in na Jesenicah. O nadaljnjem delu se bomo porazgovorili po predavanjih. Čebelarji na Slovenskem Primorju! Čebelarska zadruga dobi zemljo Mnogi čebelarji s Slovenskega, Pri- Ministrstvo za kmetijstvo in gozdar-morja in Istre vprašujejo, kako naj pla- stvo nam bo po oddelku za agrarno re- čajo naročnino za Slovenskega čebelarja formo dodelilo okrog 28 ha njivskih ozi- iz leta 1946 in kako naj nakažejo naroč- roma travniških površin. Dodeljeno nino za leto 1947. Vse te čebelarje prosi- zemljo moramo uporabiti izključno za mo, naj s plačilom za nekaj Časa še po- gojitev in razmnoževanje ter pridobi- čakajo. Ustanavljajte že sedaj Čebelar- vanje semena medovitih rastlin. Posa- ske družine, za vsak okraj pa podruž- mezen okraj bo dobil po en ha. Vse nico Čebelarske zadruge. Blagajniki naj okrajne agrarne komisije so bile o tem potem poberejo naročnino in naj jo s že obveščene. - spiskom vred skupno nakažejo naši Če- Naša zadruga želi, da bi podružnice belarski zadrugi za Slovenijo v Ljub- razdelile ta hektar dodeljene zemlje na ljani. Zadruga želi, da bi prejemala po- Čebelarske družine, ki se morajo obve- ročila o delovanju Čebelarskih družin in zati, da bodo zemljišče porabile edino podružnic, kakor jih prejema iz ostalih za razmnoževanje in gojenje medovitih krajev Slovenije. rastlin. Cenik čebelarskih potrebščin, ki jih ima v zalogi Zadružna čebelama din A2-panj tip 1 z gradilnim satnikom na 9 satov . ............................... 760.— AŽ-panj tip I z gradilnim satnikom na 10 satov.................................... 780.— AZ-panj tip II brez gradilnega satnika na 9 satov.............................. . 730.— AZ-panj tip II brez gradilnega satnika na 10 satov................................ 750.— Eksportni panj na 7 satov..................................................... . 400.— Kranjič ...........................................................................100.- Panjiček na tri sate .. . . ...................................................... 110.— Panjiček na Štiri sate..............................................................115.— Palice za grede v AZ-panjih, železna 36 cm za 9 satov............................... 2.20 Palice za grede v A2-panjih, železna 39.5 cm za 10 satov....................... . 2.35 Nosilec za matično rešetko........................................................ 2.10 Tečaj za vratca franc. št. 6.................................................... 4.— Škrnjak (polzapornica) mali, srednji, večji .......................... —-43, —.49, —.75 Podložek za Škrnjak.............................................................—.45 Obroček z babico za okence................................................. ' V . 1.50 Sarnir za brado, par.............................................................. 2.40 Zapah za okence iz močne pocinkane pločevine, par ................................. 3.45 Lesni vijaki za šarnirje, kotnike in zapahe pri okencih, komad.......................—.10 2ičnata mreža za okenca, za eno okence din 6.—, m2 ........ . 70.— Matična rešetka, močna za en panj din 18.—, m’ . ..................................215.— Kvačice za A2-panj, kg.............................................................. 35.— Satnik, nezbit, navaden............................................................. 2.20 Satnik, nezbit, gornja letvica z žlebom.......................... . ... • • 2.70 Zapah za žrelo Vi enojen, na babico................................................. 3.— Babica za zapah pri žrelu št. 3....................1............................... —.18 Zičniki razne velikosti po nradno določeni ceni . .............................— .— Le&ena prečna zapora za 9 ali 10 satov.............................................. 4.— Zaporica za begalnice............................................................. 2.50 Kotnik št. 3 iz železne pločevine.................................................. —.92 Čebelarsko pokrivalo iz žičnate mreže brez blaga ...................................40.— Deščica za pritrjevanje satnic ................................................15.— Kolesce za vtiranje žice v satnice .................................................18.50 Pocinkana žica za satnice na lesenem vretencu.......................................10.50 Sklopna kozica .................................................................... 95.— Sipalnik Ideal ................................................................. 246.- Lescn sipalnik za panj na 9 satov, na 10 satov . . .................... 47.—, 50.— Strgulja za snaženje A2-panja........................................................36.— Nož za izpodrezavanje satja v kranjičih ...................................... . 40.— Nož za izpodrezavanje prizidkov . ... , . . . . .......................... 33.— Omelce za ometanje čebel ...........................................................21.— Pitalnik za A2-panj ........................................................... 27.50 Matičnica za pritrditev na satnik .................................................. 4.— Škatlica za pošiljanje matic po pošti........................................... 5*— Stojalo s podstavkom za odkrivanje satja ....................................... 241.50 Točilo na 3 ali na 4 sate . ...................... !............................. 2850.— Gonilo za točilo, zelo močno .................................................... 697.— Odtočna cev s pipo..................................................................170.— Mreža za koš v točilu................................................... . . . 62.50 Priprava za zbijanje satnikov.......................................................108.— Lončki iz povoščene lepenke za H, H in lkg po ...................... . 2.—, 2.50, 3.50 Satnice v zameno za vosek z vračunanim delom in prometnim davkom kg 28.— Čebelarski zbornik, broširan, vezan......................................... 25.—, 40.— Anton Janša, knjiga, spisal Stane Mihelič............................................25.— Cebelne bolezni, brošura, spisal Josip Verbič.................................v 3—. Zgoraj navedene cene so neobvezne!