postavila omrežje sama, ga bo postavila samo za to, da ji ga bomo pozneje v obliki visokih cen preplačaili. Moje stališče, pa tudi mnogih drugih je: Ustanoviti električno zadrugo, postaviti vse omrežje v lastoi režiji, pridržati si pra\>o dispozdcije ter istega prildjiiciti ugodnejšemu ponudndku. 0 tem pa prihodnjič več! Gospodarstvo. F. JTunnšek, Polzela. ELEKTRIFIKACIJA SAVINJSKE DOLINE. Uporaba belega premoga — elektrike — se z izpopolnitvijo industrdje širi čimdalje bolj ter dela že resno konkurenoo pravenm premogu. Enostavnejša uporaba, lahek prenos energije na velike daljave, zdravstvene prednosti itd., vse to ji je utrlo pot, ne le po drugih, v tem oziru naprednejših državah, temveč tudd po na&i ožji domovind. Dasiravno je finančni položaj Slovenije vse prej ikot sijajen ter je napeljava eleMrike združena s precej&njimi stroški, vendar izgdnjajo petrolejke polagoma iz naših hiš dn elektricni motorji za pogon gospodarskih strojev niso več nor vost na našdh kmetijah. Vse to nam jasno kaže spoznanje ljudi, da je v smotreni elektrifikaciji naša bodocnost ter da denar, vložen v napeljavo, ni mrtev, ampak se sijajno obrestuje. V vsem tem gibanju pa dela izjemo gospodarsko najmocnejši kraj Slovenije, to je Savinjska doldna. Izvzemši par maldh podjetij, katera pa vsled tehnične nedovTŠeno&ti in slabega pogona v sedajnem stanju niti oddaleč ne zadoščajo potrebi ter preskrbljujejo samo približno tretjino doline z elektriko, nimamo podjetja, katero bi bilo v stanu nuditi dolini enoten, vsem zahtevam odgovarjajoč tok, niti ne poskrbimo za istega od dragod. V nekaki leni brezdelnosti čakamo, da nam kdo istega ponudi, ali pa da ga dobimo brezžičnim potom, pri tem pa ne opazimo škode, katero trpi dan na dan naše gospodarstvo, ne vidimo ovire, katera brani našemu obrtaiku izpopolnitev ter odganja od nas industrijo. Ne zavedamo se, da brez enotne elektrifikacije, katera bo nudila vsakemu gospodarjii, obrtniku, indu&trijalcu dovolj pogonake sdJe, ni gospodarske prihodnjostd! Začetkom letošnje spomladi se je vršil v Žalcu sestanek v tej stvari, kateri pa vsled raznih vzrokov ni rodil resnicnega uspeha. Pokazal je k vecsjemu enodušno željo po elektriki, ipokarzal pa tudi, da je treba pričeti od druge strani, če hočemo doseči kakšen uspeh. Mesto, da bd se sestanok vršil iz stališča samopomoči, je bU isti nekaka licitaoija producontov, kjer so padale razne obljube, katerih rezultat je nadaljnja brezdelnost in popoln molik. Za elektrifikacijo Savinjske doline pridejo zaenkrat v poštev dve kombinacije in sicer dobava toka iz Fale pri jMariboru, ali pa od elektranie d-rž. rudnika v Velenju. Ponudba zadnjega je ugodnejša v tem oziru, ker bi daljnovod zgraddJa elektrarna sama s tem, da bi zvezala rudnik Velenje z rudnikom v Zabukovci. Tudi je zastopnik obIjubljal nižje cene, pri čemur moram opomniti, da nimamo v državo kot lastnico rudnika in elektrarne veliko zaupanja in ne verjamemo v nižje cene kot privatno podjetje, pač pa se bojimo višjih. Slaba stran velenjske elektrarne je ta, da je ista šele projektirana ter manjika zaenkrat za izvršitev naorta potrebnega kapitala. Stroje in opravo ima dobaviti Nemčija na raoun reparaoij. Precej teh stvari je že res na mestu, toda v sedajnean proračunu še ni svote za veienjsko elektrarno. V najboljšem slučaju bi prišel tok v poštev še le čez dve leti, kar pa je tudi sicer le malo verjetno. V nasprotnem slučaju pa bi Falska elektrarna lahko dobavila tok takoj, ko bi bila napeljava gotova. Pogoj je, da vse omrežje postaA'ijo konsumenti sami. Elelctrarna trdi, da nima na razpolago toliko odvišnega kapitala za postavljanje omrezja. Končno bi mogoče Fala postavila ob velikem številu odjemalcev tudi omrežje sama, katero bi pa morali konsumenti odplačevati v obliki višjih cen toka. Elektrarna je namreč že spomladi poslala na posameznikc vprašanja, kolika bi bila uporaba. Odgovori so bdli najbrž nepovoljni, vsaj za namene elektrarne. Vsaj tako sklepam vsled popolnega molka od strani Fale. Še eden nacrt je na razpolago: Uporabiti namreč vodno moč Savinje ter postaviti moderno, prvovrtsno elektrar no. V kolikor mi je znano, je hotela ta načrt uresničiti pred vojno neka nemška družba, kar je vzbudilo^ svojecasno mnogo prahu. V današnjib razmerah pa ta nacrt ne pride v poštev. Kakor vidimo, je prišla cela stvar na mi*tvo točko in •Se pojde tako dalje, še bodo po dolLni brlele petrolejke in le bomo pogrešali pogonske sile. Dokler se ne bomo zavedali, da le v naa samih je moc, da v združitvi in neodvisnosti je naša korist, taiko dolgo nam ni upati zadovoljive elektrifikaoije. Vsako podjetje, bodisi privatno ali državno, bo gledalo na našo korist samo toliko, v kolikor bo to aahtevai njen dobi-cek. Tudi tista tvrdika, katera nam bo Druitvo za varstvo in rejo živali v Mariboru priredi dne 9. in 10. oktobra t. 1. zraven gostilniškega vrta g. Birtič v Mari- boru, Ob brodu razstavo v obliki sejma za plemensko perutnino (petcline in kokoši štajersko-zagorskega plemena), ob kateri pri- liki bo mogoče ogledati si zbirko prav lepih domačih rac, gosi in puranov. Kakor so poročali svojčas nekateri dnevniki in stro kovni listi, nakupila je začasa lanske razstave nabavljalna ko- misija iz Karlovca v okolišu marijborske oblasti in na razstavi sami nič manj nego 100 petelinov in 242 kokoši omenjenega ple- ; mena, za katere so prejele naše marljive gospodinje lepo vsoto j denarja, saj se je izplačalo zanje samo v vasi Razvanje nad 1 11.000 dinarjev. To dejstvo je dalo pobudo, da je bilo v letošnji | zgodnji pomladi nasajcnih precejšnje število kokelj, vsled česar I odrašča v mariborski okolici prav mnogo petelinov in jarkic, ki | čakajo na dobrega kupca iz drugih krajev. Zaradi neugodnih I proračunskih razmer pa letos državna uprava ne bo nakupovala in razdelila plemenskih petelinov, kakor se je to dosedaj vršilo že nekaj let. Upravičeno se je torej bati, da bi utegnil priti vsled preobilice marsikateri tak lep in dober komad pod nož, ako ne najde pravočasno primernega odjtmalca za nadaljno rejo, kar bi seveda povzročilo ne le zastoj, marveč celo občutno nazadovanje v dosedaj prav zadovoljivo razvijajočem se perutninarstvu. Da se omogoči čim mnogoštevilen obisk tega sejma, naprosilo se je prometno ministrstvo za dovoljenje glede vporabe polovične vo- zovnice z železnico. Uporabljajfe čistogojene kvasne gli-vice v kletarstvu. Bliža se čas trgatve, zato je umestno, da se pripravljamo vinogradniki nanjo. Ce hočemo imeti dobro prevreti vinski mošt, je sedaj ravno pravi čas, da naročimo čisto gojene vinske drože pri kakem zavodu, ki jih goji in razpečava. N. pr. jih lahko naročijo vino gradniki v mariborski oblasti pri Kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Mariboru. Posamezne cevke stanejo 2 D, navodilo glede uporabe 1 D, ki pa je pofrebno le onim, ki jih še niso nikdar naročevali, treba je le zaprositi s 5 D kolekovano vlogo. Večletna izkušnja nas uči, da oni, ki pravilno uporabljajo čistogojene vinske drože, so ž njimi zelo zadovoljni in jih vsako leto naročajo. Istočasno se lahko rabijo tudi pri napravi sadjevca, ki postane ž njimi prevret stanoviten in ima več alkohola, kakor oni sadjevec, ki je prevrel sam od sebe. Ena cevka zadostuje za prevrenje 3 polovnjakov, če se pravočasno in pravilno pripravi kipelni mošt. Na morebitna prepozna naročila se ne bo oziralo. To se daje na znanje zanimancem, ki že sedaj po njih povprašujejo, kje in kedaj se dobijo. Zadružna mlekarna v Mežici na Koroškem. Po marodnem pregovoru: Besede mioejo, vzgledd vlečejo — so se tudi Mežicani zganili ter si hočejo v kratkem ustanoviti lastno zadruižno inlekarno, kakor se je to tako lepo izvedlo že pred kratkim v sosedni Črni. Na pobudo in s sodelovanjem i sreskega kmetijskega referenta g. Emerana Stoklasa iz Pre ' valj se živahno dela na tej važnd gospodarsld zadevi in je j po predpripravah sodeč, zlasti pa z ozdrom na dobro voljo, j zanimanje in globoko pojmovanje stvari od strani vseh lo- | kalnih faktorjev, sigurno, da se že letos otvori I. mežiška j zadružna mlekarna. Menda ni potrebno povdarjati, kako velikega gospodarskega pomena je v tako mocno razvdtem, izrazito industrijskem kraju, kakor je to baš Mežioa, tza de lavstvo in kmetskd stan dobro urejena mlekarna na zadruž ni podlagi. Ako pogledamo v sosedno Črno, se lahko prepricamo, da je tamošnja mlada zadružna mlekarna z ozirom na današnje težke gospodarsike razmere primeroma jako lepo in s posebnim ozirom na hijgijeno moderno urejena. Mleikarno je tehndčno dovršeno opremil znani mlekarski strokovnjak g. Kristof iz Ljubljane. Osobito pohvalo pa zasluži vsekalkor vrli in razumni obcinski odbor, lci je pred kratkim votdiral še nadaljnjib 15.000 dinarjev, tako da je obstoj iai brezhibno delovanje mlekarne v blagor in gospodarslri procvdt vseh občanov, popolnoma zasigurano. Dobava davkaprostega sladkorja za pitanje debel. čebelarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani je bilo na prošnjo za dobavo davkaprostega sladkorja za pitanje čebel v letošnji skrajno slabi letind od strani ministrstva financ v Beogradu zajvrnjeno, ker za dofoavo davkaprostega sladkorja ni zakondte podlage in d-a zaradi tega ne more iti čebelarjem na roko glede dobave oenejšega sladkorja. Zveza cebelarskih podružnic za mariborsko oblast opozori v&e podružnice, kakor tudi posamezne člane na to re&enje, da se ndkdo letos ne bo zanašal na dobavo cenejšega sladkorja ter si vsak pravocasno preskrbi potrebno nmožino sladkorja za prezimo svojih čebel. Najprikladneje je pitanje s kristalnim sladkorjem in sioer na 1 kg sladkorja 1 1 čiste vode. To tekocino pustimo prevreti in potem mlaono v večji ineri (po 1 kg zvečer po zahodu solnca) čebelam pitamo. Pitanje naj se vrši kolikor mogoče najhitreje, na vsak način pa do konca tega meseca. Marenberg. Akcija za nabavo prv-ovrstnih bikov-originalcev oistokrvne marijadvonske pasme v Avstriji, katero vodita prevaljsiki sreskd ekonom g. Stoklas -in sreskd veterinar g. Štibler, je tako daleč uspela, da dobi prevaljski sodni okraj v eelem 6 bikov-plemen|aikov, od teh 3 brezplaone državne. S tem bode ustreženo vroči želji tamošnjih naprednejših kmedovalcev, kajti osvežitev krvi je za razvoj pasme in povzdigo rentabilnosti živinoreje velikega ipomena. Ker se naš marenberšlri olcraJTiii zastop ni udeležil te prekoristne gospodarske akcije, želimo, da sodeluje pri bodočem proračunu okrajnega zastopa vsaj eden izmed goraj navedenih gospodov, da ne bomo zaostajali za prevaljskim sodnim okrajem, kateri je povrhu še brez okrajnega zaslopa, pa ima vendar zabeležiti lepe uspehe na gospodarskem polju. Več kmetovalcev dz mambeirškega sodnega okraja. Sadna razstava v Ptujju se vrši n-epreklicno od dne 2. do vključno dne 4. oktobra t. 1. Otvoritev razstave se vrši dne 2. oktobra ob 10. uri dopoklne po velikem županu mariborske oblasti. Razstava je v Društvenem domu. Dvodnevni praktični težaj za uporabo sadja in povrtnine na kmetijski šoli v Št. Juriju pri Celju se vrši dne 27. in 28. t. m. Tečaj in nocišce je brezplačno, celodnevna domača prehrana pa stane kdor jo želi 15 dinarjev. Za one, ki ne morejo biti dva d-ni odsotni in za Icatere ne bi bilo nočišče na zavodu, zadostuje tudi prvi dan, ko se bo v glav nom demonstriralo ulcubavanje sadja. Udeležba naj se sporoči po dopisniici. Direktor: ing. Petkovšek. : Zimski tečaj za šivanje in kuhanje. V zavodu šolskih j sester v Mariboru, Meljska ulica 74, se otvori zacetkom no I y,e™'3ra ¦*• 1* štirdmesečni tečaj za mladenke, ki se želijo U; Siti lruhaiiia, šivanja in raznih ženslrih ročnih del. Tečaj se ¦ priporoca zlasti tistim dekletom, ki ne morejo v poletnem času v gospodinjiske šole radi gospodarskih opravil. Hrano in stanovanje dobijo dekleta v zavodu. Natancnejša pojasnila glede sprejema daje predstojndštvo zavoda šolskih sester v Mariboru, Meljska ulica 74. I Mariborski trg dne 18. septembra 1926. Kmetje so prij peljali 17 s čebulo, zeljnatimi glavam in z zelenjavo, 18 s krotaj pirjem in 24 s sadjem, slaninarji pa 34 s svinjskim mesom nalaženih voz na trg. Ceravno so v zadnjem tednu cene živini padle, kljub temu so slaninarji vzdržali pri svojih cenah. Domači mesarji so v cenah popustili tako, da so nekateri prodajali govedino celo po 8 do 9 dinarjev, pa tudi pri mesnih izdelkih so cene šle i precej nazaj. — Perutnina in druge domače živali. Bilo jih je okoli 700 komad. Cene so bile piščancem 10 do 25, kokošem 30 do 50.  racam, gosem in puranom, mladim 30 do 50, starim 50 do 100 D, domačim zajcem 5 do 25, srebrnjakom 35 do 40, angora-zajcem 40 do 100, morskim prašičkom 8 do 12.50 D komad. Perutnine se jc prodalo precej. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cyet lice. Krompir 5 do 6 D mernik (7 in pol kg) ozirotna 1 do 1.75 D kg. Krompir postaja vedno dražji. — Solata in špinača 0.50 do 1 D kupček, glavnata solata 0.50 do 2 D, zeljnate glave 1 do 3 D, ohrovt 0.50 do 2 D, kumarce 0.25 do 2, paprika 0.25 do 1 D komad. kislo zelje 2 do 2.50 D, paradižniki 2 do 3 D kg. — Mlevski iz^ delki: mleko 2 do 2.50, smetana 12 do 14 D liter, sirček 1 do 8 D hlebček, maslo 40 do 45 D, kuhano 44 do 46, čajno 50 do 55 D kg, sir 25 do 40 D kg. — Sadje: jabolka in hruške 2 do 5 D, češplje 2 do 5 D kg oziroma 8 do 11 komadov za 25 para, breskve 8 do 16, grozdje 10 do 14 D kg, melone 15 do 25 D komad, borovnice so ponehale 3 do 4 D, brusnice 4 do 5 D liter. — Cvetlice, ki se prinašajo v velikih množinah na trg se prodajajo zelo po ceni 0.28 do 4 D, z lonci vred pa 10 do 50 D komad. — Lončena in leeena roba 0.50 do 100 D, brezove metle 2.25 do 5, leseni vozovi 1500 do 2500 D komad, koruzna slama 25 do 30 D vreča. — Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo, 15. septembra je bilo 12 vozoy sena, 4 vozovi otave, v soboto 18. septembra pa 18 vozov sena, 3 vozovi otave in 5 vozov slame na trgu. — Cene so bile 75 do 92.50, otavi 70 do 80, slami pa 35 do 45 D za 100 kg. — Kljub yelikemu dovozu ni upati, da bodo cene senu in slami padle. HMELJARJEM! Hmelj je obran in tudi skoro že prodan. Hmeljsko leto je končano in že se je pričelo novo. Umestno je torej, da opozarjamo hmeljarje na najnujnejša opravila že sedaj. Minulo leto je bilo leto raznovrstnih živalskih in rastlinskih skodljivcev. Hoteli so nam željno pricakovani pridelek uničiti in nas prikrajšati pri naših dohodkih. Bogii hvala, da v tem boju nismo podlegli in da smo vsaj deloma rešili naš pridelek in ga spravili v denar. Ker pa hmeljsk i Skodljivoi ne mirujejo in nam bodo v večji ali manjši meri zopet napovedali boj, je nujno potrebno, da z mobilizacijo od naše strani že sedaj začenjamo. — Kaj nam je storiti?! Ker so bolhači, uši, skržati, steinice in še mnogo drugih škodljivcev oahaja v stanju jajoic, ličink, bub, ali v stanju doraslih žuželk na hmeljskih ldstih dn trtah, na njivskeni plevelu in na drugih odpadkih, je nujno potrebno, da vse to spravljamo na kupe in sežigamo. S sežiganjem, ki bi se moralo od poljedelskega mindstrstva obvezno naročiti, bi se unioevali tiidi trosi pogubljive peronospore, ki nam je že tri leta zaporedoma povzročevala hude preglavice. Ker pa prezimuje vsa hmelju škodljiva golazen tudi v razpoklinah in pod skorjo hjneljskLh drogov, treba jo je tudi tu zasledovati in pokončavati z ognjem in vodo, kakor se je to limeljarjem na obilih poučmdh shodih v tekočem letu priporočalo in razpravljado. Najboljše sredstvo v zatiranje živalskih škodljivcev so pa nasadi n-a žioo, za katere se pa naši hmeljarji ne ogrevajo preveč, pa so vendar mijno potrebni in priporo-oljivd. Še nekaj! Hmeljarjem se je letos ves veliki trud in vso prizadevanje povodom obdelovanja hmeljskih nasadov še precej popla^oal in umestno je, da se jim modro ravna, nje s svojimi dohodki prav gorko priporoča. Hmeljarstvo je podobno igri na borzi, do.biš, pa tudi zgubiš. Za dobrimi leti pridejo slaba in prav slaba dn nujno potrebno je, da imamo za nje nekaj prihranjenega denarja, s katerim krijemo naše izdatke ia kateri nas pa obenem usposobi, da vzdržujemo naše nasade tudi v slabih letih. Nespametao je iorej, ako jhmeljar ne ravna modro s svojimi dohodki in jih izdaja za nepotrebne reči. Najogabnejše pa je, ako sehmel'jaT v dobrih letih udaja s svojo ženo in z otroci pogubonosnemu pijančevanju. Žatcc, CSR., 17. seplembra 1926. 2ivahno — čvrste cene — od 4000 do 4400 ČK za 50 kg. — Niirnberg, 17. septembra 1926. Mirno — cene 500 do 565 M za 50 kg. Kmetje in lesni trgovci Mariborske oblasti! Kmetje iu trgovci, ki imate radokopni smrekov, borov in jelkin les, prodajte les direktno na tvrdko Dragotin KoroŠec, Goreoje, Rečica ob Paki, kjer bodete dobili signrno zajamčeno plačilo. Posredovalci in medlcupci izkljuceni! Pošljite svoje ponudbe od m3 franko vagon Vaše nalagalne postaje, na kar bodete dobili vsa tozadevna pojasnila. 1219 3—1