Poštnina plačarfd ti gotovini,
Štev. 27.
V Ljubljani, dne 5. julija 1934.
posamezna ftdv. Din j«
XVII.
Upravništvo „Domovine" v LJubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126
Izhaja vsak ietrtek
Naročnini M tmeroitro: četrtletno I Dti, polletno It Dtg, celoletno St Din; M lat« lemitro razen Imerikei četrtletno II Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Dla. Amerika letno I dolar. — Račnn poštne hranilnice, podtalnice t LJabljani, it 10.711.
Trboveljska premogokopna družba spet znižuje mezde
Glavno ravnateljstvo Trboveljske premogo-kopne družbe je poklicalo zakonite zastopnike svojega rudarskega delavstva v Ljubljano, kjer jim je glavni ravnatelj sporočil sklep zadnje seje upravnega sveta družbe, da se vseflfcu delavstvu od 15. julija dalje znižajo mezde za šest odstotkov. Po tem znižanju bi rudarski delavci I. kategorije (kopači) zaslužili po 35-75 Din na dan,
II.	kategorije (pomožni kopači) po 31-25 Din,
III.	kategorije (vozači) po 23-75 Din, IV. kategorije pa v prvi skupini (ženske) po 21-75 Din, v drugi (mladoletni delavci) pa po 18 Din. V istem smislu bodo znižane tudi vse akordne in premij-ske postavke. Prav tako se bo znižal tudi deputat premoga. Poročeni kopači, ki so prejemali za svoj posel sedem in pol tone premoga na leto, ga bodo dobivali poslej samo šest ton (pol koc-kovca, pol orehovca). Samski kopači, ki žive s starši v skupnem gospodinjstvu in ki so prejemali doslej po štiri tone premoga, ga bodo poslej samo po tri tone, delavci v skupnem rudniškem stanovanju pa po dve toni na leto. Obenem je glavni ravnatelj sporočil predstavnikom rudarjev, da je upravni svet družbe sklenil, izločiti iz kopaških kategorij vse one vzposobljene kopače, ki so dodeljeni delom, kakršna ne ustrezajo ko-paški kategoriji, in zasesti vsa ta dela z delavci ustreznih nižjih kategorij.
Predsednik II. skupine rudarske zadruge Pli-beršek je na to sporočilo odvrnil, da zastopništvo rudarjev na te sklepe ne more ničesar izjaviti, preden ne stopi v stik z vsemi rudarskimi strokovnimi društvi in z delavstvom samim. Zastopništvo rudarjev je obenem zaprosilo za razpravo ter poudarilo, da je delavstvo v tako skrajno bednem položaju, da ne more nobene žrtve več sprejeti nase. Če TPD že mora iskati ugodnejše denarne rešitve, naj bi rajši znižala plače visokemu uradništvu, ki je še zmerom prav dobro plačano. Glavni ravnatelj je nato izjavil, da je družba tudi pri uradništvu že znižala plače in namerava to znižanje postopno še nadaljevati.
Znižanje mezd, kakršno je sklenila TPD, bi bedni položaj, v katerem je rudarsko delavstvo, pomaknilo na rob obupa. Ze danes so prejemki rudarjev pri 13 delovnih dnevih na mesec tako skrajno nizki, da iščejo zaposljeni družinski očetje podpor, če hočejo rešiti svoje otroke gladu. Vest o nameravanem znižanju mezd je med delavstvom zbudila toliko večje nezadovoljstvo, ker se je komaj pred nekaj dnevi vršil zbor delničarjev družbe, ki je kljub gospodarski stiski izkazal dobiček. Prav tako gotovo prejemajo upravni svetniki in visoki činitelji družbe za svoje posle tako visoke nagrade, da bi lahko družba z znižanjem njihovih prejemkov brez dvoma enostavneje in hitreje prišla do onih treh milijonov dinarjev, ki jih namerava s svojim sklepom vsako leto odtrgali delavstvu.
Še usodnejši udarec pa družba pripravlja svojim delavcem z namero izločitve onih kopačev,
ki ne opravljajo dela, kakršna pripadajo poklicnim rudarjem. Takšnih kopačev, izmed katerih mnogi delajo pri rudniku po 20 do 30 let, je v trboveljskih rudnikih približno polovica. Okrog 50 % vseh rudarjev hoče torej družba postaviti nekako na razpoloženje. Polovica rudarjev bi morala biti vsak trenutek pripravljena, da jih rudniška uprava postavi v nižje kategorije z nižjimi mezdami. A da jemlje družba delavcem še depu-tatni premog, ki je pri tej stiski razpečavanja na licu mesta za družbo najmanjše praktične vrednosti, je skoro nepojmljivo.
Treba je storiti vse, da se prepreči ta namera, saj menda ni treba še posebej razlagati, da je
rudarjevo življenje pri sedanjih razmerah ž® dovolj bedno.	(j
Glede na nameravano znižanje mezd so imeli rudarji velike protestne zbore v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju, na katerih so rudarski zastopniki tolmačili položaj rudarjev, ki je tako obupen, da ne dopušča znižanja mezd niti za paro. Vsi zbori so bili hrupni, kar je razumljivo, vendar se mir ni nikjer kalil. Jasno je, da je vsa javnost na strani rudarjev, ki se ne borijo za prav nič drugega nego za svoj majhen kos kruha, ki mu ga hoče družba zdaj prikrajšati. Zanimivo je vsekakor, da pride družba z namero znižanja mezd v času, ko se vsa naša javnost prizadeva pomagati glad trpečim rudarjem. Vsi vemo, da rudar pri današnjih mezdah in skrajšanem delu strada, zato skoro ni mogoče razumeti, da je pri družbi, ki posluje z dobičkom, tako čisto zmanjkalo človečanskega čuta.
Sokolske armade v Sarajevu
Sarajevo je na Vidov dan doživelo svečanosti, kakršnih že dolgo ni videlo. Vse ulice so bile polne Sokolstva-,• pa tudi drugega občinstva je prihitelo na vidovdanski zlet od blizu in daleč. Po ulicah so ves dan igrale sokolske in druge godbe, ki so spremljale dolge vrste Sokolov na zletišče in z njega v njihova prenočišča.
Živahno so bili pozdravljeni zlasti slovenski Sokoli, ki so korakajoč po sarajevskih ulicah prepevali svoje narodne pesmi. Povsod so se okoli njih zbirali ljudje ter jim prirejali navdušene počastitve.
NASTOP NA VIDOV DAN.
Popoldne je bil na zletišču javni nastop So-kolstva. Tribune, ki imajo prostora za 14.000 ljudi, so bile prepolne občinstva. V častni loži so bili člani starešinstva Sokola kraljevine Jugoslavije in civilnih oblastev. Vse ulice in ceste, ki so držale k zletišču, so bile že davno pred začetkom telovadnega nastopa tako polne ljudi, da je bil vsak vozni promet nemogoč. Računajo, da se je zbralo na tribunah in
na zletišču nad 25.000 ljudi brez Sokolov,
ki so nastopili na javni telovadbi. Telovadne točke so vzorno izvajali člani, članice in vojaki 2. zrakoplovnega polka iz Raj-lovca, ki jih je vseh skupaj bilo več tisoč. Poslednja točka je bil nastop naših mornarjev s prostimi vajami. Zvečer je bila na zletišču velika ljudska zabava, katere se je udeležilo nad 50.000 ljudi.
Poljski Sokoli in bolgarski Junaki
so poslali zletnemu odboru II. pokrajinskega zleta v Sarajevu pozdravne brzojavke, v katerih se oproščajo, da se niso mogli udeležiti prireditve.
Že dopoldne je bila v narodnem gledališču slavnostna seja v proslavo 25ietnice sarajevske sokolske župe in 251etnice sokol-skega dela staroste dr. Vojisiava Besa-roviča.
Seji so prisotstvovali najodličnejši predstavniki oblastev in raznih prosvetnih društev. Otvoril jo
je starešina sarajevske župe dr. Voja Besarovič, ki je predlagal, naj se pošljeta pozdravni brzojavki Nj. Vel. kralju in starešini Sokola kraljevine Jugoslavije prestolonasledniku Petru, kar je bilo sprejeto z viharnimi počastitvami kraljevskega doma. Zatem je pozdravil zastopnike narodne skupščine in senata, bana drinske banovine, komandanta armije, generale, zastopnike mesta Sarajeva in raznih društev. Posebno prisrčno je pozdravil namestnika starešine češkoslovaškega Sokolstva Truhlafa in zastopnika ruskega Sokola Atamanova.
Za njim je Jova Popovič govoril o pomenu sokolskega zleta v Sarajevu ter opisal zgodovino Sokolstva v Bosni in Hercegovini, a prvi namestnik starešine Sokola kraljevine Jugoslavije Engelbert Gangl je govoril o žrtvah Sokolstva za narod in domovino, čestital župnemu starešini dr. Besaroviču k njegovi 25letnici starešinstva ter mu v imenu Sokolstva poklonil srebrn kip kovača z uro. Za Ganglom so govorili zastopnika češkoslovaškega in ruskega Sokolstva in drugi.
DRUGI DAN SOKOLSKIH SVEČANOSTI.
Drugi glavni zletni dan se je pričel z veličastnim sprevodom. Na čelu je korakalo starešinstvo Sokola kraljevine Jugoslavije, pred vsako župo pa sokolska godba. Posameznim župam so se pridružile živopisane narodne noše iz dotičnih krajev. V sprevodu je korakalo
nad 30.000 Sokolov in Sokollc.
Posebno pozornost pa so zbujale kmečke sokol-, ske čete, ki so bile zastopane izredno številno.'
Z balkona Zemaljske banke je med sprevodom pozdravil zbrano sokolsko armado z daljšim govorom prvi podstarešina br. Engelbert Gangl.
Njegove besede so izzvale vihar navdušenja in počastitve kralju, Jugoslaviji in Sokolstvu. Gangl je najprej pozdravil sokolske goste iz Češkoslovaške in vzkliknil: Eno smo, eno bomo ostali s Čehoslovaki! Ko je nato govoril o prvem Sokolu Nj. Vel. kralju, je množica priredila več minut
1
trajajoče, počastitve. V svojih nadaljnjih izvajanjih je br. Gangl naglašal važnost kmečkih so-kolsKih čet.
Za br. Ganglom je
povzel besedo minister za telesno vzgojo g. dr. Grga Andjelinovič,
ki je pričel govor z besedami:
«Danes pred 20 leti sem na zletu dalmatinskega sokolskega okrožja v S?litu izjavil: Sokol sivi je majhen ptič, toda premagal bo dvoglavega orla! Danes tu pred zbranimi tisoči in tisoči Sokolov in Sokolic pa pravim: Da, Sokol je majhen ptič, toda predstavlja veliko misel, misel svobode. Dokler bo Sokolstvo predstavnik misli svobode in narodnega edinstva, tako dolgo je ni sile na svetu, ki bi se mogla upreti njegovi moči in njegovemu poletu!»
V svojih nadaljnjih izvajanjih je minister 'dr. Andjelinovič čestital sarajevski župi k njeni 251etnici ter nadaljeval: «Uprimo za trenutek vse svoje misli v Beograd, kjer naj naše misli in želje obkrožijo onega, ki je prvi med nami, prvi Sokol, kralj in gospodar Jugoslavije! Naj bo prepričan, da so tisoči Sokolov, ne samo onih, ki so se danes zbrali na zgodovinskih sarajevskih tleh, nego po vsej državi vsak čas pripravljeni, dati za velike misli Sokolstva svoje življenje in vse, kar imajo.« Godba je nato zaigrala «Hej Slovane!*, tisočglava množica pa je zapela slovansko himno, da je odmevalo daleč po sosednih ulicah.
Popoldne se je vršil na zletišču zaključni nastop. Na častni tribuni so se zbrali najodličnejši gostje, med njimi zastopnik Nj. Vel. kralja general g. To-
mič v spremstvu prvega podstarešine ,br. Gangla in ministra za telesno vzgojo g. dr. Andjelino-viča. Ko se je pojavil general g. Tomic na tribuni, so godbe zaigrale sokolsko koračnico, množica pa je kraljevega zastopnika navdušeno pozdravljala.
Telovadne točke so bile prav pestre. Vmes je kraljev zastopnik general g. Tomič izročil srebrn lovorjev venec, dar Nj. Veličanstva kralja, najboljši kmečki sokolski četi, to je kasindolski, z besedami: «V imenu Nj. Vel. kralja Aleksandra L čestitam kmečki sokolski četi v Kasindolu, ki si je pri tekmah kmečkih sokolskih čet priborila to kraljevsko odličje. Ko vam izročam ta venec, vam obenem sporočam, da pričakuje Nj. Vel. kralj od vas, da vztrajate v svojem vzornem sokol-skem delu, ter vam pošilja preko mene sokolski pozdrav: Zdravo!»
Zbrana množica je sprejela besede kraljevega odposlanca z dolgotrajnimi počastitvami kralju, kraljevskemu domu in Jugoslaviji.
G. dr. Ostojič se je v imenu kasindolske čete z iskrenimi besedami zahvalil kraljevemu zastopniku in ga prosil, naj na najvišjem mestu sporoči vdanost kmečkih Sokolov in njihovo čvrsto voljo, služiti kralju in domovini.
Med viharnim pozdravljanjem so nato prikorakali na telovadišče oddelki vojske in mornarice. Izvajali so skupne vaje «Jaz sem Slovan«. Telovadni nastop je zaključila sokolska konjenica.
Zvečer je bil prirejen
na zletišču veličasten ognjemet,
Sarajevski zlet bo ostal vsem, ki so se ga udeležili, v neizbrisnem spominu in v izpodbudo za nadaljnje sokolsko delo.
Sijajna zmaga JNS v treh dolenjskih občinah
223 glasov. JNS je nasproti prejšnjim volitvami napredovala za 142 glasov.
V Š k o c i j a n u je bilo volilnih upravičen^ cev 784, oddanih glasov pa 575. Narodni kandidat g. Simon Globevnik je dobil 358, opozicija pa 217 glasov. Napredek JNS v primeri s prejšnjimi volitvami znaša 100 glasov.
V Š t. J e r n e j u je bilo volilnih upravičencev 1205, oddanih glasov pa 822. Narodni kandidat g. Anton Ratkovič je dobil 512 glasov, opozicijska lista pa 310. Od zadnjih volitev je napredovala lista JNS za 251 glasov.
Zmaga v teh občinah je toliko pomembnejša, ker nam odločno kaže, da bojevniškega gibanja narod ne odobrava. Ljudje vedo, da to gibanje ne more prinesti nikake koristi, ker od grmečih besed še ni nihče ničesar imel.
Krško, julija.
Pri občinskih volitvah v Kostanjevici, Št. Jerneju in Škocijanu je dosegla JNS ogromen uspeh. Zmagala je v vseh treh občinah ter si pridobila v primeri s prejšnjimi volitvami okrog 500 novih glasov. Po teh volitvah ni sedaj v krškem srezu nobene občine v rokah opozicije. Značilno je, da 60 v vseh teh občinah imeli bojevniki svoje
shode, vendar pa so se volilci v tako lepem številu izjavili za JNS. To je zadosten dokaz, da obsojajo bojevniško razdiralno gibanje. V vseh treh občinah so v nedeljo visele raz hiše državne zastave in povsod je vladalo veliko navdušenje.
V Kostanjevici je bilo volilnih upravičencev 802, oddanih glasov pa 551. Narodni kandidat g. Lavoslav Bučar je dobil 328, opozicija pa
Politični pregled
Odbor narodne skupščine za preučenje načrta zakona o mestnih občinah je zaključil delo. Zakonski načrt je bil končno sprejet in se postavi na dnevni red razprav v narodni skupščini.
Prvotni vladni predlog zakona o mestnih občinah je skupščinski odbor bistveno iz-premenil.
Za dve tretjini občinskih svetnikov, ki bodo voljeni, je določen čisti proporc. Pri razdelitvi mandatov so izključene liste, ki ne dosežejo volilnega količnika. Predsednik občine se voli neposredno in se postavi posebej na čelo kandidatne liste, tako da se ne všteje v število izvoljenih odbornikov. Za uradnike je bilo doseženo znatno izboljšanje. Postavitev na razpoloženje, kakor je bila določena v prvotnem zakonskem načrtu, je zdaj izostala. Kar se tiče izenačenja prejemkov z dohodki državnih uslužbencev, je bila sprejeta omejitev, da plače in položajni dodatki občinskih uradnikov ne morejo biti večji kakor ustrezne plače in doklade državnih uslužbencev. Kar se tiče mestnih uradnikov, ki po novih pragmatikah ne bodo imeli vzposobljenosti za svoj dosedanji položaj, je prepuščeno mestom, da jih na tem položaju vendarle obdrže, če imajo vsaj deset let občinske službe. Važno je tudi, da sme biti število odbornikov v posameznih mestih, kjer je zdaj znašalo 27 do 72, z mestnim pravilnikom znižano kvečjemu za tretjino.
S o t e š č a n :	25
Dedinja grajskih zakladov
cčudno je res, da ga ni tako dolgo. Tudi meni je obljubil, da se bo vrnil prav kmalu...*
Nekje v bližini se je oglasil lovski rog; mimo koče so se pripodiii psi z glasnim laježem. V bližnjem gozdu je odjeknilo nekaj strelov.
Mladenka je hitela k oknu. Zagledala je mladega lovca, ki je stopal počasi proti kočL Ni mu še videla v obraz, a že se ji je dozdevalo, kakor bi ga poznala. Pozorna je bila na vsako njegovo kretnjo.
«Milan!> je kriknila nenadno in planila iz koče.
Starka je bila preplašena zaradi streljanja. Ustavila je kolovrat in klicala za mladenko, naj ne hodi iz hiše. Za njo se ni upala oditi, bala se je svinčenih zrn.
Lovec je zagledal mladenko, ki mu je hitela nasproti z razprostrtimi rokami. Znana mu je bila, vendar se ni mogel domisliti, kdaj in kje je že videl tako podobo.
«Milan, ali me res ne poznaš?* mu je očitala, ko se mu je vrgla v naročje.
Ljubeča zaročenca sta se spoznala. Molče sta iskala besede, da bi odkrila drug drugemu svojo radost, a nista našla pravega izraza. Kar sta čutila, si nista mogla povedati z besedo. Taki ob-žutki se oglašajo v skrivnostnem molčanju.
Ko se jima je poleglo prvo presenečenje, sta sedla v mehko travo. Starka ju je opazovala iz koče skozi priprta vrata.
«Gizela, zakaj .si mi napravila tako žalost?* ji je rahlo oponesel. «Glej, povsod smo te že iskali...»
Mladenka mu je povedala vse, kar je doživela. «Kakšen je bil tvoj rešile« ?» je zanimalo mladeniča.
Deklica mu ga je površno opisala. «To je bil Cink*, se je domislil. «Ali veš, da je nenadno umrl?*
«Ni mogoče!* je osupnila. «Rekel je, da te bo obvestil, nato pa se bo spet vrnil. Slutila sem, da se mu je nekaj pripetilo.*
«V neki krčmi so našli mrtvega. Nekdo ga je zastrupil.. .*
«Moj Bog! Ali preganjanje še ni končano?* «Tudi Kušar je moral umreti. Zločinec ga je umoril in pokopal na produ sredi reke .. .*
«In morilca seveda niste našli... To je bil nedvomno oni okrutnik, ki je pahnil v reko mojo spremljevalko.. .*
«Morilcu so že na sledu*, je povedal Milan. «Skoro bo prejel zasluženo plačilo.*
Mladenki se je vsiljevala nova bojazen. Skrbelo jo je, da ji bo pošastnik še nadalje stregel po življenju. Bala se je tudi za svojega zaročenca.
Milan jo je pomiril: «Nama ne bo mogel nihče škodovati. Uredil bom vse potrebno, da bova čimprej odpotovala.*.
Pozval je gonjača, naj zatrobi dogovorjeno znamenje. Veljalo je mestnemu oblastniku. Njegov trobentač se mu je hitro oglasil.
Sestali so se v dolinici pod kočo. Oblastnik Valant je naznanil konec lova in povedal lovcem, kaj se je zgodilo. Potem je pozdravil Gizelo in čestital prijatelju, ker se mu je uresničila najsrčnejša želja.
Milan je bil najsrečnejši človek, ko je stopal s svojo ljubljeno nevesto proti mestu. Pot ju je vedla mimo mestnega pokopališča. Spomnila sta se pokojnega Kušarja, njunega zvestega spremljevalca. Mladenka je nabrala cvetja ter ga položila s toplimi občutki hvaležnosti na grob — njemu, ki je dal življenje za najvišjo zapoved: <cLjubi svojega bližnjega kakor samega sebe.*
V palači mestnega oblastva ju je čakal Valant, sedeč pri pisalni mizi. Sprejel ju je nad vse ljubeznivo. Posadil ju je za mizo in-govoril mladenki: «Izdal vam bom uradno listino, ker je dokazano, da so vam delali krivico. Vi ste prava nečakinja graščaka Roberta in edina dedinja njegovega premoženja. Pojdite k pristojnemu ob-lastvu in predložite moje potrdilo.*
«Nove-listine vam ni treba izdati*, je dejala. «Graščak mi je vrnil pravo listino, da bi ugodila njegovi želji. Tega pa nisem mogla storiti. Dal mi je nekaj dni odloga. Preden so potekli, je prišla rešitev.*
Ostra nasprotstva v Nemčiji, o katerih so dan za dnem prihajale vesti v tuje časopisje, so v soboto prišla do vidnega izraza. Vrhovni voditelj hitlerjevskih napadalnih oddelkov Rohm je izrabil nezadovoljstvo, ki je vladalo med napadalnimi oddelki zaradi tega, ker jih je Hitler začel odrivati, se je sporazumel z bivšim državnim kan-celarjem generalom Schleicherjem. Oba skupno
sta pripravljala prevrat v Nemčiji, ki bi se moral izvršiti v soboto.
Vlada pa je bila na nepojasnjen način o vsem tem obveščena. Hitler in vojni minister general Blomberg sta se sredi noči z letalom odpeljala v Miinchen, kjer je bil glavni stan Rohmovih zarotnikov. Hitler je v Mtinchenu osebno odredil Rohmovo aretacijo. Istočasno je policija hotela aretirati generala Schleicherja. Baje se je Schlei-cher z orožjem uprl, nato pa so policisti njega in njegovo ženo ustrelili. Po vsej Nemčiji so bile izvršene številne aretacije. Zaprli so nad 2000 višjih in nižjih voditeljev hitlerjevskih napadalnih oddelkov. Vsi glavni zarotniki so bili postavljeni pTed preko sodišče, ki je začelo takoj poslovati. Že zvečer je bilo izvršenih sedem prvih smrtnih obsodb. Usmrčeni so bili sami višji voditelji napadalnih oddelkov.
Spričo neobzirnega nastopa Hitlerjeve vlade
je bil poizkus prevrata že kar v kali zatrt.
Po uradnih vesteh so bili do 1. t. m. ubiti pri poizkusu upora proti aretaciji: bivši državni kan-celar general Schleicher, njegova soproga-in bivši ministrski svetnik Klausner, vodja katoliške akcije; ustreljeni spričo sodbe prekega sodišča: višji skupinski poveljnik, divizijski general Schneid-hober v Miinchenu, višji skupinski poveljnik Heines v Vratislavi, poveljnik napadalnih čet v Berlinu in za Brandenburško Ernst, poveljnik Schmidt v Miinchenu, general Heidebeck na Po-meranskem in grof Spretting, takisto na Pome-ranskem. Samomor pa so napravili: odstavljeni štabni načelnik napadalnih čet stotnik Rohm, so-trudnik Papena vladni svetnik Bose, Papenov po-bocnik Tschirtschky. Usmrtitve pa so se še na-nadaljevale. Po angleških vesteh je bilo v nedeljo ustreljenih še deset voditeljev napadalnih oddelkov. Poznejše vesti tudi trde, da Rohm ni izvršil samomora, kakor so po aretaciji od njega zahtevali, temveč so ga po fašističnem načinu ustrelili v hrbet, ker sam ni maral storiti konca svojemu življenju, ampak je zahteval, da ga postavijo pred sodišče.
O tem krvavem obračunu z zarotniki piše londonsko časopisje,
da je Hitler ravnal nenavadno kruto,
in se izprašuje, ali je bila ta krutost na mestu. Sicer pa se angleško časopisje precej vzdržuje razlaganja. Pariški «Temps» pa pravi, da vsa francoska javnost obsoja to divje prelivanje krvi. Rimski «Messaggero* pa se nasprotno divi Hitlerjevi odločnosti in osebni hrabrosti, češ, da se je treba klanjati njegovi diktatorski sposobnosti.
Po nemških uradnih poročilih
vlada zdaj v vsej Nemčiji spet red in mir. Kljub temu pa je videti še povsod razburjenost in nihče ne ve, kaj se bo še zgodilo. Kljub naj-ostrejšim policijskim ukrepom se vedno znova pojavljajo nemiri, ki jih zaduše v krvi. Vse ulice so polne vojaštva. Javna poslopja so najstrože zastražena. Mnogo se govori o skorajšnji izpre-membi v vladi. Največje vznemirjenje pa vzbuja dejstvo, da vlada veliko nezadovoljstvo v vojski. Mnogi premožnejši ljudje bi se radi izselili v tujino, toda ne dobe za to dovoljenja. Meje so najstrože zastražene, a tudi v vlakih se vrši najstrožje nadzorstvo.
Po vesteh iz Pariza
je imela zarota, ki jo je Hitler zadušil, za smoter obnovo monarhije v Nemčiji.
Načrt za to je izdelal Rohm skupno z generalom Schleicherjem, podkancelarjem Papenom in z vodjo Papenove politične organizacije dr. Jun-gom. Zarotniki so nameravali izvršiti državni udar v noči od 2. na 3. julija. Pri tem bi jih podpirali nekateri polki Reichswehra in večji del nezadovoljnih hitlerjevskih napadalnih oddelkov, ki so bili pripravljeni, da izdajo Hitlerja in ga ubijejo. Novo vlado, ki bi se sestavila po uspelem prevratu, bi sestavljali omenjeni generali in politiki, a njena glavna naloga bi bila obnova monarhije. Hitlerjeva vlada je bila dne 25. junija obveščena o teh pripravah. Policija je zbrala točne podatke o zaroti in dostavila vladi tudi listo novih ministrov kakor tudi črno listo onih, ki so jih zarotniki že v naprej obsodili na smrt. Prvi na tej črni listi so bili Hitler, Goring in Gobbels in mnogi drugi voditelji hitlerjevskega gibanja. Ze 28. junija je dal Hitler aretirati dr. Junga. Sele 27. in 28. junija so dobili odgovorni člani vlade točne podatke o zaroti. Vojni posvet se je vršil pozno ponoči v Hitlerjevi pisarni. Hitler se je odločil, da sam prevzame vodstvo uničenja zarotnikov. Takoj po tem posvetu se je z letalom
je vprašal mladenko, ali želi, naj pokliče graščaka na odgovor.
«Tega ne zahtevam*, je odpuščajoče odklonila. «Graščaku ne morem očitati hudobnosti. Samo pregovoriti me je hotel, da bi postala njegova žena.»
cPrijeti pa moramo zlobnika, ki vas je hotel umoriti. On, ki vam je storil toliko hudega, ne sme uiti pravični kazni.*
Gizela je pripovedovala, kako je bila umorjena grajska služabnica. Dogovorili sta se, da poj-deta skupaj v mesto, ker se je že mračilo. Sestali sta se v koči pri stari Matilki. Tisti večer je bilo hladno in dekle je bilo slabo oblečeno. Gizela ji je posodila svoje ogrinjalo.
Med potjo nista mnogo govorili. Rozalija je bila plaha deklica. Videlo se je, da ni vajena ostajati ponoči pod milim nebom. Venomer se je ozirala nazaj, kakor bi slutila svojo nesrečo. Tudi Gizelo je spremljala tiha bojazen, i Zapazili sta človeka, ki je stopal tiho za njima. V dolini — tam, kjer se je cesta približala reki, jo je dohitel. Sklonil se je k služabnici, kakor bi ji hotel povedati nekaj na ušesa. «Pomagajte!» je kriknila ter se odmaknila.
Gizela je zbežala. Slišala je, kako je nekaj pljusknilo v reko. Cula je obupne glasove — dekle se je borilo s smrtjo med hladnimi valovi, i Klicanje je naglo utihnilo. Neznanec je izginil kot prikazen. Gizela je bežala v strahu pred enako usodo.
Vsa upehana je obstala pred možakom sredi pota. Spoznala je graščaka. Povedala mu je, kaj se je zgodilo.
«Nocoj ne moreš več v mesto, se ji je dobri-kal. «Pot ob reki je nevarna...»
Mladenka je prosila: «Dajte mi služabnika za spremstvo. Tukaj ne morem ostati.>
Graščak jo je prijel za roko: «Prenočila boš v gradu in jutri te povedemo v mesto.»
Morala se je vdati, zakaj noč je spustila svoje temne zavese. Sama se ni upala vrniti v mesto. Graščak jo je vprašal, kje želi prenočiti.
Gizela ni hotela izbirati.
Povedel jo je pred stolp in odklenil vrata. Spremil jo je v prostrano sobano. Voščil ji je lahko noč in odšel z izgovorom, da gre zasledovat morilca.
Mladenka ni mogla zaspati. Strah jo je bilo ob misli, da je utonila njena spremljevalka. Kdo je bil hudobni neznanec? Zakaj je uničil mlado življenje?
Graščak ji je prinesel drugo jutro jedi in pijače. Sedel je poleg nje ter jo zasnubil. Tedaj je spoznala, da je jetnica. Nasilnik je ni hotel izpustiti.
«Kakšen je bil neznanec, ki je pahnil v reko vašo spremljevalko ?> je poizvedoval oblastnik.
«Ustrašila sem se in tema je bila...» se ni mogla domisliti.
*Ali ni bil širok in majhne postave ?* -
<<Tak je grajski pisar Blstan, moj najhujši Sovražnik. Varujte me pred tem človekom!*.
odpeljal v Miinchen, kjer je najprej aretiral svojega najožjega sotrudnika Rohma. Tudi Papen je bil takoj aretiran, vendar pa so ga pustili v nje« govem stanovanju, dokler se ne odloči njegova nadaljnja usoda.	j
Komaj se je zunanji minister Barthou vrnil v Pariz, so se že razširile
govorice o Barthoujevem skorajšnjem potovanju v Rim.
Francoski poslanik v Rimu Chambrun je imel daljši razgovor z italijanskim državnim podtaj-nikom Suvichem, s katerim je razpravljal o Barthoujevem obisku.
Nedavno je prišlo v Gradcu v Avstriji do spopadov med heimwehrovci in vojsko. Pri izgredih je sodelovalo okoli tisoč vojakov, ki so sprejeli heimwehrovce z vzkliki: Heil HitlerI Mnogo heimwehrovcev so pretepli. Posredovati je moralo orožništvo. Zanimivo je, da je prebivalstvo kazalo prijateljstvo vojski.	| Razmere v Avstriji se kar nočejo razbistriti. Nasprotniki Dollfussove vladavine ne mirujejo, Na praznik sv. Petra in Pavla je bilo po ysej Avstriji izvršenih 96 atentatov večjega obsega.
Po večini gre za atentate na železniške proge,1 telefonske naprave in električne centrale. Na mnogih krajih je promet ukinjen, ker so pognali proge v zrak. Tako je neporabna proga pri Feld-kirchnu, na kateri so porušili dva mosta in spodnji ustroj. Dolga vrsta atentatov na železniško progo je bila izvršena med Bruckom in Semme-ringom. Tudi na Koroškem in Tirolskem je bilo izvršenih več sličnih atentatov. Poleg tega je bilo več voditeljev Heimwehra in borcev za sedanjo vladavino napadenih. Oblastva so v hudi zadregi, ker vsi varnostni ukrepi nič ne zaležejo.
GOSPODARSTVO
Tedenski tržni pregled
VINO. Vinska kupčija je povsod slaba in se cene ne izpreminjajo. Težkoče v veletrgovini dela tudi novejša banovinska trošarina, ki jemlje trgovcem možnost večjih kupčij naenkrat. Na«j vadna namizna vina se plačujejo po kakovosti v;: dravski banovini po 4 do 5 Din, starejša in sortna' vina pa po 5 do 6 Din. Nad 6 Din so kupčije prav
-1
Oblastnik Valant je poklical Florina, načelnika biričev. Poučil ga je, kje naj iščejo zločinca. Ob*1 ljubil mu je ponovno odlikovanje.
K odhodnici je bilo povabljenih mnogo mest«; nih veljakov. Oblastnik je dvignil čašo in nazdravil Milanu in njegovi zaročenki. «Pojdita na Petrinje in pokažita knezu moje priporočilo*, je govoril svečano. «Ako naletita na ovire, mi sporočita. Vedno sem vama pripravljen pomagati.*
Drugo jutro sta odpotovala. Milan je posadil svojo nevesto predse na iskrega vranca ter ga spodbodel. Naprej je jezdil vojščak, ki jima je kazal pot; za njima pa se je vrstilo oborožena spremstvo.
41.
«Tako poginjajo tisti, ki se mi upirajo*, je iz* rekel tiho Bistan, ko je stopil čez prag zakotne pivnice. Zastrupil je lahkomiselnega Cinka, ko je izdal, kje je skrita mladenka, katero hoče umoriti. Postopač je vedel marsikaj, kar zavezniku lažne dedinje ni bilo po godu. Slepar bi mu bil/ moral molčanje drago plačati. Zato mu je zavezal jezik. Ena sama strupena kapljica in na*' sprotnik je utihnil za vedno.	%
Lotiti pa se je moral tudi drugega sovražnika. Bolj kakor umazani capin mu je nevaren ošabni graščak na Malinju. Teodor mu je navidezno prijazen, a skrivaj ga slepi in vara. Zakaj mu je skril deklino ter ga moti z napačnimi sledovi? Ako jo bo vzel za ženoy bo nastopil a dokazi in razdedil njegovo varovanko. Niti v sanjah se kaj takega ne sme zgoditi.
redke. Zaloge vina se po malem krčijo in je vprašanje, ali se bo do prihodnje trgatve vse izpraznilo, kajti uživanje vina je zaradi neugodnega stanja vseh slojev razmerno slabo. Vin6ke cene so začele pojemati tudi v Dalmaciji, kjer so bile razmerno visoke.
HMELJ. Po vesti iz Zatca z dne 28. junija so žateški hmeljarji dobili izdatne padavine, ki so znašale 20 do 30 mm in so zabranile grozečo nevarnost. Rastline so zelo osvežene, vendar pa je treba čakati, ali bo dež tudi zadostno oživil rastline. Hmeljarji dvomijo, da ae bo to zgodilo zlasti v nasadih, v katerih prehaja cvetje že v kobule. Vpliv padavin se bo šele javil v osmih do desetih dneh. Kljub temu, da kažejo nasadi ugodnejšo sliko, se mora reči, da je stanje vobče slabo. Zaradi padavin so se cene tudi na trgu znižale in se kupuje hmelj po 1800 do 2100 češkoslovaških kron za 50 kg.
JAJCA. Kontingenti za Švico, Nemčijo in Avstrijo so zaenkrat izčrpani in so zaradi tega cene nekoliko nazadovale. V mesecu juliju se pa pričakuje spet dodeljevanje kontingentov in ni izključeno, da bodo cene spet nekaj narasle. Manjše količine jajc se izvažajo v Češkoslovaško in Italijo.
Sejmi
8.	julija: Gradac;
9.	julija: Tirna, Pišece;
10. julija: Dobrova, Poljčane, Puccmci;
12.	julija: Horjul, Zgornji Tuhinj, Ljutomer, Rogatec, Šoštanj;
13.	julija: Trebnje, Stari log pri Kočevju, Litija (živina), Koprivnica, Loče pri Poljčanah, Planina pri Logatcu.
Vrednost denarja
Na borzah smo dobili v devizah (k tečaju se mora prišteti še premija 25-8 %): 1 holandski goldinar za 23.13 do 23.24 Din; 1 nemško marko za 18.14 do 13.25 Din; 1 funt šterling za 171.64 do 173.24 Din; 1 ameriški dolar za 33.82 do 34.10 Din; 100 francoskih frankov za 224.88 do 226 Din; 100 češkoslovaških kron za 141.31 do 142.20 Din; 100 italijanskih lir za 291.90 do 294.30 Din.
Vojna škoda se je trgovala po 305 Din, investicijsko posojilo pa po 71 Din. Avstrijski šilingi 60 bili v zasebnem kliringu po 9.20 do 9.30 Din.
S takimi maščevalnimi naklepi je prispel na Malinje. Ko je zagledal graščaka, je spoznal, da se je nenadno izpremenil. V njegovem pogledu je opazil nemir in bojazen.
Bistan mu je prikrival svoje načrte. Njegove misli so uhajale pred stolp, ki ga je skušal v duhu odpreti. Nabavil si je potrebno orodje in premišljal, kam naj odvede svojo žrtev.
Ko se je znočilo, je odšel na delo. Vratarju se je zlagal, da odhaja v mesto. Splazil pa se je za stolp in čakal, da ugasnejo luči v graščini.
Ob ugodnem trenutku je stopil pred vrata. Bila so odprta. Zlezel je po stopnicah na hodnik in zavil v sobo. <Gizela!* je dahnil prav tiho, a ni bilo odgovora.
Soba je bila prazna. Na mizi je našel krožnik z ostanki jedi; postelja ob zidu je bila razmetana.
«Gizele ni več tukaj !* — Kakor kip je obstal sredi sobe v zavesti, da je prevaran, v Zunaj na hodniku so se začuli koraki. Bistan je ugasnil svetilko In počenil v kot za omaro. Tedaj so se odprla vrata. Vstopil je graščak s prižgano svečo.
<Kdo si? Kaj delaš tukaj?* je zavohal nepoklicanega gosta.
cTebe čakam!* Srdito je planil pred graščaka ter ga zgrabil z obema rokama.
Graščak se je zvijal in kričal; <Poberi se, zverina! Kje je Gizela? Ti si jo od vedel !>
Kratke vesti
= Ugodna žitna žetev v Jugoslaviji. Strokovnjaki sodijo, da bo letos žetev pri nas povoljna, čeprav se je leto pričelo v neugodnih vremenskih razmerah. Suša je spočetka povzročila mnogo skrbi, pozneje pa je zadosten dež nadomestil škodo. Računajo, da bodo letos pridelali v Sremu na oralu zemlje 7 metrskih stotov, v južni Bački 9, v severni Bački 10, v Banatu pa 6 do 7 metrskih stotov žita. Žetev je nekoliko boljša kakor običajno.
DOPISI
DOBREPOLJE. (Smrtna kosa.) V nedeljo je umrl v Mali vasi posestnik in bivši župan bivše podgorske občine g. Josip Z e v n i k v visoki starosti 81 let. 30 let je bil pokojnik ključar župnijske cerkve sv. Križa. Bodi mu blag spomin!
RIBNICA NA POHORJU. Čeprav je redko citati poročila iz naše Ribnice v <Domovini», vendar je ta med našim ljudstvom zelo razširjena in jo vse rado čita. Seveda je ta list kakor vobče vsako glasilo, ki stopa odkrito brez hinavščine in potvorbe med svet, tudi pri nas mnogo grajan, zakaj resnica oči kolje. V <Domovini» čitamo jasno obrazložene politične vesti, novice, tudi tožbe o hudi gospodarski stiski, o obupnem položaju brezposelnih delavcev, o pomanjkanju denarja in o potrebi izdatnejše odpomoči, ki jo zaman pričakujejo tisočeri. Povoda k temu jadi-kovanju je seveda povsod več ko dovolj. Tudi pri nas smo čutili hude čase. Pa prišlo je vodstvo naše občine v dobre roke. Uprava izvršuje obljube, ki smo jih čuli pred volitvami. Obljubljena je bila siromašnim koruza brezplačno, kar se je tudi zgodilo. Obetalo se je, da brezposelni dobe delo, a če bi posla ne bilo, bodo potrebni deležni začasne brezposelne podpore. Tudi to se je izvedlo. Zahvala gre v prvi vrsti občinskemu predsedniku Janku Zabovniku, da je besedo tako moško držal. Pa še več se je storilo v blaginjo naših občanov. Tako tu$i v prid vojnim žrtvam. Storilo se je zanje znatno več, kakor bi bila občinska dolžnost. Vsa ta dela glasno hvalijo občinskega predsednika in upravo.
SV. BOLI'EV K PRI SREDIŠČU. (Smrtna kosa.) Žalostno so zapeli 23. junija zvonovi in
dlinavec!* Prevarane« ga je davil in škripal: <Kje je sleparica? Izroči mi jo ali pa bos na mestu mrtev!*
«Res je bila tukaj*, je priznal odkrito. <Toda zdaj je ni več... Izginila je... Nekdo je odklenil vrata.. .*
<Lažeš!» ga je stisnil za vrat, da je revežu kar zmanjkalo sape.
^Graščak Teodor ne laže... Daj, naj dokažem... Bodiva prijatelja... Le tako bova našla Gizelo...*
Pisar je odnehal. Take pohlevne prošnje ni mogel zavreči. Spomnil se je Činka, ki mu je izdal tajnosti grajskega stolpa. Ako so grašča-kove besede resnične, tedaj je Gizelo odvedel postopač, ki je bil poučen o njeni zadevi.
Teodor si je gladil vrat, v katerem so se poznali odtiski ostrih prstov. Ko so ponehale bolečine, je začel pripovedovati: <Deklina je bolehala na domišljiji, da jo nekdo preganja in zalezuje. Prosila me je, naj jo skrijem, zato sem je sprejel v varstvo.*
cHotel si jo imeti za ženo», mu je zabrusil. •{Poizkušal sem le njeno trdo voljo. Pa se ni dala omajati. Zahtevala je, naj jo izpustim, da bo pohitela v mesto k svojemu zaročencu.} <In ti si ji seveda odprl kletko...» «Dal sem ji nekaj dni odloga. Ko sem se vrnil, je bil stolp odklenjen in njena soba prazna.. .*
<Ali si o tem komu že kaj omenil?* «Nisem. Poprej se morava posvetovati.*
oznanjali, da nas je v ormoški bolnišnici za vedno zapustila ga. Anika Streleeva. Nič hudega sluteča je šla pokojnica nekaj dni prej k sosedovim žet Tam ji je nenadno postalo tako slabo, da je večkrat zaporedno omedlela. Gospodar jo je naložil na voz ter odpeljal do zdravnika, ki je odredil takojšnjo operacijo. Operacijo je izvršil z vso vestnostjo sloveči ranocelnik primarij g. doktor Horvat, a življenja ji le ni mogel oteti. Pokojnica je bila vzorna žena in mati. Štela je šele 48 let. Zapušča žalujočega soproga, mlinarja v Vi-tanu, s šestimi delno še nepreskrbljenimi otroki. Bodi pokojnici ohranjen blag spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje!
SV. LOVRENC V SLOVENSKIH GORICAH. Tukajšnje društvo «Njiva* priredi v nedeljo dne 15. julija ob 15. uri tekmo žanjic pri g. Podhost? niku v Juršincih. Odhod sprevoda do njive bo že pred tretjo uro. Ker bo ta tekma žanjic v našem okolišu prva, upamo, da bo obisk prav velik. Po tekmi bo kmečka veselica z godbo in plesom. Vabljeni!
ŽETALE. Tukaj je vedno kaj novega. Nedavno so nas obveselili gospodje učitelji z vrlimi šolarji, ki se res lepo učijo. Tudi petja in slikanja. Dne 24. junija se nam je nudil lep vpogled v naši šoli, kako izobrazuje naše učiteljstvo mladino. Tudi vrli gospod katehet se z vnemo trudi z žetalsko mladino. Hud udarec je zadel učiteljico go. Ko-delovo, ki se ji je na izletu v Logarski dolini smrtno ponesrečila hčerka Mafenka. Pokojnica je bila vrla učiteljiščnica tretjega letnika v Mariboru. Na zadnji poti so jo spremljale tudi šolske sestre in profesor veronauka iz Maribora, ki je ob odprtem grobu govoril vrli svoji učenki gin-ljive besede v slovo. Govoril je tudi domači gospod župnik. Spremljala je vrlo Mafenko na zadnji poti skoro bi rekel vsa župnija. V zadnje slovo so ji zapeli tudi pevci. Blag ji spomin! — Letina, zlasti kar se tiče sadja, bo slaba. Posebno jabolk ne bo nič zaradi lanske strašne toče. V goricah je tudi videti malo grozdja. Žita ni mnogo, gozdovi so izsekani in hlevi prazni. Kje bomo dobili denar za vse potrebe, zlasti za davke. Za-rubiti se nam ne da več mnogo.
Izpred sodišča. Državni tožilec govori: «Med drugim naj omenim, da sem viJel sam, pa tudi druge ugledne priče so videle obtoženca na krajih, kamor bi
pošten človek ne stopil.»
Bistan se je zgrabil za glavo. Čink ga je prevaral. Odvedel je deklino v drugo skrivališče. Za svoje sleparstvo je že prejel nagrado.
Zlobniku je bilo žal, ker se je prenaglil. Ako bi potepuh še živel, bi se dalo naposled vendarle kaj izvedeti. Omamil bi ga s pijačo ali z nagrado. Zakaj jo je vendar tako nespametno polomil!
Potem je izkušal graščaka: «Kam je izginila deklina? Kdo je iztaknil njeno bivališče?*
^Sumljiv je neki postopač, ki je služil tukaj za hlapca*, se je glasilo graščakovo mnenje. «Odšel je prav ono noč, ko je izginila iz stolpa ... Oskrbniku je znano njegovo ime in menda tudi bivališče.. .*
«Ali ga mislite loviti?*
«Razposlal bom biriče, naj ga iščejo*, se mu je hotel prikupiti.
«Ni treba. Kdo ve, kam jo je popihal. Lahko je nastopil pod izmišljenim imenom .. .* Zlob-nik je vedel, da ga je poslal v krtovo deželo.
cSvetuj mi, kaj naj ukrenem*, je bil graščak čedalje bolj nemiren.
<Ali je tukaj kaka beznica, kamer bi zahajale sumljive osebe?*
<V koči pod gradom prebiva Matilka, moja zvesta podložnica .. .*
«Tam ne bo ničesar*, je vedel prebrisanec. «Koča je preblizu graščine .. .*
«V hribih, nedaleč od tukaj, životari neka predica, kateri pravijo Planinka.. .>
(Dalje prihodnjič.)
RIBNICA PRI KOČEVJU. Dne 7. in 8. t. m.
slavi tukajšnja gasilska četa 40Ietnico delovanja. Proslava bo v zvezi s I. zletom gasilske župe sreza Kočevja ob navzočnosti g. Josipa Turka, starešine gasilske zajednice, in g. A. Cererja, prvega podsta-rešine Državne gasilske zveze. Vabimo gasilske čete in občinstvo, da se proslave udeleže. Program slavnosti je razviden iz razposlanih lepakov. Po programu bo ljudska veselica v vseh prostorih in na telovadišču Sokolskega doma ob sodelovanju godbe Sokola iz Ribnice. Vožnja iz Ljubljane z izletniškim vlakom ob 5.44 bo polovična. Odhod iz Ribnice ob 19.51. Izletniški vlak ima zvezo z vsemi progami. Na svidenje!
DOMAČE NOVOSTI
*	Počaščenje petletnice smrti dr. Gregorja Žerjava. Kakor vsako leto je bila tudi ob sedanji peti obletnici smrti našega velikega voditelja in borca dr. Gregorja Žerjava dne 27. junija na njegovem grobu majhna svečanost, katere so se udeležili številni pokojnikovi prijatelji, znanci in učenci. Spominski odbor je položil na grob krasen venec rdečih nageljnov s trakovi v državnih barvah. Najlepše se bo vsekakor oddolžila za peto obletnico smrti svojemu ustanovitelju Zveza kulturnih društev, ki je sklenila, da izda «Zer-javov zbornik*, v katerem bo opisano vse Žerja-vovo delo. Za izdajo knjige se je že sestavil poseben odbor z g. dr. Stojanom Bajičem na čelu, ki prosi pokojnikove prijatelje, naj mu dajo na razpolago vse svoje gradivo, ki prihaja v poštev.
*	Bolgarski gostje so se vrnili v domovino. Bolgarski gostje, ki so prisotstvovali odkritju spominske plašče profesorju Bezenšku v Bukovju pri Frankolovem, so z obiskom Ljubljane in Gorenjske preživeli dni, ki jih, kakor sami pravijo, ne bodo nikoli pozabili. Na Bledu so doživeli prav tako prisrčen sprejem kakor prej v Ljubljani. Po skupnem kosilu so si ogledali vse blejske zanimivosti in se niso mogli načuditi prirodnemu razkošju Gorenjske. Obiskali so tudi Kranj, kjer sta jih pozdravila župan g. Ciril Pire in sreski načelnik g. dr. Ogrin. Iz Kranja so se odpadali v Ljubljano, odkoder so se vrnili v domovino. Pri odhodu so zatrjevali, da bodo srčno radi še prišli v Slovenijo.
*	Bivši minister Kapetanovic je umrl. Te dni je umri v visoki starosti 76 let bivši minister in
Na njegovem duhovniškem oblačilu, na njegovi glavi in na njegovih laseh se je držala v led strjena vlažna megla. Podoben je bil prikazni, gorskemu duhu, demonskemu kralju divjih Alp. Tak je iznenada stopil v Juditino veliko izbo pred edinega moškega prebivalca te hiše. Nad tem je zakričal:
«Kje je Judita?»
«Koga mislite ?*
«Spodaj sem zvedel, da je šla v snegu v gore.*
«Ni je tu.»
«Torej je res šla v gore in je v nevarnosti!*
Skoraj bi bil Barbaro zakričal duhovniku v obraz: «Kaj vas to briga?* Iznenada je začutil, da sovraži tega moža — zaradi Judite. In rekel mu je:
«V gore je šla! Brez vas! Niste ji mogli slediti! Kakor ji jaz nisem mogel slediti v smrtno nevarnosti
Zvenelo je kakor zmagoslavno roganje... Trenutek nato je duhovnik izginil iz sobe.
Pa je šel vendar za njo! Šel je za njo v smrtno nevarnost! In Barbaro je moral ostati!
Najti v tej zamegleni noči pot navkreber je bilo celo za tega moža z mojzesovsko voljo nemogoče. Dolge ure je iskal in tipal po strmih stenah, da bi našel kraj, kjer se začne pot navzgor. Ka-
dolgoletni profesor nekdanje velike šole (univerze) v Beogradu inž! Milan Kapetanovic. Pokojnik je bil minister v prvi jugoelovenski vladi leta 1918.
* GOIetnica zagrebške univerze. V petek dne 29. junija je proslavilo zagrebško vseučilišče 60letnico obstoja. Svečanosti so med drugimi prisostvovali zastopnik Nj. Vel. kralja general gospod Pešič, dekan filozofske fakultete na beograjskem vseučilišču g. dr. Vlada Čorovid in rektor ljubljanskega vseučilišča g. dr. Matija Slavič.
»Domovina" za naročnike, naročniki za „Domovino"
je naše staro geslo, zate ne prezrite v zadnji številki priloženih položnic. Prejeli so jih vsi, ki nimajo za letos še poravnane naročnine. Najbolje j«, da opravi vsak naročnik svojo dolžnost takoj, da ima potem mir pred nami in da se mu ne bo treba bati, da mu uprava list sredi najlepšega čtiva, ki ga z vsako številko prinaša, ustavi. Zato plačajte naročnino brez odlašanja! Ker je cena tudi za vse leto malenkostna, jo pogreši lahko tako posameznik, a kjer je več družiuskih članov, ki vsi bero, pa se vsota lahko med seboj zbere in odpošlje. Treba je le nekaj dobre volje in čuta za dolžnost. Naročniki naj tudi ne pozabijo, da je pri vseh listih običaj, da se mora naročnina plačati vnaprej. Zato prosimo še enkrat: Plačajte naročnino redno! Upraya ^j) o m o v i n e>.
*	Občinske volitve v Lukovici in Kropi bodo 5. avgusta. Za občino Kropo so bile določene volitve že za nedeljo 17. junija. Ker pa ni bila vložena do tega roka nobena kandidatna lista, so morali volitve preložiti.
*	Tretji tabor skavtov dravske župe bo letos od 5. do 15. julija v Bistrici nad Mariborom. Okrog 200 se jih bo zbralo na velikih livadah ob potoku Bistrici in ob Dravi. Razen tega pa pridejo na svojem potovanju po Južni Evropi k njim še četa poljskih skavtov kolesarjev in odposlanci češkoslovaške in avstrijske skavtske zveze. Verjetno je, da pridejo tudi posamezni bolgarski, angleški in francoski skavti.
*	Odpustitev delavstva pri steklarni r Hrastniku se k sreči ni izvršila tako, kakor so jo na-
kor v meglo zazidan je blodil po temni pokrajini, kakor bi bil zaklenjen v ječo, odkoder ni izhoda. Iskal je do onemoglosti. Le po naključju je našel pot nazaj na domačijo.
Zdaj sta čakala oba skupaj, da se Judita vrne. Čakala sta na sporočilo — da je ne bo nazaj.
Nepremično je bila težka, črna odeja oblakov!
Čakajočima se je zdelo, da bi morala vzeti kladivo in razbiti pošastne oboke, da bi se rešila ječe in se prikopala do dnevne luči. Sedela sta v Juditini sobi, pri Juditinih pticah, ki so molčale. In prav tako sta-molčala, prisluškovala v mrtvo tišino, strmela ven na skrivnostno megleno steno, ali se še zmeraj ne bo zamajala in umaknila?
Prečastiti je bil tisti, ki prvi ni mogel več prenašati more molka in jo je moral pregnati. Časih je planil pokoncu, pohitel k oknu ali pa se pognal ven. Zdaj se je obrnil k umetniku in mu zaklical:
«Poslušaj! Kaj pa to tebe briga, mladi mož? Kako, da ti je tako audo in tesno? Čemu čakaš? S kakšnim obrazom? Nočem več gledati tu gori tvojega obraza!»
«Nočete?>
«Sem si prišel, čeprav nisi ničesar v teh hribih izgubil, v nevarnost si se pognal in pustil, da te je rešila! Potem pa mislilš, da imaš do nje kakšne pravice. Kakšne pravice? Da te trpi v hiši? Zdaj je že tega dovolj. Tudi moje potrpežljivosti je že dovolj... Saj me slišiš?>
povedali. V zadnjem trenutku je vodstvo steklar« ne pristalo na zahtevo delavcev, da se ne odpusti noben steklar. In tako so ostali vsi steklarji zaposleni, a delajo le šest dni v 14 dneh. Odpustilo se je začasno le nekaj pomožnih delavcev.
*	Pogoji za sprejem v državno moško obrtno šolo za pletarstvo v Ptuju. Pletarstvo nudi kot domača obrt mnogim lep zaslužek posebno takrat, ko kmetijsko delo počiva. S to obrtjo so pa; dani življenjski pogoji tudi vsem onim osebam, ki zaradi svoje pohabljenosti ne morejo opravljati drugih poslov in je njih življenjski obstoj odvisen le od milosti svojcev, javnosti in občin. Državna moška strokovna šola za pletarstvo V Ptuju ima predvsem namen izvežbati v jletar-stvu in vrboreji učence obojega spola in jih usposobiti za pletarske pomočnike. Slednjim pa pomaga po dovršeni učni dobi do zaslužka, ako ne bi mogli pletarstva izvrševati na svojih domovih. Učna doba traja dve šolski leti. Novo šolsko leto se prične 1. septembra. V prvi razrsd se sprejemajo učenci in učenke, ki 10 dovršili vsaj šest razredov (letnikov) osnovne šole in imajo najmanj 14 let. Prijave se lahko izvršijo pismeno in se jim morajo priložiti: krstni list, domovnica^ odpustnica, odnosno zadnje šolsko izpričevalo, izjava staršev (varuha), s kamero se zavezujejo, da bodo vzdrževali gojenca, in potrdilo davčne uprave o višini neposrednih davkov roditeljev. Šoli je priključen internat, ki je v Dijaškem domu v Ptuju. Oskrbovalnina v internatu znaša 500 dinarjev mesečno, zasebno tudi manj. Pridnim ubogim učencem se bodo po možnosti izposlovale podpore. Prijave, opremljene s kolki po 5 Din, je vposlati do vštetega 1. septembra. Vsak prijav-ljenec dobi pismeno rešitev. Podrobnejša pojasnila daje upravitelj šole.
*	Podpora po toči prizadetim krajem y celjskem srezu. Z odlokom kmetijskega ministra je dovoljena banski upravi v Ljubljani podpora 50.000 Din za naba?o semenja kmetovalcem iz celjskega sreza, ki jim je pobila toča setve.
*	Iz Društva kmetijskih strokovnjakov za dravsko banovino. Društvo je poverilo junija tajniške posle pomočniku sreskega kmetijskega referenta Martelancu Karlu v Kranju (sresko na-eelstvo). Zato se v bodoče obračajte na imenovani naslov v vseh zadevah, ki se tičejo DKS. — DKS daje svojim članom nasvete in navodila ter posreduje glede služb, kolikor mu je mogoče. —i Večji posestniki in kmetijski obrati, ki potrebujejo nameščence kmetijske stroke, se lahko obr«
«Ali ste v tej hiši vi gospodar in imate pra-, vico, da me podite stran ?>
«Pravieo imam, da tako govorim.* «S čim? Morda s svojo obleko?> «Tudi z njo.»
<Ali ste duševni pastir hišne gospodarice?* Spet so zvenele besedo tujca kakor roganje in kakor udarec biča jih je črtil duhovnik. Njegov ponosni, ponižani duh se je pod njimi zvijal^ Izdavil je iz sebe:
«Dovolj je, da smem tu tako govoriti!* «Mislite, čutite, da smete tako govoriti. S katerim vzrokom si lastite to pravico. Čudežna žena, ki sme tu edina govoriti, vam te pravice ne bi priznala. Nikoli!... Le nadaljujte. Vem.* «Kaj veste?>
«Ali vam naj v obraz povem?> cVprašal sem vas, kaj veste vi o meni!* «Vem, da bi vi storili tudi zločin, da bi dobili moč nad to ženo: da bi ropali, ubijali, morili. Vem, da ne mislite na nič drugega, kakor na to edino: ,Kako bom dobil oblast nad njo?' In vem o vas, da ste svojo duhovniško zaobljubo že tisočkrat prelomili. Zakaj vi, duhovnik, ljubite to ženo!*
Njegova skrivnost je izdana! Temu zasovra-ženemu tujcu je izročen na milost in nemilost! ... Tudi pri spovedi je to samo napol priznal; za oklepi je skril svoj greh. Vse njegovo bitje je v zadnjih letih gledalo le na to, kako bi tudi svojim lastnim očem zakrilo resnico, tudi samo sebi.
™ DVA ČLOVEKA

pred vojno se je osamosvojil ter si uredil v Ca-kovcu vzorno trgovino za konje, perutnino in divjačino. Takoj po prevratu je svoje podjetje še povečal, uredil moderne hladilnice in perutninsko farmo, na kateri je stalno gojil po 60.000 piščet. Bil je znan strokovnjak v tej panogi. Udejstvoval pa se je tudi v javnem življenju. Sodeloval je v raznih narodnih društvih in v politiki. Po osnovanju banovinskih svetov je bil imenovan za člana banovinskega sveta savske banovine. Kot gospodarski veščak je sodeloval na mnogih gospodarskih posvetovanjih v Zagrebu in Beogradu. Kot izvoznik je mnogo koristil Medmurju, Prekmurju in ptujskemu in ljutomerskemu srezu, zlasti v pogledu pospeševanja konjereje in perutninarstva, ki predstavljata danes v teh krajih važno gospodarsko panogo. Pokojni Vajda je štel šele 48 let. Zapušča vdovo in dva otroka. Bodi mu ohranjen časten spomin, preostalim pa iskreno sožalje!
DOLENJSKE TOPLICE
reorganizirane. Celotni obrat.
I
Pošta TopMce pri Novem mestu.
I
*	Dekle se je izpremenilo v fanta. V ljubljanski bolnišnici se je nedavno zdravila šestletna Milena Kerinova iz Slinovce pri Kostanjevici. Mileno, ki je nezakonska hči Marije Kerinove, stanujoče v Zagrebu, je v Kostanjevici pregledal tamošnji banovinski zdravnik dr. Ivaniševič in ugotovil, da v njeni notranjosti ni vse v redu. Odredil je njen prevoz v ljubljansko bolnišnico. Po kratkem zdravljenju v Ljubljani so Mileno poslali domov, odkoder je zdaj nenadno prišla vest, da se je deklica izpremenila v fanta. To je vsekakor nenavaden pojav, ki je zbudil splošno pozornost.
*	Cela domačija žrtev požara. Nedavno zgodaj zjutraj je tržiška sirena zbudila meščane iz spanja. Gorela je v občini Sv. Ani domačija Ivana
Godna, po domače Komarja. Tokoj so se tržiški gasilci odpravili z avtom in motorko na kraj požara. Kmalu za njimi je dospela tudi samostojna predilniška četa. Na mestu so bili že domači gasilci od Sv. Ane. Ker je Godnova domačija v hribu 20 minut od ceste, ni bilo zadosti vode in tako je kljub hitri pomoči pogorelo vse do tal, kajti gasilci so se morali omejiti le na varovanje sosednih hiš. Domneva se, da je bil ogenj podtaknjen.
*	Pet tisočakov v mišjem gnezdu. Posestnik C. v Polšniku je izkupiček za vole v znesku petih tisočakov zavil v papir in shranil v podstrešju za tramovje. Ko je te dni denar iskal, ga ni našel več na mestu. Orožniški komandir, ki mu je bila javljena tatvina, pa ni mogel verjeti, da bi tatovi ukradli denar s podstrešja. In res, ko so ponovno vse preiskali, so našli zavitek s tisočaki čisto na drugem koncu podstrešja. Miši so zanesle zavitek za gnezdo. K sreči je bil načet le papir, v katerem je bil denar zavit, in enemu tisočaku je že manjkal ogel. Ostali štirje tisočaki so popolnoma ohranjeni.
*	Najden utopljenec. V nedeljo dopoldne so našli pri Štrusovem brodu v Spodnjem Logu nasproti železniški postaji Savi truplo neznanega utopljenca, ki je bil oblečen zgolj v kopalne hlačke. Ljubljanska policija pa je po opisu ugotovila, da je utopljenec vojak triangulatorske ekspedi-cije, ki je izginil v valovih Save pred dobrimi 14 dnevi. Telefonsko so obvestili o tem šefa eks-pedicije podpolkovnika g. Sokolca, ki je odposlal na Savo nekega svojih vojakov, tovariša pogre-; šančevega. Ta je res prepoznal v utopljencu re-dova Miloševiča. Nesrečni mladenič se je kopal v spredaj navedenen času v Sori med Škof jo Loko in Medvodami in utonil. Utopljenca so pokopali ob vojaškem spremstvu na savskem pokopališču. Pokopal ga je vojaški prota. Savani so nesrečnega vojaka spremili v lepem številu do groba, Sokolice pa so jugoslovenskemu vojaku, ki ga je zatekla smrt v službi domovine, posule grob s cvetjem.
*	Smrtna nesreča dveh Celjanov v Trstu. V soboto zvečer so se trije celjski industrijci, 451etni Avgust Pacchiaffo, 511etni Alojz Knez in njegov brat 421etni Ivan Knez, ki so bili po poslih v Trstu, odpeljali iz hotela Regine, kjer so shranili prtljago, z avtomobilom, ki je bil last njihovega podjetja, v mesto. Vozili so v močnem deževju proti Kanalu. Tik pred nesrečo je g. Pacchiaffo omenil g. Alojzu Knezu, da je pred dvajsetimi leti strmoglavil baron Knobloch iz Braslovč v Savinjski dolini ob Kanalu v Trstu z avtomobilom v morje in utonil. Ko je hitel avtomobil s Celjani po cesti Via Bellini proti mostu Ponte verde, je bila cesta prazna, samo ga. Kainila Spazzafumova in njena nečakinja Liliana sta takrat stopili čez
j cesto na most. Nekaj trenutkov pred tem je vozil čez most voz cestne električne železnice. Gospa - in njena nečakinja sta opazili, da je šofer avto-I mobila, ki se je bližal morju, okleval, kam bi
liejo na tajništvo. Društvo bo izkušalo po svojih močeh pomagati enim kakor drugim, ako bo dovolj prijav z obeh strani. — Občni zbor DKS za dravsko banovino bo ob priliki Mariborskega tedna v Mariboru. Opozarjajo se že zdaj vsi člani, da se za ta občni zbor temeljito pripravijo in se ga zanesljivo udeleže.
*	Anton Cegnar je umrl. Komaj 14 dni je minilo, ko je «Domovina* poročala, da je po vsej Gorenjski znani gostilničar in vinski trgovec gospod Anton C e g n a r iz Žabnice praznoval 701et-nico, a ga že ni več. Na praznik sv. Petra in Pavla mu je kap pretrgala nit življenja. Ze v mladosti priden in vztrajen si je g. Cegnar s prihranki postavil v Zabnici pri ostrem ovinku, ki ga dela cesta proti Kranju, svoj dom z gostilno, kjer so se radi zbirali gostje. Pri vsem tem delu in skrbi za posestvo pa ni pokojni g. Cegnar pozabil udej-stvovanja v javnosti. Ze od mladosti je trdno stal v naprednih vrstah. Pri njem so se radi zbirali narodni ljudje in Sokoli. Tudi pokojnik sam je bil zvest in trden Sokol, naročnik in čitatelj naprednih časopisov. V tem duhu je tudi vzgojil sina Ivana in hčerko Tončko, oba zdaj že poročena na trdnih kmetijah. Pokojnega narodnjaka so položili k večnemu počitku v nedeljo. Velika množica občinstva je pričala, da je bil spoštovan in priljubljen med domačini in okoličani. Bodi mu lahka domača žemljica 1
*	Posredovanje poslanca dr. Kramerja pri predsedniku vlade. Te dni se je minister na razpoloženju g. dr. Kramer razgovarjal s predsednikom vlade g. Uzunovičem v vprašanju sklepa vodstva Trboveljske premogokopne družbe, da zniža prejemke svojim nameščencem. Minister dr. Kramer je obrazložil predsedniku težavni položaj trboveljskih rudarjev ter ga naprosil za posredovanje vlade, ki je nedavno odobrila novo pogodbo za dobavo premoga med Trboveljsko premogokopno družbo in državnimi železnicami v lanskem obsegu prav zaradi tega, da omogoči trboveljskim rudarjem za življenje napotrebnejši zaslužek.
*	Smrt čakovskega industrijca Eleinera Vajde. Te dni je nepričakovano umrl znani veleindustri-jec in banovinski svetnik g. Eleirie- Vajda. Operiran je bil na slepiču. Ker pa je boloval tudi za sladkorno boleznijo, se rana ni zacelila. Pokojni g. Elemer Vajda je že v zgodnji mladrgti pokazal velike sposobnosti. Z 18. letom je šel v 6vet in bil zaposljen pri raznih velikih svetovnih izvoznih tvrdkah za perutnino in divjačino. Ze
,Premagal si ljubezen do te žene; slednjo kretnjo človeka v sebi si zatrl. To, kar v tebi žari in gori, kar te žene in sili, je čisto drugačna ljubezen kakor zemeljska. Ljubezen je, ki te skupaj s to žensko dviguj? z zemlje v nebo.
Tako daleč je prišel že z varanjem samega sebe, da bi bil Bogu utajil, če bi ga bil obtožil. Kakor si sam ostal človek, tako je ostalo tudi človeško bistvo v tebi! In zdaj — iznenada--
Ena sama beseda tega dečka je raztrgala kopreno in mu dala spoznati lastno laž — ; Svojega krika ni mogel zadušiti. Kakor strah na smrt ranjene duše se je čui z njegovih ustnic. Roko je dvignil, kakor bi bil hotel vrniti udarec, ki ga je dobila njegova duša, žalivcu v obraz. Potem pa se je spet spomnil svoje obleke, ki jo je vselej iznova pozabljal. Roka mu je omahnila, kakor bi jo bilo nekaj ohromilo. Stal je negibno, z razprtimi očmi in sopel...
Ves v grozi je gledal umetnik duhovnika, ki se je pred njegovimi očmi boril z demonom. Tako si tega ni mislil! Ni mislil, da je ta boj tako boleč, tako obupa poln. Koliko je moral mož pretrpeti! Muče.ništvo strasti je bilo to in namestu da bi bil blazen, je preklet. Mladenič je zastrmel pri tem pogledu v prepade človeške duše in zgrozil se je. Kdo naj pobere kamen? Zveličar ga ne bi bil. Toda Zveličarjeva cerkev ga je morala. V duhovnika, ki je smrtno grešil v mislih, je morala vreči kamen. S tem je samo vršila svojo eveto dolžnost.
In obenem s tem spoznanjem je obšlo Barbara neizmerno sočutje. S silo se je moral zadržati, da ni na smrt užaijenega prosil odpuščanja. To občutje je postalo še močnejše, ko ga je poklical glas, ki mu je zvenel ducela tuje, in mu rekel:
«Pojd«te z menoj ven, mladi mož. Govoril bom z vami, kakor doslej še nisem govoril z nobenim človekom. Naj bo to moja kazen, za ponižanje, ki me je doletelo po vas. Toda ne tu, ne v njeni hiši! Drugje me boste poslušali.*
In ne da bi se menil, ali mu sledi ali ne, je stopil pater Pavel :z sobe in iz hiše. Stopil je v grozno megleno noč. Barbaro je šel za njim. Da ne bi izgubil v temi mogočne postave in temne obleke, je moral iti tik za duhovnikom. In to je bilo kakor pot duhov.
Sredi črnih valov megle, ki se je nad njima zlivala, sta šla brez steze, brez časa dalje in dalje. Ce bi se bil pred njima odpr! prepad, bi bila za-grmela vanj ali pa bi si bila lahko ob skalnati steni razbila glavo. In niti meuila se nista za to. Pater Pavel je govoril mlaianiču tako, ,kakor dotlej še ni govoril z nobenim človekom':
<?Dobro bo za vas, če bo=te slišali, kakšne sile dobe oblast nad dušo, kakšne globočine se v njej odpro in kakšna tema jo zagrne. Viharji v prirodi so proti temu ne/.natne sapice, prepadi v gorah in ta tema so brez nevarnosti v primeri s tem, kar nosimo v sebi, kar v sebi skrivamo in zakopavamo, dokler ne pride tudi za nas
ura, ko vse vstane v naših dušah in pride na dan, kakor ste zdajle pri meni doživeli. Saj me slišite!*
«Govorite! Govorite!*
«Tudi tega ne veste, da poznam njo, ki so ji ljudje dali kraljevsko ime, žq od zgodnjih otroških let. Ali pa vam je to rekla, izdala?*
«Ne... Od njenih zgodnjih otroških let jo že poznate?*
«Jo ljubim.* «0!*
«Ali ste videli prstan na njeni roki?* «Ali je vaš?*
«Dal sem ji ga s sveto prisego, čeprav sem bil takrat še neveden deček.* «Ali ste prisego prelomili?* cDa, da!* cZakaj?*
«Samega sebe izprašujem tako od takrat, ko sem to storil; izpraševal se bom do svoje poslednje ure: ,Zakaj? Zakaj?'*
Mrtvo je prišlo z mladeničevih ustnic: «Vaš prstan še nosi, vaš prstan bo nosila do svoje poslednje ure.*
«Zvestobo, ki sem jo jaz njej prelomil, je ona meni ohranila... Ali zdaj razumete? Ali razumete?*
«Razumem. Toda vas ne razumem. Kaj 5® zmeraj hočete od nje? Zakaj ji tako povsod sledite? Zakaj lazite za njo in jo mučite? Saj delate tako! Zakaj izpreminjate njeno ljubezen do vas | v sovraštvo?*	(Dalje prihodnjič.)
krenil, v zadnjem trenutku pa tik ob morju zavil proti cesti Via Bellini. Avtomobil je napravil oster okret, bilo pa je že prepozno in avto je treščil v morje ter izginil v velikem vrtincu. Nato se je spet pojavil na površju s kolesi navzgor, se spet obrnil in zdrknil na dno. Obe ženski sta začeli kričati. Iz bližnje hiše sta prihitela dva mornarja, kmalu pa so pritekli tudi drugi ljudje, med njimi dr. Pugliato in inž. Corretti, ki sta takoj odložila obleko in se pognala v umazano vodo. V tem trenutku je priplaval g. Ivan Knez, ki je razbil šipo avtomobila, na površje in takoj spet izginil. Reševalca sta plavala za njim in ga v zadnjem trenutku nezavestnega rešila v čoln., ki ga je pripeljal k bregu. Nato so ga z avtomobilom prepeljali na bližnjo reševalno postajo. Medtem se je zbrala na obali velika množica ljudi. Vsi so videli na dnu morja rdečo luč, ki je gorela na zadnji levi strani potopljenega avtomobila. Doktor Pugliato, inž. Corretti in dva mornarja so skočili spet v morje do avtomobila in ga hoteli odpreti, kar jim pa ni uspelo. Splavali so spet na površje in nato še enkrat poizkusili srečo ter razbili šipo na avtomobilu. Tedaj sta prispela gasilski in reševalni avtomobil. V morje so spustili verige ter z njimi prevezali avtomobil. Ko so vozilo s pomočjo občinstva dvignili na površje, je zdrknilo spet na dno. Nato je skočil neki gasilec v vodo in pritrdil vrvi in verige. Slednjič je uspelo avtomobil, na katerem je še vedno gorela rdeča žarnica, potegniti na obalo. Trupli gg. Pacchiaffa in Alojza Kneza so prepeljali v mrtvašnico bolnišnice. V Kanalu se je dogodilo že več smrtnih nesreč. Zadnja je bila 26. maja leta 1914. ob 23. uri, ko je zavozil v Kanal avtomobil, v katerem so bili že spredaj omenjeni baron, njegov šofer 211etni Daltin in hotelski sluga Josip Reinhold. Vsi trije so takrat utonili.
Zdravnik
dr. LOVŠIN JANEZ
otvorl dne 10. julija splošno in zobno prakso v Braslovčah.
Ordiniral bo v hiši »Posojilnice«.
so se trami zrušili in eden izmed njih je malega Demšarja pritisnil čez trebuh na drug tram. Tudi malega Gregoriča je precej poškodovalo. Takoj so poklicali zdravnika dr. Pintarja, toda bilo je prepozno, ker je Demšarjev fantek umrl.
*	Vsa vojaška pojasnila v katerikoli zadevi dobite proti malenkostnemu plačilu in proti znamki za odgovor pri Peru Francu, kapetanu v pokoju, Ljubljana, Maistrova ulica št. 14.
*	Strašen uboj r Uršnih selih. V nedeljo je imelo gasilsko društvo v Uršnih selih veselico. Zabava je potekala prav mirno, vendar so ljudje slutili, da se ne bo mirno končala, ker je v vas prišlo tudi devet fantov Kočevarjev iz Laz pri Črmošnjicah. Že takoj po prihodu so grozili, da se bodo še tepli in da morajo nekoga ubiti. Veselica se je končala okrog 23. ure. Tedaj se je odpravil pogodbeni poštar Jože K o b e k obračunu za tobak, ki je bil prodan na veselici, Pred hišo gostilničarja Jakšeta ga je obkolilo onih devet fantov iz Laz. Brez vsakega povoda je Andrej Štricli, sin veleposestnika iz Vrčič, s polenom, ki ga je bil prinesel s seboj, udaril Kobeta po temenu in mu razbil lobanjo. O Rudolfu Sobarju pa pravijo ugotovitve orožnikov, da je nesrečneža, ko je ležal na tleh, še z nožem sunil v trebuh. Nato so fantje navalili na gostilniške prostore in razbili vsa stekla na oknih. O živinskem dogodku so obvestili orožnike, ki so aretirali vseh devet sirovin. Pokojni poštar zapušča ženo, dva nepreskrbljena otroka, sestro in mater. Razburjenje med ljudstvom je nepopisno in vse pričakuje, da bodo poživinjeni zločinci prejeli strogo kazen
* Požigalec spet straši po Dravskem polju. V noči na 2. t. m. je nastal ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Jakoba Kozoderca v Spodnji Gorici pri Pragerskem. Domači so z največjo težavo s pomočjo sosedov rešili, kar se je še rešiti dalo. Ker je bilo poslopje polno sena, j se je ogenj naglo razširil. Jako veliko razburjenje i je nastalo med reševalci, ko so domači dognali, da spita na skednju domači sin 221etni Rudolf in 561etni hlapec Jakob Beranič. V zadnjem trenutku sta se oba prebudila in si z drznim skokom ! skozi plamene rešila življenje. Na pomoč so pri-
in poštenosti si je naprtil smrtno sovraštvo, kate* rega žrtev je sedaj postal. Skrbel je za svojo mater, ki je imela v njem edino podporo v starih dneh. Vse prebivalstvo, ki je ogorčeno nad divjaškim zločinom, sočuvstvuje z nesrečno materjo.
*	Pri delu je utonil. Nedavno so delavci, zaposleni pri regulaciji Save, zabijali pilote nad mostom pri Sv. Jakobu ob Savi. Po nesreči pa so trije delavci padli s čolna v Savo. Dva sta se rešila, tretji, Valentin Snoj iz Brinja pri Dolu, pa je utonil. Valentin zapušča ženo in dva otroka. Po enem tednu je naletel neki berač prav po naključju na neznanega utopljenca v Strmolah V litijski okolici. Stekel je na cesto ter obvestil o najdbi prvega došleca, ki je bil g. Jerina, rečni mojster in predstojnik utopljenca. Jerina je ugotovil, da je utopljenec njegov delavec, ki so ga pa voda in ribe že precej poškodovale. Uradno so ugotovili, da je Snoj pri padcu iz čolna udaril z glavo ob rob čolna, da se je onezavestil in v nezavesti utonil.
*	Tatvine v celjski župni cerkvi. V petek je 331etna brezposelna služkinja Alojzija Flisova od Sv. Lenarta nad Laškim odprla s ponarejenim ključem pušico v celjski župni cerkvi in vzela iz nje 116.50 Din, ostanek pa je pustila v pušici. Letos v maju je bila ta pušica izropana na isti način. Cerkovnik je v petek popoldne opazil v cerkvi Flisovo, ki je ob njegovem prihodu smuknila v klop. Ko je pozneje odprl pušico in ugotovil, da je izginil iz nje skoro ves denar, je Flisova neopažena odšla iz cerkve. Cerkovnik je takoj javil tatvino stražniku, ki je kmalu izsledil in aretiral storilko. Pri njej so našli ves ukraden denar. Sumijo, da je Flisova že dalje časa kradla denar iz pušice.
* Ljubljana je izkazala Janku Čolnarju zadnjo 1 hitele gasilske čete iz Podove, Cirkovc, Hoč in čast Ogromne množice so 27. junija spremile pi-1 Ptuja, ki so rešile stanovanjsko hišo, medtem ko lota Janka Čolnarja, ki se je ponesrečil v Zagrebu j so bile vse gospodarske zgradbe uničene. Sumijo,
Fristopojte t! Vodnikovi družbi!
\lZ POPOTNIKOVE TORBE
na letalski prireditvi. Velik žalni sprevod se je razvil po Vodovodni cesti in krenil na Tyrševo cesto. Za križem so korakali nosači prelepih vencev. Sledila je vojaška godba, ki je igrala žalo-stinke. Za njo je korakala četa vojakov in nato pevci. Za vozom z duhovniki so vozili krsto, nad katero se je spet kopičila grmada vencev in svežega cvetja. Ob pogrebnem vozu so korakali na obeh straneh po štirje vojaki z nasajenimi bajoneti kot častna straža. Za potrtimi sorodniki so ' stopali v vrsti predsednik Aerokluba Ljubljane g. Rado Hribar, podpredsednika g. dr. Otmar Pirkmajer in polkovnik g. Pera Nedeljkovič, celotni odbor ljubljanskega Aerokluba, v zastopstvu predsednika zagrebškega Aerokluba g. Ša-bec, za osrednjo upravo Aerokluba v Beogradu pa g. dr. Andra Mitrovič iz Beograda, reservni letalci, učenci pilotske šole, zastopnik župana gospod dr. Kodre in še mnogi drugi. Med pomikanjem žalnega sprevoda k Sv. Križu so krožili pod nebom aeroplani. Ob svežem grobu je spregovoril mrtvemu junaku v slovo predsednik Aerokluba g. Rado Hribar.
*	Štiriletna deklica se je smrtno ponesrečila. Pred dnevi so se igrali otroci v Levcu pri Celju okrog truge za gramoz. Nenadno se je truga prevrnila in padla na štiriletno hčerko dninarja Pavlo Verbičevo in ji zdrobila lobanjo. Deklico so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je izdihnila svojo dušico.
*	Smrtna nesreča na Rakeku. V nedeljo popoldne je bil na Rakeku pogreb. Med pogrebom pa se je zgodila smrtna nesreča, ki je zahtevala mlado življenje. Na nekem skladu tramov sta se igrala sin gosp. Grsgoriča in štiriletni sinček gospoda Demšarja. Plezala sta po tramih. Zdajci pa
da je požar podtaknila požigalčeva roka, ki še vedno strahuje prebivalstvo Dravskega polja.
* Žrtev divjega lovca. Te dni so v zgodnjih jutrnjih urah našli 371etnega lovskega čuvaja Janeza Megliča, ki je bil v službi pri veleindu-strijcu Gassnerju v Tržiču, napol v vodi potoka Lomščice nezavestnega in z groznimi ranami po vsem telesu. Odnesli so ga domov, kjer je umrl, ne da bi se prej še kaj zavedel. Na prvi pogled je bilo jasno, da je Meglič postal žrtev zločina. Obvestili so o tem orožniško postajo, ki je pod spretnim vodstvom komandirja Franca Vidiča izsledila zločinca v osebi Valentina Megliča, ki je dejanje takoj priznal. Janez Meglič se je predzadnji torek proti večeru vračal iz Tržiča, kjer je bil po opravkih, domov v Mom. Med potjo se je ustavil v Krvinovi gostilni na Slapu, kjer se mu je pridružil Valentin Meglič, znan divji lovec, ki je Janeza silno sovražil. Iz gostilne sta skupaj odšla in med potjo sta se nekaj časa prepirala. Nato sta se spet razgovarjala o vsakdanjih rečeh. Nenadno pa je Valentin pri tako zvanem Špano-vem mlinu zabodel Janeza z žepnim nožem pod srce. Lovski čuvaj je omahnil na tla, hotel se je sicer spet dvigniti, toda Valentin je začel z nožem udrihati po njem in mu zadal 23 ran. Žrtev je nato znova omahnila na skladovnico desk, kjer je obležala. Valentin Meglič je odšel, a se je kmalu povrnil s smrekovim kolom in začel udrihati po žrtvi. Ko je videl, da se žrtev več ne gane, je zagnal kol in nož stran ter znova odšel proti lomski šoli. Naenkrat pa se je spet premislil, stopil nazaj in zavlekel umirajočega Janeza v potok, kjer so ga drugega jutra našli. Nato je odšel domov. Umorjeni Janez Meglič je vestno vršil svojo službo. In samo zaradi svoje vestnosti
MORAVSKE NOVICE.
Moravče, julija.
Moravska šestrazrednica sestoji iz štirih razredov osnovne in dveh razredov višje narodne šole. Obe imata po dve vzporednici. Všolanih je bilo 24 vasi s 353 otroki. Osnovno šolo je obiskovalo 219, višjo narodno šolo pa 134 učencev. Uspehi so bili zadovoljivi. Tako imamo 33 odličnih, 92 prav dobrih in 161 dobrih, skupaj 286 sposobnih učencev. Zaradi nerednega posečanja pouka in slabega napredovanja je zaostalo 67 šolarjev. Kriva je tudi velika oddaljenost od šole, do katere imajo nekatere vasi kar osem kilometrov, in je zlasti pozimi in ob slabem vremenu ovirano redno posečanje šolskega pouka. V ostalem pa so razmere v moravški šoli prav dobro urejene.
Šolsko leto je bilo zaključeno z vidovdansko proslavo, ki se je vršila v dvorani Zadružnega doma ob številni udeležbi zavednega občinstva. Otvoril jo je šolski upravitelj g. Josip Napokoj z lepim pozdravnim govorom, a učiteljica gdč. Ko-vičeva je krasno orisala zgodovinski pomen Vidovega dneva in opisala vse naše borbe za osvobo-jenje. Mladinski pevski zbor pod vodstvom učitelja g. Kotnika je zapel nekaj lepih narodnih pesmic. Sledile so primerne deklamacije in igrice, ki jih je predvajala sokolska deca. Prav učinkovit je bil prizor «Slovensko Kosovo», ki slika življenje in trpljenje bratov za našimi mejami. Vsa proslava je bila zelo slovesna in dobro izvajana. Prisotstvovali so ji skoro vsi občinski odborniki s predsednikom g. Tomcem, člani krajevnega šolskega odbora, Sokoli s starosto g. To-manom, gospodje orožniki in starši mladine. Priznati moramo vrlemu učiteljskemu zboru, da vzgaja mladino v pra*em narodnem duhu, v ljubezni in zvestobi do Jugoslavije in njenega blagega vladarja.
Mosta na zaloški cesti, katerega je porušilo lansko deževje, še vedno niso pričeli graditi. Imamo sicer zasilen most, ki pa ni za težke to-
vore in ovira vožnjo na prometnem kraju. Želimo prav resno, da bi se gradba tako potrebnega mostu vendar predolgo ne odlašala.
Vsi, ki 3mo gledali v Zalogu junaškega «Div-jega lovca*, smo bili trdno prepričani, da je obležal mrtev v prepadu. Pa smo se motili. Naš vrli Janez je pobegnil iz gorskega prepada v zgodovinski Črni graben, kjer se bo v nedeljo 8. julija ob pol 4. popoldne spet pojavil s svojo ljubljeno Majdo in šaljivim Tončkom nad Luko-vico na divnem Rusovem griču. Sledili mu bodo vsi njegovi prijatelji, pa tudi preganjalci, ki ga bodo tamkaj morda bolje pogodili. Kogar zanimajo lepe predstave, naj pride pogledat.
IZ PEŠKE KOTLINE.
Peče, ob koncu junija.
Na pobudo našega šolskega upravitelja gosp. Mrčuna smo začeli tukaj prav lepo napredovati. Nedavno srno ustanovili gasilsko četo, kateri na-čeluje posestnik in gostilničar g. Ivan Mal, poveljuje pa ji g. Anton Prosenc, posestnik in kleparski mojster. Zanimanja za novo društvo je dovolj, nimamo pa še krojev in potrebnega orodja. Delovati smo pričeli s pevskim odsekom, ki šteje že 16 članov. Na praznik 29. junija smo priredili prvi pevski koncert, ki se fe prav dobro obneset. Na prostornem dvorišču pred znano Banturjevo gostilno se je nabralo obilo domačih in tujih gostov. Občinstvo je pozdravil g. Tome, predsednik moravške občine, ki je pozival gasilce k vztrajnemu in požrtvovalnemu delu, pa tudi občane, naj jim bodo naklonjeni s prostovoljnimi darovi. Nato je gospod upravitelj otvoril koncert s pozdravnim nagovorom, zatem pa so nastopili pevci, ki so zapeli več umetnih in narodnih pesmi. Občinstvo se ni moglo na-čuditi, kako se je utegnil mladi pevski zbor v kaj kratkem času toliko naučiti. Gospodu upravitelju moramo zares čestitati, ker je dosegel, kar se pri nas še nikomur ni posrečilo. Ko so utihnili pevci, se je oglasil mešani pevski zbor iz Moravč pod vodstvom učitelja g. Kotnika. Krasnemu petju moravškega zbora je sledilo viharno ploskanje. Koncert je zaključilo petje domačega moškega zbora, čemur je sledila živahna prosta zabava. Običajnega plesa in harmonike nismo pogrešali; vse to nam je nadomestilo mično petje gasilskega zbora, pa tudi Moravčanov in fantov iz Kolovrata, ki so v lepem številu posetili našo prireditev.
Enorazredna peška osnovna šola se je razširila letos v dvorazrednico. Obiskuje jo preko 100 otrok, a bo število še naraslo, ker dobimo z novim šolskim letom nekatere vasi naše občine, odkoder so doslej hodili otroci v šolo na oddaljene Vače. Kot druga učna moč je bil nastavljen v tekočem šolskem letu tukaj bivši šolski upravitelj iz Motnika. Ali bo gospod ostal tu dalje časa, ne vemo. Želeli bi, da bi odločujoče oblastvo pri nas namestilo učiteljico, ki bi poučevala ženska ročna dela, česar starši prav občutno pogrešajo.
Naša župnijska cerkev je prav okusno popravljena in prenovljena. Nedavno nedeljo smo imeli v Pečah slovesno kronanje kipa Marije pomočnice. Culi smo lep cerkveni govor in videli krasno procesijo z Marijinim kipom.
PISMO IZ RAKE.
Raka na Dolenjskem, julija.
V nedeljo 17. junija je priredil naš Sokol mladinsko akademijo z lepim sporedom. Namen akademije je bil, pokazati uspeh dela mladine v društvu preko zimskih mesecev. Poleg drugih prostih vaj je izvajala mladina tudi posebne vaje, ki jih je sestavil br. Koman nalašč za ta nastop. Mladina se je prav dobro odrezala. Vodstvo akademije je bilo v spretnih rokah s. Ličarjeve in br. Komana. Poset je bil zadovoljiv, čeprav je bil lep dan in so bili ljudje zaposleni na travnikih pri senu, katerega je bilo treba spraviti pod streho.
Naši vinogradniki so imeli mnogo opravka s škropljenjem trt. Kaj posebne trgatve pa ne pri-
čakujemo. Na trtah se še letos pozna toča, ki je pred letom dni oklestila vse tako, da so ostale trte popolnoma gole.
Pozabiti ne smemo naših vrlih gasilcev, ki so se po preosnovi resno poprijeli dela in prinesli več življenja v društvo. Zdaj se marljivo pripravljajo za okrožno vajo, ki bo 8. t. m. v Krškem. Urijo se pod vodstvom požrtvovalnega poveljnika Mladiča, ker nočejo biti zadnji med ostalimi društvi. V zimskih mesecih je društvo priredilo samaritanski tečaj, ki se ga je udeleževalo tudi članstvo okoliških društev.
Pred nekaj tedni sta praznovala v naši občini zlato poroko zakonca Tomažin Anton in Marija iz Brezij, dva dobra in napredna gospodarjai Njuno sorodstvo je razkropljeno po Franciji in Ameriki in so vsi zvesti naročniki «Domovine». Zlatoporočencema bodi še mnogo let!
IZ ŽIVLJENJA V ROGAŠKI SLATINI.
Rogaška Slatina, junija.
Lansko leto se je ustanovila pri nas strelska družina z 68 člani, ki je marca pričela graditi strelišče pod nadzorstvom predsednika družine g. Aršiča, ki se mu moramo še posebno zahvaliti za denarno pomoč. Da bi mu v tem oziru sledili še drugi!
Pevsko društvo «Sloga* se je tako rekoč prekrstilo v društvo fantov in deklet. Dne 10. junija je društvo priredilo tekmo koscev, pri kateri so naši fantje pokazali prav lep uspeh. Med 12 kosci tekmovalci je bil prvi Ivan Kamenski, ki je dobil prvo nagrado. Prav tako so bili vsi drugi tekmovalci nagrajeni z manjšimi nagradami.
Pred dnevi je šel zdrav in čil posestnik Ignacij Potočnik iz Cerovca v spremstvu žene na delo v vinograd. Med potjo pa je omahnil in zadet od kapi izdihnil v naročju svoje žene. Pokojnik je bil priljubljen in dober mož, ki je vsakomur rad priskočil na pomoč. Štel je komaj 39 let Bodi Ignaciju ohranjen blag spomin, preostalim pa izrekamo iskreno sožalje!
Dne 24. t. m. je bila v čisto zasedeni gledališki dvorani sokolska akademija. Videli smo, koliko premorejo naši marljivi Sokoli. Po pozdravnem nagovoru starešine br. dr. Koltererja so nastopili člani, članice in naraščajniki, ki so bili deležni živahnega odobravanja pri občinstvu.
________A. K.
VOLITVE V ŠMARJU PRI JELŠAH IN DRUGE
NOVICE.
Šmarje pri Jelšah, julija.
V naši trški občini so bile občinske volitve 24. junija. Predsednik občinske organizacije JNS in dosedanji občinski predsednik g. dr. Viktor Lorger je glede na odgovorno delo, ki čaka občino v bližnji bodočnosti, izkušal pritegniti vse sloje prebivalstva k sodelovanju. Dasi nosi trg kot tak ogromno večino bremen, je vendar pri zadevnih pogajanjih nudil bližnji okolici, ki spada pod trško občino, tretjino vseh mandatov v občinskem odboru. Toda neki ljudje, ki so vse drugo prej kakor priljubljeni, ki so se že davno onemogočili s svojim javnim delom in ki so tudi nepomirljivi nasprotniki stvarnega dela, so stavili zahteve, ki so bile nesprejemljive. Vendar pa se je g. dr. Lorgerju kot nosilcu liste, za katero se je že vnaprej s podpisi izjavila ogromna večina trškega prebivalstva, posrečilo sestaviti pametno sporazumno listo in tako v kali onemogočiti poizkuse častihlepnikov, da bi sploh mogli sestaviti kako drugo listo. Kljub agitaciji nepomirljivih za vzdržanje pri volitvah je glasovalo 68 odstotkov vseh volilcev za listo g. dr. Lor-gerja. K lepemu uspehu moremo samo čestitati v prepričanju, da bo občinski predsednik tudi v bodoče znal okrog sebe družiti vse ustvarjajoče sile ne glede na nekdanje politično prepričanje za gospodarski napredek in razvoj občine.
Eden najnepomirl jivejših stebrov nekdanje SLS, bivši oblastni poslanec in oblastni odbornik, bivši načelnik sreskega cestnega odbora in tudi član pripravljalnega odbora za bojevniško akcijo v
Šmarju pri Jelšah g. Ivan Turk iz Lešja je bil pri okrožnem sodišču v Celju 26. junija zaradi raznih nedopustnih manipulacij, ki jih je zagrešil kot bivši načelnik sreskega cestnega odbora ob priliki gradnje nove občinske ceste Belo—Zibika, obsojen na mesec dni strogega zapora in na enoletno izgubo častnih pravic. Sodba je nepogojna. Turka je zagovarjal vodja pisarne dr. Ogrizka v Celju g. doktor Likar. Značilno je, da je prišel g. Turk prvi pod cveliki valjar pravice*, s katerim je še nedavno kot član pripravljalnega odbora bojevnikov na bojevniškem shodu v Šmarju z govorniškega odra grozil drugim.
Za dne 27. junija je g. sreski načelnik sklical v Šmarje anketo o elektrifikaciji šmar. skega sreza. Razprava, katere se je udeležilo poleg zastopnikov prizadetih občin in podjetij mnogo drugih zanimancev iz sreza in kot zastopnik banske uprave inženjer g. Rueh, se je vršila na osnovi načrta in proračuna, ki sta bila izdelana pri banski upravi. Izkazalo pa se je med razgovorom, da so stroški preračunjeni tako visoko (enkratni prispevek v iznosu 400 odstotkov davčne moči iz leta 1930.), da bi jih naš siromašni okraj zlasti danes sam nikakor ne zmogel. Zato bo nujno potrebno, da nas tudi banska uprava podpre.
Seja sreskega cestnega odbora se je. vršila 27. junija v Šmarju. Med drugim so se obravnavale razne cestne zadeve. V načrt cestnih gradb je bila sprejeta gradba ceste Loka— Virštanj, ni pa mogla biti sprejeta zaenkrat v načrt tudi gradba ceste Sodna vas—Sveti križ (obsotelska cesta), ker bi postala davčna preobremenitev prebivalstva preveč občutna.
Redna letna sreska skupščina JNS za šmarski srez bo v nedeljo 8. t. m. ob pol 10. dopoldne v sokolski dvorani pri Habjanu. Na skupščini bo poleg domačega narodnega poslanca g. Vekoslava Spindlerja in člana banovin-skega sveta g. Florijana Gajška poročal o položaju tudi minister na razpoloženju g. dr. Albert K r a m e r. Polnoštevilna udeležba vseh odposlancev občinskih organizacij obvezna. Pristop bodo imeli tudi drugi člani in prijatelji stranke.
SOKOLSKA IN ŠOLSKA SLOVESNOST V VUZENICI.
V u zenica, julija.
Dve lepi slavnosti smo imeli meseca julija v Vuzenici. Dne 17. junija je bila proslava 151et-nice obstoja tukajšnjega Sokola obenem z letnim nastopom vseh oddelkov. Pod vodstvom načelnika brata Josipa Mravljaka, vaditeljev bratov Andriea in Vollmaierja in sester Vobovnikove, Majnikove in Hauptmanove je nastopil oddelek za oddelkom ter izvajal največ za to leto pred-, pisane vaje, ki so bile vse dobro podane. Ako uvažujemo, da se je naš Sokol razvil iz prav skromnih početkov v krepko društvo s 132 telovadci, moramo reči, da je napredovanje prav lepo in da so uspehi vidni.
Kljub hudim časom je obiskala prireditev velika množica ljudi, ki so pazljivo spremljali vse točke in nagradili nastopajoče članstvo z odobravanjem. Posebno moramo še poudariti skladnost izvajanja vaj z godbo (klavir), kar se na deželi navadno ne opaža.
Druga slavnost se je vršila na Petrovo 29. junija. Tukajšnja šola je slavila tri obletnice: 1501et-nico, odkar je javna in obvezna, lOOletnico, odkar ima lastno streho, in 501etnieo, odkar se poučuje v sedanji šoli. Slavnost se je začela zjutraj s slovesno službo božjo. Po maši se je začel pomikati sprevod z deco in učiteljstvom na čelu, z godbo in dolgimi vrstami občinstva proti Sokolskemu domu, kjer je bil stik. Med mašo so se sicer začeli zbirati oblaki, a jih je vendar veter odnesel doli proti zapadu.
Navzočne je pozdravil najprej v imenu šole šolski upravitelj gosp. Vollmaier in očrtal razvoj šole v Vuzenici. Nato je izrekel pozdrave oblastev šolski nadzornik g. Peruš, ki je naglasil, da nam
je treba poleg umske tudi vsakdanje srčne izobrazbe, zadovoljstva in medsebojnega zaupanja. Fran Mravljak je poveličeval vzgojno delo uči-teljstva in pri tem zlasti naglasii 341etno delovanje Simona Vihra na vuzeniški šoli. Slavnostni govornik g. Ante Hren je oertal v glavnih obrisih zgodovino vuzeniške šole in pri tem povzdignil poleg Vihra še 361etno delovanje učiteljice Ivke Vidmarjeve v Vuzenici. Spomnil se je tudi navzočne učiteljice Negovetičevi in zaslužnih mož Verdnika, Kresnika in Pregla. Deklamacija in petje otrok sta zaključila ta del slavnosti.
Potem je bila v šoli otvorjena šolska razstava, ki je zbudila med gledalci mnogo občudovanja. Vsa deca je bila pogoščena in obdarovana s knjižico "fSokolstvo v Vuzenici*. Popoldne so pokazali otroci svoje otroške zmožnosti pri igri «Pogumnem Tončku*, ki je izvrstno uspela.
Vsa slavnost je odlično uspela, kar je le pohvalno za Vuzenico.
PREKMURSKI GLASNIK
ZA POSPEŠEVANJE REJE SVETLOLISASTE GOVEDI
Beltinci, junija.
Dne 23. junija je bil pod predsedstvom gosp, inž. Mikuža tretji občni zbor delavne Zveze selekcije kih društev za svetlolisasto goved. V zvezi je včlanjenih 27 selekcijskih edinic iz srezov Lendave, Murske Sobote in Ljutomera in iz sodnega okraja Sv. Lenarta v Slovenskih goricah, ki so
NOVICE IZ AMERIKE.
Chicago, junija.
V Chicagu je ubil Antona Aničiča električni tok. Bil je jezen na fantaline, ki so zvečer pred njegovim stanovanjem igrali žogo. Zato je vzel kladivo, splezal na steber in udaril po žarnici, da bi fantalini ne imeli luči. Pri tem je prišel v stik z golo žico in se je zgrudil mrtev na tla. Štel je 51 let. — V Pueblu sta se Anton Geršič in Janez Zobec peljala z avtom na izlet, pa sta se po nesreči prevrnila na ovinku. Geršič je bil na mestu mrtev, Zobec pa je umrl drugega dne. Prvi je štel 33 let in zapušča ženo, majhnega otroka in mater, drugi pa je štel 27 let in je bil samec. Oba sta se rodila v Ameriki. — V Canon Cityju je umrl Frank Ferkul, star 69 let, doma iz Lašč. Zapušča ženo, sina in hčer. — V Mc Gregorju je umrl Franc Jakše, star 78 let in doma iz Uršnih sel. Zapušča dva sinova v svojem kraju, tretjega sina pa v Kanadi in hčer v Clevelandu. — Kakor poroča chicaška cProsveta*, bo izšla knjiga Louisa Adamiča cDinamit* v kratkem v novi predelavi in povečani izdaji. Cena bo nižja, kakor je bila prvi knjigi.
Iz Bruay-ja en Artois (Francija) nam pišejo: Ker «Domovino* v Franciji vsi radi beremo, prosimo za objavo teh vrst. Tu nas je precej Sloven-skoro vse poslale svoje odposlance na zbor. Ban- cev in tudi nekaj Hrvatov, ki smo vsi zaposljeni
sko upravo je zastopal živinorejski strokovnjak inž. g. Venko.
Iz poročila načelništva je bilo razvidno, da so
v rudnikih. Imamo dve društvi, in sicer Sokola in Društvo Sv. Barbare. Sokol je priredil 24. junija proslavo Vidovega dne. Udeležba je bila lepa.
na mizo. To pecivo ostane dobro več dni in ne izgubi svežosti.
Jagedovi krofi (bobi). Zmešaj v loncu četrt litra mleka in četrt litra moke, nato kuhaj me-šaje tako dolgo, da se testo loči od lonca in ku-halnice. Ko se testo malo shladi, primešaj eno jajce in dva rumenjaka, dve žlici sladkorja v prahu, malo vanilije in eno žlico olupljenih zmletih mandeljnov. Iz tega testa oblikuj z žlico majhne krofe, jih pokladaj na pomazano pekačo in jih speci. Pečica naj bo precej topla. Pečene in še tople na eni strani malo zarezi in nadevaj s svežimi jagodami (jagode dobro posladkaj) ali pa s poljubno mezgo, jih potresi s sladkorjem in daj na mizo. Lahko pa tudi pripraviš isto testo, oblikuješ z žlico krofke in jih ocvreš v masti kakor navadne krofe. Ocvrte krofke posladkaj in daj zraven jagodov ali malinov kompot.
Omleta z mesom. Ko kuhaš za kosilo juho, skuhaj malo več mesa in ga pripravi za večerjo takole: Kuhano meso zmelji na strojčku in ga na malo masti, narezani slanini in čebuli malo po-praži. V loncu pa zmešaj za testo: štiri rumenjake, štirj žlice kisle smetane, tri žlice moke, malo soli in trd sneg štirih beljakov. Plitvo kozo dobro narnaži, zlij noter pripravljeno testo, ga razi ij po vsej kozi in potresi na testo prepraženo meso, nato pa v pečici speci. Pečeno zvij, zreži na poljubne kose in daj takoj na mizo. Zraven daš solato, gobovo omako, paradižnikovo omako ali špinačo.
Solata z gorfičnim polivem. Ker je zdaj solata skoro vsak dan na mizi, jo za izpremembo lahko takole pripravimo: Solato otrebimo, dobro ope-remo in odeedimo, nato pa jo polijemo in zmešamo s polivom, ki ga napraviš takole: Mešaj eno žlico gorčice, noževo konico sla-Ikorja v prahu,
ocenjevalne komisije zveze odbrale za pleme vPočastil nas je tudi naš konzul g. Ilič iz Lilleja. ^ poper, malo drobnjaka in toliko olja in kisa,
onr;^ lrpa\t tyil/atoTimi Pr«\t nriernnn ca mil 7_nVivnjinipmn 7.n niecrov 00- .	j________- ii__ •__:
teku svojega delovanja 2054 krav, med katerimi je več dobrih molznic, ki so dale nad 4000 litrov mleka na leto, kar je zelo pomembno, če se pomisli, da svetlolisasto govedo ne spada v prvo vrsto mlečnih pasem. Na ta način odbrana ženska l>lemenska živad, oplemenjena s prvovrstnimi i iki, bo ustvarila postopno s stalno odbero potomstvo, ki bo v vsakem oziru ustrezalo. V letu
Prav prisrčno se mu zahvaljujemo za njegov govor, s katerim nas je vnemal za našo prelepo domovino Jugoslavijo in nam obrazložil pomen Sokolstva. Zahvaljujemo se tudi Sokolu iz Sala-minesa, ki nas je obiskal v lepem številu. Pri nastopu smo videli prav uspele telovadne točke moškega in ženskega naraščaja, za kar gre zahvala bratu načelniku. Za naraščajem je nasto-
1933. so starejša društva že prodala za pleme 39 pil naš marljivi pevovodja z mladinskim pevskim bikov in bikcev in 12 teličk za skupno vsoto 1 zborom, ki je zapel več lepih pesmi. Sledile so 102^>10 Din, kar dokazuje, da hočejo zanimanci tri igre: «Dediščina*, «Materin god» in «Naša v tem pasemskem okolišu kupovati le ono ple- deca*, ki so bile vse podane dobro po zaslugi mensko živino, za katero lahko dobijo rodovniške režiserja in igralcev. Vidimo torej, da se naš izpiske, iz katerih sta med drugim predvsem : Sokol v Bruay-ju lepo razvija, čerpav mu še ne-razvidna pokolenje in mlečnost prednikov na- i kateri naši rojaki nasprotujejo.
kupljenih živali.	_____
Zveza polaga veliko važnost na to, da se' molzno nadzorstvo pri kravah, vpisanih v rodovnik, strogo in vestno izvaja. Zato je zaposlenih 43 društvenih molznih nadzornikov in dva zvezna potovalna nadziratelja, ki imata nalogo, da ugotavljata, ali člani in molzni nadzorniki pravilno vodijo beležke pri poedinih kravah o količini namolženega mleka. Pri posameznih društvih plemeni zdaj 27 bikov, po večini originalcev. Glede na 2054 rodovniških krav pa bi bilo želeti, da se s pomočjo javnih sredstev nakupi še nekaj bikov, da bi na ta način dobila vsa društva do-voljno število plemenjakov, ki so v resnici neizogibno potrebni pri smotrni odberi živine v svetlolisastem pasemskem okolišu.
. Iz Lucove nam pišejo: Otroci, obiskujoči šolo v Šulincih, so imeli v nedeljo 24. junija lepo šolsko proslavo s prostimi vajami, petjem, nastopom tamburaškega zbora, deklamaeijami, dvema eno-dejankama <Darežljivi otroci* in cLažni zapelji-vec* in dramskim prizorčkom {Vprašanje soln-čecu*. Vsa čast šolski deci za tako lepo prireditev. Šola je bila nabito polna gledalcev. Največ zahvale gre gospe upraviteljici Kavčičevi Amaliji in gdč. učiteljici Bizjakovi Veri. — Po hudi suši imamo zdaj dovolj dežja. Suša nam je vzela zlasti seno, da zdaj ne vemo, kako bomo pozimi prehranjevali živino. Denarja ni, da bi si mogli kupiti krmo. Da bi vsaj pridelki, ki jih prodajamo, imeli kakšno ceno.
15, Rue Lafayette, PARIŠ
odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljSem dnevnem kur/n. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Ho-landiji in Luksembureu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles-, Francija: št. 1117-94, Pariš; Holandija: št 1458-66; Ned. Dienst; Luksemburg: št. 5967, Luxembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.	56
Za kuhinjo
Jagodova pogača. Umesi v testo 21 dek moke, sedem dek sirovega masla, sedem dek sladkorja, dve jajci, malo soli, žlico ruma in pol zavitka pecilnega praška. Testo dobro umesi, prerezi na dva neenaka dela in ju še enkrat premesi. Večjo polovico tanko razvaljaj v velikosti pekače. Pekačo dobro namaži, položi vanjo testo ter ga namazi z jagodami. Rdeče jagode pripravi takole: Pol kile jagod in pol kile sladkorja mešaj približno pol ure, da se zgosti, nato pa namaži po testu. Iz druge polovice testa pa napravi dolge svaljke, naredi mrežo v pekačo ter speci. Pečeno in še toplo zreži na poljubne kose in daj hladno
kolikor ga navadno denemo na solato; ko si pripravila polivko in jo dobro zmešala, jo polij po solati in daj takoj na mizo.
Praktični nasvet!
Kadar kapll novo metlo ali krtačo za ribanje,
ju pred prvo rabo popari z vrelo vodo in daj sušit, nato šele metlo ali krtačo uporabi. Metlo imej vedno na suhem in obešeno in je ne postavljaj kar v kak kot, kjer se skrivi. Kadar pometaš, rabi metlo od obeh strani, da »e povsod enako izrabi, ker jo imaš tako dalje časa, kakor če se izrabi le na eni strani.
Mastne madeže spraviš iz svile, če jih potre-seš s krompirjevo moko (dobiš v drogeriji), čez čas pa moko stepeš z madeža. Če krompirjeva moka ni posrkala vsega madeža, ponovno posuj po madežu, dokler madež ne izgine. Odstraniš pa mastne madeže lahko tudi z nastrgano kredo.
Kadar nam oboli kakšno pišče in žalostno postaja okrog, mu izkušajmo pomagati z oljem in poprom. Bolno pišče najprej pregledamo, ali ni morda ranjeno ali pičeno. Potem mu odpremo kljunček in vlijemo vanj eno čajno žličko olja s tremi celimi popri. Cez nekaj časa mu damo spet nekoliko olja in naslednji dan tudi. Olje in poper dobro vplivata na prebavo.
Kadar se pločevinasti dimniki preveč zakadijo in se nabere preveč saj, si lahko pomagamo na ta način, da zažgemo v dimniku pri peči kos zmečkanega papirja. Zračni tok potegne goreči papir, ki požge vse saje.
Glinaste vaze lahko porabimo za sveže cvetlice, ki potrebujejo vodo, ako jih na notranji strani prevlečemo z lakom, ki ne prepušča vode.
Pri solnčenjn ne smemo kože takoj izpostaviti hudemu solncu, ker nas solnce lahko preveč opeče. Le počasi se moramo privaditi solncu. Kožo pa je treba vedno poprej namazati z oljem ali kako drugo rastlinsko maščobo. Razne maže in olja dobimo v drogeriji. Po solnčenju, ko smo se malo shladili, se pa umijemo in po potreb! namažemo z mažo, ki ni mastna, da ostane koža mehka in gladka.
PROGRAM RADIA LJUBLJANE
Nedelja, 8". julija: 8.15: poročila; 8.30: gimnastika (Pustišek Ivko); 9.00: versko predavanje (dr. Gvidon Rant); 9.30: Trbovlje III. (Ludovik Mrzel); 10.00: prenos iz stolnice; 11.00: radijski orkester; 12.00: čas, češka lahka glasba na ploščah; 16.00: Pomen in potreba standardizacije kmetijskih pridelkov (Alojzij Jamnik); 16.30: Josip Jurčič: Jurij Kozjak (zvočna igra); 17.30: slovenske narodne (reproducirani kvarteti in okteti); 20.00: Schumannovi dueti (Korenčanova in Drmota); 20.45: radijski orkester; 22.00: čas, poročila, valčki v reproducirani glasbi.
Ponedeljek, 9. julija: 12.15: orkester balalajk v reproducirani glasbi; 12.45: poročila; 13.00: čas, reproducirane operne koračnice; 18.00: Alkoholne in brezalkoholne sadne pijače (Travnova); 18.30: Janičarji II. (Rudolf Dostal); 19.00: radijski orkester; 19.30: zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna); 20.00: sonatni večer (Trost Ivan z go-slimi in Heribert Svetel na klavirju); 21.00: narodne v ženskem tercetu; 21.30: radijski orkester; 22.00: čas, poročila, lahka glasba.
Torek, 10. julija: 12.15: Ravelove kompozicije v reproducirani glasbi; 12.45: poročila; 13.00: čas, reproduciran orgelski koncert; 18.00: otroški kotiček (Kunčičeva skupina); 18.30: Malo šale za naše male (reproduciran koncert); 19.00: Sokol-stvo; 19.30: Med prodajalci in kupovalci na ljubljanskem trrru (Ciril Hočevar); 20.00: Mozartova ura (Oberwalderjeva in Mirko Jelačin); 21.00: radijski orkester; 22.10: čas, poročila; 22.30: angleške plošče.
Sreda, 11. julija: 12.15: reproducirane operne arije; 12.45: poročila; 13.00: čas, citre in harmonika v reproducirani glasbi; 18.00: komorna glasba (radijski kvintet); 18.30: O verstvih (Fran Terseglav); 19.00: radijski orkester; 19.30: literarna ura: Alma Almatova (dr. Preobraženskij); 20.00: violinski koncert Fanike Brandlove; 20.45: Ravnik: Segvidile, ciklus za tenor solo (Drmota) in klavir (Ravnik); 21.30: oktet ^Ljubljanskega Zvona*; 22.00: čas, poročila, lahka glasba.
Četrtek, 12. julija: 12.15: donski kozaki pojo na ploščah; 12.45: poročila; 13.00: čas, reproduci-rana angleška plesna glasba; 18.00: Mistika mo-hamedanstva (Vladimir Regally); 18.30: Knjižni pregled (Mrzel Ludovik); 19.00: plošče po željah; 20.00: prenos iz Beograda; 22.00: čas, poročila, lahka glasba.
Petek, 13. julija: 12.15: Zapoj mi pesem, o dekle (Slovenke pojo narodne na ploščah); 12.45: poročila; 13.00: čas, reproduciran klavirski koncert; 18.00: radijski orkester; 18.30 izleti za nedeljo: Po loškem gospodstvu (Ante Gaber); 19.00: radijski orkester; 19.30: Narodna odbrana; 20.00: prenos iz Zagreba; 22.00: čas, poročila, lahka glasba.
Sobota, 14. julija: 12.15: reproduciran koncert: ksilofon in tubafon z orkestrom; 12.45: poročila; 13.00: čas, slovenske narodne v orkestralni reproducirani glasbi; 18.00: reproducirani valčki in polke; 18.30: zabavno predavanje (Reš Franjo); 19.00: koroška ura (Megendoifer); 19.30: zunanji politični pregled (dr. Jug); 20.00: vesela ura: slovenske narodne z orkestrom (Zupanova, Drmota in Jug), Magistrov tercet, kratke veseloigre; 22.00: čas, poročila, lahka glasba.
in naslednjega dne se je začelo plenjenje, ki se je vršilo ves dan. Zaenkrat je ljudstvo odbilo roparje, da niso uničili sirotišnice. Naslednjega dne so se nasilja nadaljevala. V sirotišnici so trepetajoč ležali malčki pod odejami. Naslednjega jutra so zadoneli močni udarci na glavnih vratih sirotišnice. Drhal je izkušala vdreti v notranjost. Sestre so v naglici zadelale vrata, toda neki mož je preplezal zid in jim svetoval, naj rajši odprejo, sicer jim bodo roparji vse do zadnjega uničili. «Naredite tako, da drhal ne bo našla tujih sester, temveč samo kitajske in pa otroke!* je svetoval. Tako se je tudi zgodilo.
Ko so bili divjaki enkrat v notranjosti, so kmalu izsledili pet evropskih sester, ki so jih odvlekli na cesto. Vsem je bilo jasno, da jih hočejo umoriti. Toda mestno prebivalstvo, posebno še siromaki, ki so stali okoli njih, so jih začasno obvarovali. Viharno so zahtevali od razdivjanih vojakov, da ne smejo storiti redovnicam ničesar zalega. «One se zavzemajo za vse zavržene otroke, skrbe za naše bolnike in pri tem nočejo ničesar za sebe.»
Nato so zahtevali roparji vsa zdravila iz lekarne, pri čemer so sramotili misijonarke. Samo en ropar je bil bolj prijazen. Ženske so bile prepričane, da je ženska, ki se je preoblekla v vojaka in nosi puško. Misijonarkam so vzeli ure, prstane, nalivna peresa, kratkomalo vse, kar so našli pri njih. Druga skupina pa se je razkropila po poslopju in pograbila vse, kar ji je prišlo pod roke.
Zdaj so roparji zahtevali tudi denar. Prednica je najprej pokazala na vlomljeno blagajno, nato pa je žrtvovala še nekaj sto dolarjev, ki jih je imela skrite v pralnici. Pripravila jih je bila za delavce, ki so gradili prizidek sirotišnee. Lopovi pa še tudi zdaj niso bili zadovoljni, pograbili so razno orodje ter začeli neusmiljeno udrihati po ubogih sestrah. Silen udarec je bil namenjen neki majhni sestri in bi jo gotovo smrtno zadel, če se ne bi kol zadel v jekleno vrv za perilo. Podoba je bila, da je konec žaloigre že blizu. Tolovaji so potegnili samokrese in vpili: «Vse vas bomo postrelilib Sestre so, krvaveče iz mnogih ran, pokleknile v svojih s krvjo omadeževa-nih belih oblekah na tla, da bi se pripravile na smrt. Roparji so smatrali to kot prošnjo za milost, | toda ena kitajskih sester je glasno zaklicala, da' le molijo in ne prosijo za milost.
Spet so roparji zahtevali denar. Ko niso ničesar našli, so se ponovno lotili sester. Tedaj pa so se zgrnili okoli njih otroci, ki so napravili pravi zid okrog svojih varuhinj in klicali: «Najprej morate nas pobiti!» Vojaki so se vrgli na otroke, za lase so jih vlačili sem in tja, tolkli so jih brezobzirno in tudi kitajske sestre, ki so malčke hotele braniti, so dobile udarce, a kljub temu so ostale na mestu. Ko je hotel eden roparjev zamahniti z držajem revolverja po glavi prednice, se mu je nenadno postavilo nasproti komaj dvanajstletno dekletce, ki je s svojim telesčkom ujelo silen udarec. Vsa v ranah se deklica ni umaknila s svojega mesta. Drugo deklico, ki je bila hroma, so vrgli na tla in jo pohodili, spet drugo pa za lase obesili na drevo. Okoli stoječi so ji odrezali kite in jo tako rešili.
Tako so divjali roparji od enajstih dopoldne do sedmih zvečer. Nato so se umaknili. Takoj so kitajske sestre, otroci in ostali kristjani prisilili sestre, da so preoblečene v delavce ubežale iz mesta. Tri dni so potovale preoblečene, dokler niso prišle v varne pokrajine.
NAPAD ROPARJEV NA KITAJSKO SIROTIŠNICO.
Bilo je minilo jesen. Neizmeren strah je zajel (vse kitajsko mesto Suiting. Roparji, ki se izdajajo za komuniste, se bližajo mestu. Tamošnji misijonar je prejel ukaz, da zapusti mesto. Zaman iz-kuša pregovoriti tudi sestre, da bi šle z njim. Sestre niso prejele tega povelja in so odločene, da ostanejo in da bodo nadalje negovale tri sto eirot in dojenčkov.
Kmalu se je približala mestu četa do 600 mož. Dve uri je trajalo streljanje pred mestom
X Ljubavna žaloigra v samostanu. Iz Aten poročajo, da se je odigrala v ženskem samostanu v Tebah ljubavna žaloigra. Redovnica Stanislava Theodoropulosova je prišla na policijo in pove*-dala, da je ustrelila arhitekta Cerepisa. Policija je uvedla preiskavo in ugotovila, da je Cerepis lazil za Theodoropulosovo in ji vsiljeval svojo ljubezen, še preden je stopila v samostan. Zadnje čase so samostan prezidavali in gradbena dela je vodil arhitekt Cerepis. To priliko je porabil, da se je večkrat sestal s Theodoropulosovo in ji na
vse načine prigovarjal, naj pobegne z njim iz samostana. Redovnica je povedala to prednici in si izprosila od nje revolver, da bi se mogla braniti. Neke noči je vdrl Cerepis s svojimi prijatelji v samostan, hoteč ugrabiti kraljico svojega srca. Vdrl je v njeno celico, toda redovnica se mu je postavila v bran in ga ustrelila. Policija je vzela njeno izpoved na znanje, ni je pa aretirala, temveč jo je poslala nazaj v samostan.
X Načrt vseslovanske države. Neki češki list prinaša načrt vseslovanske države, ki ga je napravil dr. Kramar kratko pred nastankom svetovne vojne leta 1914. ter ga je predložil tedanjemu ruskemu zunanjemu ministru Sazonovu. Načrt je poslalo v Petrograd rusko poslaništvo na Dunaju. Osnutka načrta ni več, ker ga je Kramar pri neki preiskavi avstrijskih oblastev leta 1917. uničil. Članek pravi, da si je Kramar takole zamišljal Slovansko državo: « Urejena naj bi bila po vzorcu predvojne Nemčije in naj bi sestajala iz Rusije, ki bi bila carstvo, Poljske in Češke, ki bi bili kraljevini, iz Bolgarske (carstvo), Srbije (kraljevina) in Črne gore. Na čelu teh zveznih držav bi bil kot vrhovni poglavar ruski car. Vso države bi imele skupni državni zbor. Carinskih mej ne bi bilo, državni jezik v tem vseslovenskem carstvu pa bi bila ruščina.»
X Sedem smrtnih obsodb v Leningradu. V Leningradu se je zaključila razprava proti 55 uradnikom, ki so bili obdolženi, da so sleparili v zadrugah in mestnem podjetju. Vodil jih je nekdanji carski polkovnik. Mestno upravo Det-skega sela (nekdanjega Carskega sela) so oškodovali za 500.000 rubljev. Ze ko so bili aretirani, so mnogi obtoženci izjavili, da so to delali namerno, ker so ostali zvesti nekdanji Rusiji. Sedem obtožencev je bilo obsojenih na smrt, 17 pa na deset let ječe.
X Hud potres v Turčiji. Iz Carigrada poročajo, da so 20. junija zvečer v turškem mestu Mu-gliju imeli hud potres, ki je pol mesta uničil. Potres so znatno manj občutili tudi v Carigradu.
X 50 km dolg oblak kobilic. Iz Južne Afrike prihaja poročilo, da se je pokazal na nebu oblak kobilic, ki se je raztezal 50 km v dolžino. Kmetje so s strahom opazovali ta nenavaden pojav. Kobilice so se med velikanskim šumom spustile na tla. Njihov naval je bil tolikšen, da so se drevesa pripogibala zaradi viharja, ki so ga povzročale kobilice. Te so v kratkem času pokrile vse polje in požrle vse rastline. Državna oblastva so takoj poslala na pomoč vojaštvo, ki je šlo nad kobilice z metalci ognja in s škropilnicami arzenika. Kobilice so pokrile kakih 1500 m dolgo in 150 m široko ploskev. Po nastopu vojaštva je obležalo na bojišču na milijone kobilic. Naposled so oblastva pritegnila k sodelovanju še letala, ki so obdelovala kobilice z raznimi strupi iz zraka. Kobilice se navadno preseljujejo, ko nastane v kraju, kjer se naselijo, zaradi njihove razmnožit ve pomanjkanje hrane.
X Silna vročina v Ameriki. Vročina še zmerom pritiska po vsej Ameriki in solnčarica je zahtevala že številne žrtve. Tudi mnogo živine je poginilo. V zvezni državi Kentuckyju je znašala povprečna vročina 45 stopinj v senci, v Illinoisu pa 44 in pol stopinje. Stanje setev v južnih državah se je še bolj poslabšalo.
X Turčija proti tujcem. Turška vlada je iir dala lani zakon o manjših obrtih, ki je po njem pridržana pravica izvrševati manjšo obrt samo turškim državljanom. Ta zakon je že stopil. V veljavo. Policijska oblastva so odredila, da morajo vsi tuji državljani, mali obrtniki v Turčiji, v dveh mesecih svojo obrt opustiti. V bodočtf bodo smeli izvrševati malo obrt samo turški državljani. Doslej je bilo v Turčiji nad 65.000 tujih državljanov malih obrtnikov in vsi ti so kar čez noč izgubili zaslužek. Vlada jim je dovolila kakor rečeno dvomesečni rok, da svoja podjetja opuste in se izselijo, če nočejo ostati V Turčiji. Ta zakon se pa zaenkrat ne nanaša na ruske izseljence, živeče v Turčiji, ker niso niti ruski niti turški državljani, temveč imajo samo začasne izkaznice. Samo v Carigradu je okrog! 800 ruskih izseljencev. V Carigradu in v raznih
krajih Anatolije živi tudi mnogo Grkov, ki niso turški državljani, in zato jih je zadel ta zakon. Grški listi poročajo, da se bo moralo zaradi zakona o omejitvi male obrti izseliti iz Turčije najmanj 50.000 Grkov.
X Zdravljenje s sadjem. Profesor von Noorden je izdelal načrt za zdravljenje s sadjem. Prve dni do pet dni uživaš samo sadje in sadne soke, vsak dan kakšen poldrug kilogram. Najbolje je, da se ves čas držiš ene same vrste sadja. Samo sadje iz skupine češpelj ni primerno za takšno zdravljenje in češnje se smejo uživati le kot iztisnjen sok. Po teh prvih dneh sledijo štirje ali pet dni, ko uživaš poleg mnogo sadja tudi drugo hrano, in sicer z zelo malo soli. Nato preideš spet na samo sadje, potem znova na mešano hrano in tako naprej. Če tega ne vzdržiš, vrini vsak teden dva sadua dneva med druge dni. Koristila bosta posebno zoper tolščavost. V ostalem je pod sadjem razumeti tudi razne zelenjadne soke, posebno sok kolerabe, med, kumarice, buče, paradižnike, sladko papriko in drugo. Zelo dobro učinkujejo sadni soki zoper netečnost, bolezni obisti, drisko in podobno. Vprašati pa je vedno prej zdravnika. Dobro učinkuje na presnovo človeškega telesa tudi redno uživanje sadja ali zele-njadnih sokov zjutraj na tešče.
X Zadeva francoskega velesleparja Staviskega. Komisija francoskega državnega zbora, ki preiskuje sleparstva Staviskega, je zaslišala tudi poslanca Henriota. Le-ta je svoj čas nastopil pred državnim zborom z odkritjem o stikih Staviskega s člani državnega zbora in policijskimi činitelji. Zdaj je Henriot izjavil, da je bil Stavisky v stikih z nadzornikom varnostne službe Bonyjem. Bivši tajnik Staviskega Romagnino je pred preiskovalnim sodnikom potrdil to izjavo, češ, da lahko dokaže, da je imel Stavisky stike z Bony-jem. Bony je bil najprej odpuščen, potem so ga pa sprejeli nazaj v službo, ko je prinesel sodišču čeke Staviskega. Poslanec Henriot je pred preiskovalno komisijo dalje izjavil, da je imel stike s Staviskim in njegovo družbo tudi brat bivšega ministrskega predsednika Chautempsa, odvetnik v Toursu. Preiskovalna komisija je sklenila za-slišati še Chautempsa in Romagninovo ženo. Član preiskovalne komisije Mandel je izročil komisiji dve listini ruskega denarnika Folberga, ki se mudi zdaj v Švici. Folberg je potrdil, da je plačal za Bonyja obleko in suknjo pri svojem krojaču. Poleg tega je izpovedal, da so ga litovski državljani v Parizu ovadili kot boljševiškega agenta in da bi moral biti izgnan. Obrnil pa se je na inšpektorja Bonyja, ki mu je obljubil, da mu podaljša dovoljenje za bivanje v Parizu, če mu plača 1000 funtov šterlingov. Folberg je obvestil o tem policijo in je moral Bony Francijo zapustiti.
X Usoda velikega smaragda. V Rusiji so našli leta 1834. krasen zelenkast smaragd, ki je tehtal dva in četrt kilograma. Ravnatelj bližnje tvor-nice Kakovin je spravil smaragd, ki so ga pa med nepričakovano preiskavo iz Petrograda našli. Ravnatelj je bil obsojen, toda preden so ga zaprli, si je končal življenje. Usoda je hotela, da smaragd ni prišel v državno zakladnico, temveč je ostal v zasebni lastnini grofa Petrovskega, odkoder je prišel v zbirko kneza Kočubeja. Po uničenju zbirke iz leta 1905. so našli dragoceni smaragd v parku na posestvu kneza Kočubeja in ga prenesli na Dunaj, kjer ga je kupila ruska vlada in zdaj krasi rudninski muzej akademije znanosti v Leningradu. Poleg tega imajo v muzeju grudo aleksandritov, največjo na svetu, težko nad pet kilogramov. Sestavljena je iz 22 kristalov, podnevi je temnozelena, zvečer pa rdečkasta.
X Izum proti strupenim plinom. V Lausanni je baje nekdo izumil pripravo, s katero bo mogoče razkrojevati strupene pline in tako preprečevati njihov pogubni učinek. Aparat je podoben avtomobilski črpalki in se da z lahkoto prenašati iz kraja v kraj. V eni uri razkroji 20.000 kubičnih metrov plina. Poleg tega ima pripravo, s katero je mogoče uničiti strupene pline tudi v zaprtih prostorih. Poskusom s tem aparatom sledi z veliko radovednostjo vsa Švica. Za aparat se je pričela takoj zanimati vlada sama.
X Kokošja jetika. Pri kokoših se rada pojavi jetika. Nekatere vrste kokoši so močno okužene s to boleznijo. Ker pa zaklane perutnine ne pregledujejo, ali je zdrava, je važno vprašanje, ali se prenese kokošja jetika na človeka. Povzročitelji te jetike se nekoliko razlikujejo od povzročiteljev človeške jetike. Vendar pa poznamo primere, ko človek dobi jetiko od perutnine. Možnosti okuženja je več. Neposredni stik nastane pri krmljenju kokoši in snažen ju kurnikov, lahko se pa okužimo tudi s kokošjim mesom ali z jajci. Z mesom se prenese kokošja jetika na človeka redko, ker je dobro prekuhano. Kokošja jetra pa navadno niso dobro prepečena in tako je dana možnost, da pridejo živi zarodki v človeška prebavila. V kokošjem jajcu so bacili jetike redki. Če kuhamo jajce mehko, ni jamstva, da so bacili poginili. Šele po desetih minutah kuhanja je jajce razkuženo. Po ovinkih se tudi lahko okužimo s kokošjo jetiko s prašičjim ali govejim mesom. V korist človeškega zdravja bo torej, če se z jetiko okužene kokoši pokončajo.
X Smrt škotskega čudaka. Na svojem vzornem posestvu Bracklehurstu je umrl nedavno najznamenitejši mož Škotske, znani kralj konj James Jardine Patterson, star 69 let. Kot dobro-voljec se je udeležil Patterson burske vojne in izgubil roko. Leto in dan je hodil tudi v najhujšem mrazu brez suknje, bil je velik sovražnik nikotina in alkohola, pa tudi žensk, ki se jih je dosledno izogibal. Ta stari samec iz prepričanja je doma strogo pazil, da ni bilo pri hiši nobenega poročenega posla. Na posestvu Bracklehurstu ni smela služiti nobena ženska. V službo je sprejemal samo moške srednjfe postave, črnih las in gladko obrite, ki so se rodili kakor on leta 1865. Kdor je hotel nositi brke ali biti zaljubljen, je moral takoj zapustiti svojo službo. Vsi posli so morali jesti skupaj z gospodarjem, in sicer kot glavno jed osovraženo jagnjetino. Največja ljubljenka škotskega čudaka psica <Dora» je spala z gospodarjem v beli otroški posteljici z mrežo. Zadnja njegova oporoka je višek čudaštva in je temeljito razočarala sorodnike. Zapustil je nad milijon funtov šterlingov in vsakega posla se je spomnil z dvema tisočakoma. Zelja, da bi bil pokopan na živalskem pokopališču, ki ga je napravil sam, da bi počival pri svoji ljubljeni «Dori>, ki naj bi jo živinozdravnik zastrupil takoj po njegovi smrti, mu ni bila izpolnjena, ker oblastva tega niso dovolila. Tako počiva «Dora> na pasjem pokopališču, njen gospodar pa v rodbinski grobnici.
X Bolezni v vročih krajih. Proti koncu preteklega stoletja so bili nekateri topli in tropični kraji skoro neobljudeni zaradi nalezljivih bolezni, ki so v njih razsajale. V afriški krajini okrog jezera Viktorije Nyanze je kosila domačine in koloniste čudna spalna bolezen, v deželi Zulov je pa kosila bolezen nagana živino ter onemogočala kmetijstvo, lov in popotovanje. Na otoku Kubi je razsajala tropična mrzlica, v močvirnatih krajih toplih in tropičnih krajin vseh delov sveta malarija ali zaporedna vročica, v nekaterih krajih blizu Sredozemskega morja, zlasti na otoku Malti, pa tako zvana malteška mrzlica. Zdravniki niso poznali izvora te bolezni in zato tudi ne učinkovitega sredstva proti nji. Angleško vlado je najbolj skrbela malteška mrzlica, ki je pokosila mnogo vojakov na otoku Malti, na tem važnem oporišču angleškega brodovja v Sredozemskem morju. Mnogi zdravniki so preučevali to bolezen, toda brez uspeha. Leta 1883. so poslali na Malto 281etnega vojaškega zdravnika Davida Brucea, ki ga je iz ljubezui spremljala njegova žena, da bi mu pomagala pri nevarnem preučevanju te bolezni. Ze čez štiri leta je Bruce odkril povzročitelja malteške mrzlice v črevih ljudi, ki jih je ta nevarna bolezen pokosila. Nazval ga je Micro-bacillus Brucella melitenSis. Tega bacila je vzgo-I jil Bruce v čistih kulturah in z njim je izzval na | opicah malteško mrzlico. S tem je nepobitno dokazal, da povzroča ta bacil malteško mrzlico. Odprto je pa ostalo vprašauje, odkod pride ta bacil v človeški organizem; na to vprašanje ni bilo odgovora tudi zato, ker je bil Bruce odpoklican
z Malte. Šele leta 1905. so učenjaki ugotovili, da se pod vplivom tega bacila sesede kozje mleko, in to je dalo Bruceu pobudo, da se je začel zanimati za zvezo med kozjim mlekom in malteško mrzlico. In ugotovil je, da je malteška mrzlica napadala zlasti vojake in uradnike, ki so pili kozje mleko, medtem ko se ujetnikov, ki kozjega mleka niso dobivali, sploh ni dotaknila. Tako je prišel Bruce do zaključka, da se širi malteška mrzlica s kozjim mlekom. Zdaj, ko se ljudje v sredozemskih krajinah izogibljejo mleka, je malteška mrzlica sploh izginila.
X Tretji ruski polet v stratosfero. Iz Moskve poročajo, da bo kmalu dograjen nov ruski strato-stat cOsoviahim št. 2», s katerim se hočejo Rusi dvigniti 25 km visoko v zrak. Sestavi novega balona posvečajo največjo pozornost, zlasti pa pazijo, da bo gondola trdno zvezana z balonom, da bi ne zadela novega stratostata enaka nesreča, kakor je zadela stratostat cOsoviahim št 1». Prvi ruski stratostat je imel to napako, da gondola ni bila dovolj krepko zvezana z balonom, in posledica je bila, da se je med poletom odtrgala od njega in treščila na zemljo. Pri novem stratostatu so znatno izboljšana tudi zr.anstvena in merilna orodja, kajti prvotna niso ustrezala pogojem tako velike višine. Za tretji ruski polet v stratosfero bodo porabili nedavno izumljeni toplomer za merjenje zunanje toplote. Del tega toplomera, pritrjen na površini gondole, je narejen iz samih platinastih nitk, ki na nje toplota solnčnih žarkov sploh ne učinkuje. Toplomer kaže vedno resnično toploto zraka. Odlet bo nekje blizu Moskve. Čas še ni določen.	-
X Brivčeva sreča. Vel:ka sreča je doletela v Budimpešti brivca Gezo Simona, ki govori zdaj o njem vse mesto. Nekega dne se je zglasil pri brivcu Simonu notar z dolgimi, do ramen sega-jočimi lasmi in brivec je takoj skočil k njemu 9 škarjami, češ, da ga bo tako lepo ostrigel, da bo zadovoljen. Notar mu je pa odgovoril, da ne prihaja k njemu, da bi ga ostrigel, temveč mu hoče samo sporočiti, da je umrl neki gospod, ki se je stalno hodil k Simonu , stric in brit. Brivca je ta vest potrla, zakaj dotičnega gospoda je imel res rad, saj je bil dolga leta njegov stalni gost. Šele tedaj je notar brivcu čestital, češ, da mu je do-itični gospod zapustil vse premoženje. V oporoki je rečeno, da se mu je samo brivee smehljal in bil z njim prijazen, medtem ko so vsi drugi pre-žali na priliko, da bi mu škodovali. Brivec je sicer vedno držal britev v rokah, pa je imel mnogo več usmiljenja kakor ljudje, ki so me drli brez noža, je zapisal starec v oporoki. Zato je zapustil vse svoje bogato premoženje brivcu s pogojem, da sprejme brivec vest o njegovi smrti z žalostjo, preden izve za dediščino. In ker je brivea vest o dobrotnikovi smrti res potrla, je postal naenkrat bogat, ker je bil izpolnjen glavni in edini pogoj.
X Zvezdoslovec nam obeta konec vročine. Čudno je letošnje leto. Mnoge dežele je zadela strašna suša in druge prirodne nesreče, pri na9 je pa toliko dežja, da smo ga že davno siti. Angleški zvezdoslovec dr. James Scarr pa trdi, da nas kljub silni vročini in suši v mnogih krajih čaka izredno hladno poletje. Ne dajte se varati, pravi Scarr, vse to se bo izpremenilo in ta izprememba bo začetek nove dobe na naši zemlji, dobe, ko bodo dobro služili tvorniearji tople zimske obleke. Naša zemlja se namreč bliža po mnenju angleškega zvezdoslovca zvezdnemu prahu, ki bo zadrževal solnčne žarke, da ne bodo mogli sijati tako močno kakor doslej. V vsemirju so deli, kjer se že dolgo nabira zvezdni prah in kadar pride naša zemlja v tak del svetovja, nastane za njo mrzla doba. Govori se celo o novi ledni dobi. Zadnja taka doba je bila pred približno milijonom let. Sledila ji je vroča doba. Zdaj pa spet drvimo v zvezdni prah, ki nam obeta novo ledno dobo. Trajalo bo pa približno še 20.000 let, preden nastane ta doba na zemlji. Letošnja vročina nt j bi bila torej zadnji pozdrav iz preteklih časov, o katerih bodo dedi pripovedovali svojim vnukom, ki bodo pa živeli že v dabi, ko vročine sploh več ne bo. Edino dobro na takih prerokovanjih je, da se navadno ne izpolnijo.
Stare zanemarjene rane	zanesljivo in naglo zaceli „FITONIN" K^pJsfiSS
Steklenica 20 Din v lekarnah. Po poštnem povzetju 2 steklenici 50 Din. Poučno knjižico št. 16 pošlje zastonj „Fiton", družba z o. z., Zagreb, 1-78. — Reg. pod. Sp. br. 1281 z dne 28. Julija 1933.
X Iz ljubezni do žene... V Budimpešti so nekega kavarnarja razburile pritožbe gostov. V novinah, ki so jih gostje čitali, so manjkali po-edini listi, nekateri članki so bili izstriženi, največ je manjkalo modnih člankov. Zaman so natakarji ugibali, kdo to počenja. Ker je bilo izstri-ženih največ slik najnovejših modelov, filmskih zvezd in drugih lepotic, je padel sum upravičeno na ženske. Neki natakar je pa kmalu dokazal, da ta sum ni upravičen. Nekega dne je opazil splošno znanega meščana Badruka, kako je hitro stisnil pod suknjič časopis, na videz je pa posvečal vso pozornost mizi, za katero je sedela damska družba. Neopaženo je vzel časopis in odšel iz kavarne; kmalu se je pa vrnil in sedel mirno k mizi, kakor bi se ne bilo nič zgodilo. Kmalu se je to ponovilo z drugim časopisom. Tako je natakar spoznal, da je zasačil pravega. Poklical je kavarnarja in druge natakarje. Naposled je morala nastopiti policija, ki je preiskala Badru-kovo stanovanje in našla v njem 17 kg izrezkov iz raznih časopisov. Zadeva pride pred sodišče in kavarnar zahteva znatno odškodnino, češ, da je izgubil zaradi tega 49 stalnih gostov. Badruk je priznal, da je hodil tudi po drugih kavarnah in zbiral izrezke iz časopisov, in sicer samo iz ljubezni do svoje žene, ki je ni hotel izgubiti. Takega dokaza ljubezni menda še ni doprinesel noben zakonski mož.
ZA SMEH /N KRA TEK ČAS
Ameriška.
V Ameriki mora imeti vsakdo, ki se ženi, uradno dovoljenje. Ta listina se dobi na magistratu.
Na newyorškem magistratu se zglasi krepak fant. Komaj stopi v veliko dvorano, že zasliši osoren uradnikov glas: cSleciie se!» Ko se fant sleče, mu uradnik zapove, naj teče trikrat, kar 6e da hitro, okrog dvorane. Ženin stori to, potem pa seže ves prepoten po srajci, da bi se oblekel.
«Počakajte,* pravi uradnik, cplezajte trikrat po tejle lestvi gor in dol!*
Tako se zgodi in upehani ženin seže znova po srajci, toda uradnik mu veli, naj hitro preskoči vse mize in stole v dvorani. Tedaj se upehani fant upre, češ: «Ce je tako, se pa rajši ne bom oženil b
«Kaj, oženiti se hočete? Torej ste se zmotili v vratih. Tu namreč preizkušamo gasilce.»
Brž v zakonski jarem.
Žena: «Cuj, možiček, sosedov sin resno snubi našo hčerko, pa se bojim dati mu jo, ker je strašno kratkoviden.*
Mož: «Kar brž mu jo dajmo, kajti ženin z dobrimi očmi bi je ne vzel.»
V morskem kopališču.
Letoviščarka, ki ima 150 kg žive teže, prihiti vsa prestrašena k svojemu možu: «Pomisli možiček, kopala sem se, pa sem naenkrat zagledala, kako plava proti meni morski pes.»
Mož: «Ubožica, kaj se te ni nič ustrašil?*
Bolno srce.
Bolnik: «Povejte mi odkrito, gospod doktor, kako je z mojim srcem.*
Zdravnik: «Posebno dobro ni. Če se boste varovali, bo srce že vzdržalo, dokler boste živi.*
Čuden bolnik.
Zdravnik: «Kaj vam je?*
Bolnik: «Ne vem, kako bi vam povedal. Jem s slastjo, pijem še precej, tudi ne spim slabo, toda vsakikrat, ko bi moral začeti delo, me spreleti mraz po vsem hrbtu.*
Zakonska sličica.
Zakonca sedita doma in žena pravi: možieek, ali smem malo pokramljati s teboj?*
Mož: «Smeš. Medtem bom lahko prečital časopis .. .*
Mamica kupuje klobuk.
Sinko: «Ali moramo še dolgo čakati, atek?* Oče: «Ne, Janezek, zadnji klobuk bodo pravkar vzeli iz izložbe.*
Vzoren član.
A: «Zakaj je pa vaš mož brcnil tega psa?* B: «Ah, že spet je jezen kakor vedno, kadar mora plačati članarino Društvu za varstvo živali.*
Zakonska moža.
A: «Moja žena zmerja zaradi vsake malenkosti.*
B: «Kakšna sreča! Moja žena pa zmerja brez povoda!*
Res je.
Zdravnik: «Na vaši glavi sem odkril oteklino, ki kaže na živčno bolezen.*
Bolnik: cTako je. Moja žena je tako živčno bolna, da se rada razburi.. .*
Kuhinjska knjiga.
Potnik: «Ali hočete kuhinjsko knjigo za 100 Din ali drugo za 30 Din?*
Gospodinja: «Menim, da bo druga zadostovala, ker smo slabi jedci.*
Mož brez volje.
Mož na smrtni postelji: «Ženica, čutim, da se mi bliža smrt. Prinesi mi papir, pero in črnilo. Rad bi napisal svojo poslednjo voljo.*
Žena: «Kako praviš? Menda si hotel reči prvo voljo...»
Ne sme se ponoviti.
Ravnatelj: «Zakaj pa prihajate tako pozno v urad, gospodična?*
Gospodična: «Bila sem s svojim zaročencem v trgovini, kjer mi je kupil zaročni prstan.*
Ravnatelj: «Glejte, da se to nikoli več ne zgodi!*
Pri fotografu.
Fotograf: «Zakaj se hočete fotografirati s ključem v roki?*
Mož: cDa bi vsakdo videl, da sem gospodar v hiši.*
Pri advokatskem izpitu.
Profesor: «Gospod doktor, recimo, da vidite svojo zagovarjanko, kako seže tujemu gospodu v žep. Ali boste smatrali to za zločin?*
Advokat: «Ne, gospod profesor, smatral jo bom za njegovo ženo.*
Plemenita duša.
Ona: «Po desetih letih se zopet vidiva. Ali se spominjate, dragi prijatelj, blaženega trenutka pred desetimi leti?*
On: «Ne spominjam se več.* Ona: «Takrat ste me zasnubili, pa sem vas odbila.*
On: «Saj sem vedel, da ste dobra, plemenita duša.*
V uradu.
Lepa strojepiska prosi ravnatelja za pred-jem: sGospod ravnatelj, bodite, prosim, tako prijazni .. .*
Ravnatelj: ^Obžalujem, gospodična. Ko sem vas sprejel v službo, sem moral ženi obljubiti, da ne bom prijazen z vami...»
širše obzorje. Mož: «Ko sva se vzela, si mi zatrjevala, da sem najboljši mož na svetu.*
Zena: cRes je, toda počasi sem dobila širše obzorje.. .*
Advokat
dr. Fran Irgolič
v Mariboru
ima sedaj svojo pisarno v Cvetlični ulici »t. 13/L
Vabilo na redni letni občni zbor
»Ljudske samopomoči"
registrovane pomožne blagajne v Mariboru, ki se bo vršil dne 15. julija 1934. ob 10. uii dopoldne v mali dvorani Narodnega doma potem izvoljenih delegatov.
Dnevni red:
1.)	Pozdrav in poročilo načelnika.
2.)	Poročilo tajnika.
3.)	Poiočilo blagajnika.
4.)	Poročilo članov nadzorništva.
5.)	Absolutorij blagajniškemu vodstvu.
6.)	Volitev načelnika, odbornikov, nadzorništva.
7.)	Izprememba pravil:
7.)	I z p i e m e ni b a pravil: a) zvišanje starostne meje, b) doba delegatov, c) zavarovanje za doto.
8.)	Slučajnosti in nasveti.
Po § 9., točki 10., blagajničnih pravil se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu navzočnih delegatov, ako prvi ni sklepčen.
Opomba : Po § 9., točki 15., blagajničnih pravil sme vsak član staviti občnemu zboru predloge, katere pa mora osem dni pred občnim zborom javiti pismeno načelništvu. Tak član se sme udeležiti tudi občnega zbora in tam svoje predloge ustno utemeljevati.	160
Za Vas imamo:
Violine . . 69DlnGItare . . 138 Din Mandoline 95 „ Harmonike 69 „ Tambure . 68 „ Gramofone 465 „
Zahtevajte brezplačni katalog.
MEINEL & HEROLD
tovarna glasbil
pr. podr. MARIBOR št. 104
MALI OGLASI |
Dobra oblačila Vam nudimo za majhen denar. A. PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 14.
Naprodaj so:
mlin na dva tečaja in 9 oralov zemlje za ceno 22.000 Din kakor tudi večje zaokroženo posestvo, na katerem se redi lahko deset glav živine, obenem z živim in mrtvim inventarjem, za dogovorjeno ceno. Prodajalčev naslov sporoči uprava <Domovine». 159
Hišico s sadnim vrtom
tik kopališča proda Hvalica, pošta Gorenja vas nad Škofjo Loko.	161
Prodajamo na obročna odplačila švedske posnemal-nike za mleko in brzoparil-nike za krmo. Sprejmemo potnike. «Tehna», Ljubljana, Mestni trg št. 25/1.
Pletilne stroje prodaja na obroke Teh na, Ljubljana, Mestni trg št. 25/L
Viničarja,
veščega vrtnarstva in sadjarstva, oženjenega brez otrok, iščem za malo posestvo pri Zagrebu. Žena se mora razumeti na gospodinjstvo Plača in ostalo po dogovoru. Irma Gaj, Zagreb, Jurišičeva ulica 9. 156
m si že član Vodnikove družbe?
[izdaja za konzorcij »Domovine* Adolf Ribnika
r.
Urejuje Filip Q mlad i 6.
Za Narodno tiskarno Fran JezerSek,