Glasilo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Ljubljana, 3. julija 1997 številka 24 A letnik 56 iSSS obnavlja stike s Samostojnimi sindikati BiH Dušan Semolič, Rajko Lesjak in Albert Vodovnik so ta teden obiskali kolege iz Zveze samostojnih sindikatov Bo-S|je in Hercegovine. Kot nam je po vrnitvi povedal Semo-'L so obiskali več podjetij (Uniš, Elektroprivreda, KTKVisoko, ^stni potniški promet Sarajevo), ki so že obnovila stike z | našimi. Z zadovoljstvom so ugotavljali, daje na tamkajšnjem 4 trgu že precejšnja ponudba našega blaga, še posebej živil-^>h izdelkov. Na pogovorih v podjetjih so se prepričali, da ^jejo Sloveniji prednost pred drugimi državami bivše Jugoslavije. j Gospodarstveniki iz BiH so našo delegacijo opozorili zlasti [Jadva problema. Še boljše odnose ovirajo zlasti vizumi, ki ? 0| jih morali kar najhitreje odpraviti. Tamkajšnja podjetja i" Potrebujejo pomoč tudi pri navezavi poslovnih odnosov z !“|našimi manjšimi podjetji. !, S predsednikom Samostojnih sindikatov BiH Sulejma-if! 1’om Hrletom so se dogovorili zlasti o pomoči pri pripravi olektivnih pogodb in uvajanju socialnopartnerskih odno-n. s°v- ZSSS bo v to od vojne porušeno državo poslala tudi humanitarno pomoč. ^.0 obisku v BiH bomo obširneje poročali v prihodnji šte- F. K. Anketa o kolektivnih pogodbah dejavnosti: NA PREMIKE BO TREBA ŠE POČAKATI stran 2 Kako soupravljajo v delniški dru - USPESNO PODJETJE Vabilo nezaposlenim Gradbeno podjetje SGP Zasavje Trbovlje si je v 50-letnem delovanju pridobilo velik poslovni ugled doma in v tujini. Ker je pridobilo večja gradbena naročila na Bavarskem v Nemčiji, takoj zaposli večje število delavcev gradbenih dejavnosti - kvalificiranih zidarjev in tesarjev. Kandidati morajo poleg zdravstvenih sposobnosti imeti . tudi slovensko državljanstvo. Ker ZSSS članom pomaga tudi v posredovalnicah za delo, vabim naše sindikalne aktiviste, še posebej iz Sindikata gradbenih dejavnosti Slovenije, naj svoje kolege, ki so ostali brez dela ali so na brezperspektivnem čakan ju na delo, opozorijo na možnost zaposlitve v SGP Zasavje. \__________ Ciril Urek j ___ S Brane Mišič: Ni res, da življenjski stroški rastejo hitreje od inflacije ^ stran 3 sindikalni Praznik delavcev podjetij Rudnika Mežica ŠE PRECEJ DOBREGA STAREGA SOCIALIZMA Ul GRAD - SREDIŠČE SLOVENIJE - lein,ln,Mle^en -s0 v Gornjem Gradu polekale priredilve ob ■ c' 'mrkajšnje lovske družine. Skrbni organizalorji so pripravili % t“i S ra.zslavo. na kaleri seje predslavilo 22 lovskih družin. ifletialijx P'j1.ložnost' so se še posebej izkazali domači amaterski '!| e8a k' S° na Prostem pripravili krstno uprizoritev Mr- ; ''prek 600 P ^rei|StaVO| PrciJtamkaUnJ0 katedralo sije ogleda- so razve- SO- Vei' ,dan S0 nast°pil' tudi lovski zbori in rogisti, ki so m/ ! VcrJT5 obiskova>cev mesta ob Dreti. Kot poroča naš j >0 j v 1 Mavrič - Savinjčan, ki je pripravil gledališko pred-!,r''loclninCu arS'ka-*’ k0c*0 skušali v Zgornji Savinjski dolini tudi božice t eta Pr'Prav'ti podobne prireditve, ki naj bi tja vrnile Kartica zdravstvenega zavarovanja bo preizkušena v krški regiji stran 8 ZSSS-opazovalec v Evropski konfederaciji sindikatov Dušan Semolič, predsednik ZSSS, je ta teden prejel pismo generalnega sekretarja Evropske konfederacije sindikatov (EKS) Emilia Gabaglia, v katerem ga obvešča, da so ZSSS na njeno prošnjo podelili status opazovalca. Predstavniki Svobodnih sindikatov so s tem pridobili pravico sodelovati na vseh sejah izvršnega odbora EKS, v razpravah o vseh zadevah, ki so na dnevnem redu. Emilio Gabaglio je še zapisal, da se v Bruslju, kjer je sedež EKS, veselijo srečanja s kolegi iz ZSSS. MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE Minister g. Tone R o p! Spoštovani gospod minister! Kot vam je že znano, se v namenskih podjetjih Slovemkih železarn, na lokacijah Jesenice, Štore in Ravne, v zadnjem obdobju srečujemo z velikimi problemi bvnjnnjo snrirtlnih programov presežnih delavcev in invalidov, še posebej po zaključenem sofinanciranju teh programov s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, katerega vodite vi. Poseben problem predstavlja zagotavljanje sredstev za izplačilo osebnih dohodkov in ostalih osnovnih pravic, ki izhajajo iz Zakona o delovnih razmerjih in Kolektivne pogodbe. Zadeve na tem področju se bodo prav gotovo še zaostrile oz. poslabšale. Še naprej pričakujemo Vašo podporo in sodelovanje v prizadevanjih za razreševanje tako pereče problematike kot je problematika invalidov in presežnih delavcev. Apeliramo in predlagamo nadaljno sofinanciranje socialnih programov, v izogib zaostrovanj in preprečitve socialne katastrofe. Lep pozdrav! /3 S§C®1 Predsednik lO Konf. SKEISŽ itm« 4/ Mj Anton M o to h SEDEM DNI V SINDIK ATIH | mmi 3. julija 1997 Anketa o kolektivnih pogodbah dejavnosti NA PREMIKE BOTREBA SE POČAKATI Ohraniti doseženo Kot nam je povedal Jernej Jeršan, sekretar Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti (SDGD), so partnerjem iz združenja pri GZS poslali pisno pobudo za začetek splošna kolektivna pogodba utegnila združenje spodbuditi, da bi poskusilo nekatere pravice delavcev pri- pogajanj o spremembah in dopolnitvah dosedanje kolektivne pogodbe za gradbene dejavnosti. Sindikat bo prek pogajalske skupine skušal ohraniti že dosežene pravice zaposlenih. Jeršan je neuradno obveščen, da se pogajalci nasprotne strani pogovarjajo o dveh različnih predlogih prenovljene kolektivne pogodbe za gradbene dejavnosti. Pisno pa je obveščen, da bi lahko pogajalski skupini začeli delati že 10. julija. Najprej bodo podpisali aneks Kristina Antolič, predsednica Sindikata delavcev trgovine (SDT), nam je povedala, da sojo iz zdru- lagoditi (beri: zmanjšati) novim določilom splošne kolektivne pogodbe. V sindikatu so se pripravljeni pogajati, vendar nikakor ne o tem, da bi se pravice zaposlenih zmanjšale. Sicer pa sta obe panožni kolektivni pogodbi, kiju je sopodpisal sindikat obrtnih delavcev, veljavni, saj nista bili odpovedani. Z Obrtno zbornico, ki je pri sklepanju kolektivne pogodbe dejavnosti zastopala obrtnike, seje sindikat dogovoril, da pogodba ostane v veljavi do sprejetja nove delovnopravne zakonodaje. V sindikatu bi bili zadovoljni tudi z enakim dogovorom tudi za kolektivno pogodbo za malo gospodarstvo. ženja trgovine pri GZS obvestili, da so pripravili aneks k dosedanji kolektivni pogodbi za trgovce, s katerim bi veljavnost pogodbe po-daljašali do konca septembra. Predlog aneksa morajo uskladiti še z ustrezno sekcijo združenja delodadajal-cev. Takoj ko bo aneks k dose- Delodajalci naj uskladijo interese Sindikat finančnih organizacij, ki se pogaja o kolektivni pogodbi za zavarovalstvo Slovenije, čaka, da bi direktorji zavarovalnic, vključenih v Združenje delodajalcev Slovenije, uskladili interese in stališča in oblikovali svoje stališče do kolektivne pogodbe zavarovalstva. Tako nam je na vprašanje, ali se je pri pogajanjih o panožnih kolektivnih pogodbah kaj pre- danji pogodbi podpisan, pa se bodo pogajanja o spremembah in dopolnitvah kolektivne pogodbe lahko začela. Čakanje na pobudo delodajalcev Martin Muršič, sekretar Sindikata obrtnih delavcev Slovenije, nam je povedal, da v sindikatu čakajo na pobudo Združenja za drobno gospodarstvo Slovenije, kije sopodpisnik kolektivne pogodbe za to vejo gospodarstva in v pogajanjih zastopa delodajalsko stran drobnega gospodarstva. Muršič meni, da bi nova maknilo, odkar smo pred tremi tedni o tej tem v anketi povprašali sindikate gospodarskih dejavnosti, odgovoril Drago Sčernja-vič, sekretar sindikata finančnih organizacij. Ta sindikat se torej z delodajalci v zavarovalstvu ponovno pogaja o sklenitvi panožne kolektivne pogod- be (v finančnih organizacijah imajo vse finančne ustanove ob splošni kolektivni pogodbi še podjetniške kolektivne pogodbe. Za panožno si v sindikatu prizadevajo že nekaj let, upajo, da bo zdaj korak do nje vendarle narejen. je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije Izdaja Svet ZSSS, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 310-760 • V. d. odgovornega urednika Š Franček Kavčič, tel. 13-16-163 • Naročnina 1" ------ ™ "-------------------------------------------- - , ,o-.u-- Naročnina 13-10-033, int.272 • Posamezna številka stane 170 tolarjev • Žiro račun i 50101-678-47511 • Tisk: Dnevnik, Ljubljana, Kopitarjeva 6 • Ministrstvo za kulturo šteje Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek, ki je vštet v ceno posameznega izvoda. Kaj prinaša zakon o minimalni plači? V energetiki imajo dve panožni kolektivni pogodbi, za premogovništvo in elektrogospodarstvo in obe veljata do konca leta 2000. Pred kratkim seje se- stala komisija partnerjev za redno spremljanje uresničevanja kolektivnih pogodb in ugotovila, dani o čem razpravljati . Tedaj zakon o minimalni plači še ni bil sprejet in njegovi učinki še niso bili znani. Sicer pa ne delodajalci, ne sindikati, niso sprožili nobene pobude za kakršnokoli spreminjanje pa- Pogodba za lesarstvo pa je bila odpovedal na, vendar je prvostopenjsko sodišče na p°j budo Sinlesa spodbilo. Zdaj eni in drugi, ds-lodajalci in sindikat, čakajo na pravnomočno*1 te sodbe. Marjan Ferčec je zatrdil, da v Šink' su ne čutijo nikakršne potrebe po spreminjanj11 določil nepravilno razveljavljene kolektviif pogodbe za lesarsko dejavnost. li Nobenih novih pobud nožnih kolektivnih pogodb, nam je povedal podpredsednik Sindikata dejavnosti energetike (SDE) Valter Vodopivec, in dodal, da sindikat take pobude ne misli sprožiti. Podobno kratek je bil v odgovoru tudi predsednik Sindikata gostinstva in turizma Slovenije Iztok Bratož. Pobud za spremembo KP zasedaj še ni z nobene strani, pogodba tudi ni bila odpovedana. Se pa sindikat popravljana morebitna pogajanja; sprejel je izhodišča za nadaljnja pogajanja (njegove zahteve V gozdovih nič novega Marjan Ferčec, sekretar Sindikata delavcev gozdarstva in lesarstva je na vprašanje, ali je bila v zadnjih dneh sprožena kakšna pobuda za spremembo panožnih kolektivnih pogodb, odgovoril jasno in jedrnato: »Ne, novih pobud ni.« Delodajalci s področja gozdar- presegajo določila splošne kolektivne pogo( be) in izbral pogajalsko skupino, ki mora prl' praviti svoje poglede na nova pogajanja. Delodajalci ne čutijo potrebe po spremembah stva panožne kolektivne pogodbe niso odpovedali in ta še velja, sindikat gozdarstva pa si prizadeva spremeniti 37. člen pogodbe, ki ureja nadomestilo plače za dne-ko vreme ve, preprečuje delo. Sindikat si prizadeva, da bi si zaposleni in delodajalci te stroške razdelili na pol. Zdaj morajo delavci do dvajset deževnih delovnih dni nadomestiti z delom ob dela prostih dnevih, za deset deževnih dni pa lahko izkoristijo dopust. Le če je deževnih dni več kot 30 na leto, stroške izplačila nadomestil plač prevzame delodajalec. Čeprav se delodajalci strinjajo s pogajanji o tem vprašanju, v zadnjih dnevih do pogovorov ni prišlo. Pred dnevi Ž’ Sindikat delali v kovinski in cK troi ndustf') (SKEI) dobil sp0': ročilo Združenrj kovinske in^11' strijeSlovenij6P|, Gospodarski zbornici, da , ženjekot zastoPj nik dclodajak'01 ne čuti potrebe n spreminjanju PJ! nožne kolektiv k. pogodbe. Sekjj, « tar SKEI Vladl1 S m ........— mir Bizovičar V ob sporočilu dejal, daje vprašanje, ali bi u1 ^ zdaj, ko je pred sprejetjem nova delovnopr^ na zakonodaja, smotrno začeti spreminjati P. nožno kolektivno pogodbo za kovinsko in e'0, je troindustrijo. K temu je še dodal, da glavna s^j (j( sindikata ni vsebina njihove kolektivne P0P°l(, 0| be, kije dobra, pač pa njeno ursničevanje, kilTl dl sikje še šepa. Kaj bo dejalo sodišče? darstva Slovenije, in Cveta Gliha, sekrd11. M F Sindikata delavcev prometa in zvez S lovu11 _ ih Č Tudi v Sindikatu delavcev v kemični, nekovinski in gumarski industriji (KNG) se ni od naše ankete pred tremi tedni zgodilo nič. Kot nam je povedal Franjo Krsnik, je tudi ta sindikat kot Sinles vložil tožbo na sodišču zara- v zadnjih dveh tednih ni glede kolektivni-^: godb njihovih dejavnosti nobene spremembe- ,, tisto, kar smo zapisali v Delavski enotno8 -22, torej še velja. Kmetijci in živilci si bo<0 jp- ^ zadevali za uskladitev plač s povečanimi P‘L;- d vnimi rezultati. Tekstilci bodo skušali^jlj^l di odpovedi panožne kolektivne pogodbe. Po prepričanju sindikata je odpoved nična, ker delodajalci ob odpovedi niso upoštevali pravil igre: niso namreč prej predlagali želenih sprememb, izmislili pa so si tudi samosvoj aneks h kolektivni pogodbi dejavnosti, po katerem bi lahko 31. avgusta letos avtomatično odpovedali kolektivno pogodbo, če se do takrat ne bi dogovorili o novi. V sindikatu KNG zdaj čakajo na odločitev sodišča in na predlog delodajalcev o novih pogajanjih. Kot so nam povedali Jovo Labanac, sekretar Sindikata delavcev v kmetijstvu in živilski industriji Slovenije, Branka Novak, sekretarka Sindikata delavcev tekstilne in usnjarskoprede-lovalne industrije, Miloš Mikolič, sekretar Sindikata komunalnega in stanovanjskega gospo- vprašanje delovnega časa. Prometniki b,Pra*anje: 2 CS5S“',ci|a” i W\\^ovor: Uporablja se eska-v< navZZakona 0 minimalni plači J ^nihnp';a“sklajevanja izh0- l'I „ «1 tPrasanje: fl u^atero Pogodbo - nova '?0lekfi°VO,"‘ Uporablja naj se /■ ^lav'Vna P08odba, ki je za kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti, ki v točkah 3,4, 5, in 6 določa ugodnejše pogoje izračuna in izplačila plač na podlagi merjenja uspešnosti, zato jih je treba takoj upoštevati. Vprašanje: Vsi zneski v novi splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti so bruto. Kaj to pomeni za izplačilo odpravnin, jubilejnih nagrad in solidarnostnih pomoči? Odgovor: Bruto zneski so osnova za ugotovitev pravice delavca. Bruto zneski se izplačajo zmanjšani le za višino obdavčitve, ki je določena v drugih predpisih, zlasti v uredbi o višini povračil stroškov, ki se pri ugotavljanju davčne stopnje priznavajo kot odhodek. Vprašanje: Kje je definirana delovna doba pri delodajalcu? Odgovor: Delovna doba pri zadnjem delodajalcu je določena v 42. členu, 2. točki splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti. Pri tem je treba upoštevati tudi določilo tretje alineje, prve točke 15. člena splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti. Vprašanje: Kdo lahko izplača regres za letni dopust v znesku 127.746 tolarjev? Odgovor: Le podjetje, ki je poslovalo uspešno. Vprašanje: Poleg dodatka za delovno dobo imamo v našem podjetju tudi dodatek na stalnost. Ali se ta še uporablja? Odgovor: Da, dokler velja podjetniška pogodba. Vprašanje: Regres za prehrano po pogodbi v podjetju znaša 12.700 SIT. Delodajalec napoveduje znižanje na 500 tolarjev na delovni dan. Ali je to prav? Odgovor: Dokler velja podjetniška pogodba, se znesek ne more zniževati. Vprašanje: Alije minimalno plačo po zakonu mogoče znižati? Odgovor: Znižanje ni mogoče. Za poln delovni čas znaša minimalna plača od 1.7.1997 59.150 tolarjev in se mora izplačevati. Za tiste delodajalce, ki ne bodo izplačali polne minimalne plače, je predvidena visoka denarna kazen. Pripravil: Brane Mišič Delavci pri zasebnih delodajalcih7 ki sami odpovedo delovno razmerje, ker ne prejemajo plač, imajo pravico do nadomestila za čas brezposelnosti Lado Rožič, sekretar več odborov sindikatov dejavnosti v Posavju, jc prejšnji mesec zahteval od ministrstva za delo uradno tolmačenje pravic delavcev, ki odpovedujejo delovno razmerje po krivdi delodajalcev. Ugotovil je namreč, da delavcem, ki po osem mesecev ne dobijo plače, če sami odpovedo delo, enota zavoda v Sevnici ne priznava pravice do nadomestila za čas brezposelnosti. Po Rožičevih ugotovitvah manjši zasebni delodajalci (obrtnikih), ki so obveščeni o takšni praksi zavoda, to grobo izkoriščajo v svoj prid. Rožič je ministrstvo še opozoril, da območne enote zavoda za zaposlovanje delavcev, ki zaradi takšnih razlogov odpovedujejo delo, ne obravnavajo na enak način kot druge. Nataša Belopavlovič, državna sekretarka v ministrstvu za delo, mu je odgovorila, da ni razloga, da delavci, ki v opisanih okoliščinah odpovedo delo, ne bi dobili nadomestila za čas brezpo-selnosti. Izjema naj bi bili le nezakoniti razlogi za razvezo delovnega razmerja. Belopavlovičevaje še zapisala, daje odločitev o prenehanju delovnega razmerja sicer na strani delavca, vendar je zanjo kriv delodajalec, ker ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti do delavcev. To tolmačenje je po našem mnenju posledica zelo jasne dikcije 128. člena zakona o delovnih razmerjih, v katerem piše, da delavec lahko odpove delovno razmerje, brez poprejšnje odpovedi, če mu zasebni delodajalec ne izplača plače in drugih prejemkov do 15. v mesecu za prejšnji mesec. Če posamezne enote zavoda za zaposlovanje delavcem, ki delovno razmerje odpovedo po krivdi zasebnega delodajalca, vseeno ne priznajo denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, je po našem mnenju nekaj narobe zlasti z uradniki zavoda za zaposlovanje. Ker jim jc ministrstvo za delo nadrejeno, bi bilo prav, da jim o denarnih nadomestilih za takšne delavce, izda tudi obvezno navodilo. Menimo tudi, da bi pravico delavcev pri zasebnih delodajalcih morali razširiti tudi na zaposlene v organizacijah, ki delujejo po zakonu o gospodarskih družbah, saj tam zaposleni pogosto ne prejemajo plač. 3. julija 1997 SOUPRAVLIAfCffi Kako soupravljajo v delniški družbi ETI v Izlakah ZADOVOLJNI DELAVCI - USPESNO PODJETJE Družba Elektroelement ETI d. d. Izlake je ena uspešnejših slovenskih gospodarskih družb, ki sije z dosedanjimi poslovnimi potezami zagotovila stabilno poslovanje tudi v bodoče. V tem podjetju, ki je delniška družba že skoraj dve leti, toliko časa delujejo tudi organi soupravljanja. Kako resno so zaposleni, sindikat v podjetju in njegova uprava vzeli zakon o sodelovanju delavcev v upravljanju gospodarskih družb in kakšni so rezultati soupravljanja, smo se v Etiju pogovarjali s predsednikom sveta delavcev Danilom Hudomajem in predsednikom sindikata Brankom Medijo. Ali ste, gospod Hudomaj, profesionalni ali polprofesionalni predsednik sveta delavcev? Polprofesionalen. Predvidevamo pa, da bo naslednji svet delavcev že imel profesionalnega predsednika in bomo skrbno izbirali kandidate zanj. Hkrati se namreč ne da delati dovolj dobro v svetu delavcev in na rednem delovnem mestu. Ali te besede pomenijo, da se vnaprej odrekate kandidaturi za to mesto? Nikakor ne. Pravim samo, da zahteva funkcija predsednika sveta delavcev celega človeka, rednega dela pa tudi ne smeš opravljati napol. Kaj ste po poklicu ? Sem vodja avtoparka. Mi smo sicer izvolili tri odbore, enega za varstvo pri delu in delovne razmere, drugega za zdravstveno in socialno varstvo, tretjega pa je za ekonomsko, statusno in kadrovsko področje ter sodelovanje z upravo. Ti sicer do dolečne mere razbremenjujejo predsednika in tudi svet delavcev. Vendar potrebuje predsednik sveta mnogo več časa za to delo kot mu ga daje polprofesionalni status. Koliko članov ima svet delavcev in kolikšen je kolektiv? Svet delavcev šteje 13 članov, v Etiju pa je, skupaj s kamniškim Svitom, zaposlenih okrog 1200 delavcev. Iz Svita sta v svetu delavcev dva predstavnika (ob 230 zaposlenih). Morda bi se dalo v dveh letih, kar imamo soupravljanje, na tem področju storiti več, kot smo. Vendar je v podjetju, ki trdno kot naše, malo problemov. Nič spornega še ni bilo. Uprava je podpisala dogovor o delu sveta brez pripomb, čeprav smo ga sestavili mi. Marsikje se uprave navidez strinjajo s soupravljanjem, potihem pa delo sveta blokirajo oziroma niso zainteresirane za sodelovanje. Kako je pri vas? Moram pohvaliti upravo in generalnega direktorja, ker nikoli niso delali težav. Srečujemo se celo mimo dogovora, če se pokaže potreba. Člani sveta smo bili brez nasprotovanja uprave na izobraževalnem seminarju, ki gaje ZSSS organizirala v Hrastniku za nas in člane sou-prave v steklarni in kemični tovarni iz Hrastnika. Kako je videti sodelovanje uprave in sveta delavcev? Na koliko časa imate sestanke? Sestajamo se enkrat mesečno, po potrebi pa pogosteje. Uprava redno sodeluje, bodisi generalni direktor ali pa kak drug član uprave. Informacije v zvezi s financami dajefmančni direktor. Ali je v sporazumu o delu sveta zapisano, kdo mora poročati iz uprave? Piše samo, da mora uprava obveščati, ne pa, kdo iz uprave. Generalni direktor določi glede na predvideno temo, kdo izmed članov uprave ali sodelavcev bo poročal. Kdaj se je firma olastninila in vpisala v register gospodarskih družb, pred izvolitvijo sveta delavcev ali kasneje? Smo delniška družba, registri-rani v registru gospodarskih družb od septembra leta 1995. Svet delavcev smo izvolili po tem datumu. Zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci smo večinski lastniki. Kako je sestavljen nadzorni svet? Nadzorni svet ima 6 članov. Trije izvolil svet delavcev, med njimi enega zunanjega člana. Na nasvet sindikata smo izbrali znanega makroekonomista dr. Francija Križaniča. Preostala dva člana sta naša delavca, oba inženirja, zaposlena eden na keramičnem, drugi na električnem področju. Ali delavskega direktorja imate ali ne? Delavskega direktorja nimamo, ker smo imeli dovolj dela z oblikovanjem organov soupra-ve. Priznam, da nanj takrat nismo niti pomislili, moram pa dodati, da niti zdaj ne čutimo kake velike potrebe po njem. Nekateri v podjetju pa vseeno razmišljajo, da bi bil navsezadnje potreben. milijona naj bi porabili za dividende, vsaka delnica naj bi imela bruto 207 tolarjev donosa; za nagrado upravi in nadzornemu svetuje predlaganih 10 milijonov. Koliko ljudi bo nagrajenih? Nadzorni svet šteje 6 ljudi, v upravi jih je približno tudi toliko... Jih bo deset, dvajset? Gre za upravo v širšem smislu, vsaj za 20 ljudi, če ne več. Lani na primer je bilo pri nagradah soudeleženih čez sto ljudi, res pa je, daje bilo za nagrade upravi namenjen večji del dobička kakor letos. Del dobička, 20 milijonov tolarjev, je namenjen za odkup delnic od naših upokojencev in nekdanjih zaposlenih, če jih bodo želeli prodati; te delnice naj bi firma dajala v obliki nagrade novo zaposlenim. V razerve pa naj bi šlo 66,5 milijona tolarjev od dobička. Ali se vedno strinjate s predlogi uprave? Ne, in imamo precej dialogov. Vendar v resnici nismo nikoli prišli povsem navzkriž, da bi uprava hotela uveljaviti nekaj, kar nam ne bi ustrezalo. Torej bo treba počakati, da bo podjetju začelo iti slabše, da bomo doživeli prave dvoboje med upravo in soupravo... na voljo predsednik sveta, 600 ur letno pa člani sveta. Za izobraževanje pa lahko porabimo predsednik 40 ur, člani sveta pa po 8 ur. Vendar uprava dovoli, da to kvoto prekoračujemo, kar smo letos z dvodnevnim seminarjem že storili. Vtem je prišel Branko Medija, predsednik sindikata v Etiju, ne borimo kot mnogi sindikat1 J za uresničitev kolektivne p°j st godbe, ampak zato, da bi na*1 delo čim dražje prodali. Nas£j j, plače so 17 odstotkov na£j splošno kolektivno pogodb0 r Vsak mesec pa dobimo še vr°' t dnostne bone za nakup v našit1 j trgovinah (imamo tudi mesni ^ co, tako da to ni težko vnovčiti) , Kakšne so plače ? V okviru kolektivne pogodbe, večje, manjše? Plače so višje od ravni, ki jo določa panožna kolektivna pogodba. Glede na rezultate je to upravičeno. Mislim, da se sindikat dobro bori za plače. Svet delavcev pa se v plače ne sme vtikati. Koliko članov sindikata je v svetu delavcev? V 13-članskem svetuje 12 članov SKEI, kije edini sindikat v podjetju. Se pa sindikat ne vtika v naloge sveta in mi ne v njegove, se pa seveda posvetujemo. S predsednikom sindikata Brankom Medijo, kije tudi član sveta delavcev, sva v navezi, saj morata Danilo Hudomaj: V uspešnem podjetju je malo problemov in malo nesoglasij med upravo in zaposlenimi. V našem podjetju imamo še to zadovoljstvo, da uprava ne zavrača sodelovanja s svetom delavcev. jf S Branko Medija: Naš moto, ki ga prevzema lu, s| uprava, je zadovoljni delavci — uspešno podjeif Sindikat napenja vse moči, da bi to geslo posU1' k dejansko stanje v našem podjetju. Napori se <>b!i V; stujejo. Naj nikoli ne pride do tega! Vendar se zdaj res da dogovarjati in direktor popusti, če Elektroelement ETI d. d. Izlake: dobiček iz lanskega uspešnega poslovanja so razdelili med delničarje, upravo in rezerve podjetja. Plače 1200 zaposlenih presegajo plače iz splošne kolektivne pogodbe za 17 odstotkov. Ali razmišljajo o kadrovskem direktorju, članu uprave z vsemi ustreznimi pooblastili, ali bolj o delavskem direktorju kot posvetovalnem članu uprave? Če mene vprašate, sem za delavskega direktorja, ki se ubada z delavskimi in ne kadrovskimi vprašanji. Kadrovsko službo imamo drobro urejeno in ne bi bilo potrebe, da bi se delavski direktor ukvarjal še s kadrovsko politiko. Omenili ste uspešo poslovanje podjetja. Kakšni so bili lanski rezultati, ali je bilo kaj dobička? Kako ste ga delili? Skupščina delničarjev bo v četrtek, 3. julija. Predlog uprave za delitev dobička, z njim se strinja tudi nadzorni svet, je takle: čistega dobička za razporeditev je 198 milijonov tolarjev; 102 svet in sindikat sodelovati. Sedemdeset odstotkov zaposlenih je v sindikatu. Toliko članov sindikata v svetu izhaja najbrž iz tega, daje bil to prvi svet delavcev in da gaje predlagal sindikat. Edina članica sveta delavcev, ki ni članica SKEI, je za kandidaturo zbrala podpise zaposlenih. Sindikat seje s tem strinjal in dal na volitve zaprto listo tudi z njenim imenom. Pri vas je tako lepo sožitje med soupravo in upravo... Če bi bilo treba udariti po upravi, bi to storili. Vendar ni treba. Kaj nikoli niste imeli nobenega dialoga z upravo ? Ali je uprava idealna? Ne, ni idealna. Vendar, kako naj povem... oceni, daje potrebno. Kje konkretno je popustil? Pri sprejemanju dogovora o delu samoupravnih organov je uprava sprejela praktično vse naše predloge. Sprva pa ni kazalo tako dobro? Res je, bil sem skeptičen. Vendar potem, ko smo dogovor pregledali od točke do točke, smo se pogajali. Mi smo namreč nekatere zahteve postavili više, kot določa zakon o sodelovanju delavcev v upravljanju družb. Kaj imate urejeno bolje, kot je zapisano v zakonu o soupravljanju? Mislim, da smo dobili večje število ur za izobraževanje in za delo v soupravnih organov. Osemsto ur letno ima za delo v svetu delavcev in za posvetovanja in pogovor seje zasukal o vplivu sindikata in njegovi vlogi v organih soupravljanja ter o odnosu vodstva podjetja do obširnega sodelovanja sindikata v soupravljanju. Branko Medija, kakšen odnos ima uprava do dejstva, da je sindikat glede na število svojih članov tako zelo vpet v soupravne organe? Z vodstvom se razumemo že dolga leta. Priložnost, ki smo jo kot pobudniki volitev v organe souprave dobili, smo dodobra izkoristili. Lahko bi v svet delavcev izvolili same člane sindikata, vendar tega nismo hoteli. Kaj pa poseganje na področje sveta delavcev? Tega ni, svetu delavcev ne konkuriramo pri njegovih pristojnostih, pač pa se na fin način dopolnjujemo, tako da imamo pokrite vse interese zaposlenih. Pred sestanki se informiramo, pogovarjamo. Poudarjam, da tako sindikat kot organi soupravljanja delajo v prid zaposlenih in firme. Naše geslo je zadovoljni delavci — uspešno podjetje, njegov pomen pa spoznava tudi vodstvo. Ali je uporava kdaj dala čutiti, da je sindikat v soupravi odveč? Direktor da sindikatu kar veliko veljavo, računa na nas pri zagotavljanju denimo socialnega miru v podjetju. Ali imate dogovor o socialnem miru z upravo? Imamo podjetniško kolektivno pogodbo, v kateri je zapisano, da se bo plača povečevala za 5 odstotkov v začetku leta, z eskalacijo pa potem lovimo inflacijo. Direktor se občasno udeležuje sej sindikata in tam se menimo, na primer tudi tako: dosežemo, da bo regres izplačan v enkratnem znesku, zato pa obljubimo, da tri naslednje mesece ne bomo imeli finančnih zahtev. Mi se kot nekaKsno nagiaotr, v vn) p dnosti štirih, petih tisočak0 j t Prevoz nam podjetje v cel° ■ - - )i povrne. Osnovna plača je ok° j (j 1 10.000 tolarjev bruto, k0'1 imamo sorazmerno nizko k0,1 s| lifikacijsko strukturo. j H: Oba člana nadzornega svet#tli vrst zaposlenih sta tudi čla'111 j pi sindikata... J [e Moram povedati, d01 Tudi. tem nismo imeli problemom | ^ Kako je vodstvo sprejelo | zunanjega člana nadzornega sveta? Kakšna je bila prva * reakcija? P1 Vodstvo je bilo sprva skef Ui tično glede umestnosti in k° d; ristnosti naše poteze. P°°r zalo pa seje, da bi bilo najbolj ^ če bi svet delavcev vse tri sv J člane nadzornega sveta iz^; izven podjetja. Saj ne, i našimi sodelavci, člani nadz | nega sveta ne bi bili zadoV' ni. Zunanji člani imajo ven ^.1 M večji vpliv na upravo m nadzornega sveta, ki ga lZ re delodajalec. Njihova ve vaje preprosto večja. Dir° dr. Križaniča zelo ceni in se pošali, daje edini direk1 ki ima v nadzornem svetu is‘f dva bivša kandidata za min'; , ski stolček, dr. Križaniča strani delodajalcev Bevka. Imamo pa še pre^ ?lf nika nadzornega sveta o naj, Marjana Kramarja. ; Zunanji člani nadzorneg0 sveta so se torej obnesli- |[i Tako v sindikatu kot vs J Up delavcev ugotavljamo, daJ0^;- ki\ dobro imeti v nadzornem J bj UUU1U I111CL1 V .. (JI • tu zunanje člane. InformacU.j, sjc Križaniča so objektivne stne, nasveti dobri. l} Ali vi kot predsednik sjnJjefl kaj lobirate v svetu dela ker ste njegov član ? , Menda! Saj s tem ne sk Ji,a] ad vrs slc M vze Ije svetu delavcev.3 ^ Pa ..^em.dašelcobassind^j t(p pokrivata vse koristi zap°b I Pii pa tudi podjetja. a i 3. julija 1997 (;()SP()1)AK.IKN.IE Mednarodno znanstveno posvetovanje “Stečaj kot oblika prerazporeditve premoženja” :V RAZVITIH DRŽAVAH OSNOVNI CILJ STEČAJA NI 'POPLAČILO UPNIKOVJEMVEČ REŠITEV PODJETJA P? aŠi Inštitut za gospodarsko pravo pri mariborski pravni :ia> *a^ulteti je pred dnevi v Mariboru organiziral medna-lb° r°dno znanstveno posvetovanje Stečaj kot oblika prerazpo-reditve premoženja. Na njem so z referati nastopili domači 1SI m tu takratno reševanje zdravih jeder bilo v korist delavcem. Žal nji pravni teoretiki, med udeleženci so bili tudi šte-vilni vodilni in strokovni delavci iz podjetij, stečajni sodniki, stečajni upravitelji in drugi strokovnjaki, ki se ukvarjajo s stečaji. Kot je pokazala razprava, bodo pri v°denju naših stečajnih postopkov potrebne velike spremembe. ^ imenu ministrstva za pravosodje je zbrane pozdravila ^'ves Marinšek in jih med dru-seznanila z nekaterimi pre-v'denimi zakonskimi novo-strni pri nas, ki naj bi skrajšale stečajne postopke. Po novem | stečajnih upraviteljev naj ne bi Več 'zbirala sodišča sama, am-| Pak bodo morali ti pridobiti ^trezno licenco. Sodišča bodo l .ko izbirala za stečajne upra-/'telje samo tiste strokovnjake, i bodo na spisku ministrstva , ža pravosodje. ^lultidisciplinarni Pristop k reševanju P0(Ijetij Sime Ivajnko je na po- - ^Vetu sodeloval z referatom m ianacija ali stečaj - novi pri-?toPi k reševanju podjetij v Krizi. Opozoril je, daje reše-br Vanje gospodarskih težav ter Vodenje postopka prisilne po- ^ %nave ali stečaja multidisci- y<() P 'Harno in strokovno zelo l0li _aPleteno opravilo. Tako pri |col'| af^nju kot pri stečajih po-Icd bi morali tesno sodelo-;vi>'st l stro*covnjaki različnih ro5-°d ekonomistov in fi-hjLlcn'*cov do tržnih in prav-Dr |^tro*covnjakov. Dosedanja te5ksa reševanja podjetij pre-vi^n°vs Pravnimi sredstvi in z l(0 Jue'evanjem sodišča ni učin-ta,Vlta- Dr. Ivajnko seje prav Prak Zavze*’ b' v teoriji in namenjeni izključno poplačilu terjatev upnikov, pač pa je treba slediti predvsem reševanju funkcionalne namembnosti podjetniškega kapitala in socialne varnosti delavcev. Skratka, osnovni namen stečaja in drugih oblik reševanja gospodarskih težav ne bi smelo biti poplačilo upnikov, temveč ohranitev zdravih jeder podjetij. “Stečaj v teoriji in praksi pomeni generalno izvršbo v korist upnikov. Stečajni postopek je po svoji zasnovi namenjen poplačilu upnikov. Po svoji naravi je stečajni postopek sankcija za nosilca podjetništa,” je dejal dr. Ivajnko. Vendar pa je stečaj po njegovem mnenju hkrati tudi najslabša oblika poplačila upnikov, saj upniki dobijo le del terjatev, hkrati pa v gospodarskem sistemu preneha obstajati določen gospodarski subjekt, kar ima škodljive posledice za poslovne partnerje, državo, potrošnike in delavce. V primerjavi s koristmi, kijih dobijo upniki, so škodljive posledice takšnih stečajev, kotjih poznamo danes, veliko večje. takratni poskusi reševanja podjetij niso mogli reševati socialne varnosti vseh delavcev, temveč le nekaterih. “V sodobni praksi in tudi v zakonodaji tujih držav se k stečaju ne pristopa izključno kot k obliki generalne izvršbe. Insolventnost gospodarskega subjekta ni stanje, zaradi katerega mora biti dolžniku obvezno izrečena sankcija v obliki prenehanja ali izgube premoženjskih upravičenj. Insolventnost in finančna kriza sta vsakodnevni pojav. Pri nastajanju takšnega stanja sodelujejo družba in poslovni partnerji, zato je normalno, da v primeru krize poslovni partnerji in družba priskočijo na pomoč - seveda pod predpostavko, daje takšna pomoč koristna ter da se dolžnika splača sanirati,” je poudaril dr. Ivajnko. Ko v razvitih deželah sa- ?js’!ae poravnave, stečaja in d-i 8!h °blik reševanja gospo- jasno opredelili značaj k9' onw1 h.te ž a v- D ej a11 c, * d a erijeni postopki ne smejo biti Cilj stečaja mora biti rešitev podjetja in ne zgolj poplačilo upnikov Dr. Ivajnko je opozoril, da v preteklosti zakonodaja v stečajnih postopkih ni dovoljevala drugih ciljev kot poplačilo upnikov. Postopki reševanja družbenih podjetij na začetku devetdesetih let so po njegovih besedah naleteli na odpor sindikatov, čeprav je nirajo podjetja nimajo pred očmi v prvi vrsti poplačila upnikov, temveč si prizadevajo predvsem ohraniti podjetje, seveda ob drugačni lastniški strukturi. Po mnenju dr. Ivajnka bi ugotavljanje obstoja razlogov za začetek stečajnega postopka morali prepustiti revizorjem. Uprave družb pa bi morale biti zakonsko zadolžene, da zahtevajo revizijsko poročilo ob nastopu določenih kriznih pojavov, kot so denimo blokada žiro računa nad trideset dni, nezmožnost plačila večjih zneskov in podobno. Po potrebi bi nato začeli sanacijo podjetja, katere cilj ne bi bil v prvi vrsti in zgolj poplačilo upnikov, temveč rešitev podjetja. dikih insolvenčnih postopkov. “Vse večje primerov, ko ima prezadolženec, zoper katerega je uveden stečajni ali podoben kolektivni postopek, premoženje v več kot eni državi. Mnoge nacionalne zakonodaje nimajo primernih zakonodajnih pravil za take primere, kar omogoča zlorabe, nejasnosti in nepravične posledice. Zaradi procesov mednarodnih ekonomskih integracij in zmanjševanja ovir za mednarodno kroženje kapitala bo takih primerov vse več,” je dejal dr. Sekolec. Opozoril je, kaj je potrebno storiti, ko steče v Sloveniji stečajni postopek za podjetje, ki ima premoženje tudi v tujini. Zagotoviti je treba, da se premoženja prezadolženca v tujini zamrzne. Preprečiti je treba prikritje ali prodajo premoženja. Doseči je treba, da se premoženje v tujini postavi pod nadzor bodisi slovenske uradne osebe ali tuje pooblaščene osebe. Izposlovati je treba mirovanje sodnih postopkov, pridobiti informacije o dolgovih in pogodbah v tujini in podobno. Če je tudi nad prezadolženčevim premoženjem v tujini odprt insol-venčni postopek, morata naše sodišče in stečajni upravitelj komunicirati s sodiščem in govorne v tržno ekonomijo. “Vztrajanje pri nadaljnji uporabi tega instituta nujno vodi do uporabe novih in novih špekulativnih pravnoteoretičnih konstrukcij, kijih zakonodaja in praksa sicer z lahkoto ustvarjata, vendar slednje dolgoročno ne more prispevati k učinkovitemu pravnemu sistemu. Če ne zaradi drugega, bi vsaj zaradi tega kazalo institut prodaje dolžnika kot pravne osebe opustiti,” je dejal dr. Kocbek. Veliko zanimanje je vladalo za nastop Maria Thurnerja, znanstvenega sodelavca na Ra-ziskovalnem inštitutu za sre- stečajnim upraviteljem v tujini. Vsa omenjena vprašanja ureja modelni zakon Uncitrala (komisije Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo) o mednarodni insolvenci, ki ga ta na komisija sprejela maja letos. dnje- in vzhodnoevropsko gospodarsko pravo pri Univerzi za gospodarske vede na Dunaju. Na posvetuje sodeloval z referatom Razvoj insol-venčnega prava v tranzicijskih državah srednje in vzhodne Evrope. Thurnerje najprej predstavil insolvenčno zakonodajo v nekaterih razvitih evropskih državah. Tako so v Nemčiji že sprejeli nov insolvenčni red, ki bo začel veljati 1.1. 1999. Srž novega insolvenčnega reda je insolvenčni načrt sanacije, ki ga lahko predlaga dolžnik ali pa tudi upniki. Strukturiranje vsebine insolvenčnega načrta bo v pristojnosti obeh strank. coski zakon določata, da je treba sanacijo in stečajni postopek izpeljati kot zaupno zadevo, ki ne sme biti razkrita in javno objavljena. Oba zakona tako varujeta podjetja pred stigmatizacijo v poslovnem svetu. Mario Thurnerje države v tranziciji razdelil v dve skupini. Prvo skupino tvorijo tiste države, ki so ohranile tradicionalno delitev na stečaj in poravnavo. Vanjo spadajo Poljska, Rusija, Slovaška, Slovenija, Češka in Madžarska. V drugo skupino pa spadata Bolgarija in Hrvaška, ki sta se odločili za enotni insolvenčni postopek. Pomanjkanje usposobljenih sodnikov in stečajnih upraviteljev Francozi rešujejo zlasti podjetja, ne upnikov Prodajo dolžnika kot pravne osebe bi kazalo opustiti Kako je s premoženjem prezadolženega podjetja v tujini Na posvetu je sodeloval tudi dr. Jernej Sekolec, in sicer z referatom o mednarodnih vi- Dr. Marijan Kocbek je govoril o prodaji dolžnika kot pravne osebe. Po njegovem mnenju je institut prodaje dolžnika kot pravne osebe v stečaju relikt tranzicijske stečajne zakonodaje v prvi fazi prehoda iz do- Tudi v Franciji so morali zlasti zaradi visoke stopnje brezposelnosti pred dobrim desetletjem sprejeti nov insolvenčni zakon. Po njem ima pri sanaciji podjetja absolutno prednost preživetje podjetja in ohranitev delovnih mest. Upniki so v celotnem postopku sanacije v pasivnem položaju in niso več organizirani, odločitev o sanaciji ali likvidaciji podjetja pa je v izključni pristojnosti sodišča. Zanimiveje, da tako osnutek avstrijskega zakona kot fran- Sicer pa so v vseh državah v tranziciji podobni problemi. Poleg tega se poThurnerjevih besedah vse države v tranziciji soočajo tudi s pomanjkanjem usposobljenega in fleksibilnega insolvenčnega sodstva ter s pomanjkanjem izobraženih in izkušenih stečajnih upraviteljev (zanimiveje, da so se v treh državah vvtranziciji - na Madžarskem, Češkem in na Poljskem - stečajni upravitelji že povezali ter ustanovili posebna združenja). Poleg tega pa poThurnerjevih besedah v državah v tranziciji še ni do konca razvito tržno gospodarstvo, zato reševanje in-solventnih podjetij povzroča socialne probleme in težave na trgu delovne sile. Razprava na posvetuje pokazala, da bi poslej tudi pri nas veljalo bolj razmišljati o tem, kako insolventna podjetja sanirati in ohraniti pri življenju, kakor pa o tem, kako poplačati upnike. To bo boljše in bolj koristno za naše gospodarstvo, državo, delavce in nenazadnje tudi za upnike. T. K. ar1'; Kateri organ v gospodarshih SjiKbflh je orflfln upr3vlj3ni3 gj Noben novi organ gospodarskih družb ni v celoti prevzel vloge in nalog delavskega sveta. Delo družb vodijo uprave, ki jih imenujejo nadzorni sveti, ki tudi nadzorujejo delo uprav. Lastniki pa so organizirani še v skupščine delničarjev. Večino zadev, ki se tičejo upravljanja, bi lahko opravljale uprave družb, te so torej osrednji organ upravljanja. H1^9- Aleksej Cvetko eV aPra Po drugem stališču odločanje o pravicah delavcev ne more biti v pristojnosti nadzornega sveta. Če poenostavimo naj bi bil nadzorni svet organ, ki uprave u- sicer nadzoruje delovanje ^Vcev J12 * mo8?.l Pa posegati v vprašanja de-5i tos(vr|lrn01 socHj? tU(H trajni presežki, pač pa rij sicer mr!-0 V p0C!r0ČJC uPrave. Nadzorni svet ima lacius,t znost’ da P° njegovem sklepu ali v sk-vrst n™om daJe soglasje za vodenje določenih S'°v ne mV’ P'1 ceme( Pa se samo vodenje po-Hstavet- Pyenesti na nadzorni svet (četrti SL •denaZCP)- Ker gre pri razumevanju določb zakona o gospodarskih družbah tudi za nekatere nejasnosti glede vprašanja, kaj sploh zajema pojem gospodarska družba in kaj podjetje, bo verjetno potrebno kar nekaj časa, da bo sprejeto tako stališče glede organa upravljanja, ki bi zadovoljilo večino in omogočilo enotno uporabo zakona. Vprašanje pa ni nepomembno, saj je od razlage, kateri organ je sedaj organ upravljanja, odvisna zakonitost odločanja o trajnih presežkih delavcev v družbah, ki so že organizirane po določbah ZGD. Pa poglejmo za katere naloge je po delovnopravnih predpisih še vedno pristojen organ upravljanja. Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR) v prvem odstavku 61. člena določa, organa ter delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, če v 15 dneh od dneva, ko sta izvedela za hujšo kršitev delovnih obveznosti in za storilca, ne uvedeta disciplinskega postopka. V prvem odstavku 65. člena pa je določba, da zoper odločbo disciplinskega organa prve stopnje lahko delavec oziroma vložnik zahteve za začetek postopka v osmih dneh vloži ugovor organu upravljanja oziroma komisiji, določeni s splošnim aktom. Po določbah zakona o delovnih razmerjih (ZDR) naj bi organ upravljanja sprejemal odločitve predvsem v postopkih za ugotavljanje začasnega in trajnega prenehanja potreb po delu delavcev zaradi nujnih operativnih razlogov v organizaciji oziroma pri delodajacu. Pri ugotavljanju začasnega prenehanja potreb po delu delavca, po določbi prvega odstavka 31. člena ZDR, poslovodni organ oziroma delodajalec, če gre za večje število delavcev, pa organ upravljanja določi, katerim delavcem začasno ni mogoče zagotoviti dela. Isti organ tudi določi, kateri od ukrepov, določenih v 30. členu ZDR, bo uporabljen. V drugem odstavku 31. člena je določeno, daje poslovodni organ oziroma delodajalec oziroma organ upravljanja, preden sprejme odločitev, dolžan zahtevati mnenje sindikatov in gaje pred odločitvijo skupaj s predstavnikom sindikata tudi dolžan obravnavati. č6 , rcdlaL>ani‘«w ,c - ■ merja^iruK) v prvemoostavKuoi.etenaaoioca, jfifl ^alogg 0 u l rnozr'osti, da bi samo nekatere da se disciplinski postopek lahko med drugim začne to1'1 |’u Had/.orn, '|a.nja f>rcv7;c'a uPrava’ drugc tudi na zahtevo organa upravljanja. V tretjem prstni predloo a,1]ce.0 skuPŠčina, vendar vsak odstavku tega člena pa je določba, da organ upra-,j ^'^ckov. ° na ctl na vrst0 upravičenih po- vljanja, ki imenuje oziroma postavi poslovodni organ, začne postopek za razrešitev poslovodnega V postopku ugotavljanja trajnega prenehanja potreb po delu delavca pa je po določbi prvega odstavka 35. člena ZDR organ upravljanja oziroma delodajalec tisti, ki sprejme program razreševanja presežkov delavcev. V programu morajo biti določeni ukrepi za preprečitev ali kar največjo omejitev prenehanja delovnega razmerja delavcev, seznam nepotrebnih delavcev, ukrepi in kriteriji za izbiro ukrepov za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja, kot so zagotovitev zaposlitve v drugi organizaciji ali pri drugem delodajalcu, zagotovitev denarne pomoči, zagotovitev pomoči za začetek nove dejavnosti, dokup zavarovalne dobe, delo s skrajšanim delovnim časom. Tretji odstavek tega člena določa, da sindikati sodelujejo pri pripravi programa s svojimi stališči, mnenji in predlogi, kijih posredujejo delavskemu svetu ali drugemu organu, ki predstavlja delavce, če pa ta ni oblikovan, pa organu upravljanja oziroma delodajalcu. Kot je določeno v naslednjem odstavku, mora organ upravljanja oziroma delodajalec obravnavati stališča, mnenja in predloge delavskega sveta ali dmgega organa, ki predstavlja delavce, in sindikatov ter se do njih opredeliti pred sprejemom programa. Če organ upravljanja oziroma delodajalec, kot je določeno v naslednjem odstavku, sprejme program in pri tem ne upošteva stališč, mnenj in predlogov delavskega sveta ali drugega organa, ki predstavlja delvce, in sindikatov, lahko delavski svet ali drug organ, ki predstavlja delavce, če gre za prenehanje potreb po delu večjega števila delavcev, sproži postopek pred arbitražno komisijo. V zadnjem, enajstem odstavku tega člena pa je določba, da poslovodni organ oziroma delodajalec, če gre za večje število delavcev, pa organ upravljanja odloči o prenehanju delovnega razmerja in o pravicah iz programa razreševanja presežnih delavcev. (Nadaljevanje in kanec prihodnjič) 3. julija 1997 Sindikalna lista Prvi del 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 2. Kilometrina (od 21.3.1997 dalje) 3. Ločeno življenje julij 1997 3.500.00 1.750.00 1.218.00 27,93 51.098,00 4. Prenočišče - Povračilo sroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano 12.774,00 Drugi del V drugem delu objavljamo povprečno plačo za obdobje oktober-december 96 kot osnovno za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečna plača v preteklih treh mesecih v gospodarstvu Slovenije znaša 81.573 SIT. 1. Jubilejne nagrade -za 10 let 40.786,00 -za20 let 61.180,00 -za 30 let , 81.573,00 2. Nagrada ob upokojitvi 244.719,00 3. Solidarnostne pomoči 81.573,00 Vir: Zavod RS za statistiko Strokovna služba ZSSS KAJ DELAJO V republiških odborih Sindikat kulture Slovenije NEZGODNO ZAVAROVANJE ZA VSE ČLANE! Opomba: Objavljena višina nagrade ob upokojitvi je rezultat kolektivnega pogajanja. Sprejeta sprememba uredbe Vlade RS o stroških, ki se priznavajo kot odhodek (Ur. I. RS, št. 7/95), pa omogoča to nagrado do višine treh bruto plač v gospodarstvu RS. Dopolnilni podatki V skladu z zakonom o izvajanju socialnega sporazuma za leto 1996 (Ur. 1. RS, št. 34/96) v sindikalni listi objavljamo podatke, potrebne za izvajanje sporazuma: 1. Minimalna plača za mesec april, maj in junij 1997 56.781 SIT 2. Regres za letni dopust je v uspešnih podjetjih možno izplačati do višine povprečne plače v gospodarstvu za zadnje 3 mesece v bruto znesku; povprečna plača v bruto znesku za obdobje oktober-december 96 znaša 127.746 SIT Opomba: Od I. I. 1997 se podatki o plačah ne prikazujejo več po klasifikaciji gospodarstvo - negospodarstvo. Od I. I. 1997 se v Republiki Sloveniji uporablja standardna klasifikacija dejavnosti (Uradni list RS, št. 34/94, 3/95, 33/95 in 15/96). Zaradi tega bomo vse podatke, ki so vezani na področje gospodarstva, V sindikalni listi ohranili do uveljavitve sprememb in dopolnitev kolektivnih pogodb na sedanji ravni. Strokovna služba Sindikat komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Slovenije Drugi kongres slovenskih komunalcev Ministrstvo za okolje in prostorje skupaj z Združenjem za varstvo okolja pri GZS 18. in 19. junija v Portorožu organiziralo drugi kongres gospodarskih javnih služb komunalnih dejavnosti Slovenije. Na njem so lastniki in uporabniki teh služb kakovostno in vsestransko obdelali problematiko komunale. Udeležilo se ga je 180 predstavnikov komunalnih podjetij, županov in strokovnih delavcev iz občinskih upravnih organov. Na kongresu seje v dveh dneh zvrstilo kar osem tematskih področij, in sicer: strategija razvoja komunalnega gospodarstva, financiranje občin z vidika evropske listine o lokalni samoupravi, nova teritorialna ureditev lokalne samouprave, vloga krajevnih skupnosti v novem sistemu lokalne samouprave s poudarkom na komunalnih dejavnostih, financiranje investicij na področju komunale, ekonomika gospodarskih javnih služb, arbitražno reševanje sporov pri delitvi premoženja občin in prilagajanje slovenske zakonodaje s področja javnih služb in varstvo okolja predpisom evropske skupnosti. Uvodne razprave so imeli minister za okolje in prostor dr. Pavel Gantar, minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Marjan Senjur in predstavnik ministra za lokalno samoupravo mag. Stane Vlaj. Komunalci in tudi župani so opozarjali zlasti na oblikovanje cen, nedorečenost organiziranosti nove lokalne samouprave, vzdrževanje in obnavljanje komunalne opreme ter deponije. Midva s predsednikom sindikata Alojzem Terbucem sva izpostavila zlasti vlogo občin pri sprejemanju in izvajanju kolektivne pogodbe za komunalne dejavnosti. Opozorila sva na težave zaradi odločitve, da kolektivno pogodbo podpiše vsaka občina zase, ker nimajo skupne asociacije na državni ravni. Kongres sva seznanila tudi s problemi zaposlenih zaradi ukrepov občin. Zavzela sva se za oblikovanje ustreznega informacijskega sistema, ki bi zbiral in obdeloval podatke iz podjetij in omogočal pravočasno in ustrezno reagiranje. Menila sva, da naša država potrebuje sistem usposabljanja kadrov za posebne potrebe komunalne dejavnosti. Številnim udeležencem še posebej županom, sva predstavila sindikalne poglede na komunalno problematiko. Prihodnost pa bo pokazala, kako so nama prisluhnili... Miloš Mikolič, sekretar. Prejšnjo soboto je konfe' renca SKEI Rudnika Mežica Praznik delavcev podjetij Rudnika Mežica povabila vse zaposlene in bivše sodelavce na praznovanje, ki ga je organizirala pri čebelarskem domu na Mrdavsovem. Med prijetnim srečanjem smo se pogovarjali s predsednikom SKEI tega podjetja Vilijem Novakom. Je tudi predsednik območnega odbora SKEI, ki je od nedavna povezan tudi v območno organizacijo ZSSS za Koroško. ŠE PRECEJ DOBREGi STAREGA SOCIALIZMA ih Kot je povedal Novak, je Rudnik Mežica zdaj le ohlapna tvorba, iz njega nastala podjetja so povsem samostojna, krovno podjetje upravlja le nekatere stranske dejavnosti bivšega mežiškega rudnika. Od rudarskih dejavnosti je ostalo le podjetje RSC, v katerem 156 rudarjev opravlja zapiralna dela. V razprostranjenih rovih v nedrih Pece pospravljajo to, kar je ostalo po več kot stoletnem rudarjenju. V celotnem sistemu Rudnika Me- žica pa dela še 1216 zaposlenih, večina ima toraj kruh v podjetjih, nastalih iz osnovne dejavnosti rudnika v zapiranju. Najpomembnejša od 14 podjetij, nastalih iz nekdaj enotnega rudnika, staTAB in MPI. Vili Novak, predsednik konference SKEI Rudnika Mežica, nam je povedal, da so se leta 1991 odločili, da ne bodo več praznovali dneva rudarjev 3. julija. Za svoj novi praznik so določili soboto, najbližjo prvemu juliju. Ni pa povedal, ali je sprememba posledica aktivnosti za zapiranje rudnika ali česa drugega. čane plače in s tem posta^L odstotni lastnik. TAB p0|ar delniška družba, v to obli* j spreminjata tudi Pog0^ (bivša družbena prehr Peca Commerce. Bivše krovno podjetj6] upravlja rudniška slano' počitniške objekte in elektf Upravljanje vsega tega J Novakovih besedah don0, Rudnik Mežica je tako oi1 vse nekdanje družbenolj moženje. Preobrazba nekdanjež likega podjetja v sedanj11, družb je potekala t’reZ|j, ločanja in odpuščanja preSV delavcev. Odšli so le tis« pra'tas Prav vse družbe so donosne, le zapiranje rudnika, ki je or- Novak pravi, daje večina podjetij tudi na poti k olastni- ganizirano v RSC, financira njenju.Tako bodo zaposleni v država, kije tudi lastnik tega MPI, ki je zdaj last sklada, podjetja. vnovčili listine za manj izpla so tako sami hoteli. pa so dobili vse, kar jiffdju po zakonih in kolektivni^ godbah. Novak ocenjuj2'« Janez Pačnik, direktor b* ^ velikega družbenega p° Sesedaj je direktor r>oog ' vaniljo. Sindikalni zaupniki so se seznanili tudi z načrtovai-^p membami zakona o delovnih razmerjih, ki bodo uS°zp( -segle v pravice delavcev iz delovnega razmerja. V ra y0(j so sindikalni zaupniki terjali, naj Zveza svobodnih si |>ra Slovenije vztraja pri svojih stališčih. u Člani območnih odborov so dali nekaj konkretnih P 'vj _ ,riPr Sindikat delavcev trgovine Slovenije Iz poročila o delu sekretarja med 8. in 9. sejo republiškega odbora sindikata Neposredni stik z večino sindikalnih zaupnikov! Na mojo pobudo je bilo v maju in juniju organiziranih 11 sej območnih odborov Sindikata delavcev trgovine Slovenije. Na njih sem predstavil zlasti tale področja: - splošno kolektivno pogodbo za gospodarske dejavnosti - osnutek zakona o delovnih razmerjih s stališči ZSSS - novo pokojninsko reformo - spremembe prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja na statut Sindikata delavcev trgovine Slovenije in se " Jej; naj setačimprej sprejme. vli"1! Članom območnih odborov je bil temeljito predsta finančni pravilnik, predvsem pa razlogi, zakaj tudi v 0'pl tu delavcev trgovine Slovenije povečujemo članarin o|( odstotek od bruto plače. ' Razen v Pomurju so v vseh drugih območnih odbon' st(| '»rlt-At-lt f »- n »-v-i rt ry s K / \ z'1 m t-» o**l n trt"! tPTTl tl ^ ^ .i/l1. ' podprli spremembo višine članarine, pri tem pa s '° vnimi pripombami vsebinsko dogradili PrecMa§an.! j Na sejah območnih odborov so sindikalni zaupni^J arj 62 zelo koristnih informacij, ki se nanašajo na Pj°e(dV' izvajanja kolektivnih pogodb, reorganizacij druz | nepravnega in zaposlitvenega statusa naših člano • r< Tako sem dobil izjemno koristne informacij6 1 nik den stik z več kot dvema tretjinama sindikalnih za ^ Po čem smo (pre)živeli? ssrs" MAJ 1997 k tr Je bil tradicionalni nogometni turnir. Na njem je letos . Llc zmagalo moštvo Gorenja iz Velenja, ki ga je vodil predsed-\R .^‘"dikalne konference Branko Amon. Z velikim in lepim po-M oin v o morali, kot je zahtevala Vrčkovnikova, tudi plesati. \ ‘"'Pl, za katero so ekologi po- bonezal3.in 14. plačo. Družbe | aV|li veliko vprašajev in jim zaposlenim plačujejo tudi pro- 'j 5at0 država iz naslova eko- stovoljno zdravstveno zavaro-°ske sanacije obljubila 260 vanje. Skupina dobrin iz košarice Tričlansk povprečna košarica a delavska minimalna košarica družina mini. mes. košarica Štiričlans povprečna košarica ka delavsk minimalna košarica a družina mini. mes. košarica Indeks cen življenjskih potrebščin VI.97/IV.96 Indeks cen življenjskih potrebščin VI.97/V.96 Indeks cen življenjskih potrebščin VI.97/XII.96 1. Hrana 52.673,47 40.044,98 40.044,98 65.019,52 48.868,84 48.868,83 101,40 99,20 106,10 2. Pijača 8.973,67 3.313,58 3.313,58 9.025,85 3.335,94 3.335,94 102,10 101,30 105,30 3. Kajenie 5.550,00 3.000,00 3.000,00 5.550,00 3.000,00 3.000,00 100,00 100,00 106,40 4. Oblačila 256.041,33 16.028,54 809,55 31.847,01 19.665,47 892,88 100,40 100,20 102,90 5. Obutev 6.013,17 4.611,90 0,00 7.122,54 5.138,21 0,00 101,40 100,70 102,80 6. Stanovanje 23.234,11 16.718,70 13.716,87 28.305,01 20.083,67 16.449,88 100,30 100,00 103,70 7. Ogrevanje, razsvetljava 21.461,94 15.010,37 12.823,20 26.519,21 17.922,84 15.294,98 104,50 100,00 113,00 8. Gospodinjska oprema 11.762,39 6.234,06 0,00 13.987,43 7.226,88 0,00 100,10 100,10 101,40 9. Higiena, zdravstvena nega 14.755,27 12.317,54 8.796,49 16.574,18 13.702,50 10.162,76 101,40 100,40 103,90 10. Izobr., kultura, razvedrilo 36.616,02 13.754,98 6.643,95 41.441,85 15.689,34 6.821,69 101,90 100,10 104,20 11. Prometna sr. in storitve 35.092,81 12.294,43 5.498,05 43.429,50 16.170,54 6.083,03 102,10 101,00 105,30 12. Razni predmeti in storitve 3.904,83 2.327,52 0,00 4.872,69 2.597,62 0,00 101,60 100,00 105,40 13. Drugi izdatki 40.165,29 10.038,27 8.918,00 43.045,98 10.358,35 8.918,00 101,60 100,00 105,40 SKUPAJ (v SIT) 286.244,30 155.694,86 103.564,65 336.740,78 183.760,20 119.827,98 KOMENTAR: Junija letos so se cene na drobno v primerjavi z majem povišale za 0,4 %, v letu dni pa za 8,8 %. Cene življenjskih potrebščin so v juniju ostale na enaki višini kot maja oziroma so v Stopnja rasti košaric m.97/XI.96 1,56 1,52 1,69 1,57 1,52 1,69 Stopnja rasti košaric VI.97/V.97 0,05 -0,05 -0,21 0,05 -0,05 -0,24 Stopnja rasti košaric VI.97/VI.96 14,08 10,69 9,33 13,68 10,71 8,95 italiPijonov tolarjev, sanacijo aJa sam in s svojim de- birJem- Zaposleni lahko gredo na dopust v objekte, kijih SKEI pogodbeno najame v sosednji g0ij ^0sem Novaku dejal, daje Hrvaški. Letovanje v rudar •alti tje oVi Rudnik nima več invalidov Vodstvo bivšega rudnika je, podobno kot za druge pre-ezne delavce, uspešno rešilo tudi probleme invalidov. Da-aji Jjes v rudniških družbah ni več nobenega, pravi Novak. Po. )fl®: aj<“§ovih informacijah tudi poklicnih obolenj nimajo. No- n'P Pozna veliko starejših moških, ki so delali v rudniku. ti° f j&orčen je nad vsemi tistimi, ki skušajo rudaijenje in iz rudnika l etale družbe kompromitirati, češ da to delo škoduje zdravju Judi, saj je nrenričan, da za to nimaio nrave nodlaue. 1. Hrana 18,40 25,72 38,67 19,31 26,59 40,78 2. Pijača 3,13 2,13 3,20 2,68 1,82 2,78 3. Kajenje 1,94 1,93 2,90 1,65 1,63 2,50 4. Oblačila 9,10 10,29 0,78 9,46 10,70 0,75 5. Obutev 2,10 2,96 0,00 2,12 2,80 0,00 6. Stanovanje 8,12 10,74 13,24 8,41 10,93 13,73 7. Ogrevanje, razsvetljava 7,50 9,64 12,38 7,88 9,75 12,76 8. Gospodinjska oprema 4,11 4,00 0,00 4,15 3,93 0,00 9. Higiena, zdravstvena nega 5,15 7,91 8,49 4,92 7,46 8,48 10. Izobr., kultura, razvedrilo 12,79 8,83 6,42 12,31 8,54 5,69 11 .Prometna sr. in storitve 12,26 7,90 5,31 12,90 8,80 5,08 12. Razni predmeti in storitve 1,36 1,49 0,00 1,45 1,41 0,00 13. Drugi izdatki 14,03 6,45 8,61 12,78 5,64 7,44 SKUPAJ: 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Vir: Statistični urad Republike Slovenije Izračun: Strokovna služba Sveta ZSSS primerjavi z lanskim junijem višje le za 7,8 %. Znižanje teh cen je posledica predvsem pocenitve sadja, za 7, l %, in zelenjave, za6,2 %. Med življenjskimi potrebščinami so se v maju najbolj podražile poštne storitve, za 4,9 %, in telefonske storitve, za 8,8 %. Posledica takih censkih gibanj so nižje junijske minimalne in minimalne mesečne košarice od majskih. Po oktobru 1991, ko je Slovenija uvedla tolar, se je prvič pocenila vsaj ena košarica od šestih, ki jih spremljamo v Delavski enotnosti, aprila 1995. Od tedaj naprej so se košarice pocenile praviloma zgolj v avgustu, zaradi sezonskih cen hrane, ki zajema do 40% strukture košaric. Junija se torej košarice navadno niso pocenile, še lani so se podražile za 0,09 do 0,32 %. Strokovna služba •eZ^kši lih razmerah lepo biti sin- Jjt. j ' ‘tiziiieiaii lepo Otu sm-eSi],aist, je odgovoril, daje tako t'5'.Zaradi posluha direktorjev 'ra\r Sln^'kat in ljudi, ki se v njem 'fd jj^Hiziraj0. Seveda pa tudi sin- - ,k ni več tisto, kar je bil v j^Li^losti.Tako se z ozimnico ^ ne ukvarjajo več. Vsi za-odrdeni v družbah bivšega ru-Ha pa po pogodbi, ki jo je sindikat, prejemajo skem počitniškem domu v Luciji, ki ga upravlja krovno podjetje, pa je zanje predrago. Družbe zaposlenim regresirajo dopust prek sindikata. Ker sem tem bil nad vsem začuden, je Novak dejal, da imajo zaposleni v družbah, nastalih iz Rudnika Mežica, res še precej dobrega starega socializma. Že zaradi tega je treba povedati, da v rudniških družbah deluje le en sam sindikat -SKEI. Novak je predsednik konference SKEI od leta 1995 in ima štiriletni mandat. V vseh družbah delujejo izvršni odbori SKEI, njihovi predsedniki so člani konference SKEI na ravni vseh rudniških podjetij. Za letošnji dan delavcev družb Rudnika Mežica je SKEI prejel od družb po 1500 tolarjev na vsakega udeleženca. Zaposleni in upokojenci so lahko s seboj pripeljali tudi člane svojih družin. SKEI s tem denarjem gospodari tako, da mu ne bi bilo treba dodajati iz svoje blagajne. Novak pravi, da se račun mora iziti. F: K., foto: F. K. * / ■ ''Y~ P i iiA r Rudarji in drugi so imeli prostor pod velikim šotorom, kjer so jim postregli s tamkajšnjimi specialitetami, še posebej z ruladami mojstra, ki je na Koroško prišel iz Bosne. Okolje v Žerjavu, kije bilo pred leti skoraj mrtvo, zdaj oživlja tudi po zaslugi zaposlenih v novih družbah, tudi v družbi, ki predeluje odpadne akumulatorje. Jtolektk-6^0 na t0’ v tern času zelo veliko dela s splošno filnik "° P0g°dbo za gospodarske dejavnosti, statutom, pra- S\\. .^um O tlnunriranii, _____________i_____:___ h/indikm 0 ‘Inanc>ranju in finančno-materialnem poslovanju v k‘' t!'l11i aktiUyclac'CCV trSov‘nc Slovenije in z drugimi pomemb-,^Hsta|„ In Sindikata delavcev trgovine Slovenije, niso 2 - £ n n0sti v P^ameznih družbah: ^Dolen*0^0 zaupnikov odvisne družbe Merca- ni !0gO(ihP f! a ieim 5lIr‘krat vodil pogajanja za sklenitev kolektivne JO. 6. 1997 dolenjske trgovske družbe; pogodba je bila V območnih organizacijah Zasavje Kot je pokazala razprava predstavnika vlade, ta resnično nima strategije razvoja regij, v katerih je prišlo do zatona industrije. Če te strategije in konkretnih premikov ne bo, bo Zasavje ostalo geto Slovenije na njeni poti v Evropo. dirb ^ v s? se pogajanja za dopolnitev kolektivne po- a s v*ac*ujoči družbi Mercator d.d. Ljubljana. Pri- L ^ljem c U i n.ti. i_/juuijana. m- rj/Prave te h° “u Plsna izhodišča za pogajanja, s predstavniki J "Odnn.if sc je Pogajalska skupina dvakrat sestala. f1' izbolišuipmtuPravo ^anle v Ljubljani in sindikati te družbe 'A 'V Metalk-T-Seuj-k0lektivne P0goclheje iz dneva v dan manj. jiJbora St-in,./ Ljubljana sem skupaj s sekretarjem območnega spored it ve ,01-1 Drobničem vsaj začasno preprečil načrt pre-j Aktivne noeeCdh^ar|SteV^a §9stinskih delavcev mimo določb ektivne , sosunsKin aeiavcev m J -V podietin°TddtiJ;Hnosti trgovine Slovenije. delavci ki se vUI)!atl Trading Mengeš sem se pogovarjal /Avenije ’ ‘ Se ze,1J° vključiti v Sindikat ’ Sindikat delavcev trgovine liiiKjal o s^aj^mas?1^ Sem Se s stečajnim upraviteljem pogc 4(W J1,1 efNdnja nit deVAvo "a^KU Clanstva, ki bodo zato jp; delovanJa republiških organov SDT. ^ o^jaiua sem vcuillO našega članstva, ki bodo zato lahko postali [ri z*na 11-» 1J čf 1' i C Sandi Bartol, sekretar Geto sredi Evrope Naša območna organizacija je prejšnji teden organizirala okroglo mizo o Zasavju - regiji v industrijskem zatonu. Pogovor je vodil Franci Križanič iz ZLSD, ki je bila soorganizator okrogle mize. Z njo smo želeli javnost in oblast opozoriti na izredno hude razmere v našem območju. Kot sem povedal v uvodu v razpravo, je v Zasavju čez noč izginilo kar 8000 delovnih mest. Gospodarske in socialne razmere so tako težke, da se zaradi njih slabša tudi starostna sestava našega prebivalstva. Ker ni mladih ali odhajajo, je povprečna starost 14 odstotkov nad državnim povprečjem. Razmere v gospodarstvu se še naprej slabšajo, tako da grozijo novi stečaji in spiski presežnih delavcev. Propadle tovarne prevzemajo banke, ki se ne zmenijo za propadanje velikih in lepih proizvodnih hal. Na okrogli mizi so sodelovali številni predstavniki gospodarstva, lokalnih skupnosti in vlade. Prav vsi so ugotavljali, da naša država nima razvojne strategije za posamezna področja in območja. Zahtevali so čimprešnjo pripravo strategije in začetek izgradnje TETrbovlje HI.Ta namreč ne bi zagotovila le razvoja premogovništva, ampak tudi z njim povezanih dejavnosti. Dušan Semolič je poudaril, da ZSSS podpira zahteve o reševanju nakopičenih problemov v Zasavju. Te probleme bo ZSSS upoštevala pri oblikovanju svoje politike in aktivnostih v prihodnjem obdobju. Ustanovitev sveta za poklicno usposabljanje Prestrukturiranje gospodarstva ne povzroča le ukinjanja delovnih mest, ampak tudi transformacijo tistih, ki ostajajo. Skoraj vsi zaposleni si morajo zato pridobiti nova znanja. Sindikati v razvitih deželah pri tem sodelujejo tako, da delavce osveščajo, po potrebi pa tudi ščitijo pred nepravilnostmi. Takšno varovalno vlogo so naši sindikati pridobili tudi z novo kolektivno pogodbo za gospodarske dejavnosti. Zaščitna vloga sindikatov pa ni omejena le na že zaposlene in tiste, ki jim grozi izguba zaposlitve, ampak tudi na vajence in druge novozaposlene. V okviru programa Phare so v Sloveniji izbrana tri območja, gorenjsko, savinjsko-šaleško in zasavsko, v katerih poteka preobrazba poklicnega in strokovnega izobraževanja. Žaradi dela na tem projektu je v Zasavju ustanovljen poseben svet, v katerem so predstavniki delodajalcev, delojemalcev, izobraževalnih zavodov, lokalnih skupnosti in uradov za delo. V območni organizaciji ZSSS v Zasavju pričakujemo, da bodo sindikati dejavnosti kar najhitreje določili svojo strategijo do vajeništva in mentorstva. Tako bodo poleg že zaposlenih ščitili tudi kandidate, da ne bodo na trg delovne sile prišli brez potrebnih znanj in zaščite. Svobodni sindikati pa bodo s tem tudi širili in pomlajevali svoje vrste. Ciril Urek, sekretar 8 E) 3. julija 1997 mm poihika KARTICA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA BO PREIZKUŠENA V KRŠKI REGIJI Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (Zavoda) je 30. junija na najverjetneje zadnji seji v tem sklicu pospravila z delovne mize še nekaj doslej nedokončanih del. Javnost najbolj zanima, kako se razvija projekt nove kartice zdravstvenega zavarovanja. Uvedba kartic bo sicer nekaj stala, vendar bodo te že čez nekaj let omogočile cenejše izvajanje zdravstvenega zavarovanja. Poleg kartice se bomo srečevali tudi z zdravkomati, nekakšnimi bankomati, ki bodo nadomestili zoprne uradnike. Skupščina je sprejela sklep, da se pilotska (preizkusna) uvedba sistema kartice zdravstvenega zavarovanja začne v območni enoti Krško (področje upravnih enot Krško, Brežice in Sevnica). Za izvedbo so sredstva že zagotovljena v poslovnem skladu Zavoda. To pomeni, da stroški kartice ne bodo bremenili tekočih sredstev za obvezno zavarovanje! Preostalo Slovenijo srečanje s kartico zdravstvenega zavarovanja čaka nekaj mesecev kasneje. Seveda, če bo šlo vse po načrtih... Kaj torej letošnjo jesen ali zimo čaka prebivalce krške regije? O tem poročam na podlagi gradiva, pripravljenega za lansko decembrsko sejo skupščine Zavoda. Od takrat je preteklo že tri četrt leta in veijetno je danes kakšna podrobnost že izboljšana. Območna enota Krško je bila izbrana zaradi dveh priročnih razlogov. Je najmanjšaobmočnaenota, z le 3,3 odstotka vseh pri Zavodu zavarovanih oseb. Njen direktor pa je dr. Stanislav Čuber (dipl. oec.), ki je hkrati tudi vodja projektne skupine za uvedbo kartice. Uporabljivost kartice v praksi bo torej preizkušal tudi na lastni koži. Kartica zdravstvenega zavarovanja bo nadomestila za današnje čase že zastarelo zdravstveno izkaz- nico. Podobna bo kreditnim in bančnim karticam, ki smo se jih v zadnjih letih s pridom naučili uporabljati in ki so nam tako zelo olajšale življenje. Kartica zdravstvenega zavarovanja pa bo seveda v primerjavi s temi karticami sposobna za nas narediti še marsikaj več. Avtorji projekta so prepričani, da bo zagotovila mnogotere koristi tako zdravstvenemu zavarovanju in zdravstvu kot tudi nam posameznikom in našim delodajalcem. Že po treh letih in pol bodo zmanjšani stroški poslovanja pokrili začetno visoko investicijo v kartico! Po tem času pa bo kartica obveznemu zavarovanju že prinašala čiste prihranke. Izbrana je bi la tako imenovana “pametna kartica” z osmimi kilobajti spomina. Je tip kartice, ki se v Evropski uniji uveljavlja na področju zdravstvenega zavarovanja, saj omogoča zahtevano varstvo osebnih in poslovnih podatkov, zagotavlja dovolj spomina za vse podatke, ki so potrebni za izvajanje zdravstvenega zavarovanja in je precej cenejša od na primer optične kartice. Bralno-zapisovalna naprava za pametne kartice stane na primer med 9000 do 36.000 tolarjev, enaka naprava za optično kartico pa stane kar 360.000 tolarjev! Kaj vse bo torej skrito na kartici zdravstvenega zavarovanja: - identifikacija zavarovanca ter pravnega in ekonomskega razmerja med njim, Zavodom in zdravstvom (to je najpomembnejša funkcija kartice. Gre za podatke o našem delodajalcu, o upokojitvi, o šolanju in kar je še različnih podlag za obvezno zavarovanje), - ažuriranje podatka o zavarovanju (namesto mesečnega po-trjevanja zdravstvene izkaznice pri delodajalcu bo kartica omogočala potrjevanje kar preko “zdravko-matov”. Zdravkomati bodo podobni bankomatom in bodo nameščeni v zdravstvenih domovih in bolnišnicah ter kasneje tudi po poštah in drugih krajih, kjer se giblje veliko ljudi. Vanj bomo od 6. do 22. ure (v bolnišnicah pa vseh 24 ur na dan) lahko vtikali svoje kartice. Zdravkomat nam jih bo takoj potrdil (seveda, če bomo obvezno in prostovoljno zavarovanje tudi v resnici imeli urejeno). Delodajalci bodo razbremenjeni vsakomesečnega potrjevanja. Zdravkomati naj bi bili za uporabo prijaznejši od bankomatov. Osebe, ki niso vajene modemih naprav ali pa imajo težave z očmi, pa bodo lahko uporabljale zdravkomate, kjer bo zagotovljena tudi pomoč pri uporabi). -izbrani osebni zdravniki (tu bo pomembna kombinacija s profesionalnimi karticami teh zdravnikov. Kartici zavarovanca in zdravnika se bosta morali prepoznati preko čitalca kartic, da bo zdravstveno zavarovanje pripravljeno poravnati račun za opravljeno zdravstveno storitev), -elektronski recepti (zdravnik nam bo recept napisal kar na kartico, ki jo bodo v lekarni brez težav prečitali preko svojih računalnikov. Zavarovanje bo prihranilo stroške za tiskanje 15 milijonov papirnatih receptov na leto), - napotnice za specialiste in bolnišnice, - podatki o kroničnih boleznih in alergijah (ta funkcija bo vpelja- Sekcije (skupine) podatkov (“a® ' serijska številka kartice TT identifikacija zavarovane osebe E=L BSa 'fi zavezanec (delodajalec) obvezno zdravstveno zavarovanje , Adriatic, . prostovoljno zdravstveno zavarovanje df izbrani osebni zdravnik 8 elektronski recept na postopoma s sodelovanjem zdravstvene stroke), -podatki o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju (ista kartica bo služila tako za obvezno kot za prostovoljno zavarovanje, in to za zavarovance Zavoda inAdriatica). Zavod za zdravstveno zavarovanje že ima v svojem računalniškem sistemu podatke o prav vsaki osebi, ki je pri nas zdravstveno zavarovana, in o tem, pri kom smo zavarovani. Na tej podlagi bo Zavod izdelal naše kartice in nam jih poslal po pošti. Novo bomo dobili samo v primeru spremembe imena (poroka), ob izgubi ipd. Kartica zdravstvenega zavarovanja bo prav gotovo v naše življenje prinesla zanimive spremembe. Sama se veselim zdra-vkomatov, ki mi bodo ob nenadnih obiskih pri zdravniku prihranili zamudno potrjevanje zdravstvene izkaznice pri delodajalcu. Kolikokrat se mi je pripetilo, da mi je medicinska sestra povedala, da me brez potrjene izkaznice lahko sprejmejo le, če račun za storitev poravnam iz žepa. Zdaj bom kartico lahko potrdila v nekaj sekundah kar na kraju samem. Tudi delodajalci in medicinsko osebje bo prihranilo veliko časa, saj bo velik del pisanja raznih obrazcev prevzel računalnik. Zavod za zdravstveno zavarovanje pa se veseli boljšega pregleda nad zdravstvenimi storitvami, kijih mora za nas plačati. Tako vsaj izgleda projekt kartice na papirju. Prebivalci iz okolice Krškega, Brežic in Sevnice bodo o tem, kaj jih čaka, več izve-deli od svoje območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Če so avtorji projekta v resnici mislili na vse, pa bo pokazala pilotska uvedba kartice v območni enoti Krško. Bralce Delavske enotnosti bomo o uspehih in neuspehih sproti obveščali- Lučka Iz poročila o delu Republiškega zavoda za zaposlovanje v lanskem letu NOVI PROGRAMI IN OBLIKE POMOČI NEZAPOSLENIM Razmere na trgu delovne sile so bile lani podobne tistim zadnjih letih. Registrirana brezposelnost je bila še vedno visoka. Ob koncu lanskega leta je bilo registriranih 124.470 brezposelnih oseb, samo za 1,8 odstotka manj kot leto dni prej. Konec letošnjega majaje bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 122.518 brezposlenih oseb. Povprečna stopnja registrirane brezposelnosti je lani bila 13,7 odstotka in je bila za dve desetinki odstotka nižja kot v letu 1995. V evidenco brezposelnih oseb ali v evidenco iskalcev zaposlitve seje prijavilo 86.456 oseb, 8,6 odstotka več kot leta 1995. Najbolj seje povečal priliv trajno presežnih delavcev, delavcev, ki so izgubili delo zaradi stečaja, in tistih, ki jim je prenehalo delo za določen čas. Ti podatki iz poročila Republiškega zavoda za zaposlovanje za leto 1966 dokazujejo, da prestrukturiranje slovenskega gospodarstva še ni končano. Povpraševanje po delavcih je bilo lani sorazmerno veliko, saj so delodajalci prijavili kar 157.204 potrebe po delavcih. Kljub temu je delo našlo le 54.640 nezaposlenih oseb ali 8,9 odstotka manj kot v letu 1995. Razlog je v strukturnem neskladju med ponudbo in povpraševanjem ter v neugodni starostni strukturi brezposelnih. Starejši brezposelni po pravilu niso dovolj zanimivi za delodajalce. Lani je Republiški zavod za zaposlovanje uredil tudi evidenco brezposelnih v skladu s pravilnikom o načinu in vsebini vodenja evidence iskalcev zaposlitve in evidence brezposelnih oseb. Ker se niso odzvali na poziv zavoda za zaposlovanje ali po lastni volji, je zavod iz evidenc brezposelnih črtal 18.219 oseb, vseh skupaj pa je bilo črtanih (iz še drugih razlogov) 34.105 oseb. V skladu z določili zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti je zavod dajal denarno nadomestilo povprečno 31.424 osebam mesečno, denarno pomoč pa 4919 upravičencem. Toda proti koncu leta seje število prejemnikov denarnega nadomestila povzpelo na 33.715. Priliv med nezaposlene seje povečal zaradi večjega števila trajno presežnih delavcev, delavcev, ki so bili ob delo zaradi stečajev, in zaradi prenehanja dela za določen čas. Priložnost, da se samozaposlijo ali poiščejo zaposlitev pri delodajalcu z enkratnim izplačilom denarnega nadomestila, ki jim pripada za čas nezaposlenosti, je lani izkoristilo 881 nezaposlenih oseb, za četrtino manj kot leta 1995. Republiški zavod za zaposlovanje uporablja vrsto metod, s katerimi pomaga nezaposlenim do zaposlitve. Ena najvažnejših med njimi je posredovanje zaposlitve. S pomočjo zavoda se je zaposlila skoraj polovica (26.937) vseh brezposelnih, ki so lani dobili delo (54.640). Na zavodu so že pred leti ugotovili, da brezposelne pri pridobivanju zaposlitve motijo različne ovire. Zlasti težavno seje pravilno predstaviti delodajalcu, čeprav je to ob mnogih protikandidatih za isto delovno mesto zelo pomembna sposobnost. V klubih iskalcev zaposlitve se nezaposleni učijo osebnega marketinga. Naloga kluba je člane reaktivirati in to počno z intenzivnim štiriurnim programom (z vsaj petimi dnevnimi aktivno- stmi), s katerim dolgo časa brezposelni spet pridobijo delovni ritem. Člani se naučijo iskanja zaposlitve, in to ne le v okviru razpisov na zavodu in v dnevnem tisku (veliko razpisanih delovnih mest je ponavadi v času objave že zasedenih), pač pa tudi v neposrednem stiku z delodajalci ali drugimi osebami, ki lahko dajo koristne informacije. Klubi so začeli nastajati in delovati oktobra leta 1995. Zdaj jih je v Sloveniji petnajst. Od 865 članov klubov, ki so končali program, se jih je zaposlilo 470. Dosežkov klubov za iskanje zaposlitve ni mogoče meriti samo s številom zaposlitev. Učinki so trajni, člani kluba bodo lažje poiskali delo, če ga bodo izgubili; z vključitvijo v klub člani vzdržujejo tudi svojo moralo in ohranjajo delovne navade. Velika strukturna neskladja med ponudbo in povpraševanjem na trgu delovne sile je zavod zmanjševal z ukrepi aktivne politike zaposlovanja, ki stajo pripravila zavod in mi- nistrstvo za delo, družino in socialne zadeve, sprejela pa jo je vlada. Po programu naj bi bilo te posebne pomoči deležnih okoli 48.000 trajno presežnih delavcev in brezposelnih. V resnici je bilo vanj vključenih nekaj manj kot 42.500 oseb, predvsem zato, ker so podjetja začela izvajati programe šele proti koncu lanskega leta, pa tudi zaradi prevelike togosti financiranja različnih funkcionalnih oblik izobraževanja. Na zavodu ocenjujejo, da so bili programi usposabljanja in izobraževanja uspešni, saj seje v šestih mesecih po končanem usposabljanju zaposlilo od 50 do 80 odstotkov v te programe vključenih brezposelnih. Ž javnim razpisom je zavod že leta 1994 povabil k sodelovanju različne izvajalce za pospeševanje uvajanja novih programov usposabljanja in priprav na zaposlitev za tiste osebe, ki zaradi posebnih okoliščin težko najdejo ustrezno delo. Vsakega od teh programov najprej preizkusijo, preden ga uvedejo kot redno obliko usposabljanja za delo. Predlani in lani je zavod izvajal 52 eksperimentalnih programov, pri katerih je sodelovalo 42 različnih izvajalcev. Sedemindvajset programov je že prešlo poizkusno fazo in so vključeni v redno delo zavoda. Pomembni so tudi programi prenove za ohranitev zdravih jeder, v katere je vlada vključila 11 večjih podjetij s 15.942 delovnimi mesti, od katerih je bilo ogroženih kar 12.148 ali 76 odstotkov. V prvi fazi projekta je bilo ohranjenih 9990 delovnih mest ali 62 odstotkov, vendar to število zanj še ni dokončno, saj usoda dveh podjetij s skupaj 3.000 zaposlenimi še ni znana. Na zavodu Registrirano brezposelni 13,9% Samozaposleni 12,4% Zaposleni pri zasebnikih 6,2% Zaposleni v negospod. 17,2% Zaposleni v gospodarstvu 50,1% Struktura aktivnega prebivalstva v letu 1996 menijo, da bo treba doreči postopek in merila za vključevanje novih podjetij, doreči sistem spremljanja uresničevanja programa in še bolj usposobiti strokovne sodelavce, ki v projektu sodelujejo, ter jasneje opredeliti pristojnosti in odgovornost posameznih vključenih ministrstev, vlogo in pristojnosti projektne enote v posameznem podjetju. Nemogoče je v kratkem zapisu našteti vse dejavnosti zavoda za zaposlovanje. Omembo pa gotovo zasluži njihovo svetovalno delo z učenci in dijaki-Zavod je lani testiral prek 53.000 učencev osmega razreda osnovne šole o njihovih namerah in poklicnih interesih, individualnega svetovanja pa je bilo na njihovo željo deležno skoraj 11.000 učencev in prek 3000 srednješolcev. Delavci zavoda so imeli lani 1271 predavanj za učence in 556 predavanj za starše o poklicnem odločanju in raZ' merah na trgu delovne sile. Svetovanj za kariero je bilo deni' mo deležnih tudi 2633 brezpO' selnih, pred njihovo vključitvi)0 v programe usposabljanja in izobraževanja. Obsežno delo j° zavod opravil tudi pri zagotavljanju republiških štipendij in štipendij za nadarjene. Republiške štipendije je prejemal0 46.210 dijakov in študente''' polovica šolajoče se mladin0’ štipendije za nadarjene pa 8732 dijakov in študentov, skoraj 130° več kot v letu 1995. Zavodov delovni program jc lani izpeljalo 795 sodelavcev, ka' je za petino manj od sprejet1" normativov. Njihove delovn6 obveznosti so torej nadpov' prečno velike, in po mnenj11 vodstva zavoda tako ne bo mog‘° iti več dolgo. ^ ^ ____________________________ Zt bodo sanir djetj: upra’ Roga Sklai razve so bi Verje svoji podje plač teklil pol 1 poroi sindi gašk razve darsk je bil steki lijon 1996 če za rjatv lo D preje Skla naj V' odloi sklac se za steki; K Kal V Ui makr je v s banj: Popu sko [ ni ji \ den j gimj tujih konji vnen je trži pri če ska i govsl Kaj s spod vens Nem ter v vzho Zvezi N; govsl mi di jesve razpr skihf na tri 'zdel tem. 1992 je lan rekoi Ui Ziska v Ev je za Začel ci lan Je oc tast v Za lei Pove no ra valei ceni vse t vestii Okre niani nu n, Evro Praše brezi "e fi: Unij, 3. julija 1997 GOSPODARJENJE Zaključni pogovori Steklarne Rogaška s Skladom za razvoj SANACIJA VENDARLE NA PLEČIH ZAPOSLENIH? Zaposleni v Steklarni Rogaška bodo naj veijetneje na svojih plečih sanirali gospodarski položaj podjetja. Po zadnjih pogovorih med upravo, sindikatoma Steklarne Rogaška Slatina in predstavniki Sklada Republike Slovenije za razvoj kaže, da so spet tam, kjer so bili ob koncu lanskega leta. Verjetno se bodo morali odreči svojim legitimnim terjatvam do podjetja zaradi premalo izplačanih plač in drugih prejemkov v preteklih petih letih. Pred približno pol leta smo v našem časniku poročali o odporu zaposlenih in sindikata KNG v Steklarni Rogaška d. d. do načrtov sklada za razvoj o sanaciji težkega gospodarskega položaja steklarne. Sklad je bil pripravljen svoje terjatve do steklarne v višini okoli 850 milijonov tolarjev (ob koncu leta 1996) spremeniti v lastniški delež, če zaposleni umaknejo svoje terjatve do podjetja zaradi premalo izplačanih plač in drugih prejemkov v minulih petih letih. Sklad za razvoj bi tako postal največji delničar v Steklarni z odločujočim deležem delnic. Ker sklad 'svoja’ podjetja prodaja, so se zaposleni zbali za usodo 'svoje' steklarne in dejali temu načrtu 'ne'. Ker je medtem nova uprava steklarne uspešno uveljavljala svoj sanacijski program in je podjetje začelo pozitivno poslovati (zahvaljujoč tudi okrepljenemu dolarju), so postale možnosti, da bi se podjetje rešilo skladove roke in starih dolgov bolj uresničljive. »Poslovni uspehi zadnjih mesecev kažejo, da lahko poslujemo pozitivno«, nam je nedavno tega dejal presednik KNG v Steklarni Alojz Šrimpf in dodal: »Zato bi bilo nespametno, da bi v novih, bistveno izboljšanih poslovnih razmerah podjetje tako rekoč prepustili skladu za razvoj, ki bi ga kasneje z dobičkom prodal, vprašanje komu. Menimo, daje prav, da se s skladom pogovorimo o spreminjanju našega dolga v dolgoročnega in skupaj ocenimo njegovo realno višino.« V začetku majaje vodstvo steklarne poslalo skladu svoj predlog za razrešitev dolžniško-upniškega razmerja. Svojo terjatev naj bi sklad spremenil v dolgoročno posojilo z odplačilno dobo osem let in dveletnim moratorijem, obrestna mera pa naj bi bila realno 6-odstotna. Hkrati naj bi sporazumno ugotovili realno višino dolga steklarne. Steklarna je namreč leta 1991 dobila obveznic države v vrednosti 4 milijonov mark, vendar je bil izkupiček samo 3,2 milijona mark, ko jih je steklarna lahko vnovčila. Sklad, na katerega je država prenesla terjatev do steklarne konec leta 1993, računa obresti od nominalne višine dolga, in kot zamudne od tega datuma dalje. Uprava steklarne pa meni, da bi jih bil upravičen obračunavati šele od začetka februarja lanskega leta, ko je bila steklarna kot delniška družba vpisana v register gospodarskih družb. Pogovor med predstavniki steklarne in sklada o tem predlogu še ni prinesel dokončnih rešitev, kajti oboji se strinjajo samo v tem, da je treba rešitev hitro najti, in da sprememba dolgov steklarne v dolgoročno posojilo ni edina možnost. Sklad še vedno ponuja tudi prvotno obliko razrešitve upniško-dolžniškega razmerja, čeprav se, kot smo razumeli pooblaščenca sklada v zadevi Steklarna Rogaška Miloša Resnika, ogreva predvsem za hitro rešitev, pa naj bo katerakoli. Steklarna je tudi še ni povsem odklonila, vendar hoče izračunati lastniške deleže na osnovi dejanske in ne knjigovodske vrednosti podjetja, in pa, da se ugotovi višina premalo izplačanih plač od aprila Potem ko so se zaposleni v Steklarni Rogaška uprli, da bi na svojih plečih nosili breme sanacije podjetja in hkrati izgubili večinski lastniški delež v podjetju, se bo prvo skoraj zagotovo zgodilo. Odpovedati se bodo morali izterjavi premalo izplačanih plač in drugih prejemkov v zadnjih petih letih v skupni višini sedem do devet milijonov mark. leta 1992 dalje. Na zadnjem sestanku predstavnikov sklada in steklarne je sklad za razvoj ponudil steklarni svojo inačico spremembe dolga v dolgoročno posojilo. Iz zapisnika MilošaResnika o pogovoru je moč razbrati, da sklad nikakor ne more pristati na konverzijo terjatve v dolgoročno posojilo, če ne bo vprašanje premalo izplačanih plač 'tako ali drugače razrešeno’. Predsednik KNG v steklamiAlojz Šrimpf nam je povedal malo drugačno verzijo ponudbe, češ da sklad vztraja, naj se zaposleni odrečejo svojim zahtevkom zaradi premalo izplačanih plač. Iz Resnikovega zapisnika je moč še razbrati, daje sklad ponudil konverzijo za dobo 7 let, z dveletnim moratorijem na odplačevanje glavnice, mesečnim plačevanjem obresti, obrestna mera pa naj bi bila odvisna od kakovosti zavarovanja. Višina glavnice: 347,6 milijonov tolarjev od 31. decembra 1993 s pripadajočimi obrestmi od tega dne. Za zavarovanje posojila pa naj steklarna poišče kvalitetnejšo možnost kot so menice in akceptni nalogi. Sklad se tudi ni strinjal, da bi z nadaljevanjem pogovorov čakali do konca julija, ko bodo v steklarni zbrali vse podatke o premalo izplačanih plačah. Odprta so torej vprašanja višine glavnice, velikosti obrestne mere, čas obračunavanja zamudnih obresti. Sklad za razvoj pa terja od zaposlenih, naj z odrekanjem svojim pravicam do neizplačanih plač dodatno zavarujejo njegovo terjatev do steklarne. Ce se odrečejo zahtevkom, skupaj jih je od 7 do 9 milijonov mark, bo sanacija steklarne bolj zanesljivo uspela in skladovo posojilo bo varno. Alojz Šfrimpf pa nam je dejal, da so se delavci pripravljeni odreči temu denaiju, če bo do spremembe dolga steklarne v dolgoročno posojilo prišlo. Kaže, da so ocenili, da se jim ta žrtev (ali naložba, če hočete) v prid ohranitve delovnih mest splača. s. J. Kakšne so možnosti za večjo prodajo pri največjih trgovinskih partnerjih VSI RAČUNAJO NA OŽIVLJANJE GOSPODARSTVA Urad Republike Slovenije za (nakroekonomske analize in razvoj je v svoji analizi gospodarskih gibanj s ciljno projekcijo do leta 2001, Popularnejeimenovano 'pomladansko poročilo’, predvidel v Sloveniji v naslednjih letih dokaj ugoden gospodarski razvoj. Med drugim gaje oprl tudi na predvidevanja tujih raziskovalnih institucij o konjunkturnih gibanjih na svetovnem trgu. Slovensko gospodarstvo je tržno vezano predvsem na Evropo, Pri čemer ima glavno vlogo Evropska unija, vse močnejše pa so trgovske in gospodarske vezi s Cefto. Kaj seje dogajalo na trgih in v gospodarstvu najpomembnejših slovenskih gospodarskih partneric, Nemčiji, Italiji, Franciji inAvstriji ter v državah članicah srednje- in Vzhodnoevropske prostotrgovinske 2veze (Cefte)? Najobsežnejše gospodarske in trgovske vezi imamo torej s sosednji-jhi državami ter Francijo. Hrvaška je svoje tradicionalno mesto v vrhu razpredelnice naših zunanjetrgovinskih partneric zadržala, in je še vedno [ta tretjem mestu med kupci naših izdelkov, med izvozniki pa na petem, Se pa izvoz v Hrvaško od leta 1992 vztrajno zmanjšuje, uvoz pa Je lani, potem ko seje leta 1994tako-rekoč prepolovil, spet malo zrasel. Urad za makroekonomske ra-z>skave in razvoj ocenjuje, da seje v Evropski uniji po recesiji, ki se Je začela leta 1995, konjunktura začela izboljševati v drugi polovi-c' lanskega leta. Evropska komisija le ocenila, daje bila gospodarska rast v Uniji v povprečju 1,6-odstotna, Za letos in za prihodnje leto pa napoveduje v povprečju 2,8-odstot-no rast. Nanjo naj bi ugodno vplive nižje obrestne mere, stabilnost een in ugodna tečajna gibanja, kar se bo omogočilo večji obseg in-esticij in industrijske proizvodnje, v krepila naj bi se trgovina med [Ulicami Unije, pa tudi z država-g' nečlanicami. Vendar bo tudi v Vropski uniji rast domačega povpraševanja skromna zaradi visoke rezposelnosti v njej in restriktiv-ljC [Iskalne politke v večini članic itje. Urad za makroekonomske raziskave in razvoj ocenjuje, da se bo zato povpraševanje po naših izdelkih povečalo manj, kot seje v letih 1994 in 1995. Kljub temu naj bi bila gospodarska rast v Sloveniji v prihodnjih dveh letih 4 in 4,5 odstotna. V Nemčiji, kamor prodamo kar 30 odstotkov od vsega izvoza, je bila gospodarska rast lani 1,4-odstotna, kar je nekoliko več od pričakovanj. Glavni spodbujevalec rasti je izvoz, saj je domače povpraševanje v Nem-čiji premajhno, da bi pripomoglo k oživljanju gospodarstva. Zasebna potrošnja seje lani povečala le za 1,3 odstotka, investicijsko povpraševanje pa seje celo zmanjšalo za 0,8 odstotka. Povečala seje brezposelnost, v zahodnem delu države na 9,2 odstotka, v vzhodnem (bivši DDR) pa na 15,7 odstotka. V Nemčiji tudi v prihodnje gospodarska rast ne bo tako hitra kot v nekaterih drugih državah Unije. Ocenjujejo, da bo komaj presegla 2-odstotno stopnjo, česar bo v naj večji meri kriva nizka domača osebna in investicijska potrošnja. Prizadevanja za izpolnitev fiskalnih meril Maastrichskega sporazuma (o enotni evropski valuti) močno omejujejo gospodarsko rast pri našem drugem naj večjem zunanjetrgovinskem partnerju Italiji. Lani se je bruto proizvod v tej državi povečal le za 0,8 odstotka, za letos pa Italijani napovedujejo 1,2-odstotono rast. V Italiji omejujejo rast plač, zato bo zasebna poraba skromnejša, gospodarska rast pa bo dosežena zaradi povečane konjunkture pri glavnih italijanskih zunanjetrgovinskih partnericah. Brezposelnostjo 12-odstotna, na industrijskem severu komaj 6-, na nerazvitem jugu Italije pa do 25-odstotna. Položaj Italije je nekoliko izboljšal njen ponoven vstop v sistem menjalnih tečajev Evropske unije, zato so padle obrestne mere, zmanjšala pa se bosta tudi proračunski primanjkljaj in javni dolg. Tudi v Avstriji so se v drugi polovici leta gospodarski dosežki začeli izboljševati, tako da je bila letna gospodarska rast enoodstotna. Povzročila stajo večje povpraševanje na sveto- vnem trgu in pa večje naložbe v stroje in opremo. Ta dejavnika bosta glavna vzvoda rasti avstrijskega gospodarstva tudi v naslednjih letih, do konca tisočletja pa naj bi stopnja rasti dosegla 2 odstotka. Hitrejšo rast preprečuje restriktivna fiskalna politika, ki velja tudi letos, in v prihodnje. Slabila bo vse oblike domačega povpraševanja. Skromna gospodarska rast, prizadevanja za povečanje produktivnosti ter zmanjševanje števila zaposlenih v javnem sektorju bodo letos prispevali k povečanemu številu brezposelnih. Za razliko od drugih držav seje v Franciji lani domače povpraševanje povečalo. Kljub temu je bila rast investicijske porabe slaba, gospodarska rast pa se je povečala za skromnih 1,3 odstotka. Vendar Francozi pričakujejo že letos 2,5-odstot-no gospodarsko rast, ki naj bi jo omogočili ugodnejši monetarni pogoji, rast naložb in izvoza. Zaradi tega naj bi se že letos v Franciji nezaposlenost zmanjšala. Na Hrvaškem ocenjujejo, da se bo gospodarska rast povečevala po 4-odstotni stopnji v tem in naslednjem letu (ocene za lani so bile med 3,5 in 4 odstotki), kar potrjuje oživljanje hrvaškega gospodarstva. So pa tudi pri njih uradna pričakovanja višja od realnosti, saj pravih pogojev za hitrejše oživljanje gospodarskih dejavnosti še ni. Ena izmed velikih ovir so visoke obrestne mere, zaradi katerih so se lani naložbe realno zmanjšale za 14 odstotkov. Hrvaška ima sicer daleč najnižjo inflacijo med državami v tranziciji, okoli 3,5 odstotkov letno, vprašanje pa je, kako dolgo jo lahko zadrži na tej ravni. Hrvatje pričakujejo tudi, da se bo trgovinski deficit, ki je lani znašal 17,4 odstotka, letos še povečal, saj nameravajo povečati uvoz investicijskih dobrin iz Evropske unije, ne pričakujejo pa pomembnejšega povratnega učinka, večje prodaje Uniji. Hrvatje imajo tudi velike težave z brezposelnostjo, ki je med najvišjimi v tranzicijskih državah in presega 16-odstotno stopnjo. Države članice Cefte, Madžarsko, Poljsko, Češko, Slovaško, mnogi štejejo med naše najhujše konkurente na trgu Evropske unije, hkrati pa imamo z njimi sklenjene sporazume o medsebojni prosti trgovini. Čeprav niso zelo velike zunanjetrgovinske partnerice Slovenije, sporazumi o prosti trgovini lahko pomembno zmanjšajo vpliv medsebojnega konkuriranja na trgu Evropske unije. Poglejmo, kako jim je šlo in kako jim kaže v bodoče. Lani seje v teh državah stopnja gospodarske rasli po treh letih naraščanja znižala za 0,8 odstotne točke. Najvišjo in skoraj nespremenjeno rast (glede na prejšnja leta) sta imeli Slovaška (6,9-odstotno) in Poljska (6-odstotno), ki pa sta imeli med vsemi državami iz Cefte najnižji izhodiščni položaj, meijen z bruto domači m proizvodom na pre-bivalca. Češka je imela lani 4,4-odstotno gospodarsko rast, Madžska pa le polodstotno. Najpomembnejši dejavnik rasti v teh državah so še vedno investicije. Na Slovaškem so lani porasle za skoraj 39 odstotkov, na Poljskem za 22, medtem ko so na Madžarskem padle za 4,4 odsto-ka. Tudi tem državam je Evropska unija najpomembnejši zunanjetrgo-visnki partner, so pa podobno kot Slovenija z Izjemo Poljske same majhne države z visokim deležem zunanje trgovine v bruto domačem proizvodu. Njihova majhnost in odvisnost od svetovne konjunkture jim (kot Sloveniji) povzroča težave pri vzdrževanju zunanjetrgovinskega ravnotežja. Madžarska je predlani in lani z ostrimi stabilizacijskimi ukrepi uspela zmanjšati trgovinski primanjkljaj in primanjkljaj v tekočem delu trgovinske bilance. Druge države deficit v tekočem računu plačilne bilance zaenkrat še uspešno financirajo s pritoki tujega kapitala. Kakšne bodo v naslednjih letih možnosti za povečanje prodaje na trgih teh držav? Na Češkem seje začela umirjati industrijska proizvodnja, povečuje pa se dozdaj zelo nizka brezposelnost. Konec maja je vlada znižala vrednost češke krone, tuji gospodarski analitiki pa pričakujejo še liberalizacijo nekaterih cen, zlasti energentov. Vse to je ocene o možnostih gospodarske rasti češkega gospodarstva v prihodnjih letih močno znižalo. V strukturi našega izvoza je Češka lani imela 1,8-odstotni delež, v našem uvozu pa 2,5-odstotnega. Izvoz je v zadnjih letih stalno malo naraščal, uvoz iz Češke pa malo upadal. Slovaška je lani sicer dosegla naj višjo gospodarsko rast med vsemi tranzicijskimi državami, 6,9-odstotno, vendar ima zelo neugodno gospodarsko strukturo in zato ji v naslednjih letih poznavalci ne pričakujejo več tako visoke rasti. Ker pa ima Slovaška zelo visoko raven investicij in javne porabe, bo gospodarska rast kljub vsemu še vedno okoli 5-odstotna. S Slovaško je imela Slovenija lani bolj simbolične gospodarske stike, delež izvoza je bil 0,7-odstoten, uvoza pa 1 -odstoten. Madžarska je naš drugi najpomembnejši partner med naštetimi državami v tranziciji, saj ima 1,3-odstoten delež v slovenskem izvozu in 2,5-odstoten delež v uvozu. Oba pa rahlo upadata. Po uvedbi ostrih stabilizacijskih ukrepov v letu 1995 so se proti koncu lanskega leta razmere v gospodarstvu začele izboljševati in za letos računajo na 2- do 3-odstotno gospodarsko rast. K temu naj bi največ pripomogla večja zasebna potrošnja, večji obseg investicij, predvsem pa močno povečan izvoz. Ta naj bi naraščal celo hitreje od uvoza. Visoko, 6-odstotno gospodarsko rast lani je na Poljskem napajalo predvsem domače povpraševanje, naložbe in osebna poraba. Lani je Poljakom uspelo znižati inflacijo s 27,8 odstotka leta 1995 na 19,9 odstotka in zmanjšati proračunski primanjkljaj. Vendar seje podvojil trgovinskideficit. Poljake pa še čaka, tako kot Čehe in Slovake (in denimo tudi Slovence) devalvacija nacionalne valute. M. S. Tretjina Alposa v češki lasti ‘ZAKON” ZA DOLGA LETA Pisali smo že o nameri češke železarne Nova Hut iz Ostrave, da kupi lastniški delež v šentjurskem Alposu in daje na potezi uprava in lastniki Alposa. Ti so se pred dnevi na skupščini delničarjev odločili sprejeti češko ponudbo. Železarna Nova Hut bo tako za 15 milijonov mark dobila 38 odstotni lastniški delež vAlposu. Predstavniki obeh strani so na skupščini delničarjev zatrjevali, kako 'idealen zakon’ bo to. Češka železarna, ki zaposluje 17.000 delavcev in izdela okoli 3 milijone ton jekla in jeklenih izdelkov letno (tovrstnega jekla in izdelkov naše železarne, mimogrede povedano, ne izdelujejo), se povezuje na podoben način tudi z drugimi predelovalci njenegajek-la in si stem zagotavlja dolgoročno prodajo svojih izdelkov. Za Čehe, ki so sredi posodobitve jeklarne, ki jih bo veljala okoli 350 milijonov dolarjev, je zagotovitev trga za dolgo let vnaprej nedvomno pomemben korak. Ker pa Čehi niso padli s hruške, nočejo v celoti prevzeti poslovnega tveganja z nakupom večjega deleža vAlposu (ali podjetja kupiti v celoti), pač pa so tveganje razdelili. Alpos v zadnjem času namreč ni bil v zavidljivem položaju, saj so ga vse bolj stiskale visoke obresti za najeta posojila, s katerimi je v zadnjem obdobju le poravnaval zapadle kreditne obveznosti in jih ni uporabljal v proizvodnji. Zato je ponudba češke jeklarne prišla kot naročena in o lastnikih Alposa bi lahko dejali, da so padli s hruške, čeje ne bi sprejeli. Čehi bodo svoj kapitalski vložek poravnali z dobavami jekla v štirih mesecih. Alpos bo z zaslužkom od prodaje izdelkov skušal čimprej vrniti najbolj obremenjujejoče dolgove in si potem zagotoviti sredstva za nadaljevanje proizvodnje in za nujno posodobitev proizvodne opreme. Uprava Alposa zagotavlja, da bo “zakon” dal sadove v dveh do treh letih.To pomeni, da lahko delničarji pričakujejo izplačilo dividend po preteku tega kritičnega obdobja. N. L. m 3. julija 1997 ŠPORT IN REKREACIJA Peterka in nordijska reprezentanca na obisku v Gorenju PODPISANA POGODBA 0 GENERALNEM POKROVITEUSTVU “Želimo, da bi takšni obiski v Gorenju postali tradicija,” je minulo sredo najboljšim slovenskim smučarskim skakalcem, tekačem in kombinatorcem dejal Borut Meh, namestnik generalnega direktorja za ekonomiko Gorenja Gospodinjski aparati, po podpisu pogodbe o pokroviteljstvu Gorenja nad slovensko smučarsko nordijsko reprezentanco. Se preden sta z direktorjem slovenske nordijske reprezentance Ljubom Jasničem podpisala pogodbo, so si gostje skupaj z direktorji programov ogledali proizvodnjo. Zaposlenim za tekočimi trakovi so skakalci in tekači razdelili veliko fotografij s svojimi podpisi. Ker Gorenje izvozi kar 95 odstotkov vseh izdelkov, je še kako pomembno, da si v tujini utrjuje ime tudi z uspehi vrhunskih športnikov. Lani je dobro ime Gorenja v svet še posebno dobro ponesel najboljši skakalec na svetu Primož Peterka. Borut Meh je po podpisu pogodbe še povedal, da so v času, kar je Gorenje prevzelo pokroviteljstvo, s smučarji, trenerji in vodstvom postali prijatelji in sodelavci, sicer pa se morajo oboji soočati z najhujšo svetovno konkurenco. Žato znajo tako v smučarski organizaciji kot v Gorenju ceniti, kaj pomeni biti in ostati v vrhu. V imenu smučarskih skakalcev, tekačev in kombinatorcev seje Gorenju zahvalil trener Jelko Gros in obljubil, da bodo skušali opravičiti zaupanje pokrovitelja, ter Gorenju poklonil par skakalnih smuči, ki je bil mnogokrat na zmagovalnih stopničkah. Gorenje je ob tej priložnosti športnikom in vodstvu reprezentance izročilo praktična darila. Množičnost na teku in pohodu Ob krajevnem prazniku in dnevu državnosti so v krajevni skupnosti Podkraj-Kavče pri Velenju pripravili celotedenski program športnih in drugih prireditev, ki so privabile veliko domačinov. Začelo seje z obnovitvijo balinišča v Kavčah, kjer so se pomerile ekipe petih zaselkov te hribovite krajevne skupnosti. Že naslednji dan je bilo živahno v Roperčah, kjer so se domačini izkazali v košnji in nošnji vode. Gledalcev seje kar trlo. Na predvečer praznika so se domačini zbrali pri cerkvi sv. Jakoba, kjer so mladi izvedli kratek kulturni program in zakurili kres. Praznični dan je potekel v znamenju malega nogometa, v katerem je zmagala ekipa iz Prihove. V petek popoldne so prišli na svoj račun ljubitelji teka. Najprej seje na kratek tek skozi gozd podalo kar deset predšolskih otrok. Med desetimi družinskimi štafetami so zmagali Kotnikovi pred Repnikovimi in Hojanovimi. Zaradi zmag med posamezniki pe je v tekih slavila ekipa Prihove. Zadnji dan praznovanja je bil pohod po mejah krajevne skupnosti, udeležilo se gaje kar 80 pohodnikov. Na sklepni prireditvi pri domu krajevne skupnosti so podelili priznanja najuspešnejšim posameznikom in ekipam. Zahvalili so se tudi vsem organizatorjem in sponzorjem. V tekmovalnem delu so se ekipe razvrstile takole: L Prihova, 2. Zabrdo, 3. Spodnje Kavče, 4. Zgornje Kavče. H. J. Ljubo Jasnič in Borut Meh podpisujeta pogodbo o generalnem po- Skakalci med ogledom proizvodnje kroviteljstvu TO BO ROKOMET - LAŠKI ROKOMET’ Pred letom dni so na osnovni šoli Primoža Trubarja v Laškem ustanovili rokometno šolo, v katero so vključili 25 učencev četrtega in tudi tretjega razreda. Pred počitnicami so mladi rokometaši, kijih vodi priznani slovenski rokometni trener Adi Hudarin iz Velenja, staršem, učiteljem in drugim prikazali, kaj so se naučili v letu dni skrbnega treniranja. Nadobudneži so starše prepričali, da so na dobri poti. Podobno šolo jeAdi Hudarin začel gred desetimi leti z učenkami v Žalcu in prav ta “ekipa” je letos državno prvenstvo končala na odličnem četrtem mestu. Starši so na pogovoru s trenerjem, vodjem rokometne šole Stanetom Kužnikom in drugimi zvedeli, da za njihove otroke ne bo pravih počitnic. Enajst mladih rokometašev bo odšlo tudi v rokometno šolo v Izolo, za vse pa so pripravili “programček” dela, da ne bodo pozabili na rokomet in šolo med počitnicami. Mladi rokometaši bodo vodili nekakšen dnevnik in vanj zapisovali vse, kar bodo počenjali med počitnicami. V navodilih imajo zapisano, da pride v poštev tek, vaje tehnike z žogo, branje knjig, delo na polju in še kaj. Kako marljivo bodo izpolnjevali naloge, bo pokazala jesen. Žc tedaj se bo prvi skupini rokometašev pridružila druga. In tako naprej... da bo zaživel rokom<4 - laški rokomet. “To bo rokome1 - laški rokomet” je namreč njihQv pozdrav! Na tej poti jim bo pomagalo tudi velenjsko Gorenje, ki jim je poklonilo žoge in majice. Hinko Jerčič Mladi rokometaši rokometne šole v Laškem s svojima “voditeljema” - Stanetom Kužnikom, ki skrbiš organizacijo, in Adijem Hudarinom, ki jih vodi strokovno. V teku je tekmovalo tudi deset predšolskih otrok. Vabilo rekreativcem! Organizatorje rekreacije v podjetjih vabimo k sodelovanju v naši vsakotedenski rubriki ŠPORT IN REKREACIJA. Z veseljem bomo objavili vaše razpise tekmovanj in prireditev pa tudi poročila o njih, opremljena s fotografijami. Prispevke bomo honorirali. Vaška olimpiada Tekmovanja v domačih opravilih niso le turistični in športni dogodek, ampak so pomembna tudi za ohranjanje naše kulturne dediščine. Pred petnajstimi leti so se v Skalah pri Velenju odločili organizirati takšne igre. Košnja trave, grabljenje in spravilo trave, predenje volne, prevažanje vode, spravljanje hloda in vlečenje vrvi so glavne značilnosti športne prireditve, ki jo organizira Športno društvo Skale - Hrastovec, sicer član Športne unije Slovenije. V soboto, 5. julija, bo kraj^dogajanja travnik pri bivšem gasilskem domu. Začetek bo ob 14. uri. Ce si želite prireditev samo ogledati, se preprosto pripeljite v Skale, če pa ste si zaželeli sodelovati v katerem izmed tekmovanj, se lahko obrnete na Hermana Arliča, telefon 063/893-570. Poletje KO-NO-RO Mladini, ki si želi športa in zabave tudi v mrtvilu poletnih dni, so pri podjetju Mopa, namenili športnorekreativna tekmovanja v košarki (ulična), ___________________________ nogometu (v ogradi) in rolanju, zraven pa bo še veliko glasbenega in drugačnega programa. Razgibane športne dni bodo otroci tako lahko preživljali v devetih slovenskih krajih, kjer se bo ustavil športni cirkus: Maribor (5.7.), Murska Sobota (12. 7.), Velenje (19.7.), Celje (26. 7.), Terme Čatež (2. 8.), Ljubljana (9. 8.), Kranj (16. 8.), Postojna (30. 8.) in Koper (6. 9.). Najboljše na vsaki od prireditev čakajo bogate praktične nagrade, ki bodo še bogatejše na zaključni prireditvi v Kopru (7. septembra), kamor se bodo uvrstili finalisti posameznih tekmovanj. Prijavnine znašajo 5000 tolarjev (za košarkarsko ekipo, ki šteje štiri člane), 8000 tolarjev (za sedem nogometašev v posamezni ekipi) in 200 tolaijev za posameznega udeleženca tekmovanj v rolanju. Prva prireditev bo že v soboto, 5. julija, v Mariboru, pri dvorani Tabor, trajala pa bo od 10. do 22. ure. Prijave zbirajo na info centru Mopa, v športni hiši Kastner & Ohler, na Industrijski 5 v Mariboru. Za dodatne informacije je 24 ur na voljo telefon 062/26-513. / • • • način izboljševanja zdravstvenega stanja. V Mladinskem klimatske,,, j zdravilišču Rakitna bodo otroke, ki bolehajo za astmo, in njihove družil s športnimi igrami spodbujali k zdravemu načinu življenja, od petka, 4' ^ do nedelje, 6. julija. Igre bodo organizirali v sodelovanju s PediatriČn0 ! kliniko, Društvom pljučnih bolnikov in Fakulteto za šport. Za dodati16 informacije nam je na voljo dr. Anton Mravljak, telefon 061/650-100' Z Olimpijsko kartico v kraljestvo kralja Matjaža Številne gorske doline v okolici Črne se dvigajo pod mogočne g°r' ske vrhove. Gozdovi z nepregledno mrežo gozdnih cest in kolovozoL ponudijo skoraj neomejene možnosti za gorsko kolesarjenje in skoi'aJj vse te poti se kot nalašč v krogu spuščajo do najnižje točke, hotela klt^ Krnes v Črni na Koroškem - ki je cilj imetnikov Olimpijske kartice ' soboto, 5. julija. Športne aktivnosti bomo začeli ob 10. uri. Le za 50 tolarjev bomo preizkušali avtomobile, igrali košarko, badminton, se roltu1’ učili varne vožnje z avtom (s pomočjo znanega Braneta Kuzmiča), sez tri ure odpeljali z gorskimi kolesi do Najevske lipe in nazaj, na kon6 pa še z vlakcem obiskali kralja Matjaža v notranjosti Pece. Dodatne podati • o prireditvi dobimo po telefonu 0602/38-555 ali pa kar na Olimpijske1" komiteju Slovenije - odboru športa za vse, telefon 061/315-170. Razglednik v osrčju Trente Bolj izkušeni in utrjeni pohodniki se lahko v soboto, 12. julija, odprl1 vijo skupaj z izletniškim odsekom PD Ljubljana Matica na 2108 meti'0 visoko Goličico. Odhod bo ob pol šesti uri zjutraj izpred društvene pisa np na MiHnširpvi nliri v I tuhliani Dn iVhnHiSrnf* tnrlcp ki hn nri CCSt^, ref Športne igre zdravega diha Redno vključevanje v šport je tudi za mlade astmatike najbolj zdrav ne na Miklošičevi ulici v Ljubljani. Do izhodiščne točke, ki bo pri ces' ski bajti vTrenti, se bodo pohodniki odpravili z osebnimi avtomobili P1,, Vršiča. Zahtevne hoje bo za sedem ur. Poleg planinske opreme naj h"' pohodniki s seboj tudi hrano in pijačo. Prijavnina je 1200 tolarjev. Šola varne hoje ^ Mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije organizira v BilVSJ|j pri Bovcu tečaj gorništva. Tečaj vključuje spoznavanje trentarskih brezp0 bivakiranje in plezanje v plezalnem vrtcu, predavanja o pripravi na1 in varnosti v gorah ter različne aktivnosti v vodi. Edini pogoj je d°. j telesna pripravljenost, hoje bo za deset ur dnevno, z velikimi višinsk1 razlikami. Prva izmena bo med 11. in 19. julijem, druga pa konec av^ sta. Prijave zbirajo na PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana ali po telefonu v 315-493. “Franja” bo 13. julija ob 8. uri v Tacnu ^ Le še malo nas loči od največje in najmnožičnejše kolesarske pr ., ditve pri nas. Maratona Franja, na katero seje letos bolj ali manj Prlt 4 vilo kar 1500 kolesarjev. Nekateri si žele progo le prevoziti, družPf) bodo poskušali izboljašti svoj lanski rezultat. V teh zadnjih dneh P m dirko lahko telesno pripravljenost izboljšamo le še s počitkom. ^sa(,ji' naj preveri kolo in opremo, da vas med vožnjo ne bosta pustila na lu (organizator bo sicer poskrbel za tehnično podporo udeležencern)-kolesarjenjem ne trošite dragocenih moči po nepotrebnem in uposte navodila organizatorjev. Srečno vožnjo! J ne[ 1 ne1 1QV aloj iim reti ZLATARNA CELJE ŠE VEDNO V PRIČAKOVANJU ČUDEŽA Čeprav seje nadzorni svet že pred več kot tednom ur>i odločil, da sodišču predlaga uvedbo stečajnega Postopka za Zlatarno Celje, tega še ni storil, uprava oružbe pa je medtem nadaljevala pogovore s skriv-n°stnim nemškim partnerjem. Medtem pa je sodišču stečaj predlagal Sklad RS za razvoj. Njegove intere-se je v Zlatarni doslej zastopalo ministrstvo za gospodarske dejavnosti, kjer so menda že našli osebo, 1(1 bi bila pripravljena ob uvedbi stečaja Zlatarno vzeti v najem. Vseh podatkov o tem, kakšno usodo so namenili Zlatarni, ne želijo razkriti niti na ministrstvu za gospodarske dejavnosti, od koder je predsednica nadzornega sveta Branka Kostič, niti uprava Zlatarne z “orisom Maroltom na čelu. Celo Friderik Kralj, predsednik stavkovnega odbora v Zlatarni, je pripravljen Svoriti le o socialnih dogovorih, ki sojih z nemškim Partnerjem v Zlatarni sklenili prejšnji teden. Tako je ŽIiano samo, da seje pogajalska skupina, ki jo je imenoval nadzorni svet, od torka do sobote pogajala z nemškim Partnerjem in ta je z Zlatarno podpisal dogovor, da bp podjetje dokapitaliziral. Kolikšen kapital je v igri, n’ znano. Pač pa Kralj poudarja, da naj bi novi part-ner v skladu z dogovorom pristal na to, da delavcem takoj izplača plače za februar in marec ter zagotovi Material za proizvodnjo, plače za april in maj ter letošnji j^gres za letni dopust pa jim izplača do konca leta. Delavcem obljublja tudi vse socialne pravice po pa-n°žni kolektivni pogodbi, ti pa naj bi za štiri mesece Pristali na manjše plače od določenih po kolektivni Pogodbi. V Zlatarni naj bi od 250 zaposlenih tujec °hranil 180 delovnih mest. Ali bo skrivnostni partner Zlatarne svoje obljube [udi izpolnil, ali pa bodo državne ustanove Zlatarno rešile” s pomočjo stečaja, naj bi bilo znano še ta te-Pen. Če bo iz Nemčije res prišel svež kapital, bo nadzorni svet moral umakniti predlog o stečaju, kaj : bo zgodilo s predlogom za uvedbo stečaja, ki ga je k°t solastnik Zlatarne že vložil sklad za razvoj, pa ni Mogoče napovedati. Brane Piano, Delo, 2. 7. 1997 Revizijsko poročilo za Al p les Pohištvo Trša N IN JANŽEKOVIČ STA Sl ^PLAČEVALA CELO DODATEK ZA USPEŠNOST Revizorji odkrili, da si je Marko Tršan izplačal “9 tisoč mark več in Darko Janžekovič 60 tisoč mark ''eč, kot so dovoljevale pogodbe Računovodske izkaze podjetja Alples Pohištvo telezniki je revidirala ljubljanska revizijska hiša MTD in revizijsko poročilo pripravila pred koncem junija, kakor je bilo naročeno. Revizorji so ugotovili, daje Marko Tršan v letih 1995, 1996 in 1997 dobil 69.016,45 mark več kot so dovoljevale pogodbe, in sicer kot dodatek na delovno dobo 7165 mark, kot dodatek na uspešnost 25.074 mark in kot plačila za življenjsko zavarovanje 36.777,45 mark. Darko Janžekovič pajevletih 1995, 1996 in 1997 dobil 60.689,70 mark več, kot so dovoljevale pogodbe, in sicer kot dodatek na uspešnost 23.880 mark in kot plačilo za življenjsko zavarovanje 36.809,70 mark. Glede življenjskega zavarovanja so revizorji že pridobili pravno mnenje, po katerem jebil Marko Tršan glede na pogodbo o delu upravičen le do zavarovanja za primer smrti in invalidnosti. Ni pa bil upravičen do življenjskega zavarovanja, po katerem jeTršan osebno ali tretja oseba (njegova žena, ki ni bila zaposlena v Alplesu) upravičenec za primer doživetja, prav tako pa ni upravičen do zavarovanja za poškodbo s pravico dnevne odškodnine. Iz zavarovalne police izhaja, daje bil Tršan upravičen do letne premije 156 mark, celoten preostanek premije v višini 21.328 mark pa odpade na zavarovanje, do katerih direktor družbe ni bil upravičen. Glede življenjskega zavarovanja, ki ga je Tršan sklenil pri Adriaticu, so revizorji dodali še, daje zelo atipično. Sklenjeno je bilo namreč le za eno leto, znano pa je, da zavarovalnice življenjskih zavarovanj običajno ne sklepajo za dobo, ki je krajša od petih let. Revizorji so ob koncu še predlagali, da bi bilo treba pravno mnenje pridobiti tudi glede drugih izplačil, ki niso v skladu z delovnimi pogodbami, ter glede morebitnih odpravnin. Verjetno bodo to napravili, saj stečajni upravitelj pravi, daje že dobil zahtevi po izplačilu odpravnin. Zelo zanimivo bo seveda pravno tolmačenje, če direktorju, ki nakopiči izgubo in spravi podjetje v stečaj, pripada dodatek na uspešnost?! Na Zahodu takšnega poslovneža kazensko preganjajo. Kaj se bo zgodilo pri nas, lahko seveda samo ugibamo. M. V., Glas, 1.7.1997 BODO DELAVCI ODŠLI GOLI IN BOSI? Nihče ne ve, kakšna bo usoda triindvajsetih delavcev Ekoterma, kjer delavci že tri mesece niso dobili osebnih dohodkov. Ker naj bi v podjetju tudi sicer šlo za večje kršitve in oškodovanje družbenega premoženja, so o zadevi razpravljali na seji občinskega sveta, kamor so povabili tudi v. d. direktorjaVatrostalne in vseh treh hčerinskih podjetij Edija Cenčka. V Vatrostalni so se začele težave z izgubo južnih trgov in posledica so bili presežni delavci. Te so izVatrostalne prezaposlili v Ekoterm, kjer seje na plačilnem seznamu našlo tudi petnajst invalidov. Težave so se kopičile, udeja-nile pa v neizplačevanju osebnih dohodkov. Cenček je na seji menil, daje podjetje zrelo za stečaj, čemur pa nasprotujejo delavci. Premoženje Ekotermaje namreč večje od obveznosti in bi ga torej bilo moč rešiti. Položaj ostaja nejasen, najkrajšo pa bodo verjetno (spet) potegnili delavci, ki bodo morali oditi iz Ekoterma goli in bosi, kot je na seji dejala ena od svetnic. Dnevnik, 1.7. 1997 BO JEDRO PODJETJA LE OSTALO? Nova Vozila so od prejšnjega petka v stečaju, 240 zaposlenih pa je ostalo brez dela. Okrožno sodišče v Novi Gorici je za stečajnega upravitelja imenovalo Milana Torkarja. Skupščina družbe Nova Vozila je že 2. junija sklenila sodišču predlagati uvedbo stečajnega postopka. Ker je po cisternah in prikolicah veliko povpraševanje, je tovarniški sindikat kovinskih delavcev predlagal, da s proizvodnjo nadaljujejo. Naročil imajo dovolj, ponovno pa se odpirata hrvaški in bosansko-hercegovski trg. Družba Nova Vozila seje že dalj časa ukvarjala z likvidnostnimi težavami. Samo za plače je potrebovala vsak mesec najmanj 36 milijonov tolarjev. Denarja za nakup materiala ni bilo, zaradi cesarje prihajalo do zastojev v proizvodnji. Zato niso mogli pravočasno izpolniti naročil kupcev. Lansko poslovno leto je družba zaključila z izgubo v višini 300 milijonov tolarjev in z več kot 500 milijoni neporavnanih obveznosti do dobaviteljev. Zadnje pol letaje imela blokiran žiro račun 150 dni. Večinski lastnik (67 odstotkov) podjetja Sklad za razvoj je doslej le obljubljal kapital za rešitev družbe. Agonija šempetrskihVozil seje pričela pred več kot petimi leti. Od 1600 zaposlenih jih je po reorganizaciji podjetja in stečaju štirih družb ostalo le še 240. Proizvodnja osi, rezervnih delov, prikolic in polprikolic je pred stečajem zaposlovala le 130 delavcev, ostali so bili v upravi ali v režijskih službah. Primorske novice, 1. 7. 1997 STALNO BORZNO SPOROČILO ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061/131-00-33, int. 384, 385, 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317-298, žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 16.30 ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO KRANJSKA GORA: tri-, štiriposteljne sobe, TWC, polpenzion 42 DEM dnevno POKLJUKA: dve- in štiriposteljni apartmaji, garsonjera in enosobno stanovanje, 68 oziroma 93 DEM dnevno MOJSTRANA: avtocamp, možen najem prikolice -35 DEM na dan PLANICA: počitniški dom - sobe, etažniTVVC, polpenzion 37 DEM dnevno RADENCI: privatna hiša, nočitev 2200 SIT MORAVSKE TOPLICE: dve-, tri- in štiriposteljne sobe, TWC, polpenzion 42 DEM dnevno/osebo FIESA: tri-in štiriposteljne sobe,TWC, polpenzion 52 DEM dnevno + turistična taksa - otroci do 10 let 30 odstotkov popusta NOVIGRAD: trisobno stanovanje, 75 DEM dnevno 1 BARBARIČA: enosobno stanovanje za 4 os- 1 ebe, 65 DEM dnevno NOVIGRAD-KASTANJA: hišice za 2 + 2 ali 4 | osebe - kuhinja, ena ali dve spalnici, kopalni- 1 ca - 70 oziroma 80 DEM dnevno ZADAR-BORIK: dvoposteljni apartmaji, nep- | osredno ob morski obali. Cena dnevnega na- | jema je 47 DEM RABAC: cjarsonjera za 4 osebe, velik vrt - 200 | m od p[aze - cena 68 DEM na dan POREČ:hotel Neptun-ponudbazadružinein | depandansa za mlade - polpenzion od 56 DEM | dnevno naprej - otroci do 12. leta popust POREČ: Lanterna, apartmaji za 4 osebe, 117 1 DEM dnevno OTOK PAG: družinski hotel, tri- ali štiripostel- | jne sobe, TWC, polpenzion 45 DEM dnevno | NOVALJA NA PAGU: zasebna stanovanja - 7 I dni = 620 DEM - kuhinja, dve sobi - za 4 osebe | KORČULA - LAMBADA: privatni hotel, polpenzion 7 dni 374 DEM - apartmaji za 4 osebe 826 | DEM na teden SAVUDRIJA: počitniške hišice za 4 osebe, pol- j penzion 44 DEM na dan IZREDNO UGODNO-POREŠKA RIVIERA || Hotel Rubin - visoka B kategorija - dvoposteljne sobe - 7 dni polpenzion - 329 DEM - cena velja do 19. julija B. SINDIKALNI IZLETI Sindikalne organizacije ali kar tako oblikovane | skupine vabimo, naj nam posredujejo svoježelje | za družabni ali strokovni izlet ali potovanje po domačih 1 krajih ali v tujino. Možnost plačila v 2 obrokih. Sindikalni izlet v Posočje-Kobarid, kosilo na j rečni ladji, ogledVipavske kleti - zabavni večer. I Enodnevni izlet po VIPAVSKI DOLINI - malica, kosilo, ogled vinske kleti in degustacija vin, IDRIJA - enodnevni izlet v Antonijev rov rudnika živega srebra, BELA KRAJINA- obisk vinske kleti in ogled domačih obrti in sprostitev na kmetiji, PIRAN- križarjenje po Piranskem zalivu, ribji piknik in ogled podvodnega sveta, MADŽARSKA in AVSTRIJA - BUDIMPEŠTA -DUNAJ - PO LEPI MODRI DONAVI. C. SEJMI FRANKFURT: Avtosalon-od 11.-21. septembra (osebna vozila) PARIZ: Premiere Vision -od 3.-7. oktobra (tekstilni sejem) PARIZ: Eguip auto ’97 - od 15.-20. oktobra (av-todeli, bencinski servisi) D. REZERVACIJE AVIONSKIH ALI LADIJSKIH VOZOVNIC E. VELIKA POTOVANJA PEKING -12 dni, 3.450 DEM. ZAKLADITAJSKE -10 dni 2.800 DEM. NEWYORK-6 dni 1150 USD F. POSEBNA POSLOVNA POTOVANJA Organiziramo ob pripravi vašega osebnega programa H. POLETJE - DOPUSTI 97 Pokličite nas in poslali vam bomo katalog Poletje 97. Sindikalne zaupnike, ki bodo organizirali dopuste za večje število sodelavcev vabimo, da za ponudbo pokličejo ATRIS. Zainteresiranim gostom lahko pošljemo tudi atrisovo ponudbo v celoti. ATRIS je povsod, kjerkoli ste. Metod Zalar, direktor borze 3. julija 1997 m S« Krizo, kije v prvi polovici devetdesetih let močno prizadela vse slovensko, še zlasti pa mariborsko gospodarstvo, so na svoji koži močno občutili tudi delavci mariborskega avtobusnega podjetja Certus. Vendar pa za razliko od številnih mariborskih podjetij, ki jih je kriza uničila, v Certusu niso klonili pred težavami, temveč sojih z umnim vodenjem, korektnim sodelovanjem med vodstvom in delavci ter prizadevnim delom vseh zaposlenih premagali. O tem, kako so delavci v tem največjem avtobusnem podjetju na Štajerskem preživeli tranzicijske čase in v kakšnih razmerah delajo sedaj, smo se pogovarjali z dvema sindikalnima funkcionarjema iz Certusa: Jožetom Gaubejem in Jožetom Mesar-cem. Prvi je tudi predsednik Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije, drugi pa predsednik omenjenega sindikata v podjetju. Neugodni pogoji gospodarjenja “V osemdesetih letih so bili v Mariboru v eni delovni organizaciji združeni gostinsko-turistični delavci in delavci avtobusnega prometa. Konec osemdesetih let seje ta delovna organizacija razdelila. Nastali sta dve samostojni podjetji: turistično gostinsko podjetje Pohorje in podjetje za avtobusni promet Certus. “Ko smo začeli poslovati kot samostojno podjetje, nas je bilo okoli 1300,” pravi Jože Gaube. “Pogoji gospodarjenja za naše podjetje niso bili in še vedno niso rožnati, saj naprimer Certus ne more samostojno oblikovati niti cen prevozov v mestnem avtobusnem prometu. Za povišanje cene avtobusnih vozovnic namreč naše podjetje potrebuje soglasje mestne občine. Dejansko so - tudi zaradi težkih socialnih razmer v Mariboru - stroški vedno naraščali hitreje kot cene vozovnic, zato je podjetju vedno primanjkovalo sredstev za obnovo voznega parka in razvoj.” Delavskih avtobusov ni več Certus so močno prizadele tudi težave oziroma stečaji številnih podjetij v Podravju: Marlesa, Elektrokovine, Metalne TIO, Cevovoda, Tama in številnih drugih. “Včasih so domala vse večje tovarne imele za svoje delavce organiziran avtobusni prevoz na delo in z dela. Vsako jutro je več kot sto naših avtobusov vozilo delavce v mariborske tovarne. Z naraščanjem gospodarskih težav in stečaji v mariborskem gospodarstvu seje tudi število tako imenovanih delavskih avtobusov začelo zelo zmanjševati. Danes morajo v domala vseh podjetjih delavci sami skrbeti za prevoz na delo in z dela. Delavskih avtobusov ni več. Naše podjetje je tako v nekaj letih izgubilo pomemben vir prihodkov,” pojasnjuje Gaube. Ob naraščajočih težavah pa v Certusu niso stali križem rok, pač pa so se s problemi spopadli. “Podjetje je racionaliziralo svoje poslovanje, prisiljeno pa je bilo tudi zmanjšati število zaposlenih. Vendar pa je Certus število zaposlenih zmanjšal samo z mehkimi metodami oziroma z naravno fluktuacijo,” pojasnjuje Gaube. “Število zaposlenih se jev nekaj letih zmanjšalo za 500. Trenutno je v podjetju zaposlenih nekaj čez 800 delavcev.” Mesto bo za Certus kupilo 20 avtobusov Zaradi omenjenih težav, ki so tesno povezane s socialnimi razmerami v mestu, v Certusu niso mogli sproti obnavljati voznega parka. Tako imajo sedaj 275 avtobusov, njihova povprečna starost pa je od 12 do Mlet. “V zadnjem času nam je na pomoč priskočilo mesto Maribor, s katerim je Certus podpisal koncesijsko pogodbo. Po tej pogodbi bo mestna občina podjetju kupila 20 avtobusov za mestni promet,” pojasnjuje Gaube. “Pred podpisom koncesijske pogodbe je delegacija sindikata delavcev prometa in zvez iz našega podjetja obiskala župana in mu pojasnila naše težave. Obljubil nam je pomoč, kar se že uresničuje.” Kakor kaže, so v Certusu najhujše težave vendarle že premagali, hkrati pa so se uspešno prilagodili poslovanju v novih razmerah tržnega gospodarstva. “Leta 1995 je začelo naše podjetje ponovno zaposlovati. Nekaj novih delavcev je zaposlilo tudi lani in letos. Vse torej kaže, daje Certus začel ponovno širiti obseg dejavnosti,” pravi Jože Gaube. “Upam, da so najhujši časi že za nami.” Zapletene plačilne liste Kako pa je z urenisčevanjem delavskih pravic v Certusu? “S pomočjo območne organizacije ZSSS za Podravje ravnokar preverjamo, ali so plače dejansko po kolektivni pogodbi ali ne,” pravi Gaube. “Problem je v tem, da so plačilni listi tako zapleteno napisani, da si delavci marsikdaj ne znajo sami izračunati, ali so plačani po kolektivni pogodbi ali ne. Zato smo sindikalisti že zahtevali, naj se izplačilni listi poenostavijo, plače vseh zaposlenih pa preračunavamo. Kakor kaže, pa bistvenih odstopanj od kolektivne pogodbe ni.” “Lani smo tudi regres za letni dopust dobili po kolektivni pogodbi oziroma po socialnem sporazumu,” pravi Jože Mesareč. “Prvi obrok smo dobili v juniju, drugega pa v septembru, ko ima podjetje na začetku šolskega leta več prilivov. Tudi letos bomo dobili regres v isti višini in v dveh obrokih - enako kakor lani.” Za prevoz na delo so delavci Certusa prejemali povračilo po pravilniku podjetja, kije za delavce bolj ugoden kot panožna kolektivna pogodba. “Zaradi pomanjkanja likvidnih sredstev je pred časom uprava sama sklenila, da bo začela v zvezi s tem upoštevati panožno kolektivno pogodbo, ne da bi pred tem obvestila sindikat o zmanjšanju delavskih pravic. To je med delavci povzročilo kar nekaj hude krvi,” pravi Gaube. “Sicer pa delamo delavci Certusa v dokaj težkih pogojih. Med nekaj več kot 800 zaposlenimi je približno polovica šoferjev, ki so pri svojem delu izpostavljeni vročini, mrazu, hrupu. Poleg tega pa morajo številni šoferji na vmesnih postajah velikokrat čakati na dokončanje delovnih nalog. Čakalne ure so znatno manj plačane kot redne ure (problem izvira iz težav, kijih imajo avtobusna podjetja pri medsebojnem usklajevanju voznih redov). Zato je šofer mnogokrat odsoten veliko več kot 8 ur, plača pa ni temu primerna. Šoferji so velikokrat prisiljeni delati tudi nadure. Upamo, da bomo v pogajanjih o novi panožni kolektivni pogodbi lahko rešili tudi te probleme in šoferjem zagotovili boljše pogoje dela in boljše plačilo za opravljeno delo,” pravi Jože Mesareč. Delavci Certusa imajo organizirano tudi toplo prehrano med delom. Tisti ki so na terenu, pa dobijo regres za prehrano med delom v višini, ki ga določa kolektivna pogodba. Solidarnost med delavci Ali sindikat delavcev prometa in zvez v Certusu omogoča delavcem še kakšne posebne ugodnosti? “Z eno od potovalnih agencij smo sklenili pogodbo, ki našim delavcem omogoča Jože Gaube: Tisti ki trdijo, daje v Certusu vse narobe, nimajo prav letovanje v Vodicah po sindikalnih cenah, plačajo ga lahko v desetih obrokih. Članom omogočamo tudi kopanje po sindikalnih cenah v PtujskilT toplicah. Želeli smo organizirati tudi letovanje v Banovcih, pa ni bilo dovolj interesentov. Sicer pa v podjetju deluje tudi blagajna vzajemne pomoči, na katero se lahko obrne vsak delavec Certusa v stiski,” pojasnjuje Jože Mesareč. “Kakorkoli že, kljub vsem težavam delavci v Certusu čutimo socialno varnost, saj prejemamo plače redno, poleg tega pa ni bil še noben trajno presežni delavec odpuščen po trdi metodi. Zamikov pri izplačilu plač in odpuščanja delavcev, kar je v številnih mariborskih podjetjih problem številka ena, v Certusu ni,” pravi Gaube. “Resje, da bi si želeli višjih plač, vendar pa s plačami verjetno nismo ljudje nikoli zadovoljni, ali ne?” “Povprečna plača Certusove-ga voznika z desetletnimi delo-vnimi izkušnjami je okoli 140.000 tolarjev bruto. V to so vštete tudi čakalne ure, nadure in drugi dodatki. Za tako naporen poklic, kakor je šoferski, to zares ni veliko,” dodaja Jože Mesareč. “Treba pa je reči, da so plače redne, kar dandanes tudi veliko pomeni.” Probleme je treba reševati, ne napihovati Iz Certusa je bilo mogoče v zadnjem času slišati tudi bolj kritične glasove. Za kaj gre? “Res je. V našem podjetju je okoli 550 članov ZSSS in okoli 140 članov KNSS. Vodstvo sindikata KNSS je pred nedavnim za sredino junija napovedalo opozorilno stavko, kasneje pa so stavko zamrznili do začetka septembra, saj smo večino problemov, na katere so opozarjali, že prej rešili v konstruktivnih pogajanjih z vodstvom podjetja,” pravi Gaube. “Pred kratkim je podjetje obiskal tudi predsednik KNSS France Tomšič. Ob tej priliki so predstavniki KNSS o razmerah v našem podjetju dali nekaj izjav tudi za časnike in radio ter televizijo. Razmere so Jože Mesareč: V našem sindikatu si prizadevamo, da bi zastopali interese vseh delavcev, ne le ožje skupine prikazovali tako, kakor daje v Certusu vse narobe, kar preprosto ni res. Gre za napačne interpretacije, ki vse tiste, ki smo “zrasli” v Certusu, bolijo. V Certusu imamo tako kot v številnih drugih podjetjih določene probleme, vendar jih s korektnimi pogajanji med vodstvom podjetja in sindikati sproti rešujemo.” Tako Gaube. Jože Mesareč pa dodaja, da si v ZSSS prizadevajo vsa odprta vprašanja rešiti s pogajanji. “Pogajati se zares ni lahko, vendar pa smo svobodni sindikati doslej s pogajanji dosegli za delavce veliko več, kot bi sicer. Po bolj radikalnih sredstvih sindikalnega boja za delavske pravice lahko sindikat seže šele takrat, ko so zares izčrpane vse možnosti, da bi rešili probleme s pogajanji. V Certusu pa še zdaleč ni tako, saj vodstvo podjetja korektno sodeluje s sindikati. Pretirani radikalizem se lahko zato kot bumerang obrne proti delavcem, saj smo si delavci v minulih letih s pogajanji uspeli izboriti celo določene večje pravice, kot nam jih daje Pogajati se zares ni lahko, vendar pa smo svobodni sindikati doslej s pogajanji dosegli za delavce veliko več, kot bi sicer. Po bolj radikalnih sredstvih sindikalnega boja za delavske pravice lahko sindikat seže šele takrat, ko so zares izčrpane vse možnosti, da bi rešili probleme s pogajanji. V Certusu pa še zdaleč ni tako, saj vodstvo podjetja korektno sodeluje s sindikati. Pretirani radikalizem se lahko zato kot bumerang obrne proti delavcem, saj smo si delavci v minulih letih s pogajanji uspeli izboriti celo določene večje pravice, kot nam jih daje kolektivna pogodba. Povprečna plača Certusovega voznika z desetletnimi delovnimi izkušnjami je okoli 140.000 tolarjev bruto. V to so vštete tudi čakalne ure, nadure in drugi dodatki. Za tako naporen poklic, kakor je šoferski, to zares ni veliko.TVeba pa je reči, da so plače redne, kar dandanes tudi veliko pomeni. RF,PORTA kolektivna pogodba (denimo prl odškodninski odgovornosti voZ' nikov za škodo, povzročeno ij malomarnosti). Ce se ne bi bil1! pripravljeni pogajati in iskati konH promisnih rešitev, lahko omenjenej pravice tudi izgubimo,” opozarjaj Jože Mesareč. “Na pogajanjih2 delodajalcem si nenehno pn&' devamo najti takšne rešitve, A bi v Certusu delavci ohranili i|1| na novo pridobili čim več pra-vic in da bi hkrati ohranili čin1 več delovnih mest.” Svet delavcev že deluje Nad uresničevanjem dela-; vskih pravic pa v Certusu nj bedijo samo sindikalisti, temvep tudi svet delavcev. “Letos smo oblikovali 13-članski svet dela' vcev. Predsednik sveta delavce