321
Novičar iz avstrijanskih krajev.
v
Iz Sekolovskega na Stirskem 1. okt. h.— Potuje po mili domovini naleti človek na dosti blagega , kar mu serce razveseljuje, pa tudi na mnogo napačnega, kar celo solze vabi. Konec velikega serpana sem prigodno prišel k preskušnji v neko prostonarodno učilnico, kjer je učnik per-vega razreda svoje učenčiče prav gladko v glaskovanji in branji po novi sostavi izuril ne opustivši nikjer popolnega razumka (kar se je doslej redko dogajalo). Bog vam plati gosp. K.! V drugem razredu pa se mi ni dopadlo b r e z-razumno nemško branje, potem, da se slovensko nič bralo ni v tisti učilnici, kamor Nemci svojo detco pošiljajo slovenščine se učit, in da se nemška slovnica in tudi nekoliko slovenske še ravno tako neporabno in klepetavno izpra-žuje, kakor pred deset leti, česar gospodje šolski nadzorniki ne bi smeli odobravati, temoč po svoji vesti in dolžnosti takim napakam v okom priti, ako jim je le nekoliko marža prosveto našega ljudstva. Poprek smo dolžni v imenu naroda terjati natanjšo izpolnjavo novejših šolskih predpisov in zakonov. Tudi moramo povedati, da je lani bilo na Stirskem ukazano, slovenščino ne samo po glavnih učilnicah na Slovenskem razlagati, temuč tudi kak predmet,
postavimo, zgodovino v slovenskem jeziku učiti; pa doslej se je ta ukaz slabo izpolnoval in neke spričevala imajo iz slovenskega jezika —. Ne verujemo, da bi se za černih potezov voljo zakoni  razglaševali! Koga pa bi zato krivili?
O priliki novih meš (maš) sem slišal propovednike (pridigarje), kterih nekteri so dobro, prikladno in okolnostim primerno kakor tudi precej slovniško govorili, nekteri pa, žalibog! so leta 1856 strašen metež slovniških in govorniških jarcov nastreljali, da se bogme! količkaj izobraženemu kerščeniku grosti take nespretnosti poslušati. Pri nas še se dosti propovednikov nahaja, kteri ne marajo ne za slovnico, ne za narodni gole, ne za govorniški red, —pa vendar vsako nedeljo in svetek Božjo besedo razkladajo. Kaj bi Nemci rekli, ako bi se pri njih taki nepravilniki po propo-vednicah spenjali? Sej sv. cerkev ni naša mačoha, ampak tudi prava mati. Priporočujemo jim živo preblage in pravične besede prezvišenega knezovladika g;g. S : „Duhov-niki razkladajte povsod Božjo besedo v kniž-ne m jeziku!44 Ta sovet dobijo vsako leto novoposvečeni mešniki. Ako se jim ne raci slovnice prebirati, naj se lotijo marljivo „Novic", iz kterih se igraje lehko materščini jezik privadi. Toisto sovetujemo vsem hervatsko-slovenskim samostanom, da se tista odurna trijezična mešanica odstrani.
Letina nam je prav dobro poslužila, sosebno obilo bratvo obetajo ljutomerski vinogradi, posvarjenja pa so vredni gornji Haložani, kteri ali so že obrali ali ravno berejo.
Iz Beržeča v Istri 27. sept. — Nihče ne misli več pri nas na smrekovico (pijačo iz brinja) ali na kakošno drugo mešanico, ktero so v mnozih krajih zavolj pomanjkanja tertne (lozne) kapljice rabili v veliki sili to leto; obdarovala nas je roka Božja z dosti dobro vinsko letino. Zares rano (zgodaj) smo to leto začeli tergati, tako, da sv. Mihel bo našel komaj še kaj grojzdja po vinogradih; vendar se na-djamo prav dobrega vina, ker čez navado zgodaj je letos grojzdje dozorelo. Sploh se more reči, da smo dosihmal na pol več sodov (bačev) napolnili od lani; tako so v tergu Vodinjan-u lansko leto okoli 1000 barigel (barigla po 52 bokalov) napravili, letos pa 2000 barigel; blizo tisoč barigel ga jim je pa toča (grad) pokončala, ktera je mesca augusta okoli Pule strašno razsajala in mnogo škode učinila revežem, kterim je tudi suša veliko kruhka vzela. Začeli so tudi kerčmarji ceno vina poniževati, čeravno neradi. pa ker ga bo precej dosti, se nad jamo bokal po 12, 16 kr. piti. — Govori se, da pri sv. Matiji, dobro uro od Reke, na cesarski cesti iz Reke v Terst, bojo napravili zalogo unanjih vin (Wein-Lager) vsake verste in cene. Tudi za nas bi bilo to prav dobro, ker pretekle tri leta smo bili, tako reči, brez vina. Ako kdo naših častitih bravcev od tega kaj več ve ali bode zvedil, prosimo, naj nam po „Novicah" na znanje da. — Cena olja je poskočila že na 24 kr. funt, ki je veljal v začetku le 16 do 20 kr.; je tedaj to znamenje, da je letošnja letina za olje slabeja memo lanske. Od krompirjeve bolezni se nikjer nič ne čuje; ljubi sad je prav lep; zelja (kapusa), repe, korenja (merlina) pa bo manj od lani, čeravno je vse to v nekterih krajih še dosti lepo; tudi a j d e se vidi pri nas semtertje in kaže dobro. — C bele, če tudi jih je pri nas malo, so nam kaj draga živalica; letošnji medeni pridelk je pičlo sreduji. — 4. dan t. m. smo pervikrat to poletje vidili iz našega primorja sneg na juliških planinah zgor Reke, pred 14 dnevi pa drugikrat, pa je bilo tudi rnerzlo. Ceski vremenski prerok gosp. Puberl je (v 62. listu „Novica oznanjeno) vreme za pretečeni mesec azgust po naši skerbni vsakdanji pazljivosti za naše prirnorje skorej prav natanko zadel; konec tega mesca nam dobro dež polje zaliva in moči. — Nepričakovana novica iz Istre v 73. listu ,,Novic'4, da se bode kmetijska družba v Pazinu osno° vala, nas je jako razveselila. Le verlo naprej, dragi bratje! Mislim, da se bode semo in tamo pomoč našla, to dobro in vse hvale   vredno   željo   skupno   „viribus  unitis"  na noge
spraviti.   Davno že je bilo takega družtva potreba — al to
je, da se je le spavalo dosedaj.           Jak. Sajovec,
družb. c. k. kmet. dr. na Kranjskem.
Skedenj pri Terstu 27. sept. — *— Po ukaza častitega tukajšnega šolskega nadzorništva je bilo pri nas obletno očitno šolsko izpraševanje še le včeraj in sicer dopoldne v pervem, popoldne pa v drugem razredu. Med mnogimi veljavnimi gospodi, ki so tukajšno šolo pri tej priložnosti s svojo nazočnostjo počastili, nas je posebno ganilo, tudi našega milostivega škofa zagledati, ki so, da bi se napredka šolske mladosti toliko več prepričali, čeravno ne pri najboljšem zdravji, vendar zjutraj in popoldne do tukajšne šole se potrudili, pri šolskem izpraševanji zdaj tega, zdaj unega pričujočih učencov in učenk po imenu poklicati in z lastno prijazno besedo izprašavati blagovolili, ter s tem oči-vidno dokazali, kako močno Jim je mar za dobro izrejo mladosti brez vsega izjema. Po končani očitni skušnji, pri kteri so se otroci, posebno drugega razreda posebno dobro obnašali, so se danes navadne šolske darila delile. Nar popred se je šolska mladina k slovesni božji službi, in po tej v lepo ozaljšano izbano podala, kjer je je tukajšna tovaršija godcev pričakovala. Slovesnost, ktero tudi so mi-lostljivi škof s svojo visokočislano nazočostjo povišati blagovolili, se je z godbo in odpevom pervih dveh stavkov „cesarke pesmi" začela. Po obdarovanji najpridniših učencev in učenk, pri kterem so fantje večidel bukvice „Zve-deni kmet", deklice pa razun lepih molitevnih bukvic tudi svilnat škapulir iz rok milostivega škofa prejeli, so visoko vredni gospod s krepko besedo pridne šolarje in šo-larce k verlemu napredovanju, mlačne pa in nemarne k po-boljšanji opominjevali. Potem je šolska mladost še dva zadnja stavka ,,cesarske pesmi" odpela in mestna muzika k slednjemu še lepo popotnico zapiskala. — Tako je minula ginljiva šolska slovesnost, ktere kratki popis sklenemo s polnim zaupanjem, da bo v mehkih in občutljivih sercih blage mladosti mnogo lepih sklepov k pridnemu napredovanju, v stariših pa k marljivemu pošiljanju svojih otrok v šolo in skerbni domači izreji obudila.
Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweig. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik.
322