Slovenski glasnik.                                               141
se sneidejo Juterne inu vezherne pred, spoudio inu po spoudi pred Obhailam inu po Obhailam (sic) per S. Mashi inu veliku drusih Lephi (sic) Molitvi sa u seper-loshno sti (sic) inu potrebe ukup sbrane. TJ' Terstu Jannes Marenigh natiskavez, 1827. in 18. pag. 308." (Vidi se, da pokojni Eossetti ni posebno svestno prepisal naslovnega lista.) Knjige same doslej še nisem videl, a tudi Safarikovi ,Geschichte der sudslawischen Literatur, herausgegeben von J. Jireček I. Prag 1864.' je povse neznana, čeravno navaja na 142. str. imenovanemu podobno zaglavje: „Molituvne bukuvze (od P. Marka). V Lublani per Jan. Fr. Egerju 1767. 32°. — Ste Aufl. betitelt: Molituvne bukuvze, v'kat^reh fe najdejo juterne inu, vezherne, per s. mashi, per spovdi inu s. obhailu prov lepe molituvze, koker tudi use sorte Officiumi itd., k' osmemu malu med ludij dane. V Lublani so na prudej per Lovr. Bernbaherju meiftn. buavatefzu 1787. 32° 283 S." Morda je naš v Trstu izšedši molitvenik samo kakšno novejše izdanje? — Znamenito bi bilo objaviti vsako pred 1833. letom natisneno slovensko knjigo, katere Safafik ne imenuje v zgodovini o slov. književnosti, da se nam ne pogubi!
L. Ž.
V XXVIII. poročilu c. kr. akademije znanostij na Dunaji čitamo dve zanimljivi vesti o prehajanji Venere mimo selnca dne 6. decembra 1882. leta iz Ljubljane. Prvo je akademiji poslal g. Kari Deschmann, drago g. J. Janesch, dež. sod. oficijai, G. E. Weiss, direktor dunajske zvezdarne pri obeh poročilih hvali ,,die grosse Sorgfallt und Umsicht der Beobachtung". — V tisti seji je akademiji g. prof. Boltzmann iz Gradca predložil razpravo g dr. Ignacija Kle-menčiča, privatnega docenta na vseučilišči v Gradci: ,,Uber die Capacitat eines Plattencondensators". — V tej razpravi preiskuje pisatelj formule, izrazu-joče prejemljivost iz plošč sestavljenih električnih gostilnikov z ozirom na to, kako se ujemajo z izkušnjami ter pride do zaključka, da se izmed vseh po-znatih formul z izkušnjami ujema najbolj ona, katero navaja Kirchhoff (Beri. Monatsberichte 1877). To soglasje med izkušnjo in teorij > pa dokazuje, da je po Kirchhoffovi teoriji prejemljivost električnih gostilnikov, sestoječih iz plošč omenjene debelosti, določena toliko natančno, da se smejo Kirchhoffove formule uporabljati tudi pri zelo natančnih meritvah.                                               A. S.
Vjekopis dr. Jurija Dobrile, biskupa trščansko-koparskoga, prije porečko-puljskoga. Napisao Cvjetko Rubetič, na sviet izdalo društvo sv. Jeronima (Sa slikom), se zove 97 strani obsezajoča, v mali 8ki izišla knjižica, ki nam na drobno opisuje življenje pokojnikovo, njegovo delovanje in trud, njegovo ljubezen do duševno daleč za drugimi zaostalega, a nadarjenega hrvatskega naroda v Istri. — Koliko se je pokojnik trudil, da bi revnemu hrvatskemu kmetu v Istri pomagal duševno in telesno iz bednega stanja, v katerem se je nahajal, popisuje nam ta knjižica. Ko je on došel na škofovski sedež v Poreč, bila je ta škofija jako zanemarjeaa in zapuščena; škofje pred njim so bili sami Vlahi, ne znaj oči hrvatskega jezika in tako hrvatski narod tam ni slišal stoletja in stoletja svojega materinskega jezika iz ust svojega cerkvenega predstojnika; ko je pa zdaj prišel rojak mu na škofovski sedež in govoril njegov materin jezik, revež ni verjel, da bi se kaj tacega moglo še zgoditi pod nebom, tako da so ljudje sploh mislili, ker je novi škof pridigoval   hrvatski,   da mu je kak župnik govor  spisal in se
142
Slovenski glasnik.
ga on potem naučil. Neki starček se je hotel o tem prepričati, je li res, da njih vladika govori hrvatski jezik ter to na svoja ušesa slišati; gre tedaj k škofu in ta ga lepo ogovori in vpraša: „Sto bi rad?" A starček mesto odgovora zakliče: „Sinko! ti govoriš kak' i mi." — „„Nu da, odvrne škof, ali sto biste rad?"" „Ma ti govoriš upravo kak' mi." —¦ .,„Da, da, dobro,"" zopet reče škof. „,.Kazite, što želite."" — „Ma bas, kak i mi govori ovaj Božji biskup," zamrmra dobri starček, zajoka se od veselja, pokloni in odide. —
Bil je Dobrila ustanovitelj „Naše Sloge", velik podpiratelj „družbe sv. Mohora", in „sv. Jeronimskcga društva," kteremu je tudi ostavil 1000 gld. — Koliko knjig slovenskih in hrvatskih je nakupil vsako leto in jih razdelil med ubogi narod po Istri! — Spisal je tudi še prej duhovnik v Trstu molitveno knjižico: „Otče, budi tvoja volja," ki je doživela že štiri natise; v zadnjem je pridejal tudi lep „dodatek za mornarje". Ni je hiše v Istri, katera ne bi imela vsaj po jednega izvoda te knjižice, tako je ugajala narodu hrvatskemu. Ne bode imela Istra kmalu rojaka, ki bi bil toliko za njo storil, toliko za njo žrtoval kakor je Dobrila. Zatorej priporočamo to knjižico, razumljivo tudi vsakemu Slovencu; velja s pošto vred 35 far.                                                                                  —č.
Snmioaripa ali Sommariva. Na vlaški zemlji je živel vitez (cavaliere) in pesnik Giorgio d i Summaripa ali d i Sommariva, ki se je bil porodil 1435. 1. v Veroni; učil se je pravu, bil 1488. leta namestnik v Gradišči ter je umrl pod konec petnajstega veka. V nečem svojem proizvodu se je 147G. 1. zval „provisor fortalitiorum Veronensium". Preložil je na italjanski jezik Homer a (Verona 1470.) in Juvenalove satire, prvič dane med ljudi v Treviži 1480. in drugič v Benetkah 1530 1.. Ta prevod omenja nekde Hennin s pričujočimi slovesi: ,Prodiit RIPAE in 8™, auctore Georgio STJMMA'. Spisal je dalje: 3) Martirio del beato Simone di Trento, Treviso 1480 in 8°; 4) Cronica delle cose geste nel regno Napolitano per anni 959, dali' anno 537 insino al 1495, per rithrnos com-pilata, Venezia, 1496, in 4t0; 5) Rime, bez letnice. Knjižnica ,Magliabechiana' v Florenci hrani rokopis: Summaripino oporoko s predgovorom v granesih. (Biografia Universale, volume LV., Venezia 1829 na 368. strani.) — Tudi naš Gregor Alasija se je sam imenoval da Sommaripa in de Sumaripa, kakor smo se osvedočili v prvem vezku letošnjega „Ljublj. Zvona" na 61. in 62. str.; bil je zatorej blagorodnega ali plemenitega pokolenja in bez dvojbe sta bila oba taistega znatnega rodil. — Bodo-li te vrstice kedaj v pomoč ter na korist našim naslednikom, katerim iz srca želimo, da bi jim bilo moči iztekniti še točnejših vestij o življenji in delovanji slovenskega knjižnika Gregorja Alasije?
L. Ž.
„Na prahu raje" naslov je zbirki 50 sonetov, ki jo je v Pragi izdal znani češki pesnik Jo s. V. Sladek. — Dasi smo mi Slovenci, odkar nam je dr. Fr. Preširen pel dovršene svoje sonete, v tem obziru nekoliko razvajeni in tudi v sonetih Sladkega pogrešamo marsikaj bistvenega; — vender moremo priznavati, da se je pesnik z vspehom trudil, da popularizira te vrste poezijo. Posebno nekateri soneti se odlikujejo po nežnosti jezika in idiličnem svojem obsegu.
L H.