Poštnina plačana v gotovini.
Leto 111.
Posamezna štev. Din 2*
Ljubljana,
ü
avgusta 1932.
• f
Štev. 2jjf.
Službeno glasilo Zimsko-Sportnega Saveza, Mariborskega, Ljubljanskega in Gorenjskega Zimsko-Sportnega Podsaveza, Zbora Nogometnih Sodnikov, sekcija Ljubljana, Ljubljanskega Plavalnega Podsaveza in Ljubljanskega Hazena Podsaveza.
Izhaja vsak torek
Naročnina: čet'tletno Cin 20'—, polletno Din 40’~ , celoletno Din 80' Naročnina se plačuje vnaprej. — Pošt. ček. rač. 11.686.
Naslov uredništva in uprave „Športni list'' kavarna Evropa, Ljubljana. Dunajska cesta. — Izdajatelj: za konzorcij „Športnega lista" Srečko Jeras. Odgovorni urednik Drago Ulaga, Ljubljana, Škofja ulica 13. — Tiskarna „Slovenija" i redstavnik fi. Kolman, Ljubljana, Cel'vška c. 61
NAJVAŽNEJŠI ŠPORTNI DOGODKI
zadnjih 10 dni — izza prejšnje številke našega lista — so bili:
Osvojitev državnega prvenstva v plavanju in Petrinovićevega pokala po SK Iliriji v zaključni borbi — skakalnih tekmah v Karlovcu 20. in 21. t. m. Plavalni dvoboj Jugoslavija:Avstrlja na Millstattskem jezeru 13. in 14. t. m., ki je končal z zmago naših vrlih plavačev 31:29 točk.
Otvoritev kolesarskega dirkališča na stadionu ŽSK Hermesa v Ljubljani dne 14. avgusta t. 1.
Veliki lawn-teniški turnir za nactjonaino prvenstvo Dravske banovine na igriščih SK Ilirije v Ljubljani, 13.—15. t, m.
Športne prireditve v »Mariborskem tednu«.
Petrinom pokal je prišel v slovenske robe
Zmaga ilirjanskih skakačev v Karlovcu — Vsa Ljubljana pozdravlja
odlične svoje borce
Kako si zamišlja zdravnik trening
in vzgojo nogometašev?
V zagrebškem »Športskem listu« je priobčil dr. V. Dolničar članek, v katerem govori o dobrih in slabih telesno-vzgojnih vplivih nogometa. V drugem delu svoje razprave govori ugledni pisec o aktualnih vprašanjih, ki bodo zanimala nogometaše, pa tudi vso športno javnost, ki stremi za napredkom našega nogometa.
Najvažnejša so naslednja tri vprašanja: L zdravniški pregled; 2. vzgoja naraščaja; 3. vprašanje referenta in trenerja.
Zdravniški pregled igrača bi se moral izvršiti istočasno z vpisom v klub, torej preden prične trenirati. Ta pregled bi moral biti natančen, s posebnim ozirom na pljuča, srce in krvni obtok. Posebno pažnjo je treba polagati tudi na 'onstrukcijo okostja, in to z ozirom na bolezni, ki bi mogle povzročiti deformacijo istega, kakor jetika, sifilis rahitis itd.
Ta ppegled bi ne smel biti merodajen za daljšo dobo, kajti ni gotovo, ka-ko bo organizem sprejel izpremembo načina življenja, kake posledice racio-nalnega ali še hujše — neracionalnega treninga! Zato je neobhodno potrebno, da se uvedejo periodični kontrolni pregledi po dvakrat v letu. Razen tega se tnoiajo vsi sumljivi slučaji, kakor naglo padanje težine, pojava temperature itd. poslati na poseben pregled. Le na ta način se bodo lahko potisnile na minimum vse neugodne posledice, ki kvarijo Slas nogometa kot zdravega športa.
Tri grupe nogometašev.
Ako hočemo dvigniti nogomet in ga fre^tvo telesne vzgoje in zdravja trzati na visoki stopnji, tedaj moramo vso pažnjo posvetiti naraščaju. Pijva zahteva je tukaj, cla se nogometaše razdeli v tri kategorije; 1. kategorijo bi imenovali subjuniorji do 16. leta; 2 kategorija so juniorji do 18. leta- t’ katev pa seniorji nad 18 let.
Ta razdelitev je z medicinsko-sport-nega stališča utemeljena takole: med 13. in 16. letom nastopi v človeškem organizmu oni veliki preokret, ki je vsakomur znan pod imenom puberteta. V tej dobi je organizem najbolj občutljiv za razne bolezni, posebno občutljivo pa je srce, na katerem je prepogosto opaziti znake bolezni in degenerativnih pojavov. Že radi tega je potrebno, da se postopa z največjo previdnostjo, da je kontrola stalna in da zahtevani napori niso previsoki.
Ljubljana, dne 23. avgusta.
Nikdar še ni bilo med Slovenci to-liko zanimanja za državno plavalno ' prvenstvo kakor letos, ko je zastavila j Ilirija vse sile, da krona svoja plemenita prizadevanja za razmah plavalnega sporta s častno zmago nad vsemi klubi ! naše kraljevine. Vesela vest, da so v j soboto in v nedeljo ilirjanski skakači zmagoslavno zaključili težko borbo za Petrinovičev pokal, je odjeknila v ; srcih vseh slovenskih športnikov; je to ! živo priznanje, da je v nas žilavost in j zmožnost, borbenost in zdravo strem-I ljenje po zmagi. Za visokim uspehom,
! ki ni le športnega značaja, tiči zopet I genijalna osebnost človeka, ki je pri-j pravil pot že drugim sportom, pa tudi i plavalnemu. Ing. Bloudek je to, ki nam je postavil sredi mesta kopališče, ki je ustvarilo pogoje za razmah plavalnega sporta.
*
V Karlovec so se podali ilirjanski skakači — vestno pripravljeni, z najboljšimi izgledi na zmago. Vendar so ravno skoki v vodo ona panoga sporta, v kateri nisi nikdar siguren, ker igra preveliko vlogo razpoloženje skakača, še bolj pa sodnikov ... V tem oziru je bilo v Karlovcu »vroče«, mnogo bolj kot v Splitu in presoja skokov je bila čudovita; kar za 8 točk so mestoma diferirali. Ako že JPS nima dovolj avtoritete, da bi ožigosal in preprečil dru-kanje pristranskih sodnikov, bo moral v bodoče zaprositi inozemce, ki na izidu ne bodo zainteresirani. Temperamentna je bila tudi publika, ki je stala za domačini skakačem Grilcem; nič manj ko tri kamne je. dobil sodnik gospod Kavšek, ki po mnenju nekaterili prenapetežev ni dovolj dobro ocenil njihovega favorita. Ilirjanski skakači so izrazili, da je sodniški zbor, kakor tudi občinstvo vplivalo nanje skrajno neugodno, radi česar tudi niso skakali z ono mirnostjo, ki je za skoke potrebna.
Rezultati. Juniorji: 1. Ziclierl Branko (Ilirija) 72.88;	2. Skrbinšek Miloš
(Ilir.) 49.08; 3. Parić Mate (.ladr.) 46.96;
4.	Pribošek (Ilir.); 5. Kaliterna (Jadr.); 6. Šoštarič (KSU).
Juniorke; 1. Kraljevič Vilma (Jadr.) 44.66; 2. Keržan Ančka (Ilir.) 36.86; 3. Lampret Nada (Ilir.) 35.50; slovenska prvakinja Boža Ravnikarjeva je imela
napačno prijavljen skok, radi česar je bila pomaknjena na 5. mesto.
S tem si je Ilirija osvojila z 39 točkami juniorsko prvenstvo v skokih — pred Jadranom (21 točk) in pred KSU (4 točke).
Seniorke, skoki z deske: 1. Pretnar Bogi (Ilir.) 61.58;	2. Paurngarten Ada
(Ilir.) 61.04; 3. Ivančevič (Jadr.) 53.12;
4.	Ravnikar (Ilir.); 5. Kraljevič (Jadr.).
Seniorji, skoki z deske:	L Grilc
(KSU) 148.8; 2. Kordelič 143.44; 3. Ma-teljan (Jadr.) 115.18; 4. Korba (Jadr.);
5.	Parić (Jadr.); 6. Antosiewicz (Ilir.).
Skoki s stolpa, dame:	L Pretnar
Bogi (Ilir.) 34.62;	2. Hamzalek Vilma
(Jadr.) 29.42.
Skoki s stolpa, gospodje:	1. Grilc
(KSU) 112.71; 2. Kordelič (Ilir.) 103.00; 3. Strnad (Ilir.) 91.38;	4. Trost (Ilir.)
80.00; 5. Karba; 6. Parić, oba Jadran.
i S tem je bilo odločeno skakalno prvenstvo seniorjev, ki je prineslo Iliriji 62 točk, Jadranu 28, KSU 26.
Skakalno prvenstvo je obenem zaključilo borbo za najboljši klub JPS-a za 1. 1932, v kateri je izvojevala Ilirija ‘JO točk, Jadran 87, Jug 76, Viktorija 62, Bob 32, Primorje 12, KSU 10, Beograd 6, Gradjanski 3. Na večerni proslavi je izročil častni predsednik Jadrana, Alimovič, predstavniku SK Ilirije, dr. St. Lapajnetu, Petrinovičev pokal in čestital Iliriji k uspehom.
V ponedeljek so se v Ljubljani izvršile vse' priprave za slovesen sprejem ilirjanskih zmagovalcev. Ilirjanski skakalni stolp je bil ves v zelenju in v zastavah, prostor pa pripravljen za večerno veselico. Ob 20.20 je bil napovedan slavnosten prihod naših skakačev. Že od daleč jili je pozdravljal razsvetljen sivi ljubljanski grad in ko so prišli na kolodvor, jih je presenetila velikanska množica občinstva z železničarsko godbo na čelu. Ko se je ob izhodu zasvetil srebrn pokal, simbol naše zmage, so zažarela lica ilirjanskili borcev, ki so z entuzijazmom pozdravili prvi slovenski uspeh v sportu. V navdušenih besedah je predsednik Ilirije, dr. M. Dular, pozdravil zveste tekmovalce in jih bodril, naj to dragoceno trofejo, ohranijo za vedno svojemu klubu. V imenu mesta je govoril dr. O. Fettich, v imenu plavalnega podsaveza
pa Ante Gnidovec. Nato se je razvila po glavnih ulicah povorka, ki so jo tisočeri simpatizerji Ilirije toplo pozdravljali. Na čelu sprevoda so bile ilirjan-ske in državne zastave, za godbo pa so korakali tekmovalci, od katerih je vzbujala posebno pozornost splitska ekipa v mornarskih srajcah. Sprevod je končal na kopališču Ilirije, kjer se je razvila prijetna zabava.
*
Ob priliki slavnostnega pohoda se je zgodila neljuba pomota. Ljudstvo je pričakovalo, da bo šel sprevod do rotovža, kjer naj bi v imenu mesta pozdravil tekmovalce g. župan; tam se ie zbralo v veliki množici, toda čakalo je zaman, kajti pozdrav v imenu mesta se je izvršil že na kolodvoru.
Športniki!
pw7£ BIO-mleko
JOGHURT
od Osrednjih mlel m*.? g
Presenečenja v esS m-pijskem plavalnem stadionu
Evropci so uspeli edinole v waterpolu.
Novi rekordi. — Tekme v skokih.
V Los Angelesu ob kalifornijski obali je nastopilo zopet premirje, tisočeri tekmovalci iz vseh koncev sveta se vračajo v svoje domovine, kjer jih čakajo' slavnostni sprejemi. Na nobeni olimpijadi še ni bilo tako ostre konkurence, na nobeni tako dobrih rezultatov. Že ob amsterdamski olimpijadi
1.	1928 so bili strokovnjaki mnenja, da je višek že dosežen, športni urednik uglednega berlinskega dnevnika »Vos-sische Zeitung« je celo izdal knjigo »Sport am Scheidewege« v kateri prerokuje konec rekordom in konec olimpijadam. Toda olimpijska ideja je tako močna in bržkone tako zdrava, da se širi neprestano naprej; novi narodi so se oprijeli sporta in uveljavili so se, da se jim ves svet čudi. To so zlasti Japonci, ki so že pred leti presenetili v lahki atletiki, tokrat pa so izpričali tudi velikansko svojo premoč in žilavost v plavalnem sportu. Le revni narodi so
Nogometaš do 18. leta se ne sme specijalizirati in ne sme gojiit samo nogometa. Juniorji in subjuniorji morajo gojiti gimnastiko in razne vaje z žogami, zlasti pa je skrbeti za okrepitev dihal in individualne odpornosti. Še na to je tre-Da paziti, da se ne razvija telo enostransko, in to v smislu gornjega in spodnjega dela telesa, kakor tudi desne in leve strani. Zato je treba postavljati mladeniče na razna mesta, na desno in zopet na levo krilo, v napad in zopet v obrambo, kajti le tako se jim nudi prilika, da se razvijejo vsestransko. Subjuniorji ne smejo igrati borbenih tekem, juniorje pa se mora polagoma vpeljati. Tekme med juniorji in seniorji se ne bi smele nikdar dovoliti.
Pri seniorjih, ki so smotreno trenirani, je prav tako umestno, da se postopa s stalno opreznostjo, t. j. da izva-
jajo sport po vseli zdravstvenih predpisih, da se jim ne dovoli nepotrebno izčrpavanje sil s prevelikimi napori, da se jih ne sili igrati v nevarnih okoliščinah. Stalno morajo izravnavati enostra-nost nogometa z izdatno gimnastiko.
Želeti bi bilo, da bi organizirali klubi ali nogometni forumi lahkoatletska tekmovanja za nogometaše — ali pa tekme z »rnedicinbolom«, kakor delajo to že dalje časa drugi savezi. To bi bila ambicija za nogometaše, da se bavijo tudi z drugimi športi.
3. Vprašanje trenerja in referenta. Gotovo ima trener težko delo združeno z veliko odgovornostjo na pr a m igračem, klubu, staršem in javnosti. Zato je edino prav, da pridejo na mesto trenerja le osebnosti, ki imajo popolno kvalifikacijo in s tem tudi garancijo, da bodo odgovornosti polne naloge dovršili. Po
vsem, kar smo navedli za vzgojo naraščaja, je razvidno, da ni dovolj, če pozna trener samo nogomet, poznati mora sport vobče, njega vpliv na organizem, športno fiziologijo itd.
Trening se ne sme voditi šablonski, največja umetnost je v individualizira-nju:	za tega je potreben ostrejši tre-
ning, za onega vztrajnejši, temu manjka na hitrosti, onemu na tehniki itd. Za šibke je potreben previdnejši trening, debeli fantje morajo trenirati ostrejše in vztrajnejše. Trener mora biti dober psiholog, istočasno pedagog in strateg, ker je pozvan, da vzgaja nogometaše in cla jim daje direktive za igro.
Žal, da se je pri nas posvečala tem vprašanjem premajhna pažnja in tudi to je vzrok, da nismo v nogometu na oni stopnji, na kateri bi lahko bili.
------c--------------------------------
zaostali in ž njimi obubožana Evropa, iz katere izvirajo antične, kakor tudi moderne olimpijske igre.
Posebno velik interes je vladal v Los Angelesu za tekmovanja v plavalnem sportu. V waterpolu sta si stala nasproti stara rivala Nemčija, ki je v Amsterdamu zmagala in Madžarska, priznani svetovni prvak. Tokrat so se Madžari sijajno revanžirali in so s 6:2 (2:0) odpravili svojega protivnika. — Nemcem1, ki so igrali proti USA 4:4, tudi drugo mesto ni bilo zasigurano. V končni tekmi proti Japoncem so morali doseči vsaj 7 golov razlike, da so si osvojili častno drugo mesto. To se jim je tudi posrečilo, ko so dosegli 10:0.
V skokih z deske so zasedli prvo mesto Amerikanci. 1. Galitzen 160 točk;
2.	Smith 158; 3. Degener 151 (vsi Amerika); 4. Philips (Kanada) 134; 5. Esser (Nemčija) 134.
Tudi v damskih skokih je bila premoč Amerikancev velika, saj so dosegle Colemann, Rawls in Fauntz kar prva tri mesta, evropska prvakinja Jordanova pa šele četrto.
Rezultati v plavanju so do zadnjega izborni; v finalu na 100 m prosto jih je n. pr. kar vseh šest plavalo pod eno
minuto. Bili so to trije Japonci in trije ' Amerikanci! Podobno je bilo v drugih progah, kjer so v predtekmah in v finalih padali olimpijski rekordi kot sledi:
6.	avgusta: 100 m prosto gospodje: 58:0 Myasaki, Japonska.
8.	avg.: 100 m prosto dame: 1:06.8 Madison, Amerika.
9.	avg.: 100 m hrbtno dame: 1:18.3 Madison, Amerika. Ta čas je nov svetovni rekord. —* 4X 200 m- prosto: 8: 58.4 Japonska, tudi svetovni rekord. — 200 m prsno dame: 3:06.3 Dennis, Avstralija.
10.	avg.: 400 m prosto: 4:48.4 Crab-be, USA.
12.	avgusta: 200 m prsno gospodje: 2:44.9 Koikke, Japonska. — 4X100 m prosto dame: 4:38 USA. To znači, da so štiri dame plavale povprečno pod; 1:10!
13.	avg.: 400 m prosto dame: 5:28.5 Madison, Amerika; čas je nov svetovni rekord. — 1500 m prosto: 19:12.4 Kita-mura. Japonska. Edino tukaj drži še slavni diskvalificirani Arne Borg svoj rekord z 19:07.2. Bogve, ali ga bo držal še 1. 1936, ko se bodo ponovno zbrali narodi zemlje k olimpijadi v Berlinu?
D. U.
Ali je bila zmaga Millstattu zaslužena?
Zmaga jugoslov. reprezentance v Millstattu je prišla za Avstrijce nepričakovano, za naš plavalni sport pa je tako' pomembno priznanje, da jo lahko štejemo med največje jugoslovan. športne uspehe. Avstrijskim listom je bilo neprijetno pisati o neuspehu svoje reprezentance in pripisovali so ga nezdravim1 razmeram v avstrijski plavalni zvezi, ki je zašla v politične vode. Dejstvo je, da sta EWASC, kakor tudi vodstvo zveze v hitlerjanskih rokah, radi česar sta v pasivni rezistenci zelo močna kluba WAC in HAKOAH, Tou-r.Tgclub pa že dalje časa ni član zveze. Tako so nastopili proti Jugoslaviji edi-ncle t kmovalci EWASC in Gradčani.
Ali bi kompletna avstrijska reprc-zentaca mogla zmagati? Kdo od Avstrijcev je manjkal? V prvi vrsti odličen prsni plavac Schäfer, dalje Adler in Koller, skakač Staudinger in vrsta wa-terpolistov. V waterpolu, v skokih in v prsnem plavanju so itak zmagali Avstrijci, rezultati bi torej lahko' bili boljši, vendar bi jim ne prineslo niti ene točke. Schäfer tudi ne bi mogel rešiti mešane štafete, četudi bi plaval svoj najboljši čas 1:17. Jugoslovani so zma-
gali s 6 m naskoka in če bi bila sila, bi ga lahko povečali. Preostaneta še pla-vača Koller in Adler, toda oba sta na j avstrijskem1 prvenstvu plavala slabše od onih, ki so bili postavljeni v reprezentanco.
Kaj piše »Schwimmer«?
Največje evropsko plavalno glasilo »Der Schwimmer«, ki izhaja v Leipzigu, poroča o meddržavni tekmi Avstrija: Jugoslavija naslednje: »Avstrijska plavalna zveza je nastopila v Millstattu v težkih okoliščinah, ker ji dunajski klubi Hakoah, Touringclub in WAC niso stavili svojih plavačev na razpolago. — Avstrijsko moštvo je bilo zato sestavljeno le iz članov Ewasca in Gradčanov, borilo pa se je sijajno, četudi sta manjkala Schäfer in Koller. V medmestni waterpolo tekmi Dunaj:Dubrovnik so po hitri dobri igri zmagali zasluženo Dunajčani.« Slede rezultati, med katerimi pa manjka poročilo o hrbtnem plavanju (!). Tudi to poročilo ne piše dovolj jasno in točno o izidu tekmovanja, upamo pa, da se bodo Nemci vendarle navadili pisati o naših zmagah.
Nogomet
državno
Ljubljana, 22. avgusta.
Prvenstveno tekmovanje po ligah je postalo v zadnji fazi zelo zanimivo. Posebno velja to za drugo, tretjo in četrto ligo, kjer se bije odprt, najostrejši boj za placement na 1. in 2. mestu. To nazorno kažejo tabele, ki jih prinašamo v današnjem listu. Državni prvak BSK je na primer v nevarnosti, da se ne prebije v finalne tekme. Isto se prav lahko pripeti tudi Hašku, prvaku ZNP in še marsikateremu »favoritu«.
V naši (I.) ligi je po rezultatih pretekle nedelje
Gradjanski :Primorje 10:0 (5:0)!! in
Viktorija:Ilirija 2:1 (1:1)
zgubljena zadnja nada tudi za SSK Maribor, ki pod nobenimi pogoji ne more več doprinesti velikega naskoka v točkah, ki ga imata Viktorija in Gradjanski. 13 oziroma 10 točk proti 6!
Ilirija je zgubila še dve točki — ker se brez efektivnega napada pač ne da dobiti tekem. Zaman je bila očitna premoč v polju — vsaj dve tretjini igre se je odigralo na polovici Viktorije in pred njenim golom — zaman dobra in požrtvovalna igra obrambe in halfov in nazadnje zaman tudi dobra volja napadalcev. Nekoliko kočljivih situacij in nevarnih strelov je rešil izvrstni vratar Viktorije Zafir, mnogo je rešil tudi naš
prvenstvo
»Niirmi« Premrl, reprezentativni centerhalf gostov. Tekmo je vodil zadovoljivo zagrebški sodnik dr. Padjen, ki je prispel v Ljubljano z Novega na Jadranu. Delegiranje sodnikov iz tako oddaljenih krajev priča vnovič o neuvidevnosti saveza v Beogradu. Zakaj naprtiti tekmi pribl. 1300 Din stroškov za sodnika?!
Primorje je v Zagrebu v vseh linijah popolnoma zatajilo tako, da se je mogel Gradjanski po mili volji razigrati. Rezultat 10:0 pove vse!
Podajamo pregled tekem v ostalih ligah:
Rezultati 14. t. m. so bili: Jugoslavija: SAŠK 2:0, BSK:Gradjanski (Skoplje) 2:2! Slavija (Sarajevo):Skopski SK 5:2, BASK:Vojvodina 1:0, Bačka:Obi-lič 4:1, Mačva:Slavija (Sombor) 1:1.
Nedelja 21. t. m. je bila izredno plodna. V 9 tekmah je padlo 59 golov! Isti rezultat kot ga je postavil Gradjanski proti Primorju, je bil postavljen v osiješkem lokalnem derbyju Slavija: Gradjanski (Osijek) 10:0. V Splitu je Hajduk porazil Concordijo s 3:0. V Sarajevu je imel BSK težko delo s Slavijo, rezultat 2:2! Jugoslavija je na domačih tleh z lahkoto odpravila Skopski SK s 7:2, BASK pa je porazil Obiliča iz Be-čkereka celo z 11:2. Mačva in Vojvo-
Priporoča se
HOTEL SLON
JUBLJANA
dina "Sta delila točki z 1:1 in Bačka je zmagala nad somborsko Slavijo s 4:1.
Prvenstvene	tabele kažejo zdaj			na-
slednje stanje:				
I.	skupina:			
Viktorija	7 6 1	0	17:7	13
Gradjanski	6 4 2	0	28:7	10
Maribor	6 3 0	3	12:12	6
Primorje	6 1 1	4	8:23	3
Ilirija	7 0 0	7	7:23	0
II.	skupina:			
Hajduk	6 5 1	0	18:3	11
Hašk	7 4 0	3	13:16	8
Concordia	6 3 0	3	17:12	6
Slavija (O.)	6 2 1	3	19:17	5
Gradjanski (Ü.)	7	1	0	6	7:26	2
III.	skupina:			
Jugoslavija	9 7 1	1	36:13	15
BSK	9 6 2	1	27:11	14
Slavija (Saraj.)	9 6 2	1	30:14	14
SSK (Skoplje)	9 2 1	6	16:36	5
SAŠK	9 2	1	6	9:22	5
Gradjanski (S.)	9 0	1	8	8:30	1
IV.	skupina:			
Vojvodina	9 6 2	1	23:11	14
BASK	8 6 0	2	39:14	12
Bačka	9 6 0	3	25:23	12
Mačva	8 2 3	3	17:16	7
Obilič	9 2 0	7	20:46	4
Slavija (Sombor) 9 117 16:32	3
Prihodnjo nedeljo 28. t. m. se odigrata v naši skupini tekmi Maribor :Gradjanski v Mariboru in Primorje: Ilirija na igrišču Primorja. Preostali bosta nato za 4. september zadnji tekmi Maribor:Primorje v Mariboru in Gradjanski:Viktorija v Zagrebu.
Celjske vesti
Celje, 21. avgusta.
Tretja kvalifikacijska tekma Celje : SK Atletih 2:1 (0:0).
Po dveh neodločenih tekmah se je odigrala danes na igrišču SK Celja tretja tekma med SK Celjem in Atletik SK za prestop v podsavezni I. razred. Sledila bo prihodnjo nedeljo še četrta na igrišču Atletikov.
Obe moštvi sta pričeli igro z vidno tremo'. Na obeh straneh je bilo zastre-Ijanih nekoliko dobrih prilik. Celje je proti koncu prvega polčasa prvo uredilo igro in nekaj časa oblegalo nasprotni gol, toda brez rezultata. Drugi polčas so otvorili Atletiki z bolj eneugično igro, uspešno so razdirali kombinacije Celjanov in prevladovali na terenu, pa vendar je Celje doseglo vodilni gol. Nato je bilo zopet Celje v premoči. Preostra sredstva, ki so jih vporabljali Atletiki, so imela za posledico enajstko in 2:0 za Celje. Malo pred koncem so vztrajni Atletiki iz prostega strela popravili stanje na 2:1.
Tekmo je vodil dobro in sigurno g. dr. Planinšek.
V predtekmi sta igrala Celje rez:At!etik SK rez. 3:0, dopoldne pa pod vodstvom1 sodnika g. Ochsa
Jugoslavija : Olimp 2:2.
Slednja igra je bila druga poskusna tekma Jugoslavije za sprejem v JNS.
Pismo iz Maribora
Maribor, 21. 8.
Nogomet.
Tudi Maribor je doživel svojo nočno tekmo'. V okvirju »Mariborskega tedna« sta igrala na igrišču v Ljudskem vrtu
11.	t. m. SSK Maribor in GAK (Graz). Tekma je končala z zasluženo visoko zmago domačinov 6:3. Ob luči reflektorjev se je razvila pred ca. 1500 gledalci izredno lepa igra, v kateri sta obe moštvi pokazali prvovrsten nogomet. Maribor je imel odločnejše napadalce, , ki so že v prvih minutah presenetili j goste z 2 lepima goloma. V polčasu so vodili že s 4:1, nakar so Gradčani z iz- , rednim elanom dosegli dva gola, ene- , ga od njih iz 11 m, diktirane radi foula , nad desnim krilom, najboljšim možem j gostov. Sodil je dr. Planinšek. Tekmi je ; prisostvovalo mnogo odličnikov Mari- | bora, med njimi tudi načelnik mesta g. dr. Lipold s soprogo.
Veslanje.
Pod pokroviteljstvom »Mariborskega tedna« je priredil tukajšnji veslaški klub
EMIL MORE
sod Ucr
LJUBLJANA, Šmartinska c. 11
Telefon št. 34-52
Izdelovanje izvrstne coda-vode iz tekoče ogljikove kisune ter pokalic raznih vrst z zajamčeno pristnim sladkorjem Izdelovanje „JOGURE“
tekmo na Dravi s startom pri Mariborskem otoku in ciljem pri kopališču Käfer. Prijavljeno je bilo skupno ca. 60 veslačev v sledečih disciplinah: seniorji posamezno, juniorji posamezno, dame posamezno, gospodje v dvoje (seniorji), gospodje v dvoje (jun.), mešane dvojice in veliki čolni. Večino prvih nagrad' so si priborili izvrstni Studenčani, katere v j splošnem imenujejo »dvoživke«, ker so skoro več v čolnih na vodi kot doma. Najinteresantnejša točka je bila borba velikih čolnov, v katerih se je po 10 veslačev trudilo za zmago. Bregovi Drave in improvizirana tribuna v kopališču Käfer so bile nabito polne občinstva. Prireditev so vodili gg. Močivnik, Bergant, Neralič, Venutti in dr. Scheibe!. Darila za zmagovalce je daroval pripravljalni odbor »Mariborskega tedna«.
Skupinski tek skozi Maribor.
Dne 11. t. m. se je pod pokroviteljstvom »Mariborskega tedna« vršil propagandni skupinski tek skozi Maribor, ki je odlično uspel. Novost je bila, da je vsak klub lahko prijavil poljubno število tekačev, na cilju pa je prva šestorica štela kot I. moštvo, druga kot II.,
1.	t. d.; mesta se je določilo kot pri cross-countryju za državno prvenstvo. Ostro borbo za prvo mesto je odločil v svojo korist znani dolgoprogaš Železničarjev, Podpečan. Za tek je bilo prijavljenih skupno 88 tekačev, startalo jih je 75, a na cilj dospelo1 64.
Rezultati: 1. Podpečan v času 5.28.1;
2.	Grmovšek (Maraton) 5.41.4;■ 3. Gomolj (Maribor); 4. Heller (Rapid); 5. Herič (Železn.); 6. Straub (Železn.); 7. Govedič (Železn.); 8. Novak (Železn.);
9.	Stangl (Maraton); 10. Struzi (Maraton) itd. — Moštva: 1. Železničar v postavi Podpečan, Herič, Straub, Govedič, Novak, Hodžar, 40 točk; 2. Maraton 95 točk; 3. Rapid 111 točk; 4. Maribor 131 točk; 5. Železničar II. 16S točk; 6. Svoboda 195 točk; 7. Maraton II. 229 točk; 8. Maraton III 319 točk. Presenetil je ugoden placement nogometaša Maribora Gomolja (Gandi), ki je med elito tekačev zasedel častno 3. mesto. Na progi, kot na cilju je tvorila špalir nepregledna navdušena množica gledalcev. Organizacijo prireditve so vodili brezhibno gg. dr. Jettmar in odbor I. ati. sodnikov. Na cilju, kjer je koncertirala godba »Omladine«, so bili prisotni tudi mestni podnačelnik g. Golouh, komandant mesta gener. Hadžič, sreski načelnik g. Makar in cela vrsta drugih, ki so se izredno pohvalno izrazili o teku. Pripravljalni odbor »Mariborskega tedna« je daroval za zmagovalno moštvo statueto tekača na marmornem podstavku,
10 let SK Trbovelj.
Na posebno učinkovit način je proslavil SK Trbovlje 14. in 15. t. m. desetletnico svojega obstoja. Dobro pripravljena jubilejna skupščina kakor tudi niz športnih prireditev so uspešno manifestirale za športno idejo in ji pridobile marsikaterega novega prijatelja.
Na občnem zboru, ki so mu prisostvovali župan g. Vodušek ter zastopniki TPD, Sokola in mnogih drugih društev, je predsednik sijajno obrazložil velik pomen športnega gibanja za državljansko, socijalno in človečansko vzgojo naroda, tajnik je opisal dosedanje delovanje in razvoj kluba in za zasluge za klub so bili izvoljeni za častne člane gg. župan Vodušek, bivša predsednika dr. Baumgarten in Ivan Berger, predsednik medklubskega odbora v Trbovljah Pleskovič in France Volker.
Športne prireditve so se pričele s štafetnim tekom na 1500 m dolgi progi po mestu. Zmagala je štafeta jubilanta v 4.15 min. pred štafeto SK Zagorja. Nogometni brzoturnir in razpisani kip je dobil prav tako jubilant s 5 točkami pred Retjem, Dobrno in Hrastnikom. Turnir je vodil sav. sodnik g. Marin.
Kmetijstvo (razstava mleka, sira, medu, zelenjave, jajc, vina). — Perutnina, kunci, goveja živina (3. in 4. IX.), konji (11. IX.), psi (8 IX.) — Alpinska razstava, tujski promet. — Razstava slovenske knjige, umetnosti, fotografij. — Razstava „Domače ognjišče“. — Industrijski in obrtni oddelek.
LJUBLJANSKI VELESEJEM
„Ljubljana v jeseni“— 3.-12. septembra 1932
Kulturna in gospodarska razstava
Revija nardnih noš 4. IX. — Tekmovanje harmonikarjev 11. IX. — 50% popust na železnicah. — Legitimacije po Din 30'— se dobe pri denarnih zavodih, župnih in občinskih uradih, večjih postajah dravske banovine in biljetarnah „Putnika“. — Prenočišča preskrbljena.
Na praznik dopoldne so odigrala br-zoturnir rezervna moštva Trbovelj, Ret j a in Dobrne. Zmagalo je SK Retje, druga je bila Dobrna. Popoldanski program se je pričel s tekmo med »starimi fanti« SK Trbovelj in SK Retja;1 stari fantje Trbovelj so- bili za 4:0 močnejši. Glavna športna prireditev proslave
Trbovljedlirija (Ljubljana) 2:2
je bila morda najlepša tekma, ki se je doslej odigrala v Trbovljah. Pokazala je, kako lep je nogometni šport, če se izvaja v pravem športnem duhu. Gledalce je ravno tako navdušila lepa, tehnično odlična igra gostov kakor uspešen, nad vse požrtvovalen odpor domače enajstorice. Kapetan Ilirije je pred igro poklonil jubilantu lepo' spominsko darilo.
ŠPORTNI DAN V ZAGORJU.
21. t. m. je priredil SK Zagorje svoj vsakoletni športni dan, k ije lepo uspel. Aranžman je bil v rokah vztrajnega predsednika g. Murnuha, člani kluba in ostalo prebivalstvo pa je pripravah marljivo sodelovalo in storilo svojo dolžnost, saj je prireditev važna za Zagorje zlasti iz tujsko-prometnih ozirov.
Že zjutraj je došlo iz raznih krajev občinstvo, ki je z velikim zanimanjem sledilo izvajanjem dopoldanskega programa:
Štafetni tek: Priglasili so se: Amater iz Trbovelj, SK Trbovlje in SK Zagorje, iz neznanih vzrokov pa je izostal SK Trbovlje. Progo 2650 m so pretekli kot prvi atleti Zagorja v 8 min. 10 sek., SK Amaterja pa v 8 min. 45 sek.; z zmago domačinov ostae prehodni pokal g. ing. Loskota drugič last SH Zagorja.
Kolesarske dirke: Proga Zagorje— Trojane—Krašnja—Domžale in obratno. Juniorski prvak Zasavja za 1932 je postal Marko Barlič; progo 78 km je prevozil v času 3:07.29. V glavni skupini si je priboril naslov »Kolesarski prvak Zasavja 1932« Ivan Lah (Tdelweiss, Maribor) s 3:02.29. 2. mesto je zasegel domačin Stanko Sušnik v času 3:03.6; 3. mesto Brtoncelj Ivan (Zarja, Jesenice); 4. mesto domačin Karat Rudo. V splošnem' je dirka jako zanimivo izpadla.
Distančnega teka so se udeležile članice na 160 m in je dosegla 1. mesto Bačnik Danica v 39.8 sek., 2. mesto Kerin Bla v 40 sek.
Za Cross-Country za prvenstvo Zasavja 1932 na 8 km dolgi progi se je prijavilo 16 tekačev. Start je bil v ko-pališu Medija-Izlake ob 10.15. Prvi je dospel na cilj France Mirnik (Jugoslavija, Celje) v času 31 min. 5 sek., 2. Karol Grebenc (Retje, Trbovlje), 3. Jože Rikš (Amater, Trbovlje), 4. Ivan Malis (SPD Zagorje), 5. Ferd oPikš (Jugoslavija, Celje).
Po končanem1 programu je ob navzočnosti delegata Kolesarskega saveza g. Kepca iz Ljubljane, gg. dr. Gruma, Mihelčiča, župana Grčarja in drugih predsedik g. Mrnuh pozdravil udeležence in se jim zahvalil, da so pripomogli, da je dopoldanski program dobro uspel. Razglasil je rezultate in razdelil kolajne. v končnem govoru se je še1 zahvalil članom gasilnega društva Zagorje—Loke— Medija-izlake, ki so vzorno vzdrževali stražo in red od Zagorja do Trojan.
Nogometne tekme; Popoldne so se vršile nogometne tekme, za katere je vladalo veliko zanimanje, posebno Trboveljčani so v velikem številu prisostvovali. Ob pol 16 sta nastopili rezervi SK Sloge iz Lok in SK Zagorja; rezultat 1:1. Ob 17 se je vršila tekma I. moštev SK Amaterja iz Trbovelj in SK Zagorja. Simpatično moštvo Amaterja mogoče radi slabega terena ni prišlo do pričakovanega uspeha. Kljub temu, da so zabili 3 gole, je igralo domače moštvo boljše.
Športni dlan v Kamniku.
V nedeljo so se vršile v okviru Športnega dne v Kamniku razne športne prireditve. Vršil se je teniški turnir
med Kamnikom in Domžalami ter Ilirijo, zmagala je Ilirija. Dopoldne je bil štafetni tek na 3000 m, popoldne pa plavalne tekme in skoki s stolpa ter nogomet. Podrobno še poročamo v prihodnji številki.
V Domžalah
je priredil SK Disk 15. t. m. svoj športni dan, ki je v programu nekoliko trpel radi dvakratne preložitve. Dan je bil najavljen najprej za 7., potem za 14. t. m. Glavno nogometno tekmo je odigralo
I.	moštvo Diska z rezervo SK Primorja. Po neodločenem prvem polčasu (1:1) so zmagali gostje s 5:2. Predtekma Disk rez. : Kamnik 2:3 je končala predčasno z incidentom, ki sta ga povzročili dve neupravičeni enajstmetrovki proti Kamničanom; le-ti so pri drugi sredi drugega polčasa odstopili. Nešportni čin Kamničanov zasluži strogo grajo!
Športni dan na Rakeku priredi SK Javornik 4. septembra.
JUNIORSKE TEKME ZA POKAL SK ILIRIJE
Letošnje tekme juniorjev za prehodni pokal SK Ilirije so vzbudile enako veliko zanimanje kot prejšnja leta. Prijavilo se je 9 ljubljanskih moštev in 4 mariborska, tekme imajo mnogoštevilno, a včasih preglasno in nedisciplinirano publiko, ki jo je prireditveni odbor moral spomniti na red.
Kvaliteta letošnjih moštev je povprečno višja in mnogo bolj izenačena kot je bila lani. Moštva, ki bi očitno nadkriljevala ostale, letos ni, razen če bi bila to enajstorica SSK Maribora. V ljubljanski skupini vodi Svoboda, ki pa ; zahvaljuje svojo pozicijo bolj telesni j premoči kot pa tehničnemu znanju in fini igri. Ilirija I je zaigrala proti Svobodi slabo, a proti Moravi izvrstno, Morava je žilavo, trdno moštvo, ki se bo dobro plasiralo, isto se more reči za Hermes, dočim sta Jadran in Ilirija II po dosedanjem utisu slabejša. Trije klubi oziroma moštva v ljubljanski in trije v mariborski skupini so izpadli v izločilnih tekmah. Navedemo naj radi preglednosti vse dosedanje igre:
Mariborska skupina je odigrala izločilne tekme 14. in 15. t. m. z rezultati Maribor LRapid 4:0, Železničar: Maribor II 2:1, Maribor Iželezničar 3:0. Zmagovalec, ki bo odigral dvojni finale z ljubljanskim prvakom, je torej SSK Maribor, rešiti pa se mora prej še pritožba Železničarja proti verifikaciji zadnje navedene tekme.
V	L j u b 1 j a n i je dalo izločilno kolo 4 moštva (zmagovalce) za redne tekme po točkah. Peti konkurent je Ilirija I in šesti konkurent zmagovalec v tolažilnem kolu, ki so ga odigrala 4 premagana moštva izločilnega kola. Izidi v izločilnem kolu so bili Morava:MIadika 3:1, Ilirija ILDrava 7:1, HermesTstra 3:0, Svoboda: Jadran 2:1. Tolažilno kolo: Miadika:Drava 2:1, Jadranristra 8:0, finale Jadran.-Mladika 1:0.
S tekmami po točkah se je pričelo 14. in 15. t. m. in se je nadaljevalo 21. t. m. Rezultati so dosedaj:
Morava:Ilirija II 2:0.
Syoboda:Ilirija I 4:1.
Hermesrilirija II 6:1.
Svoboda :Morava 1:1.
Ilirija LMorava 5:0 Svoboda:Hermes 2:1
Jadranrilirija II 4:3.
V	prihodnjem kolu igrajo 28. t. m.: Hermes:Morava (ob 8. na igrišču Hermesa) — Ilirija I:Ilirija 11 (ob 8. uri na igr. Ilirija) — Svoboda:Jadran (ob 9.15 na igr. Ilirije).
Reka : Korotan (Kranj) 6:3 (1:1).
Preteklo nedeljo je gostoval na igrišču Ilirije SK Korotan iz Kranja. Po igri, ki jo je pokazal in po izenačenosti moštva je smatrati SK Korotan za eno najboljših podeželskih moštev. Reka je imela z njim; v prvem polčasu mnogo posla in je mogla šele tekom druge po-
lovice igre izraziti svoje večje znanje v rezultatu. V svoji požrtvovalnosti so gostje parkrat igrali pretrdo, kar bi jim edino bilo oporekati. Sodil je g. Zupan.
SK Elan podeželski prvak LNP 1932.
SK Disk je iz finančnih razlogov odstopil od kvalifikacijskih tekem za podeželsko prvenstvo LNP. Prvenstvo obdrži na ta način brez boja lanski prvak SK Elan (Novo mesto).
LNP je votiral Disku podporo 600 dinarjev za kritje dolga, ki ga ima Disk pri podsavezu na članarini in drugih zaostalih prispevkih. Kakor čujemo, je LNP pripravljen odpisati na enak način tudi dolgove raznih drugih klubov, ki se bodo obrnili za to na podsavez. Po blagajniškem poročilu, ki je bilo razdeljeno na podsavezni skupščini, znašajo taki zaostanki klubov okrog 5000 Din.
JESENSKA SEZONA NA DUNAJU
se je pričela preteklo soboto in nedeljo z dvema turnirjema. V Hiitteldorfu je zmagala Austrija pred Rapidom, ženevsko Servette in Ferencvarosem. Rezultati so bili: Rapid:Servette 6:2, Austria: Ferencvaros 4:1, Servette:Ferencvaros, 5:3, Austria:Rapid 3:1. — Zmagovalec drugega turnirja v Dornbachu je novopečena prvorazredna Libertas. Rezultati: Liberias :Slovan 6:3, Sportklub: Wacker 3:2, Slovan:Sportklub 2:1.
t MIRKO KREGELJ
21 t. m. je preminul v Ljubljani po daljšem bolehanju učitelj Mirko Kregelj, še nedavno znan član in funkcijonar SK Jadrana v Ljubljani. Pokojni je bil soustanovitelj Jadrana, aktivno se je udejstvoval zlasti v lahki atletiki, kjer je imel do lani državni rekord na 10.000 metrov. V svojem življenju je bil Kregelj nadvse prijeten družabnik in izvrsten pevec. Športniki ga bodo ohranili v najlepšem spominu. Žalujoči rodbini naše globoko sožalje!
Lahka atletika
Lahko-atletsko prvenstvo poedincev.
13. in 14. avgust je določil JLAS kot termin, v katerem se mora izvesti to tekmovanje. Spričo pasje vročine je bilo vsakomur jasno, da bo to »počitniška« prireditev in temu primeren tudi poset in zanimanje s strani publike. — Toda, da se nahaja na počitnicah kar cela sekcija Primorja, ki ima kar pet atletov začasno v državni reprezentanci, ne bi mislil nihče. Pred vrati je vendar državno in izbirno prvenstvo za balkansko olimpijado, v poštev prihajajoči atleti pa se mesto na trainingih v znoju, rajše kopajo v hladni Savi!
Po ogromnem napredku, ki sta ga pokazala oba kluba v kvantiteti svojih atletov na prvenstvu moštev, smo mislili, da sta napredovala tudi kvalitativno. V tem se vsaj kar se tiče Ilirije, nismo motili. Ilirija je postavila na start odlično ekipo, ki bi bila marsikomu trd oreh. Odlični rezultati najboljših, kot Nelija Zupančiča, Bručana, Stepišnika, Outrate, Lejke, Oroszija, kažejo stalen napredek Ilirijanske lahke atletike. Pri Primorju pa se je pokazala stvar v nekoliko drugačni luči. Od vsega ogromnega števila atletov prideta tekmovat na kvalitativno preizkušnjo le dva. —
Posamezni rezultati:
Krogla: 1. Zupančič 12.55: 2. Stepišnik M. 12.12; 3. Banko 10.32; Zupančič je v izredni formi.
100 m: Zupančič 11.6; 2. Stepišnik;
3.	Plivelič.
Zupančič je pokazal, da je tudi dober sprinter: upajmo, da postane eden najboljših.
Daljava: 1. Outrata 6.19 m; Stepišnik 6.08; 3. Plivelič.
Stepišnik kaže, da ho poleg Nelija dober desetoborec.
Vis; l. Oroszi 1.60; 2. Dečman 1.55. j
Škoda, da ni skakal lanski zmago- j valeč Zupančič.
Disk: 1. Stepišnik 37.15 m; 2. Zupančič 34.99; 3. Banko 31.34.
Čudno, da Stepišnik še ni dosegel lanskega rezultata. Upajmo pa, da doseže do državnega prvenstva svojo formo.
1500 n>: 1. Lejka 4:30.8; Ogrin (Primorje) 4:33; 3. Osterman.
Lejka klub nepolnemu trainingu nese žrtev preobilnega traininga,.
Disk, helenski stil: L Stepišnik 28.50 metrov; 2. Zupančič 27.47; 3. Banko.
Za izredno moč Stepišnika in Zupančiča rezultati še niso zadovoljivi.
Palica: 1. Oroszv 3.20; 2. Zupančič 3.10; 3. Dečman 3.10.
Pri tej točki si je Zupančič poškodoval nogo in ni več nastopal.
10.000 m: Bručan 35.19.
Rezultat je za dobrih 8.1 sek. slabši od državnega rekorda, toda atlet je tekel sam' in v hudi vročini, poleg tega pa je bil še moten od nogometne tekme.
Kladivo: Stepišnik 32.40 m; Banko 27.10. — Slabi rezultati.
200 m: L Stepišnik 26; 2. Plivelič;
3.	Uršič.
800 m: 1. Plivelič; 2. Uršič.
Kopje: 1. Petkovšek (Prim.) 46.51;
2.	Dečman (Ilirija) 42.55.
5000 m: 1. Bručan 16.49; 2. Jamar.
❖
Izpite za savezne lahkoatletske sodnike so napravili: gg. dr. Kuhelj, Kos, Gnidovec, Pevalek Inke, Karba, Potokar, Megušar, Grünfeld za vse panoge razen starta pri tekili ter g. Bradač za vse, razen merilca časa in startJ-.a.
Primorje:Concordia junioiji 50:47. V
dvoboju juniorskih atletov v Zagrebu 21. t. m. je zmagalo Primorje s 3 točkami naskoka. Prvi rezultati so bili: 100 m Bićanić 12 sek., krogla 5 kg Bi-čanič 13.30, skok v dalj Brozovič 5 ' ' cm, disk 1.5 kg Bićanić 35.46, skok v višino Žorga 155 cm, kopje 603 g /orga 40.26 m, 200 m Žorga 25.4, 1500 m Ogrin 4:37, troskok Žorga 11.94 m, 4X100 m Concordia 48.6 sek.
Jesenski Ljubljanski velesejem. Spet bo oživela naša bela in lepa Ljubljana med 3. in 12. septembrom. Gospodarsko in kulturno središče Dravske banovine bodo posetili desettisoči gostov iz vseh krajev naše prostrane države in inozemstva, da si ogledajo bogato založeno in pestro razstavo »Ljubljana v jeseni«. Na razstavišču od 40.000 kv. m bodo nameščene v desetih velikih razstavnih zgradbah sledeče razstave: 1. Kmetijska razstava (strokovni pouk, sirarstvo in mlekarstvo, jajca, čebelarstvo, zelenjad, vino, perutnina, kunci),
3.	in 4. septembra razstava goveje živine montafonske pasme. 10. in 11. septembra razstava plemenskih konj. od 3. do 12. septembra velika razstava poljedelskih strojev in orodja. II. Razstava čistokrvnih psov vseh pasem 8. septembra. lil. Alpinska razstava. IV. Tuj-sko-prometna razstava. V. Razstava slovenske knjige. VI. Umetnostna razstava »Žena v slovenski umetnosti«. VII. Jugoslovanska amaterska razstava umetniških fotografij. Vlil. Razstava »Domače ognjišče«, nazorna razlaga novodobnega racijonalnega gospodinjstva. IX. Industrijski in obrtni oddelek. Specijalne razstave: Pohištvo, Živila. Radio. Posebne prireditve: 4. septembra: Revija slovanskih narodnih noš na velesejmu. 11. septembra: Tekmovanje slovenskih harmonikarjev na velesejmu. 50 % popust na železnicah. Vozne olajšave so priznane tudi na parnikih. Permanentne legitimacije s pravico na prevozne olajšave in poljuben večkraten vstop stanejo Din 30,— in se dobe pri denarnih zavodih. tujsko-prometnih ustanovah, zadrugah, župnih in občinskih uradih, podružnicah Kmetijske družbe, strokovnih organizacijah in pri blagajnah večjih postaj v Dravski banovini. »Ljubljana v jeseni« bo prirejena vestno in z ljubeznijo. Oglejte si si to razstavo!
Nacionalni teniški turnir za prvenstvo Dravske banovine
Prvak Punčec iz Zagreba, prvakinja liirjanka Ksenija Ravnihar.
V	dneh 13. do 15. t. m. je priredila teniška sekcija SK Ilirije nac. ten. turnir za prvenstvo dravske banovine, ki je zelo dobro uspel, tako v športnem kot v propagandnem oziru.
Tekmovalo se je v sedmih disciplinah, prijavljencev je bilo veliko, organizacija turnirja pa je bila v dobrih rokah. Igralo se je kljub skoro neznosni vročini od jutra do večera in so bile v ponedeljek zvečer ob pol 8. vse igre zaključene. Omeniti je tudi treba, da je bilo za obisk vse pripravljeno, celo tribuno so postavili, ki je prav dobro služila svojemu namenu.
Pokroviteljstvo nad prireditvijo, ki je bila brez dvoma največja teniška prireditev v Sloveniji, je prevzel ban g. dr. D. Marušič, predsedstvo številnega častnega odbora, ki so ga tvorili najodličnejši predstavniki javnega in športnega življenja v Ljubljani, pa je prevzel župan g. dr. Puc. Obisk s strani občinstva je bil vse tri dni lep, rekordno število pa je dosegel v ponedeljek popoldne ob finalnih borbah, kar daje za bodočnost prav lepe perspektive.
V	nastopnem podajamo rezultate v posameznih disciplinah:
Gospodje posamezno:	1. Punčec,
Concordia, Zagreb; 2. Palla da, ATK, Zagreb; 3. Aleksander Truden, Ilirija, Ljubljana V semifinalu sta se srečala Truden in Pallada, zmagal je Pallada 7:5, 6:1, Punčec pa nad Pallada 6:1, 4:6, 6:4, 6:2. Prvak je postal Punčec in si priboril kupo, ki jo je poklonil g. ban.
Dame posamezno: 1. Ksenija Ravnihar, Ilirija; 2. Mila Maksimovičeva, ZKP, Zagreb; 3. Olga Njemirovska, Hašk, Zagreb. Odlična igra Ravnikarjeve, ki je zmagala nad Maksimovičevo 6:3, 8:6, v semifinalu nad Njemirovsko 6:4, 6:3. Prvakinja Ravnikarjeva je prejela lepo dozo za puder, dar g. Ravnikarja, solastnika tvrdke »Noblesse« na Aleksandrovi cesti.
Juniori posamezno: 1. Probe, Zagreb; 2. Pušenjak, SK Železničar, Maribor. Državni prvak Probe si je priboril tudi prvenstvo dravske banovine z zmago nad Pušenjakom 7:5, 6:0. Dobil je lep bronast kip.
Gospodje v dvoje: 1. Punčec—Weit-ner (oba Zagreb); 2. Truden (Ilirija)— Friedrich Karlek (Hašk, Zagreb); 3. Hifzel—Leyrer (Rapid, Maribor) in Bri-glč—Pallada (ATK, ZAGREB). Prvi par je prejel dve lepi srebrni kaseti, darilo župana dr. Puca. Odlično je igral Truden, ki bi, če bi imel mesto Friedricha mlajšega soigrača, sigurno dobil prvo mesto. Truden—Friedrich sta lepo zaigrala nad parom Hitzel—Leyrer, Rapid, 6:1, 3:6, 7:5, proti Punčec— Weitner pa zgubila 1:6, 3:6, 3:6. Weit-ner je bil Punčecu dober partner.
Gospodje in dame v dvoje; 1. Punčec—Maksimovičeva, 2. Truden—Rav-niharjeva (Ilirija), 3. Njemirovska— Friedrich in Hitzl—Kraus. Državna prvaka Punčec in Maksimovičeva sta predvedla res lepo igro, posebno dobra je bila Maksimovičeva, ki je izrazita mixed-double jgralka. Truden—Ravnikarjeva sta proti paru Friedrich—Nje-marovski (oba Hašk) dosegla 6:2, 7:5, ' v finalu pa izgubila 3:6, 1:6. Zmagovalna dvojica je prejela dvoje figur iz pravega brona na oniksu. Kakor je Ravnikarjeva briljirala v singlu, tako je pri mixed-doublu zaostala, očividno utrujena od popoldanskih težkih iger.
Pogačarjev memorial. V spomin na tragično preminulega Jožeta Pogačarja se bo vsako leto vršilo tekmovanje za »Pogačarjev memorial«. 1. A. Truden, 2. Gorup, B., 3. Zajc L. in Kaper G. Zmagovalec je prejel spominsko plake-
Prihodnja številka »Športnega lista« izide kot velesejmska številka v petek, dne 2. septembra. — Inserati se sprejemajo do 1. septembra opoldne.
Uprava nujno prosi naročnike, da poravnajo vso zaostalo naročnino, vključno za 3. četrtletje.
Zaradi znatnih zaostankov na naročnini ima upirava težkoče z rednim izhajanjem lista.
to, njegovo ime pa bo gravirano v spominsko ploščo, ki ostane v trajni posesti Ilirije.
Tolažilno tekmovanje: 1. K. Hitzel, Rapid, Maribor; 2. Pušenjak, Železničar, Maribor; 3. ing. Novak, Ilirija in Leyrer, Rapid, Maribor. Bivši nac. prvak dravske banovine g. Hitzel je tu dominiral in porazil Pušenjaka v finalu 6:0, 6:1.
Želeti bi bilo, da nam teniška sekcija Ilirije tudi v jeseni priredi kako večjo teniško prireditev, da se zanimanje za teniški sport še poveča.
Veslanje
ŠAMPIJONAT EVROPE V VESLANju 4. septembra v Beogradu. Pokrovitelj Nj. Vis. Prestolonaslednik Peter.
Polovična vožnja in posebni vlaki:
Leta 1893. so se sestale 4 državne reprezentance veslačev v Orti v Italiji prvič k regatam za Prvenstvo Evrope. Od takrat se vršijo te tekme vsako leto in vzbujajo kot največji športni dogodek pozornost cele Evrope. Zanimanje za veslaški šport raste od leta do leta. Udeležba narodnosti je vedno večja, posamezne države se potegujejo in tekmujejo med seboj za prireditev Šam-pijonata, ki se sicer vrši po vrstnem redu članstva mednarodne federacije v različnih državah.
V dosedanjih tekmovanjih so se plasirale države takole:
Švica 47 krat, Belgija 44 krat, Francija 39 krat, Italija 34 krat, Holandska 10 krat, Nemčija 2 krat, Danska, USA, Poljska in Ogrska pa po 1 krat.
Mednarodna zveza: Federation International des Societes d’ Aviron (kratica FISA) je razširila svoje delovanje po celem svetu in ima danes včlanjenih 17 evropskih in 5 izvenevropskih držav.
Letos je prišel red na Jugoslavijo, da priredi regate in Jugosl. Veslaški Savez, zavedajoč se velikega pomena take prireditve ne samo za veslaški sport, temveč za jugoslovenski sport sploh kakor tudi za ugled našega naroda in države je v polnem zaupanju v svoje članstvo kakor tudi v pomoč široke javnosti vzel delo v roke, začel s pripravami že lani in kljubujoč vsemi oviram dosegel, da se more danes smatrati prireditev zagotovljena.
Po raznih poizkusnih tekmah zadnjih Lt je JVS določil kot najprimernejše mesto za izvedbo tekem, za katere zahtevajo mednarodni predpisi stroge garancije glede vodnih (ravna linija, brez toka in struj) in zračnih razmer, stranski rokav Save pri Beogradu med »Cu-karico« in »Ado Ciganlijo«. Tehnična dela na ureditvi proge, pa tudi na obali so dovršena. Istotako je izgotovljena prostorna tribina za cca. 3000 gledalcev, vsem zahtevam odgovarjajoči hangarji za čolne itd. Seveda je treba še to
in ono izpopolniti in urediti, tako da imajo organizatorji dela čez glavo in povrh težke skrbi za zagotovitev materijalnih sredstev. Zanašajo se kljub težkim razmeram, da jim bo javnost pomagala tudi preko teh zadnjih ovir tako, da bo prireditev dostojno pokazala vsem gostujočim narodnostim sposobnosti našega naroda. Država je v pravilnem razumevanju važnosti prireditve za mednarodni ugled pomagala kolikor je bilo mogoče, seveda pa brez sodelovanja tudi širše javnosti ne bo šlo gladko in na to pomoč apelira in upa JVS.
Promet. Ministrstvo je odobrilo z GD Br. 62.548-32 50 % -ni popust za vožnjo. Poleg tega bo organiziral Pripravljalni odbor s sodelovanjem »Putnika« na vsestransko željo dva posebna vlaka, iz Splita in iz Zagreba ali pri zadostnih prijavah tudi iz Ljubljane za športno publiko, ki si hoče ogledati te velike prireditve in prebiti nekoliko prijetnih dni v lepem Beogradu.
Kolesarstvo
Križem Italije.
(Nadaljevanje.)
10.	etapa: Rimr-Firenze (319 km): Najdaljša in tudi precej hribovita etapa se je začela ob iVz. Vožnja v početku ni pokazala tiste živahnosti in poskusnih ubegov, kot pri prejšnjih etapah, j ampak je celotna skupina vozila dokaj enakomerno. Po 38 km se začne proga polagoma dvigati. Tudi rano solnce je že kazalo svojo moč, ko so dirkači naskakovali najvišjo, a ne ostro točko etape (Mte Cimini, 814 m). Tu je spet oživel »belgijski lev«. Na vrhu prevzame vodstvo Francoz Godinat, katerega kmalu zamenja Demuysere, vodeč za seboj skupino kakih 40 mož, ki se v vrtoglavem diru spusti v dolino. Privo-zivši na ravno in lepšo pot, brzina poneha in vsi zaostali se znova strnejo. Prva okrepčevalnica na km 126 je dosežena ob 8.45; za njo pride težavni vzpon na goro Radicofani po bolj ozki poti. Tu se odtrga 6 italijanskih dirkačev z Bertonijem na čelu, a na polovici klanca je na čelu že zopet Demuysere. Sedem dirkačev dospe sklenjeno na vrh, ostali sledijo v malih presledkih. Znova zamenjava prestav ter nadaljevanje poti navzdol. Nebo je zdaj oblačno in vožnja postane lažja. Nenadoma prevzame nekdo vodstvo in začne voziti s 35 km brzino. Buse prevzame, to videč, vodstvo, hoteč zmanjšati brzino, pa mu nasprotnik ne dovoli in vztraja v tempu. Tako je vožnja oživela. Drugo okrepčevalnico, postavljeno nekako na 240 km, dosežejo ob 13.26, kjer kolesarji niti ne razjašejo, ampak kar v vožnji pograbijo svoje bisage in dirjajo naprej. Vzpenjanje na prelaz Sugame. Francoz Magne napravi tu močan sunek naprej in raztrga skupino, ki pa se navzdol zopet strne, kajti slaba pot in nevarni zavoji ovirajo brzino. Vodi Demuysere, za katerimi se drži Meini in ostali. V takem rodu pridrvijo dirkači na dirkališče v Firenci, kjer vodi Belgijec do polovice zadnjega kroga. Tu se začne borba za
MESTNA HRANILNICA LJUBDANSkA
LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA 3
JE NAJVEČJA REGULATIVNA HRANILNICA V JUGOSLAVIJI
Ima vlog nad 480,000.000*— Din
Za vse vloge jamči ljubljanska mestna občina z vsem svojim premoženjem in z davčno močjo.
Vse naložbe obrestuje, kar najbolj ugodno. Posojila se dovoljujejo na posestva, menice in vrednostne papirje čim najceneje. Za male trgovce in obrtnike ima posebno kreditno društvo, za pupilne naložbe pa sodni depozitni oddelek. Za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti pa svoje položnice.
Telefon št. 2016 in 2616 Poštni čekovni račun št 10533
Uradne ure za stranke so od 8. do 12. in pol.
mesta. Z vso silo se zažene Meini izza Demuysera ter si tako pridobi etapno zmago za pol kolesa pred Guerro v času 11:50.30 (27.107 km na uro). Tretji je Binda, sledečih 45 je klasificiranih z zmagovalčevim časom, medtem ko si ostalih 20 sledi v presledkih nekaj min.
11.	etapa: Firenze—Genova (275.5 kilometrov). Ta etapa z edino težavno izjemo klanca na prelaz Bracco, ne predstavlja resnejših naporov. Vsi od desetih etap preostali dirkači so prisotni, le znanega Italijana Mare ni na izpregled. Kmalu se pa pokaže. Fant se drži precej kislo in pozna se mu, da ga nekaj muči. Skozi dve zadnji etapi ga je namreč nadlegoval med vožnjo se pojavivši čir, ki si ga je tik pred odhodom dal izrezati po prisotnem zdravniku. (Pač svojevrstna posebnost teh neumornih kolesarjev.) Pravkar odda Starter znamenje odhoda, ko se Francozi vržejo v sprint s 40 km tempom, kot bi že v prvem kilometru bil cilj. Borba je torej že v samem začetku huda. Sledijo neprestani spurti, ki jih Francozi kar naprej uprizarjajo. Povsod ob progi je opažati pozdravne in bodrilne napise, množice, ki so se v ogromnem številu zbrale ob cestah, burno pozdravljajo vozače, sipajoč nanje cvetic in vencev. Da je brzina velika, nam priča dejstvo, ko je prvih 45 km prevoženih v 1 uri 5 min. Magne, Mervill in Moineasi se ne dajo ugnati. Ceste polne prahu, solnca ni in nebo je tudi danes pokrito s težkimi oblaki. Na vidiku je prva okrepčevalnica, kjer se kar tre ljudstva. Dirkači prispejo semkaj ob 9.30 sklenjeno in imajo tu tri minute nevtralnega I časa. Vse se gnete, vsakdo bi rad videl Demuysera, Buseja, Guerro, Pesentija, Bindo itd. Zanimanje je tudi za najstarejšega dirkača Gerbija, kateremu je sedaj 48 let in ki neumorno nadaljuje vožnjo. Mož je okrog Italije že večkrat vozil in tako tudi tokrat izjavil, da mora priti v Milan, četudi na kosih. Pustivši tako okrepčevalnico za seboj, nadalju-! jejo dirkači svoj hitri tempo, ki ga nekaj časa vodi sam Gerbi po 35 do 36 km. Privozi se v Spezijo z veliko brzino in skupina 50 dirkačev se kmalu znajde pred prvim resnejšim vzponom. Vožnja traja že pet ur s povprečno hitrostjo 33 km. Po klancu navzgor se skupina raztegne in tako dosežejo posamezne skupinice vrh. Divji lov navzdol začnejo vodeči kakor tudi sledeči vozači, ki se na ravnini spet strnejo in vozijo ; počasneje proti najtežavnejši strmini (prelaz Bracco). Pot se polagoma dviga in ko postane vzpon še ostrejši, tudi dirkači menjajo manjše prestave. Pod vrhom se Bertoni, Demuysere in Ca-cioni odtrgajo, a jih na vrhuncu ob 12.55 spet doseže sledeča skupina. Znova v polnem diru v dolino proti drugi okrepčevalnici (224 km). Nadaljuje se po obrežni cesti z večjimi in manjšim gričevjem. Vodstvo ima zdaj Guerra. Že izmučena skupina se raztegne v indijansko črto, ki se pa kmalu zopet združi v gručo. Cilj ni več daleč. Dirkači, pripravljajoč se na končno atako, menjajo močneje prestave in v hitrem diru drvijo proti mestu, kjer jih pričakuje že dva kilometra pred vhodom v Genovo velika množica ljudstva. V ospredju skupine vozijo sami znani vozači. Ko skupina privozi do te množice, se eden izmed gledalcev, hoteč v svojem navdušenju dotakniti se Guerre, tako nerodno skloni, da ga Guerra dregne z zavoro v gumbnico in potegne za seboj. Oba padeta, na njiju pa še sledeči, tako da se jih je kakih dvanajst valjalo na kupu, med njimi Demuysere, Binda, Pe-senti, Mara, Meini in drugi. (Enaka usoda je zadela Guerro na lanski krožni vožnji, kjer se je pri padcu tako poškodoval, da je moral nadaljevanje opustiti.) Kmalu se vsi poberejo in spuste za bežečimi, ki so medtem že privozili na dirkališče, kjer se je spet nudil neredni prizor finisha. Stöpela, kateri je bil na cilju najnevarnejši, je Giacobbe potisnil ob vrv notranje strani dirkališč-■ ne proge in ga tako spravil v nevarnost padca. Nemec z roko odrine Giacobbeja od sebe, nakar ga ta poslednji nekaj metrov pred ciljsko črto s silo potegne za ramo. Zaradi tega, proti pravilom storjenega prestopka, sta bila oba dirkača kaznovana s prestavitvijo s prvega, oziroma tretjema mesta na sedmo, odnosno osmo mesto. Prvo mesto je zasedel Bertoni v času 8:32.45 (32.200 kilometrov na uro).