Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne rr sprejemajo. ===== Za odgovor znamka 15 vin. — Izhaja vsako soboto. =r Naročnina: na leto .... K 8"— pol leta . . četrt leta . . 4-2- Posamezna Številka 20 v. Inserati po dogovoru. Štev. 12. V Ljubljani, v soboto 26. januarja. Leto 1918. Krfski program, i Listi so prinesli te dni dobesedno besedilo programa, ki so ga sklenili ter podpisali zastopniki Jugo-slavanskega komiteja s srbskim ministrskim predsednikom NiKolo P. Pašičem dne 20. julija 1917, ki se glasi: 1. Dtžava Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki so /nam tudi pod imenom Južnih Slovanov ali Jugoslovanov, bo svobodno m neodvisno kraljestvo z nerazdeljivim teritorijem in eno državnostjo (enim državljanskim pravom.) Ta država bo ustavna, demokratska in parlamentarna monarnija, na čelu ji dinastija Karagjorjevičev, ki je nastopala in delila stremljenje in tmsu naroda ter stavila nad vse narodno svobodo in narodne težnje. 2. ime te države bo: Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Naslov vladarja pa bo: Kralj Srbov, Hivatov m Slovencev. 3. Ta država bo imela samo en grb, samo eno zastavo in tno krono. Ti emolemi se bodo sestavili iz naših sedanjih različnih emblemov, njeno edinstvo bo simboliziral grb in zastava kraljevine. 4. Posebne zastave, srbska, hrvatska in slovenska so ravnopravne tn se smejo svobodno razobešati ob vsaki priliki. Isto velja tudi za posebne grbe. 5. Vsa tri narodna imena srbsko, hrvatsko in slovensko so ravnopravna pred zakonom na vsem teritoriju kraljevine in vsakdo se more posluževati svojega jezika ob vseh prilikah javnega življenja in pred vsen.i oblastmi. 6. Enako sta ravnopravni obe pisavi, cirilica in latinica, in vsakdo ju sme svobodno rabiti v celem področju kraljevine. Kraljevske oblasti kakor tudi kra-ljevne avtonomne oblasti smejo m so dolžne rabiti obojo pisavo, kakor to želi kak državljan. 7. Vse priznane veroizpovedi se smejo svobodno in javno izpovedovati. Pravoslavna, katoliška in izlamska vera, katerim pripada v poglavitnem naš narod, bodo enakopravne ter ooao imele iste pravice napram državi. Z ozirom na ta načela bo naloga zakonodaje, da vzdrži interKonfesijonalni mir, kakor to odgovarja duhu in tradicijam našega splošnega naroda. 8. Čimpiej se bo uvedel enotni koledar. 9. Področje kraljevine Srbov, Hivatov in Slovencev bo obsegalo vse kraje, kjer živi naš troimenuvani narod v Kompaktnih ni nepretrganih masah. Nič od lega podroCja se ne sme odtrgati, ne da bi se ogrožali živijenski interesi ceiokupnosti. Naš narod ne teži za lujuii. On žen samo, da se osvobodi in si ustvari svoje edinsivo. Ravno zato odbija zavestno in najodločneje vsako delno rešitev problema svoje osvoboditve in narodnega ujedinjenja. Stavi si Kot glavno nalogo svoje osvubojeuje izpod avstro-ogrskega go-spoustva in svoje ujedinjenje s Srbijo in Lino goro v euo nerazdeijivo celoto. Po načelu piavice samoodločbe narodov se ne sme niti en del te tentorijalne ceiote odtrgati in združiti s katerikolo drugo državo brez privolitve natoda samega. 10. V inteiesu svobode in enakopravnosti vseh narodov bo Jadransko morje svobodno in vsem odprto. 11. Vsi državljani v celem podiočju kraljevine so enakopravni ter uživajo iste pravice pred državo in pred zakonom. • 12. Voinve zastopnikov v narodno predstavništvo se bodo vršile na temelju splošne, enake, neposredne tajne voiune pravice. Isto bo veljalo za občinske zastope, kakor tudi za zasiope v drugih upravnih panogah, Vse občine bodo imele pravico, da se njih zastopniki volijo. 13. Ustavo bo izdelal po sklenjenemu miru ustavodajni zbor, izvoljen na temelju splošne, direktne in tajne volilne pravice. Ustava bo temelj vsega državnega življenja, izvor in cilj vse oblasti in vseh pravic v državi, na katerih bo slonelo vse narodno življenje. Ustava bo omogočila narodu, da razvije vse svo e posamezne energije v krajevnih samoupravah, ki bodo osnovane po prirodnih, socijalnih in ekonomskih načelih. O ustavi se bo glasovalo v celoti z večino, ki jo bo ustavodajni zbor določil. Ustava, kakor tudi drugi zakoni, o katerih bo glasovala konstituanta, bodo stopili v veljavo šele, ko jih kralj odobri Na ta način ujedinjeni narodi Srbov, Hrvaljv in Slovencev bodo tvorili državo nekako 12 milijonov prebivalcev. Ta dižava bo jamstvo za narodno neodvisnost omenjenih narodov, kakor tudi za njih narodni in kulturni razvoj ter močen jez proti nemški ekspanziji, ta država bo nerazdiužljivi zaveznik vseh civiliziranih narodov in držav, ki so proglasile načela pravice, svobode in mednarodne pravičnosti. Ta država bo vreden član družbe narodov. Dano na Krfu, dne 7. (20.) julija 1917. Ministrski predsednik kraljevine Srbije: Nikola P. Pašič; predsednik Jugoslovanskega komiteja: Ante Truinbid Švici kot v lastnih državah, Francozi v Franciji, v Belgiji in v Švici, Anglosasi v Veliki Britaniji in v dominijonih in v Severni Ameriki, Španci na Španskem in v južnoameriških državah. Naš minimalni program je, da moramo biti vsi Jugoslovani, kar jih živi v naši monarhiji, pa naj se imenujejo Slovenci, Hrvati ali Srbi, državnotvoren element, subjekt in ne samo objekt vlade. Protivna struja izključuje iz tega programa Srbe. Srbov je v Bosni blizu polovica prebivalstva, v banovini dobra četrtina, v Dalmaciji skoraj petina, zelo mnogo tudi po južnem Ogrskem. Srbi žive popolnoma pomešani med Hrvati. Nemogoče je torej Srbe izločiti iz skupne slovensko hrvaške celote, ako pa jih hočemo podjarmiti Hrvatom, bomo zadeli na najstrastnejši odp.tr. Dalje bi taka Slovensko - hrvaška dižava kot nasprotnica Srbov bila najhujša sovražnica Jugoslovanov živečih izven mej Avstrije in vsled tega vzroka neprestanih mednarodnih zapletljajev. Mi pa hočemo državo, ki bo podlaga miru, ne pa bojev. Tudi bi ne imela v sebi nobene idejne podlage. Samo nacijonalna ideja je ona, ki veže skupaj Jugoslovane, ta pa velja za Srbe ravno tako, kot za Hrvate. Ako odklonimo to ideje, ni tudi nobene ideje za združitev Sloveneev s Hrvati in v tem oziru so Slovenci za Hrvate les samu nadležen balast. 'Prva načelni razlika med nami in nasprotno strujo je torej, da mi na podlagi nacionalnega edinstva vseh Jugoslovanov zahtevamo združenje vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov, nasprotniki pa brez vsake idejne podlage združitev samo Slovencev in Hrvatov. Sporna toika. Dr. Lenard nam je poslal daljše pismo o razdoru v naših vrstah, objaviti pa hočemo samo sledeče: V verskih načelih smo res edini, toda to še ni vse in iz tega ne sledi, da bi ne bilo med nami in med strujo, katere glavni predstavitelj je dr. Šušteršič, tudi načelnih nasprotij. S. L. S. je od svojega začetka slonela ne samo na verskem, ampak tudi na narodnem in demokraškem temelju. Loči nas predvsem nacijonalno vprašanje. Mi jugoslovanski nacijonalisti stojimo na teoretično neovrgljivem in praktično brezpogojno potrebnem stališču, da so vsi Jugoslovani ena ista nacija narod, ki ima državnotvorne aspiracije. Radi tega se nam še ne sme očitati, da smo veleizdajalci in da silimo izven meje naše monarhije. Saj lahko ena nacija živi v raznih državah in v vseh tvori državnotvoren element. Zgled so ravno Nemci, ki žive v Nemčiji, v Avstriji in v Naša Socialna demokracija. V času, ki s tako jekleno nujnostjo teria najtesnejšo narodno edinstvo, ima cela javnost neoporečno pravico, da se točno pouči, kako stališče zavzema kaka naša stranka v obče važnih vprašanjih, obče važna pa so danes do mabga vsa politična vprašanja. Zlasti pa moramo biti čisto na jasnem, kako kdo misli o maj-nišk deklaraciji. Iz poročil o desetem strankinem zboru Jugr slovanske socijalno-demokratične stranke dne 25. in 2S. XII. 1917 in iz polemike, ki se vrši zadnji čas med .Naprejem" in »Slovenskim Narodom", je moral dob i vsakdo vtis, da je obnašanje naše socialne.de-mo';4icije glede deklaracije nekoliko dvoumno. Njihov zbor je sicer izrekel, .da stoji na resoluciji od novembra 1909 jugoslovanske konference ter izreka vnovič kot cilj jugoslovanske socijalno demokratične stranke ustanovitev samoupravne kulturne, gospodarske in polilične celote vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov na sklenjenem gospodarskem prometnem ozemlju (zapljen-jeno). Pozdravlja pa vsako resno delo in stremljenje za uresničenje tega cilja" — O deklaraciji sami pravi: .Glede deklaracije jugoslovanskih poslancev v državnem zboru z dne 30. maja izjavlja zbor, da jo pozdravlja kot prvi enotni in politični izraz združenih meščanov in kmetov za važno politično idejo, katero je razredno organizirano delavstvo že leta 1909 ob pravem času na pravem mestu ter v pravi obliki izreklo ob polni indiferentnosti vse jugoslovanske javnosti". Zraven se je ponovno izreklo tudi, da je deklaracija samo .klic skozi okno". Očitali so, ?da je pri nas na Slovenskem vse preveč navdušenja". Naša javnost je bila torej proti njihovi tivolski resoluciji preveč indiferentna, sedaj pa je preveč navdušenja. Sodrug Petejan je izjavil: „Majniška deklaracija ni izšla v pravem času in bo njena uresničitev težavna, naj zmaga ta ali ona vojna stranka; dočim bi bila izvedba takrat, ko je naša stranka izdala svojo resolucijo, veliko lažja, ker takrat nismo bili Slovani tako osovraženi od Nemcev, Ogrov in od vlade, kakor smo danes. Zaraditega mi vztrajamo in izpopolnimo našo tivolsko resolucijo in pojdimo v boj za njeno izvršitev" Odkrito priznamo, da Petejanove logike ne moremo razumeti drugače, kakor da je pač hotel nekaj reči, kar naj bi splošno razpoloženje za deklaracijo nekoliko ohladilo. Nemce in Ogre bi bili z deklaracijo pač leta 1909 ravnotako razjezili, kakor smo jih sedaj. Vlada pa po treh letih vojne, v kateri smo se tako sijajno izkazali, pač pa nima niti najmanjšega vzroka, da bi nas bolj sovražila kot leta 1909. Vtem oziru nam pač mnogo bolj ugaja odkritosrčnost M.Čobala: .Naglašam le to, kar smo že naglašali, da smo za bistvo deklaracije, bojimo se pa reakcije po vojni" — Celo poročilo o strankinem zboru napravlja vtis, da je socialno-demokratično slovensko delavstvo eno-dušno za deklaracijo, da pa njihovi voditelji kolebajo in cincajo semintja, gotovi samo v tem, da njihova stranka, kakor v vseh drugih, tako tudi v tem vprašanju, mora ohraniti čisto ločeno stališče od vseh drugih sirank. Da je njihov zbor ugotovil, da so delavci tako v Avstro - Ogrski na sploh, kakor tudi v naših krajih vršili polno svojo dolžnost kot državljani od izbruha vojne do danes — in to ne-le kot vojaki v strelskih jarkih ali zaledju, dasi so načelni nasprotniki vojne in militarizma, temveč tudi kot delavci v industriji in na železnicah ter v službi prehrane, je prav, nespametno se nam pa zdi, da je zbor sprejel sklep s tako ostro ostjo proti našim kmetom, kakor je sledeči: .Agrarci vseh narodov avstro - ogrske monarhije in prav tako naši domači so neoziraje se na dejanski stan, da je prebivalstvo trpelo in trpi v pomanjkanju, redoma zapostavljali splošne koristi osebnim in so zlasti z vsemi močmi ovirali po državi zahtevano oddajo poljskih pridelkov po uradno določenih cenah kon-zumujočemu prebivalstvu". Cemu ravno sedaj, ko tudi kmetje s polno pravico lahko trdijo, da so storili več kot dolžnost, pri nas namenoma večati nasprotstvo med kmetom in delavcem, ki sta oba z našim narodnim uradnikom vred tako izkoriščana od tujcev, namesto da bi se kot veriga s popolnoma vsemi členki združili pri delu za deklaracijo in tako pripravljali boljšo bodočnost nam vsem. Delavci naj vodijo brezobziren boj proti kapitalistom in tujim podjetnikom, boja z našim kmetom, ki je itak z eno nogo že v delavsko-proletarski kasarni, jim pa sedaj res ni prav nič treba. Dr. Tuma je v svojem poročilu o svetovnem položaju povdaril, da so Kari Marks, Engels, in pozneje Bebel stali na stališču Velegermanije in prištevali češke, sudetske slovenske, alpske in kraške pokrajine Velenemčije, zahtevali okrožitev in razširitev germanskih mej na vzhod čez Odro in srednjo Donavo tako daleč kakor približno segajo nemške naselbine. Priznal je, da se nemška socljalna - demokratična stranka v vla-darstvu in v Avstriji nikakor ne moreta opravičiti vsake krivde, ponovil je, da jim je že leta 1904 Jaures očital, da omogočijo svetovni konflikt, vendar vidi edino rešitev v avstrijski internacionali, ki jo je vzbuditi v življenje, da se bodo z nemškimi socijalnimi demokrati vse potrebno zmenili. Zbor je obsodil češke socijalne demokrate „ker so se, namesto da so brez pomisleka izrekli svojo solidarnost s socijalnimi demokratičnimi strankami države, pehali za skupno narodno stranko v češkem Svazu in se tako odrekli glavni nalogi socijalne demokracije: zdemokratizirati Avstrijo. S tem da so zahtevali ustanovitev češke države, a niso dovolj jasno povedali, da hočejo polno svobjdo svojim nemškim someščanom, da so pustili češkim nacijonalistom priložnost konstruirati si meje stare historične češke državč, so le poostrili narodni LISTEK. Dr. Le op. L6nard:' Kako sem izgubil razum in kaj se je potem godilo. Bajka o bajkah: Hotel sem v Jugoslovanu priobčevati »Bajke z našega sveta", a gospod cenzor je, kar ni nobena bajka, mnenja, da sedaj še ni čas za bajke, ter jih je pobelil z ru-dečim svinčnikom. Radi tega hočem odslej pisati samo resnico. Dr. Leop. Linard. Grem iz trga proti domu . . . Med potjo obstanern ... Glava mi je tako nekako lahka in hladna, kar prijetno mi je v nji. In sapa vleče skozi možgane od ušesa do ušesa Pogledam . . . viuim, da sem izgubil razum. Med potjo mi je nekje padel iz glave, da nisem opazil. O, ti presneti razum! Celo življenje sva bila skupaj, večkrat si mi pomagal, večkrat si me tudi pustil na cedilu, vendar si se me držal zvesto do današnjega dne. Toliko truda in skrbi sem ti žrtvoval, celo življenje sem imel opravka samo s tabo, a sedaj se me na tako lahek način iznebiš! »tiri leta star sem že gladko znal brati, s šestim letom sem prebral Staretovo .Občno zgodovino", z osmim Tavčarjevega .Slovenskega pravnika". Ako bi se bil nekoliko manj pečal s tabo, bi sedaj najbrže ne imel sivih las, zato bi pa bil nekoliko bolj rejen in bi ne bilo treba živeti ob revni služoici v oddaljenem kotičku slovenske domovine, ampak bi se lahko pokazal pred našimi prvaki, če že ne kot ptič, pa vsaj kot ptiča kosič, kakor pravi naš Prešeren. Vendar mi je sedaj težko, da sem izgubil svojega starega, edino zvestega tovariša. Ubogi razum! Malo si imel prida v življenju, odkar si se z mano potepal po svetu! Kolikokrat si se moral prihuljiti pred drugimi, kolikokrat molčati, ko bi najraje kričal na vse grlo, včasih si se moral tudi oglasiti, ko bi najraje molčal I In sedaj si naredil tako neslaven konec v cestnem blatu 1 Toda, morda te še najdem . . . Grem nazaj in iščem . . . Šel sem po bližnjicah čez široko razhojeno polje, nedavno je deževalo in povsod je na široko in na globoko polno blata, med blatom pa kalne luže. Najbrže je utonil kje v luži in v blatu . . . Šrečam žensko. Pogleda me potuhnjeno in vpraša nesamozavestno: — Ali so kaj izgubili? — Da, razum sem izgubil med potjo, ali ste ga morda našli ? v — Nič nisem našla — odvrne kot v zadregi in gleda v tla. Postalo mi je takoj jasno: Baba je našla moj razum in ga vzela k sebi Sedaj je pa res izgubljen 1 Na skrivai ga bo zamenjala pri oficirski kuhinji za koruzno moko in potem bo debeli vojaški kuhar na njem cvrl jajca ali jetrca za gospode častnike. V duhu, sem že videl, kako ga vojaki tehtajo v rokah, perejo, cvro, zraven pa še godrnjajo, da je tako majhen in tako malo masten I Ne pomaga nič, moram proti domu . , . Prisedši domov, me takoj vpraša kuharica, kaj se mi je zgodilo, da sem tako prepaden in slabe volje. Ali sem morda bolan. — Nič mi ni, samo razum sem izgubil. — Vsakikrat kaj izgubite! Zadnjič dežnik, prej cigaretnico, danes razum. Dežnika je bilo še bolj škoda. Brez dežnika ne morete ob slabem vremenu nikamor, brez razuma se pa za nekaj časa še prebije, saj leta sedaj tako vse brez razuma po svetu. Kadar pojdete v Ljubljano, si pa novega preskrbite, če jih ne bo med tem vla^a rekvirirala. Vstopi občinski tajnik: — Danes je seja aprovizačnega odbora. — Povejte, da ne morem priti. Zgodila se mi je mala neprilika. Med potjo sem izgubil razum, oziroma ukradla ga mi je neka ženska. — Radi tega pridete vseeno lahko. Dobili smo tri kvintale živeža štirih vrst: bela moka, črna moka, ješprenj in kaša. Z nobenim razumom ne morete tega razdeliti na 500 lačnih ljudi, da bi zadostovalo za cel mesec . . . — Pa pridem I Nato pride ordonanc gospoda štacijskega poveljnika: — Gospod major vas vabi, da pridete k gospodom častnikom po večerji na črno kavo. — Povej gospodu, da nocoj ne morem. Med potjo sem izgubil razum in gospodje bi bili ženirani, če bi se obnašal preveč neumno. Vojak se pa nasmehne: — E kaj, saj je vojska. Mi smo se takim rečem že davno odvadili. — Pa pridem! Tako je šlo cel večer neprenehoma. Živila smo razdelili tako, da se je vseh 500 ljudi na nas kregalo, po večerni zabavi mi je rekel gospod major, da že dolgo nisem bil tako dovtipen, kot nocoj. Drugi dan so šla dnevna opravila po starem redu. Takoj po maši je prišla neka ženska s prošnjo, da bi vojaki odstranili latrino, katero so skopali pred njeno hišo. Govoril sem takoj z majorjem in popoldne so vojaki zasuli dotično latrino, zato pa izkopali drugo pod oknom moje spalnice. Tako je šlo eno za drugim, samo malenkostna opravila, a eno je izpadlo bolj neumno kot drugo. Pa vendar ni ne lepo, ne razumno in koristno, da bi brez razuma šaril po svetu . . . Obrnem se torej na mojega prijatelja in domačina Janeza Uršiča. Mož je bil že dvakrat na Studencu, a pravi, da je bolj pameten kot vsi, ki so ga poslali notri. Znan je pri vseh oblastih in uradih, ker neprenehoma dela vloge v imenu .Svetovnega duševnega policijskega ravnateljstva* in v teh vlogah se podpisuje: Janez Soince (ali pa po grško: Heiios) pisar duha pravice, resnice in delitve. — Kaj praviš Janez, razum sem izgubil. — Saj so tudi mene dali nekoč na Studenec. Sedaj pa ni treba več Studenca, ker je cel svet norišnica, samo jaz sem prost. — Pa mi je vendar težko brez njega . . , — Razuma ni več, je utnrl, zvonite mu z vsemi zvonovi, če jih še kaj imate, pa črno mašo opravite zanj z libero in biljami . . . — Nikar se ne šali. Kaj misliš, kako bi ga dobil nazaj. — Kaj morem pomagati. Ko sem bil na Studencu, me niso hoteli poslušati, sedaj pa imajo. Če bi takrat ubogali mene, pa druge zaprli notri ... Ali niste brali mojega zadnjega dopisa: Svet mora znoreti do konca, pa bo za vse prav, ker norci imajo vedno prav. Kaj morem za to, če me ljudje ne marajo poslušati. Pišem in pišem, delam vloge na vse oblasti in urade... — Z mano je ravno tako. Pišem in pišem, delam prošnje, vloge, pritožbe itd. Pa je z mojimi ravno tako, kot z tvojimi. Sva res oba v enakem položaju. —■ Saj sem vse to napovedal, ko sem bil v norišnici. Ker niso marali norca poslušati, so pa diplo-matje znoreli, — Jaz nisem noben diplomat in zato bi rad imel nazaj moj stari razum. — Razuma ni več na zemlji, škratje so ga ukradli in skrili gori na luno. Ce hočete, počakajmo, ko bo polna luna, potem ga greva pa skupaj gori iskat. Saj se ne mudi tako, svet gre naprej, če ne s pametjo pa z neumnostjo. Tako sva se dogovila, da pojdeva iskat na luno izgubljen razum. Ta izlet vam popišem v prihodnjem podlistku, Stran 2. .JUGOSLOVAN' / i i —.—, Stev. 12. spor v avstrijskem parlamentu in ob enem sebe kot socijalne demokrate postavili v ozadje*. Ravno na socialno demokratični stranki je svetovna vojna na novo dokazala, da kri ni voda, da nobena internacijonalna vez ne vzdrži, kadar gre za biti ali ne biti narodov, naši socijalni demokrate pa se ogrevajo še vedno za avstrijsko internacijonalo pod nemškim vodstvom, dočim z ogromno večino slovenskega ljudstva, ki je ravno tako demokratično kot oni sami. ki ravno tako trpi pod tujim kapitalom in delodajalcem kot oni sami, ne morejo sesti skupno k deklaracijski mizi. Češke socijaliste, ki so po dolgih skušnjah spoznali, v kateri družini je njihovo mesto in odpovedali tlako nemškim dunajskim voditeljem, izrekajo obsodbo zaradi njihove narodne politike. S >drug Golouh je dejal: »naše stališče napram Dunaju je treba revidirati". Prav ima. Narodi naj odložilo sami I Notranji minister grof Toggenburg je v zbornici prosil poslance in narode, naj zaupajo zunanjemu ministru grofu Czerninu pri njegovih mirovnih poga-janiih v Litovskem Brestu. In odgovor na to prošnjo? Zunanjemu ministru zaupajo samo nemške meščanske stranke, tiste stranke, ki so strastne nasprotnice najmanjšega koščka svobode avstrijskih Slovanov, zunanjemn ministru pa ne zaupajo niti nemški socialni demokrati, še manj pa Poljaki, Ukrajinci, Čehi in Jugoslovani. Ogromna večina prebivalstva je tedaj mnenja, da dosedanji način mirovnih pogajanj ne vzbuja posebno trdnih nad, da se kmalu sklene odkritosrčen separatni mir z Rusijo, kaj šele splošen mir s celim svetom. Odkod to nezaupanje? Najširše ljudske plasti in nenemški narodi monarhije pravijo, da bi bila njihova vera v uspeh mirovnih pogajanj dosti lažja in bolj trdna, če bi poleg grofa Czernina in njegovih strokovnjakov sedeli, govorili in odločali tudi izvoljeni zastopniki ljudstva oziroma avstroogrskih narodov. To nezaupanje pa se je tekom enomesečnih pogajanj še bolj razširilo, poglobilo in poostrilo. Ruski boljševiki so postavili troje mirovnih načel: brez aneksij, brez odškodnin, samoodločba narodov. Naši posredovalci so te pogoje v načelu sprejeli. S tem je bilo izrečeno, da se imajo ta načela odkritosrčno in dosledno izvesti, kajti načelo je samo tedaj načelo, če je popolnoma jasno, nedvoumno in imaš pošteno voljo, kar si pri-poznal v besedi za pravo, tudi v dejanju do zadnje pičice izvesti. V Litovskem Brestu načelo brez odškodnin ni delalo težav. Toda pri ostalih dveh točkah izpolnitev ni odgovarjala obljubi, kasnejša beseda je snedla prejšnjo. Samoodločba naroda naj bi bila to, da se nekaj zastopnikov privilegiranih stanov izreče za ločitev od Rusije in za priklopitev Nemčiji in Avstriji? Ne samo Rusi, tudi ostali svet in nič manj demokratični sloji osrednjih držav, so v tej trditvi takoj jasno spoznali, da je na ta način pokopana samoodločba narodov in na skrivaj izvedena prikrita aneksija. Ni čuda, da je tudi pri Rusih rastlo nezaupanje v odkritosrčnost naših posredovalcev, da se je Trockemu navzlic nujni potrebi, da prinese pred rusko ustavodajno skupščino že sklenjen mir, vendar zdelo potrebno, da rajše prekine pogajanja in gre domov poročat in vprašat, ali sme ali ne ?me popustiti v smislu nazorov in zahtev osrednjih sil. Pa tudi v monarhiji je naenkrat udarilo na dan to zatajeno in zadrževano nezaupanje. Pruski general Hoffmann je zarožljal s sablo, ki je zapela pesem o moči nad pravico, o aneksijah proti ljudski volji. V Berlinu je prišlo do krize, ki pa se vendar ni pojasnila tako, da bi bilo dano brezpogojno jamstvo, da res ne pride do aneksij. Zato pa je avstrijsko delavstvo povedalo, da hoče jasne besede proti anek-sijam. Naš zunanji minister je brzojavil domov, da res noče aneksij. Delavstvo se je nekoliko pomirilo, toda vsa druga demokratična javnost pa se ni mogla otresti nezaupanja in stroge kritike, kajti vzrokov za to oboje je ostalo še vedno dovolj. Prvič ljudstvo ne razume, zakaj so naši diplomati po svojih listih na Lloyd Georgov in Wilsonov govor odgovorili samo z besedico „ne". V obeh govorih je toliko točk, v katerih smo si toliko blizu, da je pač dolžnost vsakega miroljuba, da obe stranki čimprej spravi skupaj, povdarja z dobro voljo tisto, kar nas edini, in tako vzbuja dobro razpoloženje tudi za rešitev spornih ali „nesprejemljivih" točk. Ljudstvo pa tudi ne razume in še manj ne odobrava dvojne morale, ki se je pokazala v Litovskem Brestu. Naš zunanji minister je tako slovesno izjavljal, da ne pripusti kakega najmanjšega »vmešavanja" v naše notranje razmere, pa kar naenkrat prizna ruskim Ukrajincem kot sosedom »interes na naših političnih in kulturnih odnošajih". Se manj umljivo pa je preprostemu človeku sledeče: grof Czernin priznava v načelu pravico naroda do samoodločbe. Kako je to, da jo v praksi priznava samo delu in ne celemu uarodu. Kako je to, da priznava samoodločbo tujim narodom, svojim lastnim pa ne? V tej nedoslednosti tiči vzrok nezaupanja proti njegovi politiki. Prepričani pa smo, da bo načeto o samoodločbi zmagalo povsod in popolnoma, zato ker je pravo in za pravi in splošni mir brezpogojno potrebno. Narodi to resnico bolj jasno spoznajo kakor diplomati. Ker so se v tej vojnf borili narodi, bodo tudi zmagali narodi. Narodno gospodarstvo. Narodnogospodarske drobtine lil. M. H. — Poleg dela in kapitala tvori zemlja na rodno premoženje. Danes si skoro ne moremo misliti koščka zemlje, ki bi ne bil v lastnini posameznika ali družabne celote. Nekdaj ni bilo tako, Minevala so dolga tisočletja mladostne dobe človeškega rodu, ko zemlja še ni bila nikogar last. Naro dom prvotnih kulturnih stopenj: lovcu in ribiču ni bilo do zemlje. Prvi megleni pojem o lastnini zemlje je nastal pri pastirju, ki je vsadil in negoval sebi v korist prvo kulturno rastlino. Prvotni pojem lastnine pa vsekakor ni bil pojem zasebne lastnine, marveč pojem skupne lastnine, ker v tistih časih posameznik zasebne lastnine ne bi mogel braniti proti drugim. Družine, rodovi, narodi so posedli gotove dele zemlje in jih zamenjali z drugimi, če niso več vstrezali njihovim potrebam. Zasebna lastnina do zemlje se je mogla razviti šele potem, ko so dobili posamezni rodovi ali narodi stalne meje svojih držav. Od tistega časa naprej je imela zemlja velik narodnogospodarski pomen, ugled obdelovatelja zemlje pa ni bil vselej veljavi zemlje primeren. Lastninske pravice do zemlje so se v zadnjih dva tisoč letih čudovito spreminjale. Malo da ne pri vsakem narodu so bile drugačne Pri Germanih so bili dolga stoletja vladarji edini lastniki vse zemlje. Dajali so jo v najem knezom in drugim cerkvenim ali posvetnim veljakom, ti pa zopet v podnajem. Ob-delovatelj zemlje ni bil prost državljan, ni bil lastnik zemlje, on je tiačanil. Drugod so bili lastniki zemlje veleposestniki; kmet je tiačanil. Zopet drugod je bila zemlja last posameznih družin, zadrug; člani družine so bili solastniki . . . Kmet še ni dolgo časa prost državljan, neomejen lastnik zemlje, bo pa to odslej gotovo vedno ostal. Zato pa se pač vsakemu zdi nerazumljivo, da se je našel tekom ruske revolucije ruski državljan, ki resno govori o tem, da se mora vsa ruska zemlja razlastiti in postati skupna last. Demokratizem, ki ustvarja osebno prostost, prostost lastnine, naj bi prostost ubijal! Baš svetovna vojska je dognala, da zemlja, da kmetski stan ne prenese več okov robstva. Svetovna vojska je namreč poleg drugih zanimivosti prinesla tudi nekako monopoliziranje poljskih pridelkov. Kako slabo se je obnesla ta utesnitev prostosti prometa s poljskimi pridelki, skušamo na lastnem telesu. Zato pa tudi danes z večjim prepričanjem lahko trdimo, da bo v demokratični državi kmet prost gospod na lastni zemlji. Pomen zemlje se bo v demokratični državi dvignil. Kmet ne bo le na volilnih shodih in v »Resnici", ampak v resnici enakovreden član človeške družbe. Kmetsko delo bo častno delo. Gotovo pa bo demokratizem zahteval tudi ne-ktere spremembe glede lastninskih razmer do zemlje. Izginila bodo graščinska veleposestva, ti zgodo vinski spomeniki iz dobe tlačanstva. Da pa ne nastanejo nova voleposestva, treba bo določiti največji obseg posameznega posestva. Zdrav kmetski stan je namreč mogoč le tam, kjer ni ne veleposestev, lati-fundij — pa tudi ne preveč na drobno razkosanih zemljišč. Nasprotno je pa zopet v interesu zdravega delavskega stanu, da se isti naveže na zemljo. Pa ne samo za delavca, tudi za obrtnika in meščana, bi bi o bolje, če bi imel lastno hišico in poleg iste oral zemlje. Poleg stanovskega poklica bi se pečal z vrtnarstvom, čebelorejo ali rejo malih živali. Pri teh postranskih opravilih bi mu pomagale družinica. Na ta način bi si preskrbel večino lastne prehrane sam. Bil bi znatno bolj prost in neodvisen, znatno bolj — srečen. Vzajedno bi se pa s tem tudi socialno težišče najlažje prevalilo od kapitala na zemljo. Ideja je gotovo lepa in demokratična, treba jo je le izvršiti. Kako idealen načrt bi se dal v tem oziru izdelati za bodočo Ljubljano, ki ima proti jugu obširno barje, proti severu pa obširno savsko ravnino . . . Na eni strani zdrav, krepak kmetski stan, na drugi strani pa zadovoljen delavec, obrtnik, meščan: in vse po zaslugi demokratične razdelitve lastnine do zemlje . . . * o * Kako naj zbolišamo našo zeml|o ? - J. M. Kakor berem v zadnji številki Vašega cenjenega Ijsta je enketa o zboljšanju avstrijskih tal končana. Potom, zadrug se hoče to delo voditi. Imam boljši načM in tudi — realnejši! Predpogoji temu načrtu so: 1. Uresničenje jugoslovanske države v zmislu deklaracije. 2. Večje število absolventov srednjih in visokih kmetijskih, trgovskih in tehničnih šol. 3. Zagotovitev vsakovrstnih prvovrstnih strojev in tovornih avtomobilov - seveda tudi primerne ceste! 4. Kmečkemu stanu se pusti popolna svoboda, samo razmetane parcele enega posestva se morajo skupaj zložiti. 5. Poduk bi se moral vršiti s praktičnimi vzgledi. Invalidov bo dosti. Ob primernem stroju bo marsikateri invalid rešen skrbi za vsakdanji kruh. Koristil bo skupnosti in mu ne bo treba prositi podpore. Da bi pri nas ne mogli rabiti kmetijskih strojev, je prazen in nespameten izgovor. Mesto konjskih moči nam bo prav lahko služila — elektrika. Tudi od Nemca bi kupili kak stroj —če bodo naši prijatelji! Ako pa umrenu, naj pa le drugi uživajo zemljo, za katero smo počasi umirali . . . • * * Trgovina In politična moč. — S. Kamorkoli pogledamo v zgodovini nazaj, zmeraj sta se moč države in trgovina medsebojno podpirali Močna država ima razvito trgovino, slaba manj razvito. Seveda če država sama sebe lahko zadovolji, potem ni videti toliko vnanje trgovine, kajti statističuo iolo-čamo navadno le to, na notranjo pa večjidel pozabljeno. Prekupci so toliko časa na mestu, dokler se narod sam ne ojači. Najstarejši prekupci so F e n i-čani, ki pa takoj izginejo, ko nastopijo Grki s svojimi kolonijami. Največjo razsežnost pa zadobi grška trgovina po Aleksandru Velikem, ne mesto vzhodnega semitskega p ekupca stopi Grk sam. Grška trgovina v državah Aleksandra Velikega je najboljši dokaz medsebojnih zvez gori omenjenih dveh količin. Ni je bilo takrat razlike med vzhodom in zahodom, ves svet se je strnil v eno celoto, v kateri preskrbi izmenjavo različnih potrebščin grški trgovec. Mesto Aleksandrija je jasen izraz tedanje politike in trgovine. Po smrti Aleksandra branijo Selevkidi z grško državo in omiko vred tudi grško trgovino. Dokler je Rim politično slab, ne vidimo Rimljana med trgovci. Ko pa zbere politično vse moči, preidejo te v trgovino in rimski trgovec uniči kar-taškega in grškega, Rim kot politično svetovno središče postane tudi središče svetovne trgovine. Rim politično propade; tedaj pr pade tudi njegova trgovina in se preseli tja, kainor so se rešili zadnji ostanki rimske slave, v Carigrad, na mejo med Evropo in Azijo, med vzhodom in zahodom. Primerjali so Carigrad in njegovo trgovsko življenje z utripi srca, ki gonijo kri po celem telesu; to telo je pa Evropa. V onih dneh se krepi Francoska, krepi se Anglija, nastaja Rusija; zato stopajo s Carigradom vred na dan trgovska mesta Marseille, London in Novgorod. Mohamed obudi Arabce k novemu življenju, osvojujejo si vzhod, ustanovijo kalifat. In zopet vi-dime stari pojav: politično središče močne države Ragdad, postane središče arabske trgovine. Arabci so prišli do Kitaja in do južne Afrike, na drugi strani do Carigrada in Novgroda; še danes nam pravljice pripovedujejo o bajnem bogastvu tedaj-nih dni. Križarske vojske so uničile carigrajsko trgovino; preselila se je v isto mesto, ki je Carigrad politično uničilo, v Benetke. Le s težavo so druga mesta, tako Genua in Florenca, obdržijo poleg njih. Veli kanski so dobički, knjige govorijo do 180 °/o. Nemška mesta vidijo, da trgovsko nič ne opravijo, če se ne strnejo v močno enoto; zato nastane H a n s a. Ne Danci, ne Angleži, ne Švedi in ne Rusi nič ne opravijo proti nji, trguje do Londona, Brtlggeja, Bergena in Novgoroda, monopolizira kakor Benetke na jugu trgovino na severu Benetke in Hansa iščeta pa seveda Zvez, ker kupčujeta s čisto različnim blagom, Zzeza gre po osrednji Evropi in tudi ta ima dobiček od okrepljenih političnih enot severa in juga. Ko si ob začetku novega veka osvojijo Portugalci toliko sveta in stopijo politično daleč v ospredje, tedaj je njihovo glavno mesto Lizbona prvo trgovsko mesto sveta. Kdor je hotel kupiti tako blago daljnega orienta vsak je moral priti v Lizbono. Dobiček 100 do 500 „/", povprečno 400 °/o Spanci pridejo pa do drugih pokrajin s približno istimi produti in poleg Lizbone^ vidimo na jugu drugo tržišče, špansko Sevillo. Španska last je pa v onih dneh tudi Nizozemska, politična moč Španske preide sem in se vtelesi v trgovini mesta An ver s (Antwerpen.) Rekli so tedaj: Anvers je druga mesta s svojo takorekoč pogoltnil." Hudi boji so odcepili severni del Nizozemske, Holandsko od Španske, Holandska je postala politično ena glavnih držav tedanjega sveta. Povsod namreč opazimo, da boj za odboj krepi in ne slabi To moram našim malodušnežem vedno in vedno zatrjevati, brez boja in dela ni nič. Ker je v onih dneh Portugalska le kolonija Španske, prevzema glavno Holandsko mesto Amsterdam dedščino Anverza in Lizbone. Tedaj je propadla tudi Hansa in sicer ne vsled novih potov in novih trgovskih zvez, kakor to venomer tolčejo zgodovinarji po šolah, temveč vsled poj)olne oslabelosti nemškega cesarstva, ki ji ne more dati nobene opore več, ter vsled istočasnega ojačenja severnih držav; torej zopet po itično ozadje. Rusi so razdrli hanseatski, Novgorod, Danci, Švedi in Norvežani so se osamosvajali, Angleži so zaprli Hanseatom njihova skladišča, in nikogar ni bilo, da bi jih ščitil. Nato so pa močni Holandci prevzeli še glavni del hanseatoke trgovino, srednjonemško so imeli po Renu pa slad že tudi na tvojih rokah. Zato so bile pa tudi dividende holandske vzhodno indijske kompanije velikanske, 15 do 60 °/0. Wallenstein je hotel obnoviti moč nemškega cesarstva, hotel je cesarja oprostiti nadzorstva nemških knezov; v to svrho je hotel obnoviti Hanso. Ker pa cesar ni razumel njegovih velikih idej in je še prav po nepotrebnem Wallensteina odpustil, je splaval načrt zares dobesedno po vodi; in šele moderna Nemčija ga je obnovila in sicer ravno tedaj, ko se-je politično združila in s tem okrepila. Nova sila nast opa, nevarnejša in brezobzirnejša kakor vse druge, Anglija. V srednjem veku vsled domačih bojev in pa bojev s Francozi ni prišla v vpoštey. Ti boji je niso krepili, temveč slabili, ki je šlo kraljem za » lado, ne pa deželi sami za obstanek, kakor n. pr. Nizozemski. A notranja politična okrepitev v zvesi z vtisi novih idej, in s tem omogočenim širšim pogledom pomorju je naenkrat potisnila Anglijo v najprednejše ospredje. Torej stopi na svetovni trg zopet še le takrat, ko združi politično vse moči v eno smer. Najprvo se obrne proti Holandcem in jih vrže ob tla, potem pa proti Francozom. Ti so bili ravno takrat zadobili veliko moč, ker njihovi največi državniki Richelien, Mazarin, Colbert in Ludvik XIV. imeli en sam cilj: združiti vse moči države v eni roki in odpraviti vsako nadzorovanje privilegiranih slojev. In ker se jim je to posrečilo, je slika Francije čisto druga kakor ona Nemčije. Začne se torej Francoska veletrgovina o istem času, ko imajo Fran-cozje prvo besedo v Evropi. Ker pa si je stavil Ludvik dve nalogi naenkrat, biti ob enem gospodar celine in gospodar morja, niso bili Francozje obema nalogama kos in bitki pri La Hogue in pri Trafal-garu jih pomedeta s svetovnega trga. V novejšem času vidimo iste prijave: Nemčija stopi na svetovni trg z dnem svojega ujedin-jenja, Unija z dnem svojega ujedinj nja, Italija ravnotako, Japonska tedaj, ko se zave svoje edinosti in moči, Francoska, ko se politično okrepi itd. Zakaj govorimo o tem ? Zato, ker ne bomo nikdar in nikoli mogli soodločevati in tekmovati na svetovnem trgu, ker bomo v trgovskem oziru zmeraj^ hlapci in sužnji, dokler ne dobimo svoje lastne države, na katero se bomo v vsakem oziru lahko zanesli Sedanji ustroj ščiti Nemca in Madjara, ima za nas le jarem jerobstva. Zavedimo se ua dokazih, zgodovine, da ima le politično enoten narod prihod-rijost, bogastvo in moč! JADRANSKA BANKA. Povodom povišanja delniške glavnice Jadranske banke od K 12,000.000 — piše „Hrvatski Lloyd" o postanku in razvoju tega največjega jugoslovanskega denarnega zavoda: Jadranska banka je bila ustanovljena v drugi polovici leta 1905 z znatnim kapitalom K 1,000.000' -, ki je bil ponovno zvišan tervkonečno v letu 1917 dvignjen na K 12,000.000-—. Že s tem povišanjem delniške glavnice je postala Jadranska banka najmočnejši denarni zavod v Trstu in na jugu monarhije sploh. Že pred fuzijo s „Hrvatsko vjeresijsko banko" v Dubrovniku, je osnovala Jadranska banka podružnici v L ju b 1 j a n i in Opatiji, hoteč si s tem ustvariti močno oporišče v trgovini, ki se širi iz Trsta v zaledje. Fuzi ja s Hrvatsko vjeresijsko banko ji je prinesla podružnice v Zadru, Šibeniku, Splitu in Dubrovnika. Kmalu nato je ustanovila podružnico vKotoru s tem, da je prevzela „Hrvatsko štedionico", ter v Metkoviču, kjer je obstojala po-preje ekspozitura Hrvatske vjeresijske banke. Delavnost dalmatinskih podružnic je prav živahna ter jih čaka s splošnim razvojem Dalmacije še lepa bodočnost. M e t k o v i č in S p 1 i t sta dve odvozni točki stavbnega lesa iz pravega zaledja Dalmacije, iz Bosne, ki je potom omenjenih dveh vmest zvezana s svetom. Poleg tega se izvaža potom Šibenika v velikih količinah kalcijev karbid in celuloid, iz Metkoviča pa mangan. V obeh lukah se nahajajo velika skladišča oglja- Split s svojimi tovarnami cementa, s svojo naravno luko v Kaštelanskem zalivu, kjer nikaka pomorska sila ne more škodovati usidranim ladjam, obeča v bližnji bodočnosti še večji razvoj trgovine in indu- strije. Zlasti bo ta razvoj pospešila železniška zveza s Hrvatsko, ki jfe že v delu. Jadranska banka je s svojimi podružnicami v teh mestih, ki se po pravici imenujejo „inesta bodočnosti", dosegla, da je trgovina v Dalmaciji pridobita trdnih tal. Zlasti je zasluga Jadranske banke, da se je trgovska zveza Dalmacije s Trstom tako živahno razvila. Vendar se Jadranska banka ni omejila samo na ustanavljanje podružnic, temveč je kmalu sodelovala tudi pri osnovanju raznih podjetij. Predvsem je osnovala »Balkan" trgovsko spedi-cijsko in komisijsko delniško družbo v Trstu, kojega naloga je prvotno bila, da razvije svojo delavnost zlasti na Balkanu. Delniška glavnica podjetja je prvotno znašala K 50U.UUU'— ter se te dni poviša na K l,50u.000"—. Podružnica »Balkana" v Ljubljani se je zlasti med vojno znatno razvila ter je nedavno nakupila javna SKladisča tvrdke Krisper & Tomažič, s čirnur je svoj delokrog znatno razširila. v Dalmaciji poleg Ouiiša je dala Jadranska banka zgraditi tovarno „C e ui e n t", ki čaka na konec vojne, da pokaže svojo tehnično sposobnost v ce-meutni industriji. V Bosni se je udeležila pri ustanovitvi »Hrvatske centralne banite* v barajevu, ki je v vseh večjih bosanskih mestih ustanovila svoje podružnice. Dalje je sodelovala pri fuziji manjših dalmatinskih parobrodarskih družb (^Brača RLuioudo, S Topič & Co., Negri & Co.), ki so se strnile v močno parobrodarsko družbo „D a i mati a". Nedavno med svetovno vojno se je posrečilo Jadranski banki, da združi nekoliko posestnikov pre-komorskih parobrodov v delniško družbo ,Uceama". ki bo pravKar povišala svoj kapital od K ti.OOU.OuO"— na K iU,UOu.OOO —. Dosedaj razpolaga »Oceania* s sledečimi prekomorskimi parobrOdi: SSud, Kadiuin. Mrav, Kos trema, Vladimir, Zora, Maria B., in Clis. Dalje se »Oceania" dogovarja z nekaterimi drugimi lasiuiki prekomorskih parobrodov ter seje nadejati, da bodo tudi ti pristopili k novi družbi. Urejevanje poslov pivovarne „Adria'" v Senožečah gre gladko naprej ter je upati, da bo tudi ta delniška družba s spremembo v upravi skoro mogla izkazati lep uspeh, kakor hitro bo mogoče nabaviti si surovin ter zopet pričeti z rednim obratom. Zadnje delo JadransKe banke je družoa z. o. z. »Immobiliare" za nakup zgradb in nepremičnin v Trstu in bližnji okolici. Ustanovna glavnica znaša K 1,66U.UU0"— ter je že vsa pokrita, česar je mogoče razvideti povoljen znaK za razvoj te vrste trgovine. ' Nekoliko mesecev pred izbruhom svetovne vojne je osnovala Jadranska banka podružnico na Dunaju ter s tem dopolnila svoj pri ustanovitvi zamišljen program. Jugoslovanska ladjedelnica. V bližini reke ustanove naše slovanske banke veliko ladjedelnico in prav tako se snuje velika paroplovna družba »Croatia". Veseli smo tega umevanja za potrebe časa in našo osamosvojitev. Drobtine. Zavest. Na neki poli s podpisi za majuiško deklaracijo sem tral podpis moža, ki je s težko roko zapisal svoje ime, zraven pa pristavil: »s štirimi sinovi v vojski". — Nekdo vidi vdovo. Neljubo mu je bilo to žensko podpisovanje, zato jo vpraša : „Ali veste kaj je to? Vdova mu odvrne: »Jaz že vem, imam pet Sinov v vojski". —-- Odgovor. Svojčas smo vprašali siovničarje, katerega spola je beseda »smisel". Povprašali smo tu in tam in dobili odgovor, ki bi se lahko glasil: »Nima smisla govoriti o tem". Tedaj moški spol. Star vpo-kojeni župnik nam je ravnokar pisal: »V hrvaškem in srbskem je smisao moškega spola potemtakem, naj ostane tudi v slovenskem, ter ima pomen: der Sinn. Ako ji podlagamo pomen »trac&ten", ji prav sodi ž. sp. — Tudi smodka je dobra, ako se misli na smoditi ; in smotka ni napačno, ako se misli na smotati, zavijati, in po naše bi bilo: zvinka. — Pravo se je storilo, da se je pozvalo občinstvo: da ve to, da smo in nazadnje se zadene. Ljubljanska govorica. Iz Olomuca smo prejeli: »Bral sem v vašem cenjenem listu zanimivo notico, kako se neki ljudje zabavajo ko žvrgolijo po nepotrebnem v blaženi nemščini. »Ach, Mančka, wie hab ich mich sich furehtbar gelacht , . ." Danes mi pravi neki Italijan: »Svoj čas sem bil v Ljubljani; kaj ne, da se med Slovenci dobijo ljudje, ki nemščine celo zmožni niso, pa se vendar sramujejo maternega jezika in jo lomijo po nemško". — Zrave i sta stala Čeh in Nemec. Prvi je zmajeval z glavo, drugi prav tako. — Cenjenemu dopisniku bodi v vednost, da zad iji teden skoro vse ljubljanske dekleta nosijo slovenske pentlje, našo trubojmeo in za;o imejmo upanje, da se poboljšajo, da njihova govorica ne bo njim in nam v sramoto, tujcem pa v opravičen zasineh. Dve drobtint. Piijatelj nas je vprašal: Zakaj se pa kranjski deželni odocr noče izjaviti za majniško deklaracjo? Ali bo »Resnica" svo.e lastne gospodaije tudi tako javno in jasno vprašalj, kakor je vprašala slovenske škofe, člane gosposke zbornice in nekattra mesta?" — Odgovora naj čaka od »Resnice". Čeprav je naš urednik mlad človek z zelo mladimi skušnjami, kakor je bil svoj čas dr Lampe kot ureonik »SiovenCd", vendar si dovoljuje izrtci svojo, za Resnico gotovo nemerodajno sodbo: »Če bi se kranjski deželni odbor izjavil za deklaracijo, bi gotovo njegovi pristasi nehdli odvračali občine od izjav za deklaracijo". — Ravno-tiati prijatelj nam je pisal: »Vsi bosanski Franjevci so se podpisan za deklaracijo. Kje pa so naši redovniki? V odgovor naj bo navtdeno, kar piše slovenska redovnica iz tujine: »Kar si mi pisala o pokojnem dr.Kreku me je močno zanimalo, saj vtš, da sem in c stanem iz vse duše Slovenka, dasi bo v dveh mesecih že celih 18 let, kar bivam v tujini. Ljubezen do doma in do materinščine in do naroda našega mi ni pošla niti najmanj — tudi v molitvah mnogo mislim na vse! — Stremljenje jugoslovansko me mnogo zanima, dal B ig, da se zdiužitev posreči, ter da postanejo Jugoslovani mogočen sttber habsburške krone! — Pred kakimi 30 leti sem čula enkrat neko prerokovanje, da se bodo na jugu sorodni narodje zedinili m da bo nastala mogočna država tam doli. — Takrat si pač nisem mogla misiiti, kateri narodi bi bili — zdaj se mi že bolj svita I" — Vemo, da je takih duš po naših samostanih obilo in najbrže večina. Ali bomo linell dovolj učiteljev? Nežna skrb deželnega odbora za gmotno stanje učneljstva je rodila sledeč dopis iz učiteljskih krogov: »Dovolite mi, d? Stev. 12. .JUdOSLOVAN« Strafl 3. povem par misli v splošno korist g1ede šolstva. Učiteljev primanjkuje že dolgo v naši deželi. Še pred vojno sem naštel čez 80 šol, na katerih bi morale biti po zakonu nastavljene moške učne moči, pa niso, ker jih ni. Vzlic temu pa nastavlja deželni šolski svet še danes na enorazrednicah ženske, akoravno so tudi moški prosilci. Sola danes nima več nasprotnikov, ker je njeno potrebo vojna prejasno pok&zala. Žalostno dejstvo pa je, da je učiteljstvo za svoje delo tako slabo plačano, da ne more živeti niti stanu, niti — ljudem primerno. V bedi živeč učitelj mora na lov za f tostranskimi zaslužki, ki so seveda tudi zabranjeni. dealni učitefjski trpin je torej že vnaprej obsojen na gladovanje. Zato je dolžnost opozoriti mladino, da se ne posvečuje temu nehvaležnemu poklicu, ker bi^sicer preklinjala, tistega ki bi ji ta poklfe svetoval. Ce se ne zmenijo tisti, ki bi jim moral biti pri srcu prospeh naroda, naj ne zahteva nihče od učitelja, da za svoje vzvišeno delo — strada*. Kranjski deželni zbor in odbor. Vlada je obljubila, da bo pospešila proporčno volivno reformo za deželne zbore in občinske zastope. Obljubila je, da bo čimprej dala zborom priliko, da se bavijo s takimi načrti. Ce naj ie kaj verujemo vladni besedi, mora brez odlašanja sklicati deželne zbore. N. pr. svojo resno voljo lahko pokaže, če takoj skliče kranjski deželni zbor. Vzrokov za to nujno sklicanje kranjskega deželnega zbora je skoraj preveč. Naštejmo jih nekaj: Ljdstvo bo lažje verjelo vladni obtjubi bodočih ustavnih reform, če že sedaj ičiti ustavo in skrbi, da se vse javno gospodarstvo vrli strogo ustavno. Vsega tega pogrešamo na Kranjskem. Že peto leto nimamo deželnega zbora, deželni odbor pa je iz deželne avtonomije napravil avtonomijo treh oseb. Ljudstvo sprašuje svoje deželne poslance, kaj je z dešelnim gospodarstvom in poslanci morajo odgovarjati, da sami ničesar ne vedo. Že peto leto niso videli nobenih računov, ne vedo nič, koliko dohodkov ima dežela, v kakšne namene, neobhodno po-treane ali ne neohodno potrebne gre deželni denar, ljudstvo bi rado vedelo, kam gre deuar od kranjake živine, kaj in kako dela obsežna aprov. dež. odbora itd. Dtžein odboiniK dr Lamp,; je sicer ognjeviit b.anitelj deželne avtonomije, navzlic tej bojevitosti je podlegel deželnemu glavarju, ki mu je vzel najodl čnejši referat deželne finance, Ali ni čudno, da ima glavar danes v rokah ljudi in denar? To ni prav nič čudno, ker sc v sklepih deželnega zbora lahko bere n pr. da je deželni odbor v velevažnih slučajih, kjer gre za stotisoče javnega denarja »akcijo prepustil g. deželnemu glavarju, da jo uredi po svoji previdnosti*. — Ljudstvo pa tej .previdnosti" ne zaupa in kliče po shodih: .Vlada, skliči kranjski deželni zbor". Najprvo račun, potem reforma! za svoje pravice, hvaležne se hočemo tudi izkazati možu, ki se je do poslednjega diha boril za nas, za našo blaginjo in svobodo. S tem, da postavime velikemu pokojniku, ki je bil v življenju mnogo preziran in mnogo preganjan, po smrti dostojen spomenik, poplačamo nekoliko svojega dušnega dolga, pokažemo svetu, da znamo ceniti svoje prave voditelje, in ohranimo sebi spomin velikega časa, mladini zgled velikega moža. S tem pa ne bo končano naše delo. Rajni dr. Krek je delal za dušno in telesno blaginjo svojega naroda, prepričan, da je to dvoje tesneje združeno, nego si marsikdo misli. Prav v Krekovem zmislu hočemo ustanoviti Krekov sklad, ustanovo v kulturne in gospodarske namene, ki jo bo upravljal nad strankami stoječ vseslovenski zavod. Rajni dr. Krek je bil mož širokega obzorja, ki je pazno motril napredovanje velikih narodov in presajal na naša tla, kar se mu je zdelo koristnega in primernega; a zlasti na gospodarskem polju je bridko pogrešal sodelovalcev v svoji domovini. Dr. Krek je umrl; njegov duh živi. V zmislu njegovega duha in njegovega dela si moramo zdaj sami vzgojiti s podporami in ustanovami dr. Kreka vrednih naslednikov, ki si bodo nabrali izobrazbe in izkušenj pri naših velikih, naprednih sosedih, in nam doma potem kazali pot gospodarskega napredka. Zato je treba mnogo denarja. Zaupno se torej obračamo do vseh rodoljubov, da nam pomagajo uresničiti Krekove ideje, posebno na gospodarskem polju. Če si tako vzgojimo vsoko leto nekaj nadarjenih in marljivih ljudi, ki bodo potem svoje znanje, ruska brigada ie prestopila nt našo stram, dni gospodar v-aj v duhu po svojih učencih njegovega znanja, njegovih skušenj in njegove nesebičnosti in neumorne ljubezni do dela in ljudstva gospodaril našemu narodu. ura, ko se bo morala vsaka stranka in vsak človek jasno izjaviti za au proti deklaraciji. Za odločilni boj je treba jasnega položaja in urejeuih armad. Zato se resno pripravlja ustanovitev »Narodnega sveta," posebno se peca s tem vprašanjem slovenski dopisnik zagrebškega »Glasa Slovenaca, Hrvata i Srba." Nosa severna narodna fronta ima zadnje čase prestajati običajne napade naših sodržavljanov, a vendar neopravijivih nasprotnikov. Vsi so odločni nasprotniki vsake najmanjše euakopravnnsti Slovencev, odklanjajo še ta&.o nedolžno narodno avtonomijo ; inajuiska deklaracija in odločna narodna zavest in glasovanje Jtaujo pa jih je spravila naravnost v duševno boluo stanje. Vsak dan latiko sproti vidijo, kako ze dvigajo celo doslej samo po imenu slovenski trgovci in obrtniki, ki so zaceli z novim organi-začnmi delom. CuUjo se »zatirane", ogrožeue v gospodarstvu, »nemški" most do ,Adrije" m »pot po Uouavi" sta v nevarnosti. Zato so začeli klicati naboj svoje in vlado. Začeli so koroški Vsenemci, katerim seje pridru-žUa celovška trgovska zbornica in vse nemške stranke; na Štajerskem pa je začel ptujski Ornig a izsiljenimi izjavami, oglasila so se nemška gnezda Maribor, Celje, Brežice, oglasila se je mariborska policija, oglasila mariborska fakinaža, ki pobija Slovencem okna, dr. Ko- grof C z e r n i n. Prvi govornik se je bolj malo ali skoraj nič pečal sežkočami v Brestu Litovskem, pač pa je tiste težave res odkritosrčno razkril naš zunanji minister. Kancler odgovarja Lloydu Georgeju, da se je sicer nekoliko približal, vendar še smatra Nemčijo kot tisto, ki nosi krivdo svetovne vojne. Nemčija pa nikakor noče, da bi jo sodila — ententa. Viednost govorov obeh državnikov je v tem, da je prvi manj jasno in s pridržki, drugi bolj določno in odločno povedal, v katerih točkah se strinjata z VVisonom. Oba sta z WiIsonom za 1. odpravo tajne diplomacije, 2) za svobodo morja, 3) proti gospodarski vojni po sedanji vojni, 4) za splošno razorožbo. Tudi glede kolo-nij bi bil pogovor in dogovor mogoč. Kar se pa t če Rusije, je kancler rekel, da to entente, ki se ni hotela udeležiti pogajanj, nič ne briga. Oba državnika pa upata, da pride kmalu do dobrih odnošajev s celo Rusijo in njenimi bivšimi narodi. Prav tako zahteva Nemčija za Turčijo, da ne sme izgubiti ne zemlje, ne Carigrada, ne Dardanel, ker je vse to važen življenski interes Nemčije. Zanimiv je nemški odgovor glede Belgije. Nemčija si je sicer noče sito priklopiti, o podrobnostih bo govorila mirovna konferenca, toda dokler ententa Nemčiji ne prizna Alzacije, Nemčija mora odklanjati razgovor o Beigiji. Tudi francoskih krajev Nemčija noče s silo priklopiti, vendar še enkrat poudarja da svoje Alzacije ne da pod nobenim pogojen*. Glede Italije in Balkana bodo Nemci povsod branili svoje interese, Czernin pa pravi, da tem nasprotnikom, ki stoje na stališču .boja do konca" ne bo p idrobno stavil pogojev. Wilson naj porabi svoj velik vpliv m pritisne nanje, da povedo svoje pogoje. Naj bodo jasni in odkriti, prav tak bo Czerninov o .govor, Wiison pa bo imel velike zasluge za splošen mir. Posebno pozomosl pa vzbuja Poljska. Obe izjavi sta nekoliko čudni. Wilson zahteva, da naj se združijo ruski, pruski in avstrijski Poljaki. Czernin pravi : Javna tajnost je, da smo za misel, da naj se ustanovi poljska država, ki naj bi obsegala vse nedvomno od poljskega prebivalstva obljudene pokrajine. Tudi o tej točki bi se z Wilsonom najbrže kmalu sporazumeli." Drugače se sliši glas nemškega kanclerja: »Ne ententa, ampak Nemčija in Avstrija sta Poljsko osvobodili carjeve vlade. Zato naj bo tudi Nemčiji in Avstriji prepuščeno, da se zedinita glede bodoče oblike te dežele. Pogajanja se že vrše." Wilson, Hertling in Czernin so za zvezo narodov po vojni. Zanimiva je nemška sodba o Wilsonu: Teza splošni mir so mir so sprejemljivi, v posameznih točkah pa ni volje za mir. Sicer govori spoštljivo o nas, vendar nas smatra za krivce, ki bi morali delati pokoro. Toda Nemčija ni slabotna, njen vojaški položaj je ugoden čez vse, armada je prežeta zmagoslvja. Zato naj ententa revidira svoj mirovni program. Czernin pa p avi: »Razlike se mi ne zde tako velike, da razgovor o teh točkah ne bi vodil k razjasnjenju in zbli-žanju. Ker sta baš Avstrija in Amerika tisti dve velesili, katerih interesi so si najmanj navzkriž, zato je u-mestno vprašanje, ali bi ravno oni dve ne začeli spravljivih pogovorov med ostalimi?" Vsekakor lepa misel. Razumljivo je, da je grof Czernin vnovič povda-ril zvestobo Nemčiji, kateri bomo hranilni njeno predvojno posest, prav tako je odklonil »vmešavanje" Voiska. $— Kaj pravzaprav hočejo Italijani s svojimi napadi med Brento in Piavo, ni čisto jasno. Glavni namen more biti le ta, da fronto popravijo in ji d3jo smer, ki jo lažje prenašajo. Njihovi državniki so jako nezadovoljni z govorom Loyd Georg^a, ki odklanja laške imperialistične težnje po deželah ob Alriji, češ saj te niso italijanske. Silno se jim je zameni, tako zelo, da jim je prve dni kar sapa pošla. Po tolikih žrtvah pa tako malo upanja, to je hudo, Na zahodu postaja položaj čimdalje bolj napet. Najprvo so začeli nasprotniki s hudimi napadi, gotovo z namenom, da se prepričajo, kaj se godi za nemško fronto, kako daleč so Nemci s svojimi pripravami. Sedaj so pa začeli Nemci, namen je isti. 2e zadnjič smo omenjali, da bo prišlo tukaj do strašnih bitk. In zdi se, da se bo to zgodilo kmalu, veliko preje kakor pa prejšnja leta. Zakaj? Osrednje sile imajo sedaj vsled mirovnih pogajanj z Rusi veliko armado na razpolago, pošljejo jo lahko na zahodno fronto. Oslabijo lahko tudi laško fronto, saj se tukaj samo branijo. Angleži in Francozi so seveda tudi dobro poučeni in hočejo izsiliti odločitev preje, predno bi mogle avstrijsko-nemške čete priti od vzhoda na zahod, torej predno se podpiše kak mir z Rusi, naj si je tudi le začasen. Sicer bi radi počakali, da pride pomoč iz Amerike, izdaitna pomoč, namreč milijonska. A do takrat bi morda prišlo že do miru z Rusijo, zato morajo prej napasti. Sedaj gre samo za to, kdo bo začel z ofenzivo, Nemci ali Angleži. Kar se tiče Amerike, moramo kljub vsem nasprotnim trditvam poudarjati, da je Amerika jako nevaren nasprotnik, že zato, keir je žilav in vztrajen. Boj za osvoboditev Amerike od angleškega gospostva in pa takozvana secesijska vojska 1861—65 sta več kot zadosten dokaz za to. Takrat je bila pa Unija še revna, sedaj je bogata. V boj gre pa z načeli, in to jo napravi za zelo resnega in vsega upoštevanja vrednega nasprotnika. Ker so Rusi prekinili zveze z R u m u n i, je prišlo v kotu med Sereitom in Prutam do hudega spopada med potsamniml ruskimi in rumunskimii oddelki, na vsaki strani 30—40.000 mož. Rum umi so se hoteli polastiti trena in topov par sibirskih zborov. Sibirci so se uprli, Rumuni so dobili ojačenja in ena rošcu v pismih grozi s smrtjo; zdaj skušajo vlado pri- , ^ domače razm ^ A Wj parlament, praviti do tega do tega, da razpusti slovenske občinske da n, ^ dem'k Jčnega zvetu. Glede te točke imamo pač čisto drugo sodbo. — Kaj pa separatni mir z tiusijo? Skoraj bi morali reči rajši Ukrajino, ker Czerninovega govora je razvidno, da upa na hitrejši uspeli z Ukrajino, ki naj nam bi dala prepotrebnih živil. Zato ji je Czernin takoj obljubil staro državno mejo. Severna Rusija nima živil, tudi meja še ni določena in boljševiki delajo pri pogajanjih vedno nove težave. Sedaj kar naenkrat nočejo priznati Ukrajinskih zastopnikov. Vendar Czernin upa, da se srečno pogodi tudi z boljševiki Res odkritosrčno je naš zunanji minister razkril, da Nemce in boljševike loči zgolj' vprašanje samoodločbe narodov. Nemčija noče izprazniti za sedaj dotičnih ozemelj; tamošnjo med vojno sestavljeni deželni in občinski zastopi naj vsaj začasno izražajo ljudsko voljo. Naš minister upa, da se pogajanja ob tth dveh točkah ne bodo razbila, toda čez noč se pa ne dajo končati. Končno je Czernin oštel socialne demokrate radi stavke, poudaril, da ima v ogrski delegaciji večino za seboj, zato naj mu tudi avstrijska delega ija z večino glasov izreče zaupnico ali pa ga strmoglavi. Stališče Jugoslovanov. Delegat dr. Korošec je izjavil, da tudi mi želimo skorajšnjega miru z Rusijo, toda še vedno je nekaj ovir na severu in zato naj Czernin odločno nastopi, da so vsi zavezniki proti aneksijam in za samoodločbo narodov. Sedanje ustavne razmere monaihije, katere je Czernin tako hvalil, ne morejo služiti svobodnemu razvoju njenih narodov. Splošen mir je mogoč le na samoodločbi narodov. Czernin bo sicer tudi v avstrijskem odseku dobil večino, toda pred očmi naj ima da mu spričo sestave delegacije, v kateri Slovani niso primerno zastopani, ni s tem izreklo zaupanja tudi zastope da se zavedni slovenski možje ne bi mogli izjavljati za deklaracijo, pač pa lahko odšli na vojsko kot vrlo dobri patriotje in zvesti junaki, ne pa kot »ve-leizdajalci," kakor nas slikajo štajerske interpelacije na Dunaju. Slovensko ljudstvo pa gre po svojem potu na-do cilja, v svojem boju se bliža — zmagi v svobodi. Državni zbor. V proračunskem odseku je dr. Lovro Pogačnik nagiaSai: Ce naj Madžari dobijo svojo armado, potem naj jo dobi vsak naš narod v svoji narodni državu. Dr. Benkovič je pobijal trditev, da je v našem parlamentu že izvedena samoodločba narodov. Kdaj pa so tam poslušali in priznali voljo jugoslovanskega naroda? Kje je samoodločba naroda, ko pa v tem parlamentu odločuje toliko drugih narodov o enem narodu? Notranji minister je priznal, da je .ministrska -komisija dognala, da so se med vojno v naših krajih dogajaie nečuvene krivice in preganjanja. Znamenita je bila izjava predsednika »Češkega Švazas da Cehi tudi Nemcem priznavajo pravico do samoodločbe. V torek je začel zborovati državni zbor in ministrski predsednik Seiidier, kateremu so se hoteli izneveriti celo Nemci, zadnji zavezniki, je porabil prvo priliko, da je po nemški želji češko politiko označil kot ve-ieizdajo, ki zida na zmago entente. Od strani Cehov je dobil oster odgovor, zlasti mu je zakliical katoliški poslanec lir u ban, naj nikar tako ne razlaga češke deklaracije. Jugoslovani in Cehi so sii zvesti, zato je poslanec dr.R y b a f krepko podprl češko stališče, očital Seidlerju strahopetnosit, ker se je v svojem napadu proti ustavno skril za cesarjevo osebo; fino je osmešil tudi očitek »veleizdaje«. Jugoslovanski klub je vložil več interpelacij, kar celih 40 o krivičnem preganjanju Jugoslovanov med vojno, načelnik dr. K o r o š e c pa je v daljšem govoru utemeljeval interpelacijo o mirovnih pogajanjih in demokratizaciji našega javnega življenja. Naši poslanci so parkrat nastopili proti hudim rekvizicijam v naših krajih, proti pritisku upravnih oblasti, posebno pa je poslanec J a r c kot načelnik vseh avstrijskih kmečkih državnih poslancev nastopil proti skrčenju mteke kmetom in zapori mlinov. Vlada je morala priznati, da skrčena množina na kmetih ne zadostuje, zato je obljubila obe vprašanji drugače urediti. V parlamentu je vse čakalo, kaj bo v četrtek povedal zunanji minister. Ali bo mir? Pogled po svetu. Švicarski listi poročajo, da je Bolgarija že sklenila poseben mir z Rusijo. O-srednji sili sta pritrdili, samo Bolgarija bo poslala svoje čete na Francosko fronto. V Rusiji so razmere ved io bolj zmedene. Boljševiki so s silo raz-gnali ustavodajni zbor, ker ni bil v večini zanje. Širi se d žavljanska vojska, prav tako raste boljševiška sovražnost do Ukrajine v. Boljševiki sedaj izjavljajo, da ukrajinska rada ne izraža ljudske volje, z*to njihovim zastopnikom v Litovskem Brestu ne pripoznsvajo samostojnosti, ampak so poslali dva nova boljševiška ukrajinska komisarja v Litovski Biest To bo po Czeminovih besedah povzročilo nove težkoče. G'ede splošnega miru pa je važna Lloyd-Georgejeva izjava delavcem: »Nemčija je vedno pripravljena skleniti mir za svojo ceno; te cene pa mi nikakor nočemo p-ačati." — Auglja bo podpirala Francijo glede Alzacije. Mir na obzorju ? V četrtek je v Berlinu govoril kancler Hertling, na Dunaju pa zunanji minister ( prebivalstvo. a J Lf—-c® Naročajte in širite naš list! jSgjKgigjj mm Rojakom. Zelo važno poročilo o naši kulturi smo morali radi pomanjkanja prostora odložiti do prihodnje številke. * • • Poštne položnice smo prejeli; priložili jih bomo prihodnji številki. Poravnajte naročnino l * * * Storite svojo dolžnost tudi — domovini! Uresničujte majniško deklaracijo! Uredništvo in upravnišivo! Nova Založba v Ljubljani ima v zalogi še nekaj knjižic i l i: Cena 2 K. Naročilo na Novo Založbo v Ljubljani Katoliška bukvama v Ljubljani priporoča književna dela Nove Založbe: Fran Levstik: Martin Krpan. S 13 risbami Hinka Smrekarja. Ivan Cankar: Podobe iz sani. Jože Debevec: Vzori in boji. 2 snopiča. (Izideta prihodnje dni.) registr. zadruga z omejeno zavezo. Letni zaključki Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejši plakati in vabila za shode in veselice Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikaiij itd. Stereotipi ja -Litograf i ja v Ljubljani obrestuje hranilne vloge po {istih brez odbitka rentnega davka Rezervni zaklad nad K 1,000.000 Ustanovljena leta 1881. adranika Banka Delniška glavnica: K 12,000.000 Rezerve: nad K 1,000.000 ruzmca Centrala: Trst. Podruinice: Dubrovnik — Dunaj Kotor - MetkovK Opatija — Spljet Sibenik — Zader Brzojavni naslov: JADRANSKA Telefon štev. 257. SPREJEMA : Vloge na knjižice in jih obrestuje po čistih 4 0/° Vloge na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu ob-restovanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega. KUPUJE IN PRODAJA: Devize, valute, vrednostne papirje itd. in srečke c. kr. razredne loterije. ESKONTIRA: Menice, devize, vrednostne papirje itd. IZDAJA: Čeke. nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. DAJE PREDUJME: na blago, ležeče v javnih skladiščih. PKEVZEMA: Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje. r—■■ J Priporočamo tvrdko Jos. Petelinca v Ljubljani. Tovarniška zaloga šivalnih strojev, njih posameznih delov, igel in olja, ter potrebščin za šivilje in druzega galantarij-skega blaga. • »a-*-- Šivalni stroji raznih sistemov in oprem na razpolago, še garantirano staro blago. ■ Sv. Petra nasip 7. blizu frančiškan- B Vskega mostu, levo ob vodi, 3. hiša. ■ IIHMMir I I I bodisi svežo ali suho I I I I Zaprefenlcol od jabolk B in hrušk j 1 Kolinska tovarna I kavnih primesi | v Ljubljani. j v Žepne, Nlovo! namizne in stenske vžigalnike (na bencin) dobite pri tvrdki KREGAR Ljubljana, Sv. Petra cesta 21-23 Nadomestilno toaletno milo B parfumirano, ggBlB Iv elegantnih kartonih, fino opremljeno. S Hnront IA krni Al) vin I fiU!..—— Trgovci večji popust ! Dobiva se pri tvrdki 11 Hočevar,,in Sv. Petra cesta štev. 26. Mlekarska Zveza kupi po najvišji dovoljeni ceni vsako množino mleka pod najugodnejšimi dobavnimi pogoji. Dalje ima Mlekarska zveza v zalogi vse mlekarske potrebščine, kakor tudi različne mlekarske izdelke, zlasti razne vrste sira po primerni ceni. \ GOSPODARSKA ZVEZA centrala za skupni nakup in prodajo v Ljubljani ————— reglstrovana zadruga z omejeno zavezo. ....... Stalna zaloga poljedelskih strojev: motorjev, mlatilnic, viteljev, slamoreznic, reporeznie, brzoparilnikov, plugov, bran, čistilnikov itd Prodaja: umetnih gnojil, kolonijalnega in špecerijskega blaga ter poljskih pridelkov. ——- Zaloga: travnih in deteljnih semen, pese, korenja, repe. ' Zaloga: pristnega domačega in ogrskega Vina, žganja itd. 1 ^—^mm Lastna izdelovalnica in prekajevalnica klobas. Lastna zeljarna. DoaaBooaicaaaocigioG Izdajatelj: Konzorcij Jugoslovana. - Odgovorni urednik: J o ž e f G o 8 t i n č a r, državni poslanec. - Tisk: Učiteljske tiskarne v Ljubljani.