Leto IV.
HRASTNIK, 30. 12. 1968
ST. 12
Urejuje uredniški odbor: Kozole Drago, Vračun Viljem, Rački Viktor, ing. Tramte Franc, Str-garšek Janko, Janežič Alojz, Gerhard Jože. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. - Izhaja stalno na 8 straneh vsakega 5. v mesecu. — Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. št. 81-622 — interno 19. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje
Srečno novo leto
1969
-5



VX
DOSEGLI SMO, KAR SMO V LETO 1908 PRIČAKOVALI
Zopet smo mimo enega koledarskega obdobja, v katerem smo svoje poslovne rezultate stabilizirali in jih približali zgornjim mejam predvidenih kapacitet. V letu 1968 smo si zadali obsežne naloge, tako na področju proizvodnje, prodaje, nagrajevanja in problematike kadrov. V proizvodnji smo imeli največjo nalogo usposobiti normalno proizvodnjo v novem obratu, v starem obratu pa smo hoteli zadržati proizvodnjo na nivoju in asortimanu kakršnega išče tržišče. To je omogočilo primerno realizacijo in držanje zalog na sprejemljivem nivoju. Vendar ni šlo brez problemov, saj nam je kvaliteta še evdno močno nihala, tako, da smo se občasno v novem avtomatskem obratu srečevali s problemom izbora asortimana, ki bi mu bil ta
Rad bi navedel nekaj podatkov, ki bodo dokazovali, da smo z doseženim v letu 1968 lahko zadovoljni. Proizvodnja se je povzpela na 18.500 ton, njena vrednost pa je že dosegla 8.000,000.000 S-din, v izvozu pa smo dosegli 2,000.000 USA dolarjev, kar tudi največji optimisti niso pričakovali. Razumljivo je, da je bilo vse to možno doseči z velikimi napori vsega kolektiva, za kar je bil tudi neprimerno boljše nagrajen kot v letu
tehnološko popolnoma dorasel. Stalno je bil prisoten problem kvalitetne litine za steklarsko orodje, kakor tudi pravočasna izdelava orodja, tako, da so bili nešteti problemi kvalitete steklenih izdelkov povezani s tem vprašanjem.
V letošnjem letu je bil naš kolektiv še posebno počaščen ker ga je 14. oktobra obiskal predsednik republike tovariš Tito s svojo soprogo Jovanko, tov. Sergejem Kraigherjem in Lidijo Šentjurc ter Miho Marinkom. V spremstvu so bili tudi nekateri drugi vidni javni in politični delavci. Ogledali so si avtomatsko in ročno proizvodnjo stekla ter brusilnico. Njihovi vtisi so bili zelo ugodni. V spominski knjigi je izpod peresa tov. Tita zapisano:
1967. Poslovni rezultati so nam omogočili tudi korekture v pravilniku o nagrajevanju, s katerimi se je hotelo doseči večjo vsklajenost v dohodkih med posameznimi obrati in delovnimi mesti. Z vsemi temi korekturami o nagrajevanju in doseženimi poslovnimi rezultati smo uspeli povprečni osebni dohodek dvigniti od 70.000 S-din v letu 1967 na 90.000 S-din v letu 1968.
Seveda pa nas vse to ne more (Nadaljevanje na 4. strani)
VEOMA SAM ZADOVOLJAN STO JE OVA FABRIKA MODERNIZOVANA CIME SE MNOGO POMOGLO, DA SE SAČUVA ZDRAVLJE RADNIKA I DA ZAJEDNICA POBOLJŠA STANDARD, ZAISTA ŽELIM MNOGO DALJIH USPEHA!	TITO
Tov. TITO in spremstvo na obisku v našem kolektivu
MLADINSKA KONFERENCA:
MLADI SE MORAMO
Konec novembra je bila rednavodnih in poslovnih uspehov. Več letna konferenca mladih našega kot 600 mladih, ki živi in dela v
kolektiva, kateri je prisostvovalo 90 delegatov. Po uvodnem pozdravu in izvolitvi organov konference je podal svoj referat in poročilo o delu mladih v preteklem obdobju predsednik tovarniškega komiteja Zveze mladine Steklarne Hrastnik Marinkovič Dini, ki je med drugim dejal:
Delovanje mladih v preteklem letu in še prav posebno po avgustovskih dogodkih na Češkoslovaškem je potekalo pod vtisom političnih dogajanj v svetu, za katere se mladi živo zanimajo. Mlade je še prav posebno pretresla novica o napadu sil varšavskega pakta na miroljubno ljudstvo Češko-
Tovariš Marinkovič čita letno poročilo
slovaške. Mladi so se takoj zavzeli za to, da bi se čimprej sprožile akcija priprav na vseljudski odpor v naši državi, ker so uvideli, da je možno tudi to, da tudi nas lahko doleti nekaj podobnega. Trdno stojimo na stališčih Zveze komunistov Jugoslavije. V prvi vrsti se zavzemamo za mirno reševanje mednarodne politike, v primeru napada na naše narode pa bomo šli odločno po poti tovariša Tita, ki je dejal, da se moramo z vsemi silami upreti napadlcu, pa naj ta pride od katerekoli strani. Zaradi tega moramo biti dobro pripravljeni in delati kot da bo vedno mir, in ravnati, kot da bo jutri vojna. Posebno zaskrbljujoče je stanje v Sredozemlju. Mladi se sprašujejo, če koncentracija vojaških enot super sil na tem področju ne meri tudi na našo obalo.
Po uvodnih besedah o zavzema-nanjepolitičnih problemov in o pripravah na vseljudski odpor, je Marinkovič nadalje govoril o prizadevanju mladih našega kolektiva za doseganje čim boljših proiz-
našem kolektivu, se z vsemi ostalimi vsak dan prizadeva za čim boljše proizvodne uspehe. To se odraža v dobrem poslovanju, tako da lahko rečemo, da smo tudi mi mladi prispevali dobršen del napora k izpolnitvi postavljenih planskih nalog. Nekateri so v tej smeri bolj prizadevni, nekateri manj. Zaradi tega bo potrebno še ostreje začrtati delo organizacije Zveze mladine, ki naj bi vestneje delala tudi na tem področju. Mladi so se zavzemali za reševanje proizvodnih problemov in jih večkrat tudi pomagali s konkretnimi predlogi reševati. Pristojni faktorji so včasih prisluhnili predlogom mladih, včasih pa so naše besede ostale le spotika tistim, ki so jih konkretne diskusije mladih prizadele. Vsi so od letošnje konference pričakovali, da bomo ponovno revolucionarno dvignili svoj glas nad nekaterimi nepravilnostmi in slabimi medsebojnimi odnosi, vendar so mladi prišli do prepričanja, tako je pokazala preteklost, da čisto iz osebnih razlogov posameznih diskutantov ne bi bilo koristno, da prvi konkretno razgalimo določeno problematiko, temveč naj to store tisti, ki so za reševanje take problematike prvi poklicani, mladi pa bomo z vsemi razpoložljivimi argumenti in silami podprli vsakršno takšno prizadevanje. V primeru, da se bo reševanje teh perečih problemov zavlačevalo iz kakršnih koli razlogov, potem bomo mladi sklicali izredno delovno konferenco in brez razmišljanja in predsodkov zahtevali, da se problemi razčistijo v interesu nas vseh.
Nadalje je Marinkovič dejal, da so mladi v preteklem letu po večletnih razpravah in trudu le uspeli aktivirati večje število mladih v samoupravnih organih. Takšna po-
Tov. Grum Joško med razpravo
litika se mora še nadaljevati s ciljem, da se v samoupravne organe izvolijo res najboljši, ne pa po sistemu predstavnikov posameznih enot ali delovišč, kot je bila do-
Vsem članom kolektiva želijo srečno in uspešno novo leto 1969
Centralni delavski svet, Upravni odbor, Tovarniški komite ZK, Tovarniški komite ZM.
sedaj praksa. Potrebno bo zato še pospešiti izobraževanje, oziroma načrtneje pripravljati kadre za samoupravne organe
Nato je v svojem poročilu kritično ocenil delovanje vseh organov Zveze mladine v našem kolektivu v pfeteklem obdobju. Tudi letos ni uspelo tovarniškemu komiteju Zveze mladine vidneje poživiti delo mladih v aktivih, tako da se je glavno delo odvijalo preko TK ZM, aktivi pa so pri tem delu samo sodelovali. Le malokdaj so se mladi po aktivih sestajali, čeprav ne moremo trditi, da nikoli. V prihodnje bo vsekakor potrebno prenesti težišče dela v aktive, komite pa naj bi bil le koordinator delovanja mladih v tovarni. Pa tudi sam tovarniški komite ni izpolnil vseh zadanih nalog, je nadalje ugotovil predsednik Marinkovič. Za to so krivi vsi člani tovarniškega komiteja, ki so ču-
GRUM JOŽE se je v svoji diskusiji dokaj kritično izrazil o organizaciji Zveze mladine v našem kolektivu z mislijo, da moramo najprej pred svojim pragom pomesti, nato pa lahko šele iščemo napake drugod. Med drugim je dejal: Mišljenja sem, da nismo samo mi krivi za našo neaktivnost. Če se spomnimo lanskoletne konference, ki je bila prelomnica aktivnosti mladih, smo občutili posledice naše dobre aktivnosti. Ni čudno, ko danes govorimo, da nismo delali poleg tolikih problemov v kolektivu in da nismo pospešili vseh akcij za reševanje te problematike. Največ so tu krivi aktivi sami, pa tudi tovarniški komite ZM. Slika nam kaže, da delo po obratih ni bilo tako uspešno, kot smo pričakovali. Pričakovali smo, da bomo vsaj enkrat začeli z resnim delom mladih. Na žalost pa to
Delovno predsedstvo na letni konferenci mladine Steklarne Hrastnik
tili premalo odgovornosti do zadanih si nalog na lanskoletni konferenci in na posameznih sestankih. Delno je temu krivo dejstvo, da so se nekateri aktivisti umaknili, ker so na preteklih konferencah zaradi konkretnih diskusij doživeli to, česar se mladi človek najbolj boji, ko stopa na pot javnega delovanja. Mladi so ostali sami, brez podpore. Pa tudi delovanje samih komunistov, tu se misli na mlajše, ki delajo v vrstah Zveze mladine, ni bilo povsem dostojno za tiste, ki bi morali biti nosilci najbolj naprednih stremljenj mladih.
Nadalje je bilo v poročilu zapisano, da so se mladi v preteklem letu v največji meri udejstvovali na športnem področju, izredno uspešno je bilo organizirano kulturno srečanje petih slovenskih kolektivov, kjer je sodelovalo okrog 100 mladih, svojega obstoja pa v celoti ni opravičila komisija na koncu tudi to, da povezava TK ZM in ObK ZM Hrastnik ni bila najboljša, tako da se bo tudi po tej plati moralo marsikaj spremeniti z obeh strani.
Marinkovič je svoje poročilo zaključil z željo, da se bodo morali za uresničevanje svojih in skupnih ciljev mladi sami uveljaviti.
Po poročilu blagajničarke, ki je povedala, da so mladi v preteklem letu za svoje delovanje porabili 11.000 din, je podala poročilo tudi revizijska komisija z ugotovitvijo, da je bilo materialno in finančno poslovanje v preteklem letu pravilno.
V nadaljevanju poročanja o letošnji mladinski konferenci našega kolekitva bomo prikazali nekaj osnovnih misli diskutantov.
v celoti ni uspelo, ker nismo mogli dobiti kadrov, ki bi se resno lotili izvajanja letnega programa. Glavno krivico za neaktivnost po obratih nosijo vsekakor sekretariati aktivov sami, ki se niso preveč trudili, da bi si pridobili nove kadre. Isto velja za TK ZM, ki se ni niti toliko potrudil, da bi usposobil nov kader za živahnejše delo v aktivih.
S tem pa ni rečeno, da prav ničesar nismo naredili. Storjenega je bilo precej, zatajili pa smo seveda tudi tam, kjer so drugi politični faktorji.
Nismo se angažirali in reševali tiste probleme, za katere smo smatrali, da naj ne bi bili prvi in da se ne smemo preveč spuščati v ogenj. Čakali smo, da se vsaj enkrat nekdo drug dotakne teh problemov. Zakaj bi bila mladina vedno kritizirana in na svojem hrbtu nosila posledice. Zaradi teh pogojev je bila mladina tudi neaktivna in to opravičeno. Odnehali pa smo zato, ker nas še nikoli v kolektivu ni nihče podprl, pa četudi smo imeli popolnoma prav. Zahtevamo, da Zveza komunistov in druge organizacije rešujejo kritične probleme, ker je partija avantgarda in se nima česa bati. Mi mladi jih bomo podprli in pomagali, saj nas je v tovarni čez 600 in zahtevamc svoj glas, kakor hočemo biti upoštevani pri vseh nalogah, ki si jih zada kolektiv, tako je svojo diskusijo ogorčeno zaključil Jože Grum.
O sprejemanju mladih v Zvezo komunistov je govoril Vili Halzer in med drugim poudaril, da bi morali še nadalje mlade sprejemati v Zvezo komunistov kontinuirano
(Nadaljevanje na 3. strani)
SAMI
na osnovi že dokazane aktivnosti in pripadnosti politiki naše partije in ne samo zaradi tega, da zaradi statističnih poročil pomladimo vrste ZK.
Strinjal se je z dosedanjo kampanjo sprejemanja v ZK po dogodkih v ČSSR, vendar se boji, da bodo le-ti mladi po sprejemanju ostali zaradi togosti organizacije ZK prepuščeni samim sebi, da se ne bodo znali orientirati. Predlagal je nadalje, naj bi se jim dale konkretne naloge, obenem pa je nujno, da se ponovno prične v Hrastniku enotna mladinska politična šola. O ZK sami pa je nadalje dejal: Delo organizacij ZK je potrebno postaviti v bolj realne življenjske okvire in jo ne orientirati na večkratno čitanje in pre-mlejevanje sklepov in smernic višjih forumov, čeprav je tudi to v določeni meri potrebno. Organizacija ZK naj bo obenem tudi organizacija točno določenih političnih akcij, ki se tičejo življenja v komuni oziroma kolektivu. Sklepi morajo seči v življenjski prostor člana ZK in se morajo izvajati dosledno, njihovo izvajanje pa je potrebno kontrolirati.
Nadalje se je zavzel za to, da je nujno prenesti težišče dela članov ZK iz ozkih organizacijskih okvirov v samoupravne organe, društva, športne in druge institucije. Starejši člani bi morali nuditi večjo moralno podporo mladim pri njihovem družbeno-političnem u-veljavljanju v družbi, ne pa da v večini izjavljajo, kako je mladina nezainteresirana in nesposobna. ZK mora dati vidnejšo vlogo in mesto organizaciji Zveze mladine v družbeno-političnem udejstvovanju. Tu pa nas moti polovičarsko reševanje bistvenih vprašanj, ali celo njihovo nereševanje. Nadalje je dejal ob zaključku svoje razprave, da se mladi zavzemamo za takšno Zvezo komunistov, kot nam jo predstavljajo sklepi in smernice CK ZKJ in program ZK. Žal pa pridejo ti sklepi in smernice do nas samo toliko, da so nam na sestankih tolmačene, v praksi pa se ne izvajajo.
JOŽE PREMEC je v svoji razpravi podčrtal izredno velik problem nas vseh. Gre namreč za preko 400 mlajših mladincev, ki delajo v treh izmenah. Zakon takšno delo prepoveduje, kar je diskutant citiral, zavedajoč se, da ta problem spremljata še dva, in to: zaposlovanje ter specifičnost proizvodnje same.
Kako rešiti ta problem, je precejšnje vprašanje. Da bi vsaj delno zadovoljili obe strani, predlaga, da bi v najkrajšem času novo izvoljeno vodstvo mladinske organizacije pozvalo na sestanek predstavnike podjetja, političnih organizacij v kolektivu in samoupravnih organov, kjer naj bi skupno poskušali problem vsaj omiliti.
MIRKO RAZPOTNIK je govoril o zaposlovanju in med drugim dejal, da zaposlovanje v naši dolini sicer v zadnjem času ni tako velik problem. Zavedati pa se moramo, da bo vsako leto več mladih ljudi, ki bodo po končani osnovni, srednji ali višji šoli iskalo zaposlitve. Tega se moramo zavedati in načrtneje pristopiti k reševanju te problematike.
FRANJO KRSNIK se je dotaknil vprašanja vloge in vključevanja mladih v samoupravne organe. Zavzel se je za to, da bi morali
UVELJAVEJA TI
člani samoupravnih organov aktivneje sodelovati pri reševanju proizvodne in poslovne problematike, ne pa da molče spremljajo dogajanja. Dejal je, da sestav organov kljub boljši strukturi še vedno ne ustreza.
Prihaja čas, je nadaljeval, ko se bomo ponovno pripravljali na volitve v samoupravne organe. Potrebno je že sedaj organizirati razne seminarje. Pri volitvah naj ne prevladuje želja, da se izvolijo samo mladi, saj moramo enkrat mladi in starejši najti neko skupno pot, skupen jezik. Volitve naj ne bodo kampanjske, temveč dobro pripravljene in demokratične. Izvolimo res takšne tovariše, ki bodo znali tisto, kar so zvedeli oziroma sklenili na sestanku samoupravnega organa, prenesti tudi na druge, na delavca, v tovarno.
V nadaljevanju diskusije je Franci Vidovič govoril o ponovnem formiranju Kluba mladih proizvajalcev. O tem berite v posebnem članku v tej številki lista.
VOLFAND FRIDA je ponovno podčrtala problematiko klubsko-zabavnega življenja mladih in ugotovila, da vse preveč radi sestavljajo mladi programe, katere pa potem ne izvajajo. Večkrat gre za nezainteresiranost mladih za enolično klubsko-zabavno življenje, včasih pa primanjkuje tudi sredstev. V svoji diskusiji se je na-
Tov. Frida Volland med razpravo
dalje zavzela, da bo nujno v prihodnjem obdobju urediti klubske prostore in jih dopolniti z nekaterimi prepotrebnimi rekviziti. Potrebno bo najti takšne oblike klubsko-zabavnega življenja, ki bodo pritegnile mlade, je zaključila.
JANKO STRGARŠEK je govoril o športu in rekreaciji ter med drugim poudaril, da bo potrebno naslednje leto bolj načrtno pristopili k organizaciji rekreativno-športne dejavnosti v kolektivu, poleg tega pa bo vsekakor nujno urediti tudi kontinuirano financiranje dejavnosti tistih športnih kolektivov, ki se direktno vežejo na naše podjetje. Menil je, da je v zadnjem letu prišlo do večjih nesoglasij pri tej dejavnosti in predlagal konferenci, kar so prisotni tudi potrdili, da predsedstvo konference skliče v začetku naslednjega leta izredno delovno mladinsko konferenco na temo »šport in rekreacija«.
JOŽICA SIVKO je svoje besede pričela s »kulturo narodu«, ko je govorila o vključevanju mladih v kulturne organizacije. Ugotovila je, da vključevanje mladih v kulturno dejavnost stagnira predvsem zaradi nezainteresiranosti mladih samih, zaradi slabega finančnega
položaja, pa tudi kadrov primanjkuje.
Predlagala je, da naj bi pevski zbori, ki že obstojajo, organizirali avdicije, kar velja tudi za godbenike. Razvoj dramske sekcije pa ovirajo predvsem kadri. Pripomnila je, da se na tem področju z u-stanovitvijo Kluba mladih proizvajalcev verjetno obetajo mladim in kulturi boljši časi, jasno pa je, da bo potrebno poiskati tiste oblike kulturnega dela z mladimi, ki jih najbolj zanimajo. Vprašala se je, zakaj ne bi organizirali v klubu kakšen literarni večer, večer humorja, ali kaj podobnega. Odločno je trdila, da mladi vse premalo pišejo v list »Steklar«, premalo pa je tudi člankov s kulturno tematiko. Dajmo, dokažimo našim starejšim kolegom, da smo vredni njihovega zaupanja, je zaključila.
V nadaljevanju diskusije so govorili gostje konference in med prvimi sekretar sekretariata občinske^ konference Zveze komunistov.
PROSENC TONE. Najprej je govoril o nekaterih vidikih zunanjepolitičnih dogajanj po dogodkih na ĆSSR in med drugim dejal, da smo se odločili, da tudi v nadaljnji borbi ne bomo spremenili svojega mišljenja in da bomo dali vso podporo naprednim državam v politiki lastnega odločanja o svoji usodi, čeprav za ceno oboroženega odpora. Zaradi tega pa je delo Zveze mladine še pomembnejše in zahtevnejše. Nadalje je dejal, da mladina Steklarne s svojim delom dosega velike uspehe. Tu gre predvsem za borbo proti slabim odnosom v tovarni. Družbeno-politične organizacije morajo to vprašanje čimprej in bolj intenzivno reševati ter jih tudi rešiti, četudi za ceno prestavitve vodilnih ljudi na druga delovna mesta . Ti problemi so že toliko pereči, da bodo, če se bodo še naprej tako odvijali, pokazali posledice tudi na finančnem polju. Nadalje se je zavzel, da moramo vsi skupaj te probleme odkrivati in jih tudi skupaj s samoupravnimi organi reševati.
O zaposlovanju je dejal, da ta problem ni več tako kritičen, posebno ne takrat, če vemo, da se je večkrat med letom zgodilo, da na primer Rudnik ali Gradbeno podjetje v občini nista mogla dobiti več deset delavcev.
Tov. Prosenc Tone — sekretar komiteja ZK Hrastnik pozdravlja konlerenco
Za tiste, ki pa izstopajo iz osemletke, so že določeni programi, katere pa bomo lahko uresničili s
skupno akcijo in z združevanjem sredstev.
Nadalje je razpravljal FRANCI KOVAČ. Govoril je o nekaterih novih statuarnih določilih Zveze mladine. Na njegov predlog je konferenca sprejela sklep, da se dosedanji Tovarniški komite Zveze mladine Steklarne Hrastnik preimenuje v Predsedstvo tovarniške konference Zveze mladine Steklarne Hrastnik. Nadalje je govoril še o perspektivah delovanja kluba mladih proizvajalcev, o problemu zaposlitve tistih, ki bodo v naslednjem letu zapustili osemletko ter o tem, kako Klub 67 nikakor ne more zbrati dovolj mladih za mešani pevski zbor.
Konferenco je pozdravil tudi sekretar Aktiva ZK našega kolektiva ing. TUŠAR JOŽE in med drugim dejal, da naj vključitev mladega človeka v ZK ne odvrne od dela v mladinski organizaciji. Nadalje pozdravlja ponovno oživitev Kluba mladih proizvajalcev in izraža pripravljenost, da bodo tehnični kadri klubu pomagali, če bo to potrebno.
Ing. MAKS MRCINA je med drugim dejal, da so vsi problemi, ki so jih diskutanti nakazali, važni. Mladino zanima eksistenčnost tovarne. Z razvojem smo zadovoljni, čeprav še nismo dosegli tistega, kar smo ves čas želeli.
Proti koncu razprave, pa je konferenco pozdravil tudi član predsedstva Zveze mladine Jugoslavije DVOJMOČ in med drugim dejal, da ni prav, da smo do nekaterih stvari tako kritični, čeprav bi morali biti tudi samokritični. Za reševanje vse te problematike bi morali delo bolj koordinirati z ostalimi organizacijami v podjetju in občini.
Razpravljali so še nekateri drugi, katere pa tokrat ne bomo omenjali.
Konferenca je ob zaključku izvolila še predsednika predsedstva Zveze mladine Steklarne Marinkovič Dina, političnega sekretarja predsedstva Strgaršek Janka in tehnično sekretarko predsedstva Cvelbar Lidijo ter 7-članski klubski odbor.
Sprejet je bil sklep, da mora predsedstvo še v decembru sprejeti program dela in ga s sklepi konference javno objaviti v našem listu. Programi in sklepi še niso bili pripravljeni do izida lista, zato bodo navedeni materiali objavljeni v naslednji številki, predsedstvo pa jih bo sprejelo konec decembra.
Na koncu lahko ugotovimo, da letošnja mladinska konferenca ni bila tako uspešna kot so bile v preteklih letih. Imela je usmerje-nejši ton. Izgleda, da so mladi prišli do prepričanaj, da je bolje reševati probleme mirneje in ne tako revolucionarno. Toda, ali je to prav?	Strgaršek Janez
dopisujte v
Steklarja
VA
DOLARJEV
Dosegli smo, kar smo v letu 1968 pričakovali
(Nadaljevanje s 1. strani)
S to številko in željo smo zaključili sestavo plana izvoza za leto 1968 in sedaj vemo, da smo planirali pravilno in realno. Ko je pred leti nekdo izmed direktorjev v naših izvoznih podjetjih uporabil to številko v čestitki za doseženi en milijon dolarjev izvoza, je bilo le težko verjeti, da se bo njegova, kakor tudi naša želja tako hitro uresničila. Toliko bolj razveseljivo je to dejstvo, da smo višino tega izvoza dosegli v času, ko si predvsem vsa evropska konkurenca prizadeva storiti na polju proizvodnje vse, kar bi naš položaj otežkočilo in nas v našem deležu in udeležbi pri vodilnih evropskih potrošnikih našega raz-svetljavnega stekla spravilo na listo najmanjših dobaviteljev.
Da bi se prepričali o naših možnostih za izvoz v letu 1969, smo na podlagi sklepa samoupravnih organov opravili potovanje po Zapadni Nemčiji in Avstriji, kjer smo obiskali 19 firm, s katerimi poslujemo že nekaj let.
Namen potovanja je bil ugotoviti, kakšno je mnenje naših kupcev o poslovanju v preteklosti in kakšni so izgledi za plasman naših izdelkov v letu 1969 glede na to, da planiramo ponovno povečanje našega izvoza.
Izjave kupcev nas niso razočarale, nasprotno, dobili smo občutek sigurnosti za posle v naslednjem poslovnem letu. Ne bi bilo pošteno, če bi dejali, da kupci med
Medsebojno združevanje in povezovanje med podjetji je izrednega pomena za nadaljnji razvoj tehnologije in poslovnosti. Zaradi tega je tudi prišlo do odločitve, da se industrija stekla v Sloveniji pridruži k združevanju take industrije v Hrvatski. Prišlo je do razširitve združenja na nivo obeh republik s polnim naslovom »Združenje proizvajalcev in predelovav-cev stekla SRS in SRH«. Osnovna funkcija združenja se pričenja v koordinaciji poslovnih politik med podjetji, kar naj postopoma vodi v delitev asortimana zaradi doseganja masovnejše proizvodnje. Razvoj tehnologije na bazi izmenjavanja izkušenj je ena od važ-
pohvalami niso imeli tudi pikrih pripomb na dobavne roke, neprimerno embaliranje in tudi finalizacijo naših izdelkov, tako v razsvetljavi kakor tudi v gostinskem steklu. Nobena od teh pripomb pa ni bila taka, ki bi narekovala za poslovanje in izvozu v bodoče novih investicij ali drugih vlaganj v našo proizvodnjo. Vse storjene napake so le človeške in jih bo treba odpraviti z večjo pozornostjo pri proizvodnji, sodelavi in pregledu izdelkov. Rešitev problema embaliranja je posebno poglavje, katerega se bomo morali lotiti z vso resnostjo.
Z oblikovanjem naših izdelkov bomo morali hitreje napredovati, da bomo obdržali korak z našo konkurenco, ki se izredno trudi nuditi kar največ novosti tako v oblikah, kakor tudi izvedbah izdelave, predvsem razsvetij avnega stekla, kakor tudi dekorjev na kozarcih za široko potrošnjo. Registrirane želje in potrebe naših poslovnih partnerjev po novih modelih kažejo z vso resnostjo na hitrejše projektiranje novih izdelkov, istočasno pa tudi izdelavo novih modelov za proizvodnjo. Naši kupci so pripravljeni te usluge dobro plačati, mi pa moramo skrbeti, da bomo naše službe uredili tako, da bo na razpolago dovolj ljudi, ki bodo sposobni, te važne želje naših kupcev tudi realizirati. Nove oblike, domiselni deseni in hitro izdelovanje orodij so glavno
nih nalog združenja in jo je možno uspešno izpolniti le v dobro organiziranem združevanju. Posamezna vprašanja iz področja ekonomskih analiz, nagrajevanja in kadrovskih problemov morajo biti bolj enotno rešena, saj je to skupen interes cele grupacije. Novo združenje je tako organizirano, da bo imelo plačano samo dve mesti, in to sekretarja in administratorko, Združenje je vodeno prek upravnega odbora s predsednikom in dvema podpredsednikoma. Nosilci vseh delovnih akcij so komisije, ki bodo s svojimi programi dela postopno uresničevale enotnost v akciji in stališčih. Med pr-men dvigniti in utrditi, razumljivo
orodje, s katerimi je mogoče ustaviti konkurenco na njenem pohodu, na drugi strani pa s tem zadovoljujemo želje inozemskega tiga, sebi pa omogočamo dober plasman izdelkov.
Ce pregledamo seštevek potreb naših kupcev za leto 1969, ugotovimo, da s plasmanom količin, ki smo jih predvideli v novem letnem planu proizvodnje in prodaje, ne bomo imeli težav, nasprotno, v nekaterih proizvodnih skupinah bomo morali izkazati možnosti za povečanje kapacitet v okviru sedanjega števila zaposlenih.
Posebej razveseljivo je tudi dejstvo, da bo mogoče plasirati tudi planirano avtomatsko proizvodnjo, ki je izpostavljena največjemu pritisku konkurence. Sedanji asortiman bomo morali le malenkostno razširiti ter zagarantirati konstantno kvaliteto izdelkov, istočasno tudi rešiti in poceniti dekoriranje kozarcev.
Na koncu še nekaj stavkov o razvoju firm, s katerimi poslujemo. Trenutna situacija na nemškem in avstrijskem trgu kaže na boljše gospodarsko leto kakor je bilo preteklo. To je videti v tem, da praktično vsi naši kupci gradijo nove objekte za proizvodnjo in skladišča, modernizirajo svoje osnovne proizvodne procese, kar kaže na večje možnosti plasmana njihovih in z njimi naših izdelkov. Iz priložene slikovne priloge je opaziti hiter in velik razvoj naših kupcev, predvsem, ki se bavijo s proizvodnjo luči. Ob upoštevanju že omenjenih želja in potreb naših kupcev lahko mirno stopimo v novo poslovno leto, v katerem naj bi ponovno popravili uspeh našega izvoza, s katerim koristno dopolnjujemo svoj proizvodni program, na drugi strani pa prinašamo s prodajo na konvertibilna področja sebi in družbi prepotrebna devizna sredstva.
V novem poslovnem letu moramo prvenstveno skrbeti za zahtevane izboljšave v proizvodnji, em-baliranju, dodelavi in kontroli naših izdelkov in če bomo uspeli, bo pregled naših uspehov ob zaključku naslednjega poslovnega leta še lepši in spodbudnejši za vse, ki smo zaposleni v našem podjetju, istočasno pa bomo zasedli še za-vidljivejše mesto med izvozniki na konvertibilna področja.
Drago Kozole
na zunanjem trgu ter pospeševanje blagovne menjave s tujino. Pri uvozu bomo z združevanjem količin poskušali doseči nabavne pogoje.
Upamo, da bomo vsi, ki smo v tem združenju, uspeli njegov pomen dvigniti in utrditi, razumljivo ne takoj, vendar v sorazmerno kratkem času.
Ob koncu še zelo važno določilo v statutu:
»V združenje lahko pristopi katero koli podjetje te grupacije v Jugoslaviji, ne glede na republiko.«
Martin Mlinar
uspavati saj stojimo na pragu novega poslovnega leta, ki nam daje nove obveznosti in tudi nove perspektive. Predvidena vrednost proizvodnje stekla v letu 1969 je
8.500.009.000	S-din in obseg izvoza
2.184.000	USA dolarjev so precej zajeten grižljaj. Vse to pa bomo morali narediti v skrajšanem delovnem tednu. Zastavljen je velik korak nadaljnega razvoja, ki v naši samoupravni praksi dogovarjanja obvezuje vsakega na maximal-ne napore in delovno disciplino, od vodilnih ljudi pa veliko iniciative ter poslovne in organizacijske spretnosti. Sporedno z vsem moramo intenzivno delati na programih nadaljnega razvoja, ki morajo biti sestavni del napora za izdelavo razvojnega programa Slovenije, bodo pa nam omogočili takšen notranji razvoj tehnologije, ki bo lahko najbolje izkoriščala razpoložljivo strukturo delovne sile in talilnih kapacitet.
S to mislijo se zahvaljujem vsem članom kolektiva za v letu 1968 vložene napore, razumevanja in pomoč pri reševanju problemov.
V	novem letu 1969 pa želim
vsem zaposlenim in njihovim družinam čimveč uspehov in zadovoljstva!	Direktor
Me nretiravajmo preveč
Mnogim discipliniranim članom kolektiva, ki upoštevajo red, čistočo in opozorila, bo branje tega članka odveč, vendar me obstoječe stanje sili v javno objavo.
2e v dveh člankih sem opozorila koristnike in koristnice kopalnice na odpravo nepravilnosti, ki se vsak dan pojavljajo. 2al so ta opozorila le malo zalegla in se nepravilnosti v obeh kopalnicah dnevno stopnjujejo.
Zahtev in želja poedincev je toliko, da jih ni mogoče upoštevati. Za vsako izmeno je odrejen čas za preoblačenje in umivanje po 2 uri. Preostali čas pa za čiščenje. Zato ni mogoče dovoljevati posameznim skupinam, da bi se umivale med delovnim časom, razen v izjemnih primerih, ko poedinec preneha z delom in zapusti delovno mesto.
Naj mi skupina tovarišic, ki je poslala nepodpisano vlogo z željo, da bi se jim dovolilo uporabo kopalnice med malico, ne zamerijo, ker njihovi želji iz že navedenih razlogov ni mogoče ugoditi. Utemeljitev vloge ni točna, ker jih več kot polovica stanuje v neposredni bližini tovarne in niso vezane na prevoz. Vsebina članka je objavljena dobronamerno, pripominjam pa, da namernega zafrkavanja poedincev ne bomo trpeli, ker so tudi ženske, zaposlene v kopalnici, ljudje, ne pa tarča kopalcev. Ob-jestnežem tako v moški kot ženski kopalnici bomo primorani zabraniti vstop v kopalnico.
B. J.
dofUsufie
V	NAŠ LIST
Nova hala tiime Rastal
Pomen združenja za naš razvoj
Vtisi s VI. kongresa Zveze komunistov Slovenije
RACIONALIZACIJA NOTRANJEGA TRANSPORTA
(Vprašanje, ki je večkrat obstrani)
VI.	kongres Zveze komunistov Slovenije je bil od 9. do 11. decembra 1968. Kongres je sprejel statut Zveze komunistov Slovenije, resolucijo VI. kongresa, izvolil člane predsedstva in stalnega dela konference ZKJ in stalni del
konference ZKS in druga vodstva.
Kongres je delal v plenumu in petih komisijah, sprejel je poročila o delu CK ZKS med dvema kongresoma in ostale dokumente.
V imenu Centralnega komiteja ZKJ je kongres pozdravil tov. Vladimir Bakarič. Navzoči na kongresu so bili tudi predstavniki komunističnih partij Italije in Avstrije, socialističnih strank in gibanj iz zamejstva.
Bil sem tudi delegat na V. kongresu ZKS in lahko rečem, da se je delo in odvijanje kongresa znatno razločevalo na sedanjem VI. kongresu. Predvsem je prišlo do zelo polemičnih razprav, v katerih je sodelovalo skoraj polovico delegatov. Sodeloval sem v komisiji za organiziranost, notranje odnose in razvoj Zveze komunistov. V tej komisiji je razpravljalo 50 delegatov od prisotnih 80 delegatov. Razprave so trajale ves dan, tako da je imela komisija za pripravo poročila izredno veliko gradiva. Rad bi navedel le nekaj bistvenih razprav v tej komisiji. Predvsem je bila glavna tema ZK in delo z mladimi ljudmi, izstopale so razprave, katere so polemično obravnavale odnose in probleme, nastajajoče v sedanjem dinamičnem razvoju med tako imenovano »staro« in mlado generacijo. Poudarjeno je bilo, da smo z reorganizacijo dosegli boljši način dela organizacij ZK, dočim smo v vsebinskem pogledu šele na začetni poti. V razpravi je bila poudarjena problematika potrebe, da se preide od deklerativnih stališč na konkretna dejanja. Potrebno je razvijati enotnost v ZK, kakor tudi vprašanje osebne odgovornosti. Postavljena je bila nujnost organiziranja delovnih akcij, katere so v preteklosti pokazale pozitivne rezultate. Več razprav je bilo o-krog nalog in dela članov ZK v družbenih in političnih organiza-
cijah, predvsem Socialistični zvezi delovnega ljudstva. Ko smo govorili o odgovornosti pri izvajanju nalog, so smatrali delegati, da se pri vprašanju odgovornosti ne sme gledati samo na člane Zveze komunistov. Večja odgovornost
za izvajanje nalog mora biti na vseh področjih našega družbenega dela.
Na plenarnih zasedanjih kongresa je bila izredno polemična razprava okrog nekaterih členov v novem (prvem) statutu Zveze komunistov Slovenije. Resolucija je bila izredno kvalitetno pripravljena, saj je bilo že v razpravah pred kongresom danih izredno veliko pozitivnih predlogov. Sama razprava v komisijah in na plenarnem zasedanju kongresa pa je bilo ponovno dano izredno veliko novih misli in predlogov za izpopolnitev resolucije. Kongres je delal pozno v noč. Same komisije pa so pripravljale poročila, pripravljale so jih do ranih jutragjih ur. Lahko rečem, da je bil to resnično delaven razgovor slovenskih komunistov, kajti nikoli ni noben kongres potekal živahneje in nikoli ni ta in takšen potek sprožil toliko pobud kakor ta. Nikoli ni bilo izgovorjeno toliko energije in toliko razumevanja kakor na tem kongresu, ki se pravzaprav ni začel
9.	decembra ampak mnogo prej.
Za predsednika CK ZKS je bil izvoljen Franc Popit, za sekretarja sekretariata pa ing. Andrej Marinc.
Kongres je končal delo, ni pa končal svojega poslanstva. Njegovo poslanstvo je šele pred nami. Zato ni odveč, če rečem, da ne smemo pozabljati na tisto, na kar je opozoril kongres, na nadaljnjo demokratizacijo notranjega življenja znotraj zavese, na njegovo trdno odločnost, da gradi in izgrajuje z vsemi subjektivnimi silami skupnosti in na temelju samoupravljanja, na zanosu in vnemi, ki jo je s svojim zgledom sama izčrpala.
Vse to so temelji in izhodišča novih akcij, dobro premišljenih in obogatenih, kakor je bil kongres.
Viktor Rački
Kakor je znano, pomeni povečanje storilnosti dela povečanje stopnje proizvodnosti t. j. zmanjšanje potrebnih izdatkov na enoto proizvoda. Toda proizvodno delo ne zajema samo obdelave materiala in spremembe oblike obdelanega predmeta, temveč tudi prenašanje predmeta. Ako izboljšamo samo obdelavo določenega predmeta, pri tem pa zanemarimo notranji transport, ne bomo dosegli svojega namena — povečanje storilnosti dela. Lahko se celo dogodi, da se delavčev učinek pri stroju zmanjša ali paralizira zaradi pomanjkljivega notranjega transporta.
Zanemarjanje notranjega transporta lahko torej zavira naše skupne napore, ki naj bi pripomogli do naglega povečanja delovne storilnosti. Zato izboljšanje notranjega transporta ne sme o-stati postranska stvar transportnih delavcev in strokovnjakov za te zadeve, kajti to zadeva vse delavce, posebno pa organizatorja obrata ali tehnologa.
Ako obidemo proizvodne oddelke naših obratov, bomo videli, da še nismo docela in povsod zavrgli stališča, ki so bila takoj po preobratu popolnoma pravilna, ki pa so danes škodlijva. Gre za zanemarjanje stranskih operacij in pomožnih procesov. V uradih za iznajdbe in predloge naletimo vedno na mnogoštevilne predloge za izboljšanje samo izdelave, vtem ko komaj zasledimo kak predlog
Za racionalno
Da pospešimo prevoz materiala, se moramo izogniti vmesnih skladišč. Vsekakor je potrebno, da so skladišča na prevozni liniji, ker s tem skrajšamo čas prevoza. Blago je treba po možnosti razporediti v skladišču, in sicer po teži in po pogostnosti uporabe.
Blago moramo najti hitro, kar pomeni, da mora biti skladišče dobro urejeno in pot do blaga pristopna. Skladišče mora ustrezati materialu, da bi mogli prostor čim bolje izkoristiti.
Embalaža mora sama prodajati, torej mora imeti dobra prodajna svojstva. Da bi mogli ugotoviti, ali ima res ta svojstva, poizkušajmo odgovoriti na ta-le vprašanja:
Ali lahko že takoj na embalaži razpoznamo izdelek, proizvajalca in zaščitni znak?
Ali lahko embalažo brez večjih težav odpremo in zapremo?
Ali je embalaža ustrezne velikosti?
Ali so barve skrbno izbrane in ali so v pravilnem odnosu s proizvodom in njegovo vrednostjo?
Ali prihaja to do izraza v izložbi?
Ali je proizvod slikovito prikazan na embalaži? Ako je, ali to navaja kupca h kupovanju?
Ali bi lahko napravili opis izdelka privlačnejši in zanimivejši?
za izboljšanje notranjega transporta. To stanje lahko spremenimo.
Ako želimo, da bi moderni stroji delali racionalno in da jih docela izkoristimo, potrebujemo tudi visoko produktiven notranji transport. Če se s tem problemom ne ukvarjamo, pomeni, da invesitra-mo na napačnem kraju. Zato mora vladati v vsakem obratu načelo, da je tudi notranji transport in njihov nadaljnji razvoj izredno važen del perspektivnega načrta podjetja.
Razen neposrednih navodil na tem področju je treba:
—	točno proučevati potrebo transportnih sredstev za notranji transport.
—	skrbeti za racionalni razvoj in izvedbo proizvodnih načrtov tistih obratov, ki izdelujejo transportna sredstva.
Pri tem ne smemo misliti samo na viličarje, ki jih toliko hvalijo, temveč tudi na druga važna in deloma celo rentabilnejša transportna sredstva kakor npr. ne neprekinjene transporterje in drče, pri katerih je premikanje pod vplivom težnosti itd.
Da bi mogli notranji transport racionalizirati in premostiti ozka grla tega transporta, bi morali na primer sestaviti posebne skupine za notranji transport. Te skupine bi naj sestavljali transportni delavci, vozniki raznih vozičkov in dvigal, delavci iz proizvodnje, tehnologi ipd.
vskladiščenje
Blago skladamo drugo vrh drugega, naj zavzema ves prostor do stropa.
Skladiščni prostori naj bodo obenem transportni prostori, da zmanjšamo prekladanje.
Prostore v skladišču in prehode je rteba označiti z barvami tako, da je prostor za prenašanje vedno prost. S pomočjo ustrezne naprave za odpravo, lahko prihranimo na stroških pakiranja.
Ali je risba takšna, da jo lahko prepoznamo?
Ali je risba takšna, da bi jo lahko uporabili na isti embalaži v raznih inačicah?
Ali lahko razstavimo zaviti izdelek prav tako posamezno, kakor v skupini?
Ali je prodajna cena za trgovine v samopostrežbi označena?
Kakšen naziv in kakšen zaščitni znak nosi sedanja embalaža?
Kakšen ugled uživa sedanja risba kot vzorec?
Kateri so glavni konkurenti in kakšne so embalaže njihovih proizvodov.
Izvleček iz: »Desing for Selling«, »The manager«, Anglija
Po organizatorju — Franc Traiate, ing.
Prodajna svojstva embalaže
OD PRVEGA JANUARJA 1968
V zadnjih dveh letih smo dajali razne informacije in pojasnila v zvezi s skrajšanim delovnim tednom. Vglavnem so bila to razna tolmačenja zakonskih predpisov in splošna problematika v zvezi s prehodom na 42-urnik. Objavili smo tudi nekatera tolmačenja v zvezi sprememb pri pravicah in dolžnostih, ki nastajajo z novim obratovalnim časom. Pred dvemi leti smo izvedli enketo med člani kolektiva, izvršene so tudi najosnovnejše analize poslovanja, da bi se ugotovil učinek, ki ga prinaša uvajanje skrajšanega delovnega tedna na finančno poslovanje. Normalno so se uvidele tudi možnosti, prikrite v rezervah poslovanja. Zadnji mesec je bila in-tenzi vneje obdelana navedena problematika v odrejenem krogu vodilnih delavcev in organov upravljanja ter je bil sprejet sklep, da se izdela konkreten predlog na skrajšan delovni čas, ter smo z ozirom na to smatrali, da je potrebno še enkrat kompleksnejše in konkretnejše informirati člane kolektiva o prehodu na skrajšan delovni čas. Zato smatram, da ne bo odveč, če nekatere že poznane stvari ponovimo v svojih informacijah. Ker je prehod na skrajšan delovni čas podrejen isti proceduri sprejemanja kakor vsak drug samoupravni akt, pomeni to, da je potrebno predlog dati v razpravo kolektivu in da se skupaj s pripombami obravnava v organih samoupravljanja. Zato je mogoče, da je v času, ko berete ta članek, sprejeta kakšna manjša sprememba v predloženem obratovalnem času, pa je potrebno, da se to u-pošteva.
Skrajšan delovni čas je zagarantiran z ustavo SFRJ, a z zakonom so odrejeni pogoji, katere mora v novih pogojih gospodar-
organizacijam, da rešijo vse to po svojih specifičnostih. Iz tega izhaja, da skrajšani delovni čas ni korist, katero nam nekdo poklanja, ampak beneficija, katero si moramo ustvariti s svojim delom. Koristi, katere dosežemo s skrajšanim delovnim časom, so velike in mno-gostranske, zato je nepotrebno razpravljanje o pravilnosti takšnih zakonskih ukrepov. Dviganje psihofizičnih sposobnosti delavcev, možnosti raznih oblik rekreacije, prosti čas za izobraževanje, več prostega časa za družinsko življenje itd. so koristi, katerih veličino v tem trenutku ne moremo uvideti, se bodo odrazile na človeku samem, kakor tudi na poslovanju.
Da ne bi gospodarske organizacije nepremišljeno in -nepripravljeno pristopile k uresničenju teh delikatnih meril in da se to ne bi slabo odrazilo, na poslovanju, je zakon predvidel tudi nekaj meril in pogojev, katere mora izpolniti organizacija v novih pogojih. Predpisano je, da je treba v teh pogojih ustvariti najmanj isti neto produkt po zaposlenem, osebne dohodke in sklade, kakor tudi manjše številb nadur z ozirom na preteklo leto, v katerem se je delalo v polnem delovnem času 48 ur tedensko. Enostavno rečeno, to pomeni, da moramo poslovati najmanj tako uspešno kakor v letu
1968.
Pred nekaj leti so bila izbrana podjetja — modeli, na katerih so eksperimentirali s skrajšanim delovnim časom. Pokazali so se dobri Rezultati. Prej se je vsako podjetje, ki se je odločilo na skrajšanje delovnega dneva ali tedna, moralo izdelati elaborat o ekonomskih opravičilih prehoda na krajši delovni čas. S tem elaboratom je bilo potrebno dokazati, kje so skrite rezerve, potrebno je
tet, ekonomičnejše poslovanje (zmanjšanje stroškov), uvajanje modernejše organizacije dela, razno stimulativno nagrajevanje itd. Največkrat je to splet raznih programov in meril.
Obratovalni čas ni predpisan. Gospodarska organizacija lahko predvidi skrajšanje delovnega dneva na 7 ur ali. skrajšanje delovnega tedna za en dan. Ni predpisano, kateri je ta dan, ki naj bi bil prost. Ker obstojajo razni sistemi obratovalnega časa, ki tedensko (v razdobju koledarskega leta) garantirajo 42 ur, kar je odvisno od tehnološkega procesa in ostalih potreb, imajo vsi delovni dnevi v tednu skupno z nedeljo isto veljavo. Potem ni potrebno, da so dnevi počitka v soboto ali v nedeljo, temveč sta to lahko katera druga dva dneva v tednu. Seveda je naša težnja, da se obratovalni čas postavi tako, da bosta prosta dneva v soboto in nedeljo, ker se še vedno vse kulturne, športne in rekreativne aktivnosti odvijajo pretežno ta dneva. To pomeni, da je naloga bodočnosti, da povezano s skrajšanim delovnim tednom razen prostega časa damo tudi možnosti, da se prosti čas koristno porabi, ker bo šele tedaj realiziran predvideni cilj in efekt prostega časa. To bi bilo na primer izgradnja rekreativnih centrov, organizacija kulturno športnih prireditev tudi med tednom (v prostih dnevih), organizacije izletov, odpiranje čitalnic, klubov itd.
Preveč prostora bi zavzelo tolmačenje vseh zakonskih predpisov, sprejetih v zvezi s skrajšanim delovnim časom, zato v kratkem navajam tolmačenja samo v zvezi z najaktualnejšimi vprašanji:
— Sedemurni delovni dan ali skrajšani delovni teden se smatra za polni delovni čas še pred izte-
Vsem članom in članicam kolektiva Steklarne Hrastnik želijo srečno in uspehov polno novo leto 1969: pododbori sindikata, notranii obrat, brusilnica, slikarnica, profesionalci, transport, skladišče in splošna služba.
jenja izpolnjevati gospodarska organizacija. Prav tako so z zakonom predvidene tudi določene sankcije za primer, da gospodarska organizacija ne izvede skrajšan delovni čas do aprila 1970. leta, a eden izmed njih je tudi postavljanje prisilne uprave, brez ozira na trenutno dobro ali slabo poslovanje. Zakon predvideva tudi postopen način prehoda na skrajšan delovni čas, npr. prvič na 46 ur tedensko, potem na 44 ur tedensko in končno na 42 ur. Posebej pa je naglašeno, da vrnitve na star delovni čas ni. Kako se bodo ustvarili ekonomski pogoji prehoda na skrajšan delovni čas in kakšen obratovalni čas bo uveden, je prepuščeno gospodarskim
bilo analizirati vse slabe in dobre strani poslovanja in sestaviti program meril, katera bodo vplivala na koriščenje rezerv. Danes ni več potrebno takšen elaborat dajati v potrditev pristojnim organom.
Vendar je potrebno izdelati elaborat, ker problem obstaja, rezerve je potrebno najti in izkoristiti. Podjetjem je popolnoma prepuščeno, da najdejo te neizkoriščene možnosti. Jasno je, da se to ponekod lahko ustvari enostavno s povečanjem produktivnosti, če kapacitete niso bile polno izkoriščene ali če efektivni delovni čas ni bil pravilno koriščen. Tam, kjer to ni mogoče, se morajo najti drugi aspekti. To so lahko vlaganja v modernizacijo, razširjenje kapaci-
kom zadnjega roka, to je 16. 4. 1970. leta. Potem vse pravice, ki izhajajo iz delovnega odnosa do sedaj (v polnem osemurnem delovnem času), ostanejo nespremenjena.
—	Dnevi dopustov se štejejo kakor do sedaj, brez ozira na proste dneve v tednu.
—	Matere z otroki do 8 mesecev starosti, ki delajo 4 ure dnevno, imajo iste pravice do skrajšanega delovnega časa ter tako naprej delajo po 4 ure v dnevih, ki v ciklusu spadajo v »delovne dneve«.
—	Invalidi s skrajšanim delov-
nim časom, ki imajo po odločbi predvideno število delovnih ur, morajo delati predvideno število ur ne glede na skrajšani delovni teden.	*
—	V kolikor je v novem obratovalnem času potrebno delati v nedeljo, a za dan počitka je predviden nek drugi dan, potem se pri izplačilu osebnega dohodka nedelja šteje kakor normalen delovni dan.
—	Daljši delovni čas od polnega delovnega časa se smatra čas na delu nad 208 ur mesečno. To pomeni, da se čas od ustvarjenega števila ur v skrajšanem delovnem času pa do 208 ur ne smatra kot nadurno delo ter se obračunava po normalni tarifi (brez 50 % dodatka za nadure).
Čeprav se že dalj časa v kolektivu izraža želja za uvajanjem skrajšanega delovnega časa, smo čakali skoraj do zadnjega trenutka. Vzrokov za to je veliko, ti pa so v glavnem objektivne narave. Zadnje leto in pol smo se nahajali v poizkusni dobi avtomatske proizvodnje ter se je delalo na izboljšanju te proizvodnje. Računalo se je, da morajo vložene investicije v avtomatsko proizvodnjo ustvariti tudi del akumulacije, ki nam bo pomagala k prehodu na skrajšan delovni čas. Poleg tega pa imamo tudi malo strokovnega kadra ter so vsi angažirani skoraj na vseh poslih. Končno, zaradi zavarovanja smo se morali prepričati o naših možnostih proizvodnje in plasmana po končani investiciji.
Težko je trditi, da smo tudi brez avtomatske proizvodnje imeli ekonomske upravičenosti in možnosti uvajati skrajšani delovni čas. V vsakem primeru je sedaj najugodnejši trenutek, posebno ko gre za izpolnitev z zakonom postavljenih pogojev (neto produkt, osebni dohodki, skladi). Toda dobro gospodarjenje n'am nalaga dvig obsega in uspeha poslovanja do višine povprečne letne stopnje rasti (9,3 odstotka). Zato je z našim letnim planom za 1969. leto predviden poleg 'skrajšanega delovnega časa tudi določen porast proizvodnega obsega, realizacije in vseh elementov poslovanja. Sedaj šele lahko uvidimo, da to ne bo enostavno in da se naša naloga ne končuje pri uvajanju novega obratovalnega časa, ampak da se ona šele sedaj prične. Rekli smo, da nam nihče ničesar ne daruje, ampak da bomo morali sami ustvariti takšne poslovne rezultate, da bomo lahko govorili o uspešnem prehodu na skrajšani delovni čas.
To je možno na več načinov. Nekateri so že vključeni v plan, druge pa moramo še poiskati. To pa vsi skupaj, vsak v svojem delokrogu. Kako je to mogoče narediti in kje, bomo videli iz nekaj primerov:
—	Poprečni procent loma celotne proizvodnje znaša okoli
15,5	% od proizvedenih komadov. Če bi zmanjšali lom za 1 % letno, bi ustvarili rezervo okrog 80 milijonov starih dinarjev, kar je približno tretjina mesečne plače celotnega kolektiva. Moramo priznati, da lahko vsi vplivamo na zmanjšanje loma. Nekdo več nekdo manj.
—	Okoli 21 % vseh ur odpadvi na izostanke z dela. To so vsi letni dopusti, državni prazniki, izredni dopusti, bolniški stalež ter ostali opravičeni in neopravičeni izostanki. Na vse te izgube ne moremo vplivati (letni dopusti, prazniki), toda na 6 % ur lahko vplivamo. Zaskrbljujoče je, da je veliko
(Nadaljevanje na 7. strani)
SKRAJŠAN DELOVNI ČAS
število bolniške po eden, dva ali tri dni (če izpustimo že običajen čas influence). Izgube zaradi neopravičenih izostankov, zaradi opravljanja privatnih zadev, zamude pri prihodu na delo, delno toleranca vodilnih ljudi in nedosledno izvajanje pravilnika o delovni disciplini.
—	Svoječasno se je ugotavljalo koriščenje efektivnih delovnih ur in ugotovili smo, da imamo okrog
100.000	ur letne izgube zaradi kasnejšega začetka obratovanja, podaljšanja malice na več kot pol ure, predčasne, zapustitve delovnega mesta itd.
Ugodnost prehoda na skrajšan delovni čas s 1. 1. 1969 se kaže tudi v tem, da naša investicija v avtomatsko proizvodnjo še ni dala popolnega predvidenega efekta, z druge strani pa obstojajo rezerve, ki se skrivajo od organizacije poslovanja, produktivnosti do stimu-lativnejših načinov razdelitve. Zato se predlaga, da z januarjem 1969 preidemo na skrajšani delovni čas, s tem pa je vsa problematika razvrščena v dva dela.
—	Usklajevanje in izdelava novih norm, določanje obratovalnega časa ter informiranje kolektiva.
—	Izdelava programa meril za izboljšanje poslovanja (dolgoročna dela v 1969. letu).
Norme je potrebno uskladiti in izdelati na novo, ker so eden od glavnih faktorjev delitve osebnih dohodkov. Predlagano je, da se vse nrome znivelirajo tako, da bo povprečna prekoračba od 20 do 25%- Popravki bi se izvršili navzgor in navzdol. V notranjem obratu bi se priznavala in plačala tudi neka napaka stekla (90 %). Na osnovi teh norm bi se izdelali tudi ceniki. Režijskim delavcem bi se določila nova urna postavka, in to ne na 208 ur kot dosedaj, ampak na 182 ur. Tudi v novem obratovalnem času bo število efektivnih ur različno po mesecih. Tako bo na primer znašalo januarja 184, februarja 168 itd.
Izdelava programa je študijsko delo. Pričakovati je, da se z dvigom gole produktivnosti ne more nadoknaditi izguba 12,5 °/o ur, zato moramo v vsakem primeru najti in aktivirati' naše rezerve, da bo poslovni uspeh nespremenjen ali boljši.
Sam obratovalni čas bo različen po obratih in službah. Vsi pa bodo prilagojeni obratovalnem času notranjega obrata in avtomatske proizvodnje.
EE 302 - avtomatska proizvodnja
Ker je tam že uveden sistem skrajšanega delovnega časa (7 in
2), ni tu nobenih sprememb. Po njihovem razporedu dela tudi del kontrole, kontrolira izdelke avtomatske proizvodnje.
EE 301 — notranji obrat
Z ozirom na to, da obstaja tro-izmenski sistem dela tehnološki proces je kontinuiran, želimo pa postaviti diskontinuiran obratovalni čas, predlagamo, da jutranja izmena dela tudi v soboto, popoldanska in nočna pa je prosta v soboto in nedeljo. S tem je poprečen tedenski seštevek efektivnih ur nekoliko večji (43,3). Pozneje se lahko poiščejo načini obratovanja, ki bi dali točno 42 ur. Z ozirom, da direktni proizvajalci delajo po ceniku in po obračunu osebnih dohodka ima direktno vezani na število ur, to odstopanje ne igra nobene vloge. Režijski delavci, ka-
terih urna postavka bo korigirana, bodo plačani po stvarno izvršenih urah. To pomeni, da bodo nekateri imeli večje ali manjše število ur od drugih v teku enega meseca, odvisno, v katerem turnusu so delali.
V teku enega leta se bo to število ur izravnalo. Zaradi vzdrževanja bo potrebno povečati število obratnih ključavničarjev za 3 osebe.
EE 401 — brusilnica
Skupine, ki delajo v eni izmeni, imajo tri proste sobote, četrto pa delajo.
Skupine, ki delajo v dveh izmenah, delajo tako, da jutranja izmena dela v soboto, popoldanska pa je prosta. Naslednji teden se izmeni zamenjata. Tretji teden sta obe izmeni prosti v soboto. Četrti teden se ciklus ponavlja.
7	dni, druga pa samo 4 dni. Po sedmih dneh se izvrši zamenjava izmen.
V	laboratoriju se formirata dve ekipi, sestavljeni od analitika in laboranta. Ena ekipa dela tudi v soboto, prosta je v ponedeljek v teku treh tednov, četrti teden ozi-roipa zadnji ponedeljek v mesecu delajo. Po štirih tednih se izvrši zamenjava. V tem obdobju je druga ekipa bila prosta prve tri sobote, četrto pa je delala.
EE 101 — pomožne delavnice
V	mizarski in šamoterski delavnici se predlagajo tri proste sobote. V kolikor šamoterji za reparature delajo v soboto ali nedeljo, se jim določi kakšen drug prosti dan med tednom. V cizelerski delavnici se predlagajo tri proste sobote.
Viličarji v podpečju bi se povečali za eno osebo, ki bi nadomeščala proste dneve sedanjih dveh viličarjev. Preostale dneve bi en dan v tednu prevažal malico za menzo, ostale dni pa bi delal v transportni skupini.
Vodstvo enote organizira svoj del tako, da je najmanj eden (vodja enote, administrator, skupino-vodja transportne skupine) prisoten v soboto (proste sobote ali ponedeljki).
EE 801 — Tehnična uprava
Osebje tehnične uprave ima principielno proste tri sobote, vendar je njihov razpored takšen, da z ostalim strokovnim tehničnim osebjem po ostalih obratih (pomožne delavnice, energetika, laboratorij, itd.) organizira ekipe, ki se menjajo vsako soboto. To pomeni,
Uredništvo »Steklarja« čestita in želi vsem članom kolektiva, kakor tudi vsem, ki naš časopis čitaj o, srečno in veselo ter uspehov polno novo leto 1969
Skupine, ki delajo v treh izmenah (razno), delajo po sistemu, ki je predviden za notranji obrat, to pomeni, da jutranja izmena dela vedno ob sobotah, ostali dve pa sta prosti.
Skupine, ki delajo v eni izmeni, so proste prve tri sobote v mesecu, delajo pa vedno 4. oziroma zadnjo soboto v mesecu.
To pomeni, da so v mesecih, ki imajo pet sobot (marec, maj, avgust), prve tri sobote proste, 4. in
5.	pa se dela.
EE 501 — slikarnica
Isti sistem kot v brusilnici.
EE 201 — zmesarna, taljenje in
laboratorij
Zaradi specifičnosti in heterogenosti so v tej enoti predvideni najrazličnejši obratovalni časi: uprav-Ijalec pri komandni plošči, odvaža-lec zmesi za kadne peči, dodaja-lec kemikalij, dostavljalec zmesi za kadne peči, mlinar za črepinje in izmenski vodja delajo v treh izmenah. Jutranja izmena bi delala tudi v soboto, nočna izmena pa namesto ponoči v nedeljo zjutraj, popoldanska pa ima prosto soboto.
Vlagalec zmesi za lončene peči bi imel isti obratovalni čas kot notranji obrat, pomaknjen za 16 ur naprej.
Sušilec peska in žerjavovodja, delavec v zmesarni, topilničarji na lončenih in kadnih pečeh bi delali v 4 izmenskem obratovanju, torej po istem sistemu kot v obratu avtomatske proizvodnje. Pobiralci črepinj v notranjem obratu bi imeli isti obratovalni čas kot notranji obrat. Pobiralci črepinj v obratu avtomatske proizvodnje isti čas kot doslej.
Tehtalec zmesi za lončeno peč in pomočnik tehtalca, ki delajo v dveh izmenah, bi delali tudi v naprej v dveh izmenah, vendar bi prva izmena delala neprekinjeno
Na delovnih mestih, ki jih štejemo kot dežurna, se uvede 4. izmena.
V kovaško-ključavničarski delavnici, ki dela na vzdrževanju zaradi specifičnosti dela, delovni čas zaenkrat ni odrejen. Določeno je samo, da se zagarantirata dva prosta dneva, katera ni potrebno, da sta sobota in nedelja. Vprašanje eventualnih odvišnih tedenskih ur, ki jih zakon ne priznava (do 208 ur), ni rešeno. Do konca septembra bo potrebno najti ustrezno rešitev za to delavnico, vodja pomožnih delavnic bo moral posvetiti posebno pozornost organiziranju dela v tej delavnici.
EE 111 — energetika
Na vseh delovnih mestih dežurnih se predlaga ureditev 4. izmene. Obratovalni čas kot v obratu avtomatske proizvodnje. Delovna mesta, ki imajo enoizmensko delo, so prosta tri sobote.
EE 121 — transport
Vozniki kamionov in osebnega avtomobila bi imeli proste tri sobote, 4. oziroma 5. pa bi delali. Transportna skupina bi bila razporejena v dve skupini, od katerih bi bila ena prosta v soboto, druga pa v ponedeljek.
Po štirih tednih se skupini zamenjata. Četrto soboto delata obe skupini. Skupine je potrebno formirati tako, da bodo ob ponedeljkih nekoliko močnejše. V nedeljo ni obratovanja kakor do sedaj. Lokomotiva bi obratovala pet dni v tednu, šesti dan pa bi koristili usluge TKI Hrastnik. Četrti oziroma peti teden je normalno 6-dnev-no obratovanje.
Viličarji v zmesarni bi imeli obratovalni čas kot vlagalci zmesi. Viličar v skladišču stekla bi imel obratovalni čas kot nakladalne skupine v skladišču (glej komercialo).
da praktično nobeno soboto ne sme biti obratovanja brez tehnične ekipe. Za razpored ekip skrbi tehnični direktor.
EE 901 — Splošna uprava in
strokovne službe
Za vsa enoizmenska režijska delovna mesta se predvidevajo tri proste sobote mesečno.
V	tajništvu (pisarni splošne službe) in v kadrovski službi se osebje menjava tako, da je vedno na delu tudi ob sobotah najmanj ena oseba (dežurstvo).
Telefonist v telefonski centrali ima tri sobote proste, četrto oziroma peto pa dela. Uvaja se četrta izmena pri dežurnih gasilcih, dežurnem vratarju glavnega vhoda in dežurnem vratarju pomožnega vhoda. Dežurni vratar pomožnega vhoda opravlja tudi dolžnost nočnega čuvaja. Delovno mesto nočnega čuvaja se predlaga za ukinitev.
Njihov obratovalni čas je kot v obratu avtomatske proizvodnje. Na isti način delajo dežurni v kopalnici.
Dve čistilki v pisarnah delata po sistemu prostih sobot oziroma ponedeljkih, kakor tudi čistilke tehnične pisarne, ekonomskih enot, slikamice, kopalnice in čistilke samskega doma.
Bife dela v treh izmenah, obratovalni čas pa naj bi bil isti kot v notranjem obratu. Potrebno je organizirati razdelitev malice v soboto popoldne zaradi avtomatske proizvodnje (1—2 uri). Menza obratuje v vseh dnevih tedna. Obratovalni ciklus bi bil na tri tedne (dve prosti soboti, ena se dela). Osebje je razdeljeno v dve ekipi. Za takšen sistem manjka še ena oseba. Razpored izvrši vodja menze.
V	plansko analitski službi so predvidene tri proste sobote. 4. oz. 5 s.e dela. Po potrebi se organizira sobotno dežurstvo.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Klub mladih
Na letošnjih mladinskih konferencah po aktivih so mladi ponovno izrazili željo, da bi formirali Klub mladih proizvajalcev. Glede na to, je tovarniški komite Zveze mladine še pred tovarniško konferenco mladine pričel pripravljati kadre in osnovno zamisel bodočega kuba. Vse to je bilo podano na letni konferenci mladine našega kolektiva, kar so mladi z navdušenjem sprejeli. Že na redni letni konferenci je bil izvoljen odbor Kluba mladih proizvajalcev, katerega bo vodil Vidovič Franc.
Odbor se je po konferenci že večkrat sestal, zavedajoč se pomembnosti delovanja novo ustanovljenega foruma. In zakaj si mladi pravzaprav želijo delovanja v Klubu mladih proizvajalcev? Tu gre predvsem za načrtnejše teoretično in praktično izobraževanje ter za delo na klubsko-zabavnem področju. Na osnovi tega si je odbor kluba razdelil delo na naslednja področja: praktično delo, ki se deli na praktično izobraževanje v notranjem obratu, avtomatski proizvodnji, brusilnici in slikarnici ter v pomožnih delavnicah.
Teoretično izobraževanje bo pripravljal poseben pododbor. Tu gre za razna predavanja, tako da bi mladi čhn bolj spoznali svoj kolektiv oziroma posamezne faze proizvodnje.
Klubsko-zabavni odbor pa bo skrbel za izvajanje programa v mladinskem klubu.
Posebno velja tu podčrtati dejstvo, da se v tej začetni fazi pripravljajo šele programi, ki bodo predloženi posameznim službam in organom samoupravljanja, tako da bi navedeni program vskladili z možnostmi in potrebami podjetja. Posebno tesno bo moralo biti sodelovanje z izobraževalnim centrom, ki bo vsekakor moral prilagoditi svoje programe izobraževanja interesom večine in potrebam podjetja. Tu gre predvsem za rešitev
Skrajšan delovni
(Nadaljevanje s 7. strani)
EE 911 — komerciala Prodajna in nabavna služba bi imeli prve tri sobote v mesecu proste.
Skladišče gotovih izdelkov dela po istem sistemu, vendar se obratovalni čas pomakne od 6. na 7. uro zjutraj. To se predlaga zato, ker med 6. in 7. uro zjutraj ni vagonov, s pomaknjenim časom pa bi se dosegel večji efekt odpreme dnevno.
V	skladišču pomožnega materiala bi se vodja in skladiščnik menjavala tako, da bi bil eden prost tri sobote, drugi tri ponedeljke. S tem bi se doseglo 6 dnevno tedensko obratovanje. 4. oziroma 5. sobota in ponedeljek so obratovalni dnevi.
Odriašalne skupine v skladišču gotovih izdelkov imajo tri proste sobote, začetek delovnega časa pa se ne spremeni (od 5. do 13.).
EE 921 — rjospodarsko-računski sektor
Predvidevajo se tri proste sobote.
V	mezdnem oddelku, računski pisarni in blagajni se obvezno dela vsako drugo soboto v mesecu, v ostalih oddelkih vsako 3. soboto. Takšen razpored se predlaga zaradi predpisanih rokov za obračune
proizvajalcev
problema nedokončane osemletke, nadalje pridobivanje kvalifikacij na posameznih delovnih mestih in podobno. Ne nazadnje pa je nujno poudariti tudi to, da kolektiv daje vsako leto ogromna sredstva za izobraževanje, vidnejših rezultatov pa nismo zasledili. Jasno je eno, da bo vodstvo Kluba mladih proizvajalcev, ki deluje pod okriljem predsedstva tovarniške konference našega kolektiva potrebovalo nujno pomoč od že za to zadolženih, kakor tudi od samoupravnih organov, da bi tako lahko uresničevalo svoj program. Miadi bodo tako pomoč potrebovali in jo pričakujejo.
Nikakor ne smemo pričakovati, da bo delo v Klubu mladih proizvajalcev že na samem začetku zažarelo s polnim žarom. Mladi se zavedajo, da je potrebno še marsikaj narediti, da se bodo pokazali prvi rezultati.
Navesti želim še nekaj pomembnejših sklepov:
1.	Klub mladih proizvajalcev bo deloval pod okriljem predsedstva tovarniške konference Zveze mladine.
2.	Član kluba je lahko vsak član našega kolektiva. Pri vpisu v članstvo plača letno članarino 5,00 din in prejme klubsko izkaznico.
3.	Vsi pododbori morajo v decembru pripraviti svoje programe dela, nato pa jih bo klubski odbor vskladil s potrebami podjetja in predložil samoupravnim organom v razpravo in potrditev.
4.	Na vsa področja delovanja je potrebno apgažirati čim več strokovnjakov, tako da bi bilo delo čim bolj strokovno.
5.	Klub bo v januarju prihodnjega leta sprejel svoj enoten program dela in pravilnik Kluba mladih proizvajalcev. Skratka, gre za organizirano delovanje pri izobraževanju mladih. Pričakujemo in upamo, da bo delo steklo na osnovi želja mladih in potreb podjetja.
Strgaršek Janez
čas od ]. jan. 1969
EE 931 — Tehnična kontrola
Obratovalni čas se odredi po obratovalnem času obrata, kjer se pregled opravlja.
Mogoče je, da ni povsod predviden najidealnejši obratovalni čas glede na proizvodnjo ali človeka. Vendar predlagamo, da naj bi to bil začetek, v kolikor pa se bodo pokazale objektivne težave, na» ne bo nič zadrževalo, da odredimo drug obratovalni čas. Vendar pa je pogoj, da znaša tedenski obratovalni čas 42 ur.
Prav gotovo je v tej kratki obrazložitvi marsikaj izpuščeno ali nezadostno obrazloženo, zato vas prosimo, da se za vse nejasnosti obrnete na svoje predpostavljene ali pa direktno na kadrovsko-pravno službo, ki bo dala pojasnila.
Na kraju še enkrat apeliramo na vse člane kolektiva:
Imejte zaupanje v ta prehod na skrajšan delovni čas in si prizadevajte še bolj kot dosedaj doseči boljše rezultate, sodelujte drug z drugim pri reševanju eventualnih nastalih problemov, koliko je to v vaših močeh in v delokrogu, vodite skrb o ekonomiki poslovanja (stroški), o delovni disciplini in pravilnih prijateljskih medsebojnih odnosih.
Kralj Boris, oecc.
Iz dela občinske skupščine :
5-DNEVNI DELOVNI TEDEN IN DOLOČITEV
URADNIH DNEVOV IN UR ZA SPREJEMANJE STRANK
Skupščina občine Hrastnik je po uvedbi 5-dnevnega delovnega tednika v SR Sloveniji, ki velja od 1. decembra 1968, na zadnji seji dne 7. decembra 1968 sprejela odlok, ki določa kdaj so uradni dnevi in ure za sprejemanje strank v upravi in skupščini občine Hrastnik in določila posebne ure za pri-javno-odjavno in matično službo ter z odlokom uredila čas za sklepanje zakonskih zvez.
Da bi bili občani Hrastnika seznanjeni s lemi novostmi, objavljamo izvleček iz tega odloka tudi v glasilih delovnih organizacij, in sicer:
—	po sprejetem odloku so od 1. 1. 1969 uradni dnevi in ure za sprejemanje strank v upravi in skupščini občine Hrastnik ob ponedeljkih, sredah in petkih od 7. do 12. ure, ob sredah pa še od 17. do 19. ure.
—	na prijavno-odjavni in matični službi pa so uradne ure za sprejemanje strank vsak dan od 7. do 12. ure, ob sredah še od 17. do 19. ure, ob sobotah pa le od 9. do 11. ure:
—■ za sklepanje zakonskih zvez je določen čas ob sobotah od 9. do 11. ure, vendar se lahko pristojni organ s strankami dogovori tudi za druge dneve, v kolikor to zahtevajo objektivni razlogi.
V	bistvu se uradne ure od dosedanjih ne spreminjajo.
Da bi upravni in drugi organi skupščine lahko opravljali
tudi druge naloge, ki niso v zvezi s sprejemanjem strank (priprava gradiva za seje občinske skupščine in njenih organov, izvrševanje zveznih in republiških zakonov, delo na terenu ter konsultacije z republiškimi upravnimi in drugimi organi), prosimo vse občane in delovne organizacije, da ta ukrep vzamejo z razumevanjem na znanje.
Vsekakor pa bodo upravni in drugi organi skupščine sprejemali stranke tudi v drugih dnevih, če se bo za to pokazala objektivna potreba oziroma nujnost izvršitve nekaterih nalog.
V	interesu občanov pa je, da se po možnosti drže le teh dnevov, ker bodo le tedaj našli ustrezne delavce na delovnih mestih.
Hrastnik, dne 11. 12. 1968
Čestitke pionirjev
Vsako leto 28. novembra obiščejo pionirji hrastniških šol direktorja našega kolektiva. Njemu čestitajo k dnevu republike in preko njega vsem članom kolektiva.
Tako so se tudi letos zglasili pri namestniku direktorja ing. Mrcini Maksu, ki je mlade goste pogostil
ter se z njimi pogovarjal o uspehih, ki jih v šoli dosegajo. Po prijetnem razgovoru jim je ing. Mrcina Maks razkazal maketo Steklarne in dal kratek opis dela v obratih. Seznanil jih je tudi z uspehi, ki jih dosega naš kolektiv.
Uredništvo
PIONIRJI HRASTNIKA ČESTITAJO ČLANOM KOLEKTIVA STEKLARNE HRASTNIK 29. NOVEMBER, DAN REPUBLIKE
Srečno novo leto 1969 želi vsem članom ZM Steklarne
ObK ZM Hrastnik
Zdravstvo, integracija - slabo
Pevski zbor »SVOBODE« Hrastnik ob 60-letnici delovanja
Lep uspeh pevskega zbora
Pred letom dni se je v delovnih organizatij ah, družbeno-političnih organizacijah in zdravstvenih domovih Zasavja mnogo razpravljalo in sklepalo o neekonomičnosti in nesmiselnosti treh zdravstvenih domov, treh rešilnih postaj in je zaradi tega bil dan predlog za integracijo s tem, da bi obstojal samo en zdravstveni dom s sedežem v Trbovljah.' Postopek o razpravi glede integracije je bil zelo mučen in dolgočasen, ker so se delovni kolektivi zdravstvenih domov zelo različno odločali glede vsebine in oblike integracije. Po vsebini se je izkazalo, da nosilci integracije niso bili člani kolektivov, temveč se je šlo za pravno praktično posebno tvorbo združitve, morda s posebnim namenom in je za dokončno legalizacijo kot obveznost morala dati pristanek tudi vsaka skupščina prek občine. Dejstvo je, kar je nesporno, da je tako integracijo pravno izsiljeval poseben zakon, ki je določil, da se ustanovi zdravstveni dom za območje in področje 45.000 zavarovancev. To določilo pa je dejansko zahtevalo, da se v okviru Zasavja ustanovi en zdravstveni dom. Težave so bile zlasti tam, ker so pred integracijo obstojali določeni medsebojni sporazumi o rešitvi posameznih vprašanj, kasneje pa se je začelo z ekonomskimi in zdravstvenimi analizami dokazovati, da ti sporazumi nimajo svoje prave vsebine, in se je dejansko zgodilo to, da so bili posamezni strokovnjaki s posameznih področij v svojih mislih in dejanjih kakor besedah nasproti. Ni namen, da bi s kakršnegakoli stališča ocenjevali takratno pozitivnost ali negativnost integracije, temveč je resnično potrebno vpo-gledati v dejstvo, kaj je ta integracija dala našemu zavarovancu. Ob ustanovitvi je prevladovalo o-snovno stališče, da je integracija za zavarovanca resnično pogojena, da se bo z integracijo ustvarila mnogo boljša organizacija dela in poslovanja in da bo v tem pogledu zavarovanec mnogo pridobil pri uveljavljanju svojih pravic iz naslova zdravstvenega zavarovanja,
Komaj je minilo leto, ko lahko ugotovimo slabosti in prednosti iz-posamezne specialistične preglede (okulisti, zdravljenje diabetike, ginekološki pregledi itd), vendar od teh tez in navedb ni mnogo realiziranega. V tem pogledu so zlasti prizadeti občani Hrastnika in Zagorja, ki morajo v posameznih primerih po ves dan čakati v Trbovljah, če hočejo dobiti zdravniški izvid ali da so zdravniško pregledani. Tudi organizacija splošne zdravstvene službe je slabo razvita, oziroma deluje enako kot je to bilo pred integracijo. Praktično ni določen natančno ordinacij ski čas, tako da zavarovanec mnogokrat ne ve, ali bo lahko koristil zdravstveno uslugo ali ne. Zlasti v težavnem položaju so člani, ki delajo na tri izmene v delovnih organizacijah, zdravstvene usluge pa se nudijo samo v dopoldanskem času, tako da se v takem primeru in pogledu zavarovanec zelo težko odloči, ali bo odšel k zdravniku ali ne, ker ne ve kako bo z njegovim bolniškim staležem. Posebno pereče vprašanje, ki se je v Hrastniku zlasti poslabšalo, je vprašanje prevoza z rešilnimi avtomobili. V kolikor je še nekako urejen prevoz z rešilnim avto-
mobilom od ambulante do bolnice v nujnih primerih, je zelo pereče vprašanje prevoza iz delovne organizacije do ambulante. V mnogih primerih imamo poškodbe manjšega obsega, vendar je za tako vršene reorganizacije. Sestanki, ki so jih organizirali sveti za socialno varstvo pri posameznih občinah, kjer so bili pristojni zastopniki delovnih kolektivov, zastopniki zdravstva so pokazali na to, da praktično zavarovanec z integracijo ni ničesar pridobil, še več, v marsikaterih posameznih primerih se ugotavlja, da je pri uveljavljanju zdravstvenih uslug okrnjen in da se upravičeno jezi nad takim stanjem. Velike težave nastajajo v zvezi s posameznimi pregledi, nudenju zdravstvenih pomoči ob nezgodah, uporaba rešilnih vozil, pomanjkljivost zdravniškega kadra itd.
Pred integracijo se je v elaboratu prikazovalo, da se bodo v posameznih krajih tako v Hrastniku in Zagorju odprle preko tedna v določenih dneh za nekaj ur vsaj osnovne zdravstvene usluge za poškodbo obvezen zdravstveni strokovni poseg, poraja pa se vprašanje, kako takega pacienta pripeljati do ambulante. Če to storijo drugi zavarovanci z osebnimi avtomobili se lahko zgodi, da praktično in zdravstveno lahko poslabšajo zdravstveno stanje kljub želji in mnenju, da so storili dobro uslugo. Na drugi strani pa zdravnik, ki opravlja redno delo ali če je dežurni tudi mnogokrat ne more zapustiti ambulante ali je že odsoten ter je tako mnogokrat potrebno dalj časa čakati na tako-imenovano pomoč, kar pa lahko v marsikaterem pogledu slabo vpliva na zdravstveno stanje zavarovanca. Med člani — zavarovanci je tudi opaziti mnenje, da tudi medsebojni odnosi zavarovanec — zdravnik vedno niso na moralni etični višini in da se zaradi tega zavarovanci grupirajo v posamezne skupine ter imajo vsak svojega zdravnika.
V Hrastniku je tudi pereče vprašanje zasedenosti ambulant po strokovnem kadru. Glede na dejanske razmere pa se bo verjetno to stanje še poslabšalo, zato bi bilo potrebno razmisliti že danes na zasedbo s strokovnimi kadri, da ne bo morda Hrastnik praktično ostal brez zdravnikov in bomo imeli edino možnost honorarnih zaposlitev zdravinkov v naši ambulanti. Nepravilno je tudi to, da se stanovanja zdravnikov in zdravstvenih delavcev dajejo drugim kategorijam oseb. Obvezno bi bilo, da se zdravniku ali drugemu zdravstvenemu delavcu ob razporeditvi na delo da na razpolago in uporabo tudi stanovanje. 2e samo dejstvo, da v Hrastniku nismo mogli zaposliti medicinskih sester je velik razlog v tem, da nismo imeli na razpolago stanovanj.
Vse te pomanjkljivosti pa ne škodujejo nikomur drugemu kakor neposrednemu zavarovancu, delovnemu človeku, ki pa glede na specifične, proizvodne in gospodarske razmere, njegovo zdravstveno stanje ni neoporečno, kar kažejo tudi statistični podatki, ker imamo iz dneva v dan več bolanih ljudi.
V soboto, dne 14. 12. 1968 so proslavljali s slavnostnim koncertom svoj 60-letni jubilej pevci Svobode II. Na lepo okrašenem odru so se nam predstavili v novih oblekah, lep in veličasten je bil pogled nanje. Skrbno pripravljen program je razveselil slehernega poslušalca. Novost na proslavi je bila pri napovedovalcih, ki so v vezanem besedilu napovedovali in recitirali vsako pesem posebej. V drugem delu programa so obdarili najstarejše in najbolj zaslužne člane zbora z lepimi kristalnimi vazami in diplomami. Prav tako so obdarili tudi mlajše člane zbora s priznanji in plaketami, to so izvedli v svojem klubskem prostoru potem, ko se jim je predsednik zahvalil za požrtvovalno delo predvsem v letošnjem letu. Pevci niso pozabili na svojega dolgoletnega predsednika tovariša Gerhard Jožeta, ki opravlja funkcijo že 15 let. Obdarili so ga z lepim praktičnim darilom. Tudi na edi-
Po dolgem in težkem pričakovanju smo tudi člani našega kolektiva dobili lepo, novo in moderno urejeno kopalnico.
Do nedavnega smo se morali zadovoljiti s staro, ki je bila za tako število kopalcev veliko premala, saj je že pred leti doslužila. Najslabše pa je bilo to, da smo imeli vsi isti vhod, kar je kopalke še posebno motilo, saj so se na naših vratih pojavljale številne luknje, ki pa smo jih komaj sproti mašile.
Prvo vprašanje naših tovarišev je bilo, kje narediti novo kopalnico? Pa kaj, ko še tudi tovarna ni bila do konca urejena. Treba jo je bilo dograditi, urediti okolico, predvsem pa prostor za parkiranje, zelo potrebna pa nam je bila tudi nova 'slikarnica.
Končno je prišla na vrsto kopalnica, v katero so naši člani in članice kolektiva vložili mnogo truda in še več denarja. Sedaj je rešen
nega še živečega ustanovnega člana tovariša Hudi Alojza st. niso pozabili. Nekaj dni pred koncertom so ga obiskali in mu izročili denarno nagrado in šopek lepih nageljnov.
Zbor sta vodila sedanji pevovodja Petrič Vili in bivši pevovodja tovariš Peitl Franc.
Zahvaliti se je treba vsem tistim, ki so finančno pomagali pevskemu zboru, da je lahko izvedel svoj jubilejni koncert. To so: Organi upravljanja Steklarne Hrastnik, ZKPO občinski svet Hrastnik, Občinski sindikalni svet Hrastnik, Upravni odbor Svobode II Hrastnik, TOS Steklarne, Pododbor sindikata notranjega obrata, Pododbor sindikata brusilnice, Podobor sindikata profesionalcev in pododbor sindikata transport — splošne službe ter SZDL Hrastnik — spodnji del.
Zahvaljujemo se vsem tistim, ki so zboru čestitali in jih obdarili s spominskimi darili.
tudi ta problem. Z veseljem smo sprejeli ključe, saj smo vedeli, da je v naši kopalnici tudi del našega zdravja. Zlasti dobrodošla je za delavce iz oddaljenih krajev, ki se vozijo z vlaki ali avtobusi, saj mnogi med njimi nimajo doma kopalnice.
2e takoj v začetku pa so se pojavile prve težave. Zmanjkalo je to in ono, slišale pa so se tudi naslednje besede: »Prav je, le naj kradejo, zakaj pa niso dali mene v kopalnico?!« Precej žalostno, ali ne?
Toda s pomočjo naših požrtvovalnih čistilk in njihovih predpostavljenih je že skoraj rešeno tudi to.
In ob koncu vsem, ki ste pripomogli, da imamo danes tako lepo kopalnico, v imenu kopalcev in kopalk prisrčna hvala, v Novem letu 1969 pa še več uspehov pri izvrševanju nalog. Slavica Anderlič
Tovarniški odbor sindikata Steklarne Hrastnik čestita vsem svojim pododborom srečno ter uspehov polno novo leto 1969
Tovariši9 hvala vam!
Zavarovanec
POROČILO — POROČILO — POROČILO — POROČILO — POROČILO — POROČILO — POROČILO — POROČILO — POROČILO — POROČILO
V letu 1965 so se člani sindikata v delovnih in drugih organizacijah zavestno odločili, da prispevajo za pospeševanje kulture in telesne vzgoje v občini 0,3 % od neto osebnega dohodka. Sredstva iz tega naslova se zbirajo na posebej za to ustanovljenem Skladu za pospeševanje kulture in telesne vzgoje; le-ta jih pa deli med Občinsko zvezo za telesno vzgojo in Občinsko zvezo kulturno-prosvetnih organizacij Hrastnik. Prva prejme 65 %, druga pa 35 % od skupaj zbranih sredstev. Dobljena sredstva obe občinski zvezi nato sami razdeljujeta med posamezne klube in sekcije na področju telesne vzgoje ter kulture in prosvete.
Sklad za pospeševanje kulture in telesne vzgoje in obe občinski zvezi so dolžni seznaniti člane sindikata z dohodki in izdatki sklada ter podrobnejšo razdelitvijo sredstev med posamezne sekcije in klube; v ta namen daje sklad
poročilo
o dohodkih in izdatkih sklada za pospeševanje kulture in telesne vzgoje občine Hrastnik od 1. 1. 1968 do 30. 11. 1968
štev. Zap.	Opis	Letni plan	Realizacij po stanju 30. 11.	a 1968
			znesek	%
1	I DOHODKI Prenesena sredstva iz preteklega leta	5.530	5.530,15	100
2	Dotacija iz občinskega proračuna	56.000	51.200,00	91
3	Dohodek od samoprisp. zaposlenih v delovnih organizlcajih	110.000	111.790,65	102
4	Drugi dohodki (od lota in športne stave)	10.000	7.938,60	79
	Skupaj	181,530	176.459,40	97
1	II IZDATKI Dotacija Obč. zvezi za telesno vzgojo Hrastnik	107.920.00	97.546,00	90
2	Dotacija Obč. zvezi kult. prosvet. organiz.	58.110,00	52.524,00	90
3	Investicijski izdatki brez obveznosti vračanja — prenos	4.000,00			
4	Admin, izdatki sklada	500,00	398,80	79
5	Drugi izdatki	11.000,00	9.076,40	82
	Skupaj	181.530,00	159.545,20	87
Saldo 30. 11. 1968	16.914,20
I. Znesek 16.914,20 N-din, ki je po stanju 30. 11. 1968 prikazan kot saldo na tekočem računu sklada, so sredstva, ki so se dotekla v sklad po nakazilu oktobrske dotacije (dotacije sklad nakazuje vsak mesec okrog desetega v mesecu za pretekli mesec) in predstavljajo novembrske dotacije.
Občinska zveza za telesno vzgojo Hrastnik je v desetih mesecih tega leta prejela iz sklada 97.546,00 N-din.
Društva in klubi pa so do 18. 11. 1968 prejeli od zveze naslednja
sredstva:
1.	TV Partizan Hrastnik	4.100,00
2	Občinski strelski odbor s strelskimi družinami	5.100,00
3	Nogometni klub Hrastnik	32.000,00
4	Partizanski odred Temnega hrasta Hrastnik	3.500,00
5	Smučarsko društvo Hrastnik	2.600,00
6	Kegljaški klub Hrastnik	3.000,00
7	Namiznoteniški klub »Kemičar«	3.000,00
8	Rokometni klub Hrastnik	9.900,00
9	Brodarsko društvo Hrastnik	4.600,00
10	Kolesarsko društvo Hrastnik	4.500,00
11	Košarkarski klub Hrastnik	5.500,00
12	Boksarski klub Hrastnik	3.100,00
13	Rokometni klub »Steklar« (ženske)	6.000,00
14	TVD Partizan Dol	2.100,00
SKUPAJ DOTACIJE DRUŠTVOM	N-din 89.000,00
Poleg navedenega je občinska zveza letos dodelila še iz lanskoletnih sredstev:
—	občinskemu strelskemu odboru	500,00
—	Smučarskemu društvu Hrastnik_____________________________1.002,00
Skupaj	1.502,00
Upravni odbor sklada za pospeševanje kulture in telesne vzgoje pa je neposredno iz sklada na posebno prošnjo dodelil s postavke »drugi izdatki« še:
— Občinskemu strelskemu odboru za odhod na
tekmovanje v zveznem merilu	500,00
—	Rokometnemu klubu Hrastnik za ublažitev
finančnih težav v zvezi s tekmovanji	1.500,00
—	Rokometnemu klubu »Steklar« (ženske), ker mu obč. zveza v danem momentu ni
mogla dati potrebnega denarja	za	drese)	2.000,00
—	Strelski družini Rudnik (za tekmovanja)________________800,00
Skupaj	4.800,00
II. Občinska zveza kulturno-prosvetnih organizacij Hrastnik je v 10. mesecih tega leta prejela iz sklada za pospeševanje kulture in telesne vzgoje občine Hrastnik 52.524,00 din. Poleg tega ji je sklad za pospeševanje kulture SRS dodelil subvencijo v višini 4.250,00, od inkasa udeležencev drsalne revije 1967 v Ljubljani pa so prejeli 472,00 din. Tako znaša skupni dohodek 57.246,00 N-din.
Prejeta sredstva so porabili takole:
a)	Dotacije
1.	DPD Svoboda I Hrastnik za redno dejavnost	8.640,00
2. DPD Svoboda II Hrastnik za redno dejavnost	7.680,00
3. DPD Svoboda Dol za redno dejavnost	5.040,00
4. Prosvetno društvo Turje	1.680,00
5.	Prosvetno društvo Kal za redno dejavnost	960,00
Skupaj dotacije za redno dejavnost društev	24.000,00
6.	Godbi Svobode I za 115-letnico	1.500,00
7.	Moškemu pevskemu zboru Svobode II za 60-letnico	1.500,00
8.	Klubu 67 za izobraževalno delo	3.000,00
9.	OK ZMS za proslavo Dneva republike 1968	2.000,00
10.	DPD Svobodi Dol za proslavo Dneva republike 1968	300,00
11.	Godbi na pihala Svobode II za izlet v Portorož	300,00
12.	Prosvetnemu društvu Turje za aktivnost mladih	150,00
13.	Ansamblu »Bongo« za sodelovanje na reviji v Trbovljah	150,00
14.	DPD Svobodi I Hrastnik za popravila prostorov	3,500,00
15.	Prosvetnemu društvu Turje za popravila	1.800,00
16.	DPD Svobodi Dol za popravila	2.200,00
Skupaj za namenske dotacije	16.400,00
b)	Za dejavnosti, ki jih zveza neposredno financira in stroški delovanja zveze:
1.	Nagrade zaslužnim kulturnim delavcem za
Dan republike 1968	6.450,00
2.	Honorar predsedniku, tajniku in blagajniku
ZKPO Hrastnik	3.700,00
3.	Prispevki od honorarjev in nagrad	2.346,10
4.	Stroški slikarske razstave Zagorje-Izlake	574,95
5.	Stroški reprezentance (venci, osmrtnica,
nageljni, plakete)	1.868,30
6.	pisarniški material	227,52
7.	potni stroški in dnevnice	264,00
8.	najemnina rekvizitov za proslavo Dneva žena 1968	121,70
9.	Stroški šahovskih tekmovanj	785,00
10.	Naročnina za revije in brošure	73,50
11.	Delavski univerzi za potujoči’ kino	1.146,00
12.	Brušenje šip za omaro	100,00
13.	Mladinska pevska reviza (šolski zbori)	2.000,00
14.	DPD Svobodi I za gostovanje pri vojakih v Smarjeti	600,00
15.	Za sodelovanje godb Svobode I in II na gasilski
paradi v Hrastniku	600,00
16.	Prispevek sodelujočim ob obisku predsednika
Tita v Hrastniku	1.800,00
17.	Telefonski pogovori	1,50
18.	Abonma za operne predstave v Ljubljani
za sezono 1968/69	681,00
19.	Seminar dirigentov godb v Izlakah	198,00
20.	Bančni stroški	159,30
Skupaj izdatki pod b)	23.696,87
VSI IZDATKI SKUPAJ	64.096,87
Skupni izdatki so bili večji kot dohodki za 6.850,87 N-din, ki pa so jih poravnali iz prihranjenih sredstev prejšnjih let.
III.	V postavki »drugi izdatki« je razvidno, da je bilo porabljeno
9.076,40	N-din. Od tega je UO sklada dodelil skupaj 4.800,00 nekaterim telesnovzgojnim društvom, kar je v tem poročilu že bilo razvidno.
Nadalje je sklad dodelil 500,00 N-din prostovoljnemu gasilskemu društvu Zasavskih premogovnikov —• rudnika Hrastnik za sodelovanje v finalu državnega prvenstva v Titovih Užicah glede na to, da nima nobenih sredstev, doseglo pa je že več lepih uspehov.
■ Nadalje je UO odobril 5.000,00 N-din za pomoč pri urejanju muzeja v Hrastniku in je od tega zneska že 3.776,40 N-din porabljeno.
POROČILO O VPLAČANEM SAMOPRISPEVKU V SKLAD ZA POSPEŠEVANJE KULTURE IN TELESNE VZGOJE OBČINE HRASTNIK ZA ČAS
od 1. 1. 1968 do 30. 11. 1968__________________
Skupni znesek
Delovna organizacija	vplačila od 1. 1.
st	do 30. 11. 1968
1.	Občinska konf. ZK Hrastnik	69,14
2.	Občinski sindikalni svet Hrastnik	65,75
3.	Občinski komite ZMS Hrastnik	33,00
4.	Občinska konferenca SZDL Hrastnik	81,98
5.	Zveza združenj borcev NOV Hrastnik	62,70
6.	Zasavski premogovniki — Rudnik Hrastnik	26.240,83
7.	Steklarna Hrastnik	51.960,78
8.	TKI Hrastnik	12.715,00
9.	SIJAJ Hrastnik	3.913,14
10.	SGP Hrastnik	3.432,18
11.	Komunalno-obrtno podjetje Hrastnik	3.252,07
12.	Splošno trgovsko podjetje Hrastnik	3.172,20
13.	Stanovanjsko podjetje Hrastnik	366,85
14.	Kmetijska zadruga Dol	228,64
15.	Skupščina Občine Hrastnik	1.238,15
16.	Zdravstveni dom Zasavje Trbovlje	1.466,34
17.	Osnovna šola NH Rajka Hrastnik	1.878,55
18.	Osnovna šola Dol	572,30
19.	Vzgojno-varstveni zavod Hrastnik	518,90
20.	Glasbena šola Hrastnik	176,90
21.	Delavska univerza Hrastnik	71,85
22.	Posebna osnovna šola Hrastnik	232,60
23.	Ljudska knjižnica Hrastnik	27,00
24.	Občinska zveza DPM Hrastnik	13,80
Skupaj
N-din 111.790,65
Janjina smrt
Že v prvih mesecih leta 1944 smo zgradili v Zgornji Rečici pri Laškem partizansko taborišče. To je bil nekakšen bunker, zgrajen iz desk, v osrčju smrekovega gozda. Okolico taborišča smo dobro zamaskirali tako, da ni bilo opaziti nobene sledi. Vsako jutro smo na stezo natrosili dračja in suhega listja od drevja. To taborišče se je ohranilo vse do osvoboditve, tudi izdaje ni bilo kljub temu, da so zanj vedeli okoliški kmetje in aktivisti.
V tem taborišču so se nahajali terenci, ki so opravljali svoje naloge na tem območju. Tudi midva z Janjo sva občasno prebivala v tem taborišču.
Bilo je 24. aprila 1945. Kurir kamniško-zasavskega odreda mi je prinesel sporočilo, da se moram zjutraj ob pol devetih javiti v štabu. Poklical sem Janjo, članico Okrajnega odbora narodne zaščite za Štajersko, partizanko od leta 1941. Jaz pa sem bil referent gospodarskega odseka Okrajnega odbora za revirje. Imel sem nalogo skrbeti za hrano vseh edi-nic, ki so se nahajale na tem območju, in skrb za prehrano ranjencev in aktivistov. S tovarišico Janjo sva se šele prejšnjo noč vrnila iz Cemšeniške planine kjer sva bila na sestanku narodne zaščite. Ker sva bila oba s tovarišico Janjo klicana v štab, sva se takoj odpravila na pot. Odšla sva proti kmetu Sršenu v Zgornji Rečici pri Laškem. Spotoma me je Janja spraševala, če bom imel dovolj hrane za vse nas, za VDV in za kamniško-zasavski odred. Odgovoril sem ji, naj si ne dela skrbi, zato bom že jaz poskrbel. Prišla sva do Sršena. Janja je bila kakih pet korakov za menoj, ko je izza vogala pri kmetu Sršenu zakričal vojak: Roke v vis.
Medtem pa je skočil drugi k meni, me udaril z mitraljezom tako, da mi je ranil roko. Mislil sem. da so naši, zato sem zavpil: »Kaj hočete?« Nato me je drugi udaril s pestjo po glavi in mi zbil kapo z glave. Vseh pet me je obstopilo in eden me je vprašal: »Kdo ti je dal zvezdo?« Zvezda je moja. Šele tedaj sem opazil, da so belogardisti.
Dvigniti sem moral roke, slekli so me, le hlače so mi pustili. Pobrali so mi tudi orožje in torbo, v kateri sem imel mnogo pošte, naslovljene na gospodarsko komando pri Okrajnem odboru OF. Takoj so spoznali, da sem pravi.
Janja je vse to opazovala nekaj korakov stran od mene. Hotela se je skrivoma odmakniti, pa je že bilo prepozno. Opazil jo je stražar in takoj sta skočila dva belčka k njej. Skušala jima je
ubežati pa je bilo že prepozno. Kratek rafal jo je zadel v glavo.
Okrog mene jih je stalo še pet. Vodnik je zavpil: »Sleci hlače!« V hipu sem pregledal situacijo in pričel počasi odpenjati pas. V teh kratkih sekundah se mi je
pred očmi prikazalo oz. odvijalo moje dosedanje življenje. Pomislil sem : »Miha. toliko si že ore-trpel, sedaj pa boš končal skoro tik pred osvoboditvijo. Opazil sem, da imajo belogardisti v rokah moje stvari, orožje pa leži na tleh. V glavo mi je šinila misel. Ne, to pa ne, ne vdam se jim. Stisnil sem pest, sunil enega v rebra, drugega v obraz in ko je padel, sem skočil preko njega proti hramu in za hram, kjer sem že imel kritje. Streljali so kot nori za menoj. Hitel sem proti kozolcu, od tam pa sem videl Janjo, ki je ležala na njivi, poleg nje pa sta stala dva belogardista. Tekel sem dalje pod kozolcem. Ves čas so streljali za menoj, streljala pa sta tudi belčka, ki sta bila poleg mrtve Janje. Skočil sem čez cesto v šest metrov globok jarek. Bežal sem dalje po jarku in nato v gozd. Vodnik mi je ves čas sledil, medtem ko so ostali opustili zasledovanje, vendar so ves čas streljali. Bežal sem dalje po jarku in nato v gozd. Tako sem ušel v zatišje smrekovega gozda in dalje proti Gozdniku. Ko sem dospel na vrh, sem videl, da je tu varno. Bilo je še hladno, a bil sem popolnoma brez obleke. Ovil sem se s smrečjem ter čakal večera, da bi nato poiskal naše. Bil sem silno izčrpan in izmučen, dobesedno ves sem se tresel. Tako sem čakal nekako pet ur.
Ves ta čas sem mislil na padlo Janjo. V mislih sem prebrodil vse akcije, v katerih sva skupno sodelovala, mislil sem tudi na njeno hčerko, ki je bila rojena v partizanih v najhujši zimi v me-
secu januarju 1943. leta. Ta čas je bila stara komaj eno leto. Bila je pri neki družini na Dolenjskem. Vse take mučne misli so mi rojile po glavi.
Že proti večeru pa je skoro tik mojega skrivališča prišel neznanec, ki je bil oblečen v nemško uniformo. Opazoval sem ga, ko pa je bil tik pred menoj, sem zavpil: »Stoj, kdo si?« Odgovoril mi je: »Ali si ti, Miha?« Pokazati se mu še nisem upal ko pa mi je povedal tudi geslo, sem vstal in objela sva se. Bil je komandant I. voda VDV. Imena se ne spominjam več. Povedal sem mu, da so me slekli, da sem komaj ušel in da so ubili Janjo. Od silnega napora in zavit v smrečje sem izgleda! strašno in sedaj vem, da je tovariš takrat dvomil o mojem zdravem duševnem stanju. Šla sva proti štabu.
Od daleč sva zagledala Ferme-tovo hišo (pri Kodratu) v Gornji Rečici. Pred hišo je stala četa Avstrijcev ki so se pridružili partizanskemu gibanju. Takoj so me spoznali, ker sem tudi za njihovo prehrano skrbel jaz. Nastalo je splošno presenečenje in veselje, da sem se vrnil. Vzkliki: »Miha se je vrnil.« Niso prikrivali začudenja, da sem se vrnil, kako mi je uspelo, kajti dobro so vedeli, da kdor jim enkrat pade v pest, se ne reši lahko, ali bolje povedano, temu je odklenkalo.
Tedaj pa so iz hiše stopili partizanski oficirji tov. Kožuh, komandant I. bataljona VDV, in tov. Povše Dušan, politični komisar in še drugi. Od veselja so me dvignili na rame in me odnesli v hišo.
Trenutno veselje pa je skalila vest o smrti tovarišice Janje. Dolgo se nisem mogel umiriti, gospodar Johan pa mi je dal svojo obleko in le počasi sem se vračal v sedanjost. Misel o padli Janji pa mi je skalila veselje ob uspelem pobegu.
Iz štaba kamniško-zasavskega odreda pa so kmalu nato prišli tovariši z vestjo, da so ujeli nekega belogardista. Dodelili so mi patruljo, ki me je spremila v štab. Začuden sem bil, ko so mi tu izročili vse moje stvari. Ujeti belogardist pa je ves pobledel, ko me je zagledal, kajti njihov vodnik jim je pravil, da me je zadel njegov rafal. Najprej je trdil da me ne pozna, ko pa sem mu dokazal, da je on tisti, ki me je udaril, je obmolknil. Nič več ni tajil.
Zaslužena kazen ga je doletela in mrtva tovarišica Janja je bila maščevana.
Po pripovedovanju tov. Jerič Jožeta
Družbeno-politične organizacije občine Hrastnik žele vsem delovnim ljudem srečno in uspehov polno novo leto 1969: Občinski komite ZK, ZZB NOV Hrastnik, Občinski odbor SZDL, Občinski sindikalni svet Hrastnik, Občinski komite ZMS Hrastnik
V zadnji številki »Steklarja« je obširen članek o rojstvu našega počitniškega doma v Portorožu in o njegovem delovanju ter njegovi koristnosti za nas obiskovalce.
Vsem tistim, ki še nismo imeli možnosti koristiti naš novi dom v Portorožu, bi rad povedal, da je avtor članka v prejšnji številki bil zelo skromen in je prikazal stvar bolj s strani oskrbnika.
Res je, da bi se še dalo tu in tam kaj napraviti za kratkočasenje dopustnikov, toda stanovanje in hrana sta gotovo zadovoljiva za vse, kajti za borih 15 din na dan se kakšen apartma v hotelu A kategorije res ne more zahtevati. Niti nam ni potreben.
Kar je res, je res!
Kljub temu, da v našem kolektivu niso plače nizke, pa si večjega hotenja izmed nas ne more nihče privoščiti, kajti za normalno zahtevnega državljana je to dovolj in tako je tudi prav. Saj več kot pospraviti dobro založene krožnike ni mogoče, pa če si človek lahko v čisti in sodobni postelji dobro odpočije, potem je namen dopusta dosežen.
Dom je na idealnem kraju predvsem za nas, ki smo iz tovarne. Je bolj na samem — miru je na pretek. Razgled po bližnji in daljni okolici nudi vsakemu dovolj paše za oči, kar tudi dobro vpliva na sproščenje živčnega sistema.
Morja in ob njem prostora je v izobilju, katerega na debelo lahko koristimo revmatiki, in prepotrebnega slanega ter vlažnega morskega zraka, ki čisti pljuča in daje dihalom novih moči je res na pretek. In kaj bi še radi?
Ja, na sonce sem pozabil, ki tukaj tako blagodejno vpliva na našo zaprašeno in belo kožo. Tega nikoli ni preveč in ravno v tem slovenskem delu Jadrana je pravilno vroče in zdravo, kajti večeri so ohlajeni in koža si čez noč odpočije, je bolj elastična in pravilno zagoreva.
Povedal sem že, da so postelje lepe in čiste ter da je okusne in dobre hrane več kot dovolj, vse drugo pa si lahko vsak jemlje kolikor mu je do rekreacije, do narave in kolikor mu njegova odpornost kože ter zdravje dopuščata.
Prav je tako, saj je v lepem o-kolju in domačnosti možno stakniti veliko teh načinov za rekreacijo, ne pa da v nevem kako luksuznem hotelu zapravljamo težko prisluženi denar in se čutimo vklenjenega v sistem zapravljanja mogotcev. Ne potrebujemo razvrata in nočemo na veliko zapravljati denarja, temveč želimo le mir in dober zrak, kar nam koristi pri nadaljnjem delu in ustvarjanju v kolektivu, kjer si res režemo kruh sami.
Bolj ko bomo to pravilno izkoriščali, bolj bomo zdravi in pripravljeni dajati od sebe v proizvodnjo ter s tem izboljševali naše osebne dohodke, ki jih lahko tako lepo koristimo na dopustu v Portorožu.
Na članek v prejšnji številki »Steklarja« hočem odgovoriti vsem tistim, ki so že bili tam in ki se bodo odločili za ta korak drugo leto. Vsem tistim, ki so prispevali svoj trud za nakup tega doma kličem »Ala im vera!«
Gustelj Novak
Uspehi in težave športnikov našega kolektiva v letu 1968
Letošnje leto je bilo dokaj uspešno za športnike in športnice našega kolektiva. Udejstvovanje članov našega kolektiva na tem področju sicer ni bilo tako množično kot v preteklih letih, ko so naši športniki sodelovali na jugoslovanskih steklarskih igrah, ki so zajele večje število na samih tekmovanjih, kakor tudi na pripravah.
Za upadanje množičnega sodelovanja na raznih tekmovanjih so v prvi vrsti krivi tisti, katerim je bila poverjena naloga, da za člane kolektiva organizirajo tovrstno rekreacijo, na drugi strani pa pomanjkanje finančnih sredstev, kar to dejavnost spremlja iz leta v leto. Vedno razpravljamo samo o proizvodnji, kar je lepo in prav, toda ali ni človek tisti, ki ustvarja to proizvodnjo, zato je nujno tudi misliti nanj in mu nuditi prepotrebno rekreacijo.
Okrog 70 članov našega kolektiva je letos sodelovalo na športnem srečanju petih slovenskih kolektivov: Steklarna Hrastnik, Železarna Jesenice, Ferralit Žalec, Litostroj Ljubljana in Sava Kranj. Skupaj je na tej športni manifestacija v 13 športnih panogah sodelovalo nad 300 športnikov in športnic. Prireditev je uspela in bo nujno, da se takšne igre organizirajo vsako leto. Organiziraneje pa bo v naslednjem letu potrebno pristopiti k medobratnim igram in občasnim tekmovanjem ter turnirjem v raznih športnih panogah.
Na takšnih in podobnih tekmovanjih člani našega kolektiva nastopajo le občasno. Stalno športno aktivnost pa gojijo športniki in športnice našega kolektiva v naslednjih klubih in društvih: Kegljaški klub »Bratstvo«, Brodarsko društvo »Hrastnik«, Strelska družina »Steklar«, Zenski rokometni klub »Steklar«, nekaj pa jih zastopa tudi barve Nogometnega kluba »Hrastnik«, Rokometnega kluba »Hrastnik« in nekaterih drugih.
ŽENSKI ROKOMETNI KLUB »STEKLAR«: V letošnjem letu je nastopalo v tem klubu nad 30 članic. Nekaj jih je iz vrst našega kolektiva, nekaj pa jih je še mlajših in še obiskujejo osnovno šolo. Ekipa je v prvenstveni sezoni 1967/68, ko je prvič nastopala v republiški ženski rokometni ligi,
zimskem prvenstvu Slovenije v Ljubljani, ko so med 13 ekipami zavzele odlično 6. mesto. Vodstvo kluba je pričakovalo, da se bodo dekleta v jesenskem delu tekmovalne sezone 1968/69 bolje odrezale, vendar lahko ugotovimo, da so zasedle ponovno zadnje mesto z dvema osvojenima točkama. Krivda je predvsem v tem, da ekipa večkrat ni nastopila kompletna. V prvih kolih so manjkale včasih kar štiri standardne igralke, kasneje pa so bile nekatere poškodovane ali drugače onemogočene, da niso mogle nastopiti. To pa je zadovoljiv vzrok, da mlade, neizkušene igralke, ki so pred nekaj meseci pričele igrati rokomet, niso mogle kaj več doseči v republiški konkurenci ob dokaj neugodnem žrebu in še nekaterih drugih neurejenih problemih v klubu. Igralke se tudi v zimskem času pod vodstvom trenerja Dornika vestno pripravljajo in bodo verjetno nastopile tudi na zimskem prvenstvu. Poleg prve ekipe pa je v jesenski sezoni nastopila tudi »B« ekipa v ljubljanski conski rokometni ligi. Igralke »B« ekipe so osvojile 5 točk. Delo v klubu otežkoča izredno težko finančno stanje in še nekateri kadrovski problemi, kar pa bodo verjetno kmalu ugodno rešili v prid nadaljnjega razvoja ženskega rokometa v našem kolektivu.
KEGLJAŠKI KLUB »BRATSTVO«. Kontinuirano je delalo ,v klubu letos 16 kegljačev, mnogo več pa se jih je s tem športom ukvarjalo samo občasno.
Člani so nastopili na zasavskem in republiškem prvenstvu v borbeni partiji in parih, obenem pa so organizirali tudi več prijateljskih srečanj ter se odzvali večim povabilom. Ekipa je v borbeni partiji sodelovala tudi na športnih igrah steklarjev, železarjev in gu-marjev ter osvojila 2. mesto. Na klubskem prvenstvu na 200 lučajev pa je bil najboljši Mlakar Anton.
Za največji uspeh si štejejo o-svojitev kar štirih pokalov, in to dva na dokaj zasedenih turnirjih v Štorah, enega na izredno močnem turnirju KK Invalida v Ljubljani, kot četrtega pa so osvojili »Stekleno kapljo« na tekmovanju,
Rokometna ekipa »Steklarja«
osvojila 10 točk in zavzela 9. mesto med desetimi slovenskimi ženskimi rokometnimi ekipami. Poudariti velja še posebej uspeh, ki so ga dekleta dosegala na odprtem
ki so ga sami organizirali v počastitev Dneva republike v kegljišču za Savo.
Pravijo, da takega uspeha zlepa še niso dosegli in da jim je to
moralna pomoč pri njihovem nadaljnjem delu.
Seveda pa jih mučijo tudi problemi. Po stari navadi je v ospredju največji problem financiranje
organizacijami v spodnjem delu, da se ponovno ustanovi Športno društvo »Bratstvo«, ki naj vključi vse panoge, financiranje pa naj se uredi tako, da del sredstev, ki jih
Naši najboljši kegljači
dejavnosti. Od občinske zveze za telesno kulturo Hrastnika so letos prejeli 150 starih tisočakov, enak znesek pa jim je dala tovarna. Zares skromna sredstva za izvedbo
sedaj odvajamo ObZTK, ostane navedenemu društvu.
STRELSKA DRUŽINA »STEKLAR«.
V tem društvu se je ukvarjalo s streljanjem letos okrog 70 čla-
Ocenjevalna komisija na množičnem tekmovanju strelcev
tako obsežnega in uspešnega programa. Poleg tega pa jih muči tudi problem postavljačev, katerih ni moč dobiti.
V naslednjem letu, mi je v tem razgovoru dejal predsednik društva Haberl Dolfi, si želijo, da bi organizirali več prijateljskih srečanj. Namesto enega turnirja pa bodo v naslednjem letu doma organizirali kar dva in to turnir v počastitev heroja Rajka 4. julija in turnir za stekleno kapljo v počastitev Dneva republike. Pogovarjali pa so se že tudi o tem, da bi uvedli še poseben turnir, na katerem bi sodelovali kegljači vseh slovenskih steklarn. Njihova naj-večja želja pa je, da bi imeli avtomatsko kegljišče in da se enkrat dokončno uredi načrtno financiranje športa v občini nasploh.
Na vprašanje, kaj menijo o športu v Hrastniku nasploh, so dejali, da je v stagnaciji, da se z dosedanjim načinom financiranja zavira množičnost, da je potrebno nemudoma urediti financiranje. Pogovor z njimi je bil zaključen z njihovo željo, da naš kolektiv prevzame patronat nad športnimi
nov. Redno so tekmovali samo v občinski ligi, ki zajema SD iz Rudnika in Dola. Poleg tega pa so organizirali še nekaj turnirjev in prijateljskih srečanj. Pravijo, da letos niso zabeležili posebnih u-spehov, ker je njihovo delo zaviralo neurejeno financiranje. Na tekmovanju steklarjev, železarjev in gumarjev je moška ekipa zasedla 3. mesto, ženske pa so bile druge.
V novembru so si sicer zadali dokaj obsežen program, ki zajema tekmovanje za »stekleno kapljo«, klubsko prvenstvo in še nekatera druga tekmovanja, vendar izgleda-da programa ne bomo mogli v celoti realizirati, ker nimajo sredstev.
Kot je bilo že omenjeno, največji problem predstavlja financiranje, saj so od ObZTK letos prejeli v materialu 65 in 20 starih tisočakov v gotovini. Tu se postavlja izredno pomembno vprašanje: Kdo je potem odgovoren za urjenje prebivalstva v strelskih veščinah, ko govorimo o vseljudski pripravljenosti na odpor v primeru napada na našo domovino??
(Nadaljevanje na 13. strani)
ESPERI M TEŽAVE ŠPORTNIKOV NAŠEGA KOLEKTIVA V LETI 1968
(Nadaljevanje z 12. strani)
V	tem razgovoru je predsednik družine Janez Grohar poudaril, da mi plačujemo velika sredstva za šport in kulturo, drugi pa imajo od tega koristi.
V	nadaljnjem razgovoru je dejal, da so v naslednjem letu velike možnosti za nadaljnji razvoj tega športa, vendar postavlja pogoj, da se uredi financiranje. Kadra in zanimanja je dovolj, potrebna je
BRODARSKO DRUŠTVO »HRASTNIK«. V' letu 1968 je v društvu iesna organizacija in dobra volja, delovalo 76 članov: 37 pionirjev, 28 mladincev in 11 odraslih.
Udeleževali so se predvsem manjših tekmovanj, ker želijo afirmirati predvsem mladince. Bili so na tekmovanju »Mura 68« v Radencih, vozili so mednarodni slalom v Vikrčah in slalom v Novi Gorici. Največji letošnji uspeh so dosegli na mednarodnem slalomu v Vikrčah, kjer sta mladinca Ran-cinger Roman in Barič Jože II zavzela 4. in 5. mesto v konkurenci najboljših kajakašev Slovenije, Hrvatske, ČSSR in Avstrije. Zares zavidljiv uspeh. Tudi tu se borijo s finančnimi težavami. Večino sredstev vlagajo v gradnjo in obnavljanje klubskih prostorov, zato jim denarja zmanjkuje za tekmovanje in rekvizite. Pri udeležbi na tekmovanjih pa jih ovira predvsem to, ker nimajo prevoznega 'redstva za čolne.
V	prihodnjem letu nameravajo v prvi vrsti dokončati delo v klubskih prostorih, opremiti delavnico s potrebnim inventarjem, urediti urnik rednega treniranja in poskrbeti za prevoz čolnov.
O športu v Hrastniku pravijo, da ga nekateri gledajo čisto iz svoje koristi. Po njihovo bi morala ObZTK bolj gledati na tiste športne panoge, katere človeku
Spoštovani urednik!
Dovolite, da se obrnem na vas z željo, da bi mi v bodoče pošiljali naše tovarniško glasilo »Steklar«, ker nočem v nobenem primeru zgubiti popolnega kontakta z delovnim kolektivom.
Lepo vas pozdravljam!
Vojak Jože Diacci V. P. 4227/7 Slovenska Bistrica
Dragi Jože!
Zahvalujjem se ti za pozdrave in pozornost do našega glasila. Z veseljem ti ga bom pošiljal.
Spoštovani urednik!
Oglašam se vam iz Ohrida in vas vse skupaj prav lepo pozdravljam. Vse najboljše k bližnjemu prazniku vam želi
Vojak Knez Jože V. P. 5970/32 Ohrid, Makedonija
koristijo tudi v samem življenju in v primeru vojne. Tu mislijo predvsem na plavanje, fizično kondicijo, koncentracijo, spoznavanje narave, vodnih tokov, rek in predvsem reševanje iz brzic.
Ker se sami niso hoteli pohvaliti, želimo napisati na koncu, da je njihovo delo zavidanja vredno, izredno prizadevno in požrtvovalno, da vključuje v svoje vrste res precejšnje število mladih in da razen v kolektivu nikjer ne najdejo podpore. Od sramu naj zardijo obrazi tistim, ki so pozabili na nje!!
Člani našega kolektiva pa se s športno dejavnostjo ukvarjajo tudi pri drugih društvih in panogah. Precej se jih aktivno ukvarja z nogometom, kolesarstvom, moškim lokometom in drugim. O teh pa bomo pisali v drugih listih, kajti tudi oni se trudijo in dosegajo pomembne uspehe
In na koncu: Izgleda, da bo potrebno v najkrajšem času urediti kontinuirano financiranje športne dejavnosti društev, ki spadajo v okrilje našega kolektiva, da pa to že ni urejeno, pa se pozanimajte pri članih rekreacijskega odbora našega kolektiva, ki bi moral reševati takšno problematiko.
Naj navedem samo še to, da bo v začetku prihodnjega leta na osnovi redne letne konference mladih našega kolektiva sklicana izredna problemska konferenca vseh mladih, kjer se bo razpravljalo samo o že prej navedeni problematiki. Te probleme je potrebno rešiti, pa četudi na škodo tistih, ki sanjajo o drugačni politiki financiranja športne dejavnosti v našem kolektivu. Mladi to zahtevamo!
Vsem športnikom in športnicam iskreno čestitamo za dosežene u-spehe in jim želimo sreče in mnogo uspehov v letu 1969!
Strgaršek Janez
Dragi Jože!
Prav lepo se ti zahvaljujem za pozdrave in čestitko. »Steklarja« pa ti redno pošiljam.
Drago uredništvo!
Kot dolgoletni stalni član vašega kolektiva vam pošiljam novoletno čestitko za leto 1969 in želim še vnaprej mnogo sreče in uspehov pri nadaljnjem delu in proizvodnji.
Prosim za cenjeni list »Steklar«.
Pozdravlja vas član kolektiva Vojak Ardalič Doko V. P. 1098/10-C Tolmin
Dragi Doko!
Iskreno se ti zahvaljujem za pozdrave in čestitke in tudi »Steklarja« št. 11 si verjetno že prejel. Tudi v bodoče ti ga bom z veseljem pošiljal
Dragi urednik!
Oglašam se ti iz Beograda, kjer služim vojaški rok in te prav lepo pozdravljam.
Kakor vsi moji vrstniki te tudi jaz prosim, če bi mi lahko pošiljal naš časopis »Steklar«, da bom vsaj malo seznanjen z dogodki v podjetju.
Obenem pa želim celotnemu kolektivu Steklarne Hrastnik srečno in uspehov polno »Novo leto 1969«. Ze vnaprej se vam zahvaljujem za časopis.
Lep pozdrav
Vojak Bočko Venčeslav V. P. 4795/23 Beograd
DRAGI VENCI!
Zelo me veseli, da si se oglasil. Iskreno se ti zahvaljujem za novo-
Kot običajno je uprava podjetja skupaj z organi upravljanja in družbeno političnimi organizacijami organizirala ob prazniku republike 29. novembru poslovilni razgovor s člani kolektiva, ki so v
Glavni ing. Mrcina Maks pozdravlja upokojence
letošnjem letu odšli v pokoj.
V teku leta je bilo upokojenih 19 članov. Obudimo si jih še v spomin:
Restar Ivan, vodja prodaje Trinkar Adolf, steklar
letno čestitko in pozdrave in izredno vesel sem, da si želiš naše glasilo »Steklar«.
Prisrčen pozdrav od urednika in osebja kadrovsko-pravne službe.
Dragi urednik!
Zopet se ti oglašam in pošiljam nov naslov moje vojne pošte. Sedaj služim rok v Sisku. Prejmite vsi lepe pozdrave od vojaka
Brečko Gregorja V. P. 2901/1 Sisak
Dragi Gregor!
Prav lepa hvala za kartico in pozdrave. Tudi mi ti jih pošiljamo. »Steklarja« ti bomo pošiljali na tvoj novi naslov.
Pozdrav od urednika in kadrovsko pravne službe podjetja.
Kraus Anton, steklar Čoh Mirko, steklar Zupanc Franc, steklar Zupanc Avgust, steklar Mačkovšek Alojz, steklar Korbar Stanislav, steklar Haberl Cirila, čistilka v samskem domu
Vogrinc Terezija, uslužbenka Sekula Matiida, kontrolor stekla Kostanjšek Štefanija, kontrolor stekla
Barič Marija, čistilka tovarniških prostorov
Božič Jože, skladiščni delavec Knez Alojz I., zmesar Bajda Alojz, prenašanje izdelkov Pap Oto, steklar Zebec Peter, prenašanje izdelkov Jamšek Anton, plinski mojster Razgovor je potekal v prisrčnem vzdušju. Prisluhnili smo spominom, ki segajo za 40 let nazaj. Upokojenim tovarišem se je tov. ing. Mrcina Maks v svojem govoru zahvalil za dolgoletno sodelovanje v korist podjetja in vse skupnosti. Zaželel jim je še mnogo zdravih in srečnih let v krogu svojih dragih. Vsi, ki so odšli v pokoj, so prejeli s strani podjetja po 20 N-din za vsako službeno leto pri podjetju. Prav tako so jih pozdravili tudi predstavniki podjetja, samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij.
Mi vsi skupaj se jim še enkrat zahvaljujemo za dolgoletni trud.
Stoje: Barič Marija, Zupanc Avgust, Jamšek Anton, Kostanjšek Šteika, Papoto, Vogrinc Rezi, Trinker Adi, Restar Ivan, Sekula Matilda, Kiru Adolf, Haberl Cirila. —■ Čepe: Zupanc Franc, Mačkovšek Alojz, Korbar
Stane, Čoh Mirko.
SLOV« OD UPOKOJENIH TOVARIŠEV
OBČNI ZBORI PODODBOROV SINDIKALNE ORGANIZACIJE
Na občnih zborih sindikalnih podružnic dajejo izvršni odbori poročilo o svojem delu glede aktivnosti sindikalne organizacije v družbeno političnem in ekonomskem življenju, o povezavi s samoupravnimi organi ter o drugih dejavnostih, ki jih je izvršni odbor v teku leta izvrševal zaradi zadovoljevanja zahtev in želja svojega članstva. Ob tem lahko ugotavljamo, da je kolektiv Steklarne Hrastnik v številčnem in vsebinskem pogledu eden izmed najmasovnejših oblik sindikalnega gibanja, kar se kaže tudi v tem, da so vsi zaposleni istočasno tudi člani sindikalne organizacije. Iz tega razloga pa se je v preteklosti, zlasti pa se bo tudi v bodočnosti polagala pred izvoljene organe te družbeno politične organizacije velika naloga, zlasti glede krepitve samouprave, kakor glede odpravljanja nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki se tako često pojavljajo v našem samoupravnem sistemu in medsebojnih odnosih. Oceno rezultatov delovanja sindikalnih pododborov lahko konkretno tudi damo na podlagi ugotovitev na občnih zborih sindikalnih podružnic. Kljub temu, da se je na občnih zborih dalo poročilo kot običajno glede poslovanja in dela sindikalnega pododbora in so se navedle naloge, ki jih bo imela sindikalna organizacija v bodoče, so se obravnavali tudi akcijski programi nove organizacije sindikata. Akcijski program predstavlja posebno obliko programa delovanja in povezave sindikalne organizacije s samoupravnimi organi ter pomeni bolj organiziran vpliv sindikata na delovanje in poslovanje delovne organizacije. Kljub tako pomembnemu stanju in reorganizaciji pa lahko ugotovimo, da se v nekaterih enotah občni zbori niso izvedli v taki obliki in taki vsebini, kot to narekuje pomembnost tako masovne družbeno politične organizacije. Ne moremo mimo dejstva, da poročila, kakor tudi akcijski programi za posamezne enote niso bili izdelani, pripravljeni in da zaradi tega člani tudi niso bili seznanjeni s pravo vsebino in nalogami, ki naj bi jih v bodoče izvrševala osnovna organizacija sindikata. Tudi pičla udeležba na nekaterih občnih zborih kaže na to, da članstvo nima posebnega zanimanja za delo sindikalne organizacije. Pri tem pa ne gre za člane, ampak v večini primerov za nepravilne priprave in morda tudi nepravilne oblike dela izvršnih odborov. Opaziti je tudi, da izvršni odbori v teku leta niso bili aktivno udeleženi o dogodkih, ki so se odigravali v podjetju in ki so tako pomembni za delovanje samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij. Lahko trdimo, da člani delovne skupnosti, ki so se kljub takemu stanju udeležili
občnih zborov, nimajo jasnega mišljenja in tudi niso seznanjeni v čem bo natančnejša vloga in vsebina delovanja osnovnih organizacij. Slabo pripravljeni akcijski programi članom niso bili dovolj prikazani, zlasti zato, ker tudi niso imeli prave vsebine, konkretnosti s poudarkom na tem, da so bile slabosti samo načelno prikazane, ni pa bilo navedenih nikakršnih ukrepov o njihovi odpravi. Z začrtanim akcijskim programom bi dejansko bilo potrebno predhodno ugotoviti in nakazati nepravilnost, istočasno pa tudi zahtevati odstranitev, zadolžiti za to organ in določiti rok, do katerega se mora ta nepravilnost odpraviti. V kolikor na občnih zborih ni bilo konkretne diskusije o zelo pomembnih vprašanjih, ne gre kriviti članstva, ker je nesporno to, da v poročilih ali programih niso bila nakazana vprašanja, ki so tako pomembna za naše člane v samoupravnem ekonomskem pogledu in medsebojnem povezovanju. Nekatera konkretnejša vprašanja so se nakazala na občnem zboru skupnih služb.
Zavedati se moramo, da ima sindikalna organizacija v našem samoupravnem sistemu eno izmed osnovnih nalog, da krepi samoupravo in utrjuje medsebojne odnose. V enakem pogledu je organizacija dolžna, da opozarja na nepravilnosti, jih posreduje samoupravnim organom, zahteva njih odstranitev in se takorekoč v tem pogledu skupaj s samoupravnimi organi bori za doslednejše uveljavljanje sprejetih medsebojnih družbenih dogovorov. Morda bo reorganizacija sindikata tudi v naši delovni organizaciji v bodoče pogoj za večjo aktivnost, doslednost in morda bomo lahko čez leto dni govorili o tem, da je tudi članstvo bolj zainteresirano nad delom sindikalne organizacije, kar pa bo pokazalo edino s tem, v kolikor bo na teh sestankih več članov. Organizatorji občnih zborov pa bodo ob organizaciji sestanka morali poskrbeti tudi za to, da bodo imeli člani vtis, da gre za pomembna dejanja, da ne gre zgolj za sestanek, ki bi se ga moral vsakdo udeleževati, ampak da gre za tribuno, kjer vsak član lahko iznaša svoje mnenje, svoje zahteve, ocenjuje delo samoupravnih organov in posameznikov ter da se na ta način dejansko izraža njegova samoiniciativa in samouprava. Ob takem stanju bomo lahko prisluhnili željam in zahtevam članstva, organi sindikalne organizacije pa bodo te zadeve prenašali na samoupravne organe. Edino s takim načinom dela se bo izvršila povezava samoupravnega delovanja, kar pa je tudi edina oblika v današnjih pogojih, da se neposredno odločanje čimbolj približa delovnemu človeku in da se utrjuje neposredna demokracija.
Terenska organizacija SZDL Hrastnik, spodnji del, želi vsem članom kolektiva, organom upravljanja ter vsem prebivalcem občine obilo osebne sreče in delovnih uspehov v novem letu 1969.
Sprejem novih članov v Zvezo komunistov
Tov. sekretar Tušar ing. Jože predaja člansko knjižico Z K
Na zadnji razširjeni seji tovarniškega sekretariata Zveze komu-
nistov našega podjetja, kateri so prisostvovali poleg članov sekretariata tudi vsi sekretariati po posameznih oddelkih v tovarni, je bilo svečano sprejetje 19 novih članov v Zvezo komunistov. S tem je bila zaključena prva faza sprejema novih članov. Sprejeli so v Zvezo komunistov predvsem mlajše člane kolektiva, kateri so do-sedaj pokazali svojo aktivnost v mladinski organizaciji ali posameznih društvih.
Na svečanosti je spregovoril o nalogah organizacije Zveze komunistov tov, ing. Jože Tušar kot sekretar sekretariata tovarniškega komiteja. Vsakemu novo sprejetemu članu je izročil ličen spomin v obliki knjige.
rigo
Koncert ansambla »Magnifico«
Ansambel »Magnifico«
V letošnjem letu so praznovali 50-letnico svojega življenja člani naše delovne skupnosti:
Bratič Danilo, trgovski zastopnik Brečko Stanislav, zidar - šamoter Knez Alojz L, vodja kontrole na izmeni
Levec Marjan, dostavljalec modelov
Santej Franc, kurjač Hribšek Veronika, kuharica kave
Kirn Irma, kuharica kave Mejač Kristina, pom. delavka v brusilnici
Oberrauner Terezija, uslužbenka Zemljak Angela, kontrolor stekla Žagar Marija, skladiščna delavka Sekula Matilda, kontrolor stekla. K njihovemu jubileju jim iskreno čestitamo z željo, da bi bili še vrsto let med nami čili in zdravi.
Uredniški odbor
Prišli v podjetje:
Zupanc Slavko, Biglez Franc, Zimšek Karl, odnašalci: Rački Drago, dostavljalec stekla; Kontrec
V organizaciji mladinske organizacije našega kolektiva je imel skopski ansambel »Magnifico« v dvorani Svobode II koncert južnoameriških in mehikanskih pesmi. Ta svetovno znana umetniška skupina je tokrat prvič gostovala v Hrastniku. Polna dvorana poslušalcev je bila zadovoljna z izvajanjem ansambla, pa tudi člani skupine so bili zadovoljni s publiko, kakor tudi z organizacijo prireditve. 2e takoj po prireditvi so se 'organizatorji dogovorili z vodstvom ansambla, da naj bi »Magnifico« v naslednjem letu, ko slavijo 10-letnico svojega delovanja ponovno gostovali v Hrastniku s posebnim programom, ki bo vseboval vse najboljše pesmi njihovega desetletnega delovanja.
Upamo, da se nam bo tudi ta želja izpolnila, da bomo lahko ponovno uživali ob poslušanju mehikanskih in južnoameriških ritmov.
Strgaršek Janez
Zanimalo vas bo
Milan, pobiralec črepinj; Vrtačnik Nikolaj, odnašalec; Krajnc Štefanija, odnašalka; Mrak Branimir, odnašalec.
Odšli iz podjetja:
Dušak Slavica, kontrolor stekla; Šmit Ludvik, krogličar; Mlakar Rudolf, elektrovarilec.
Upokojen:
Korbar Stanislav, brigadir MDK težka.
Samovoljno zapustil delo:
Tušek Silvo, menjalec modelov.
Poročili so se:
Križnik Marjeta, brusilka, BRUNČEK; Knez Marij a-Monika, brusilka, in Lukijanovič Jovo, jedkar s kislino; Sivka Marija, prodajalka v bifeju in Lazarovič Drago, brusilec.
Prirastek v družini:
Lukijanovič Jovo —- sina; Srenk Drago — sina; Knez Alojz II. — hčerko.
Zanimalo vas bo -
KINO ODSEK »SVOBODA II« HRASTNIK
SPORED FILMOV ZA MESEC JANUAR—FEBRUAR 1969 Januar 1969
1.—2. I.
ameriški barvni film: »OBRAČUN PEKOSA«
3.-4. I.
ameriški barvni CS film: »PROPAD HIŠE USKER«
5.-6. I.
ameriški barvni film: »IZOBČENEC PRERIJE«
7.	I.
ameriški fantastični film — kinoteka
»FRANKENSTAJNOV SIN«
8.	-9. I.
jugoslovanski film:
»PALMA MED PALMAMI« 10,—11. I.
ameriški barvni film: »VSAKEMU ENA CVETLICA«
12.-13. I.
ameriški barvni CS film: »TARZAN NA VELIKI REKI«
14.	I. ' nemški film:
»SEDMA ŽRTEV«
15,	—16. I.
ameriški barvni CS film: »NASVIDENJE BABY«
17.	I.
ameriški kriminalni film — kinoteka:
»TRG TATOV«
18.	20. I.
ameriški barvni CS film: »NASVIDENJE NA PLAVI OBALI«
21,—22. I. francoski VV film: »STEKLENA KLETKA«
23.	I.
jugoslovanski barvni film: »DOKTOR HOMBRE IN NJEGOVI PRIJATELJI«
24.	-25. I.
ameriški barvni film:
»KAJ JE NOVEGA, MUCKA« 26.-27. I.
ameriški barvni CS film: »BONNIE IN CLYDE«
28.	I. .
angleški barvni film: »POVEČANJE«
29,	—30. I.
ameriški barvni CS film: »POGREB V BERLINU«
Februar 1969
I.	—2. II.
španski barvni Western film: »CENA ENEGA ČLOVEKA« 3.-4. II.
nemški barvni CS film:
»VELIKI UPOR«
5.-6. II.
francoski film:
»LJUBAVNA KAPRICA«
7.	II.
ameriški krimilnalni film: »IZPOVEDUJEM SE«
8,	—10. II.
ameriški barvni CS film:
»10 ZAPOVEDI — I, DEL«
II.	II.
ameriški barvni CS film: »GUSARJI MAKEZIJE«
12,—13. II.
švedski barvni CS film:
»ELVIRA MADIGAN«
14,—15. II. ameriški barvni film:
»BOBNI VZDOLŽ MAKARIKA« 16,—17. II.
ameriški barvni film:
»10 ZAPOVEDI — II. DEL«
19,—20. II.
italijanski barvni CS film: »ROMUL IN REM«
21,—22. II.
ameriški barvni CS film: »BOSONOGA V PARKU« 23.-24. II.
angleški barvni CS film:
»Dr. SYNG IMENOVAN STRAŽILO«
26.-27. II.
francoski film:
»FATALNA GOSPODIČNA« Obiščite nas in sami se boste prepričali, da vam predvajamo samo kvalitetne filme!
Za cenjeni obisk se priporoča
Uprava kina »Svoboda II« Cenjene obiskovalce že sedaj opozarjamo, da bomo predvajali v mesecu februarju 1969 film, kakršnega do sedaj še niste videli —- to je film leta: ameriški barvni VV film »DESET ZAPOVEDI«.
V glavnih vlogah nastopata Charlton Heston in Jyl Bruner.
Zaradi izredne dolžine filma bomo film predvajali v dveh delih. Ne zamudite prilike in si oglejte ta film — ne bo Vam žal.
M. Pogačnik
Nehaj misli za nadaljnje delo uredniškega odbora
Ko zaključujemo poslovno leto 1968, je prav, da na kratko pregledamo tudi delo našega uredniškega odbora, kako je delal in na kakšne težave je naletel pri svojem delu. Lansko leto smo se obrnili na vas, dragi bralci, s prošnjo, da sodelujete pri našem časopisu kot dopisniki ali da nas samo opozorite na zanimivosti, pa naj bodo na vašem delovnem mestu ali v kateri drugi enoti v kolektivu. To so lahko pomanjkljivosti na delovnem mestu ali primeri izrednega zalaganja posameznika, za kar smatrate, da bi bilo prav, da o tem zvedo tudi ostali člani_ kolektiva.
Zelja uredniškega odbora je, da si pridobi čim več sodelavcev predvsem iz vrst delavcev. Seveda pa se bomo trudili, da bomo angažirali pri dopisovanju čim več naših strokovnjakov, ki vas bodo seznanjali s tehničnim napredkom na raznih področjih v kolektivu.
Predvsem pa nas zanima in radi bi dobili vaše mnenje, če ste z dosedanjim obveščanjem, obliko, aktualnostjo in pravočasnostjo obveščanja zadovoljni. Napišite nam, kaj v »Steklarju« pogrešate, kateri stvari moramo dati večji poudarek itd.
Ko so se pred leti naši samoupravni organi odločili za ponoven izid lastnega glasila, so želili s tem vzpostaviti z bralci pristen dialog, ki naj pomaga pri razčiščevanju nejasnosti v pojmovanju vloge in mesta organiziranega informiranja samo-upravljalcev v naši delovni skupnosti.
Vsem dosedanjim dopisnikom se zahvaljujemo za sodelovanje v letošnjem letu z željo, da bi nam tudi v prihodnje ostali zvesti ter želimo vsem srečno in zadovoljno novo leto 1969.	Jože Gerhard
>
)
C
\
Vsem članom kolektiva Steklarne, posebno še vsem obiskovalcem naših kinopredstav, želimo
srečno in zadovoljno novo leto 1969
Kino odsek »Svoboda II«
Novo o filmu »Bitka za Neretvo«
»YUL BRINNER — INŽENEREC VLADO«
Znani ameriški filmski igralec Yul Bruner je že podpisal pogodbo z »Neretvo«, da prevzame vlogo partizanskega komandanta in-ženerca Vlada.
Yul Brunerja vsi poznamo. Igralec, ki je igral v mnogih filmih (»ANASTAZIJA«, »SEDEM VELIČASTNIH«, »BRATJE KARAMA-ZOVI« itd.), bo v filmu, ki govori o četrti sovražni ofenzivi v humani bitki za ranjence, igral vlogo partizanskega komandanta inže-nerca Vlada, ki v usodnem trenutku vrže v zrak most na Neretvi. Za vlogo Vlada, ki je ena izmed najbolj zanimivih v filmu »BITKA ZA NERETVO«, je bilo več kandidatov, vendar se je ameriški distributer med Paulom Newmanom, Cijintanom Eeastmudom, Michaelom Canom in Yulom Brunerjem odločil prav za zadnjega.
Naš velemojster režiser Veljko Bulajič se je dogovarjal z znanim
ameriškim slovitim filmskim tajnim agentom James Bondom, da bi on prevzel to vlogo, toda do zaključka ni prišlo. Da se je režiser Veljko Bulajič za tako znamenitega filmskega igralca odločil, ni nič čudnega, saj je že nekaj vlog v tem doslej naj dražjem in enkratnem jugoslovanskem filmu zaupal svetovno znanim filmskim igralcem.
Film »BITKA ZA NERETVO« pride tudi na naš ekran, zanj smo se že pogodili z distributerskim podjetjem »KINEMA« Sarajevo. To bo sedaj eden najdražjih filmov iz domače proizvodnje.
Jugoslovanski film »BITKA ZA NERETVO« je film velike napetosti in grozote. Zasedba igralcev je prvovrstna — tuje in domače zasedbe.
OGLEJTE SI GA!
M. Pogačnik
ZAHVALA
Ob smrti naše mame, stare mame in tašče MARIJE MUHLBAUER
se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za številno spremstvo na njeni zadnji poti, godbi in pevcem »Svobode II«, darovalcem vencev in za izraženo sožalje.
Družini Mühlbauer - Santej
ZAHVALA
Ob nepričakovani smrti naše ljubljene žene, mame, tašče in stare mame
LANEGER PAVLE, roj. Koprivc
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, godbi na pihala, pevskemu zboru, tov. Grašiču za poslovilne besede ter darovalcem številnih vencev in rož prisrčna hvala
Žalujoči mož Anton, hči Pavla z družino in sin Roman z družino ter ostalo sorodstvo.
ZAHV ALA I
Ob tragični izgubi ljubega moža TOMIJA ISTENIČ
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, godbi na pihala Svobode II in vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoča žena Neda s sinom Urošem in ostalo sorodstvo.
NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA
						SVETOZAR MARKOVIČ	KOST PRSNEGA KOSA	GRŠKA ČRKA	PISMENKA	NEMŠKI FILOZOF (FRIEDRICH)	OHIŠJE URE	NATRIJ	OBSEG	KN1TTL0V ROMAN	KROGLA	OSEBA IZ SHAKESPEAROVE DRAME (KRALJ...)	ŽENSKO IME	KEMIČNI ZNAK ZA TEHNECIJ	ČETRTI IN TRETJI samo- glasnik
1968 É J§# fl		r V	^ 1969 liLj,		ŽELJA UREDNIŠTVA .STEKLARJA	►					i i i i i i								
		sbvT^ I,			NAUK O PESNIŠKI MERI								NEKDANJI NAROD NA PIRENEJSKEM POLOTOKU						
SESTAVIL KARLI DREMEL	ZADNJI DAN V STAREM LETU	K A P. Z DRUŽBA VELIKIH PODJETIJ Z ENOTNIM VODSTVOM	AMERIŠKO MOŠKO IME	0GNITEV	2. IME C ČEDE)	KOVINA IME VEČ PERGAMSKIH KRALJEV						ZDRAVILO	IME DVEH PRELAZOV NA VELEBITU	-				PREVOZNI PRIPO- MOČEK	MATERINA SESTRA
DELAVEC USNJARSKE STROKE		T								KORALNI OTOK BOLEZEN SKLEPOV					GOLOQLAVA AFRIŠKA ŠTORKLJA PREDLOG						
VRSTA NAPRAV ZA NAMAKANJE									LIGA,ZDRUŽENJE FILM.IGRALKA FARROW							NAŠA TOVARNA SMUČI	RIHARD JAKOPIČ GR. BOGINJA PRAVICE		
ZUNANJA PLAST SADEŽA							REKA V ZAH.NEMČIJI,PRITOK SEV. MORJA				PROZOREN P0LDRAGULJ JEZERO NA FINSKEM								
VARNOSTNI SVET			PLESNA PRIREDITEV TANTALOVA HČI, ŽENA AMFIONA				VUKOV					REKA NA PELE-PONE2U	POKRAJINA V GRČIJI PRIPADNICA DRUŠTVA						
DELUJOČI OGNJENIK NA SICILIJI					ANGL.PRlRO-D0S10VEC C BARVNA SLEPOTA)	VEZNIK	SLOVENSKI POLITIK DEL LJUBLJANE							GRŠKI PODZEMNI SODNIK				i//	KOSTNICA
ŽVEPLO		DRŽAVA V AZIJI							ANGLEŠKI PLEMIŠKI NASLOV					KLADA ZA SEKANJE DRV					
		DELOVNO PODROČJE												GOZDNI DELAVEC					
KRAJ 08 CESTI CEIJE-LJUBLJANA								RAZPRAVA	BITOLA	GLAVNO MESTO SAUD. ARABIJE CVETLICA					aAŽtŠ/S/SS;	GLAVNO MESTO AFRIŠKE DRŽAVE	SREDIŠČE VRTENJA MESTECE V ISTRI		
UPORNIK, PUNTAR						SLOVENSKI DIRIGENT CDIMITRIJ) RADON			> .			NINO, ROBIČ PODOBA, SLIKA			LEČA				
ČEBELI PODOBNA ŽUŽELKA				300							LIJ, LIJAK				IME PERZIJSKEGA PESNIKA HAJJAMA	‘ /			
				SELEN							LUDVIK SWOBODA								
VOJAŠKI ODSEK			VIR SVETLOBE RIMSKA 500												ROMAN MAKSIMA gorkega				
RED,VISOKO ODLIKOVANJE						ANTONIO JANIQR0			DOMAČINSKI VOJAK V VZHODNI AFRIKI						ATENSKI KRALJ, TEZEJEV OČE				
Za pravilno rešitev gornje križanke razpisujemo 5 nagrad:
1.	nagrada	20	N-din
2.	nagrada	15	N-din
3.	do 5. -nagrada 10 N-din
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »STEKLARJA«, HRASTNIK. Na pisemski ovitek napišite NAGRADNA KRIŽANKA. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo v uredništvu do sobote 18. januarja 1969 opoldne.
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za novembrsko nagradno križanko smo do določenega roka prejeli 55 rešitev. Žreb je namenil nagrade naslednjim reševalcem:
1.	nagrada: 20 N-din — Zorenč Marija;
2.	nagrada: 15 N-din — Jager Avgust;
3.	do 5. nagrada: po 10 N-din — Kumlanc Ludvik, Knez Ljuba, Klenovšek Franc, upokojenec.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
Vodoravno: karat, Prestor, slika, oliva, Oj strah, uran, Kolinska, Rahela, Ind, Rjazan, rebusoid, Ti, AZ, tla, Uskoki, Aman, anas, Emona, ZDA, Ramon, TN, Nemec, brv, ila, OV, koc, Nara, Roa, veriga, ale, AM, recitator, sprava, nebo, Savica, teorem, odeja, klike, latvica, saranča, Canberra, KR, tra-kar, Anare, AŠ, OO.
Hrastnik, 21. 12. 1968
(D. K.)
NOVOLETNE ISKRE
0 Najbolje je, da silvestrujete v svojem kolektivu. Mogoče se vam bo le razvezal jezik!
0 Ko opolnoči luč ugasne, je to čestitka elektrarne.
0 Na pričakovanje novega leta ne vzemite s seboj svojih problemov. Naj kar ostanejo v starem letu!
0 Ce ste drago plačali rezervacijo mize, si pač lahko privoščite, da dočakate novo leto pod mizo.
0 Ko ugasne luč, poljubite vse ženske, samo pazite, da ne naletite na svojo ženo!
0 Pod vplivom alkohola se vam bo razvezal jezik. Denarnico Vam bodo razvezali gostinci.
0 Nikar ne čakajte novega leta pred televizorjem! Lahko se zgodi, da boste precej pred polnočjo zaspali.
0 Ko vam bo natakar prinesel račun, se vam bo drugič zamračilo.
0 Koledar je celo leto pridno delal, zdaj ga pa mečejo iz službe in nastavljajo novega. Ali je to prav?
0 Ko ugasne luč, pazite na ženo in denarnico!
NOVOLETNI KOSMIČI
Otroci pričakujejo darila, dedek
Mraz pričakuje dotacije.
Če mešate vino in žganje, pazite, da ne pomešate, kdo je vaš šel in kdo kurir.
Kdo trdi, da ne sprejemamo novih, mladih kadrov? Saj smo vendar sprejeli Novo leto.
Ali je prav, da gre Staro leto že po enem letu dela v pokoj.
V vesolju je bilo uspešno srečanje cene silvestrske večerje in cene novoletnega darila.
Kolektiv Samopostrežne trgovine »Pri Steklarni« želi svojim cenjenim odjemalcem srečno in uspešno novo leto 1969 ter se priporoča
Upravni odbor »Svobode« II Hrastnik želi vsem članom kolektiva Steklarne Hrasnik in Kemične tovarne ter članom svojih sekcij srečno in veselo novo leto 1969