šle¥llka 22 • leto XXX¥IH • cena 17 mn NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, IVIOZIBJE, SLOVENSKE KOiiJICE, ŠENTJUR, SKUAigE PRI JELŠAH IN 2ALEC Vkrallh, kJerUmulIe CMetelo Leteče uredništvo v Lesičnem, Pil- štajnu in prelepih okoliških krajih. Stran 12. Trgo¥lne r Deblu letos še nebo Krajani so ogorčeni, Merx pa kljub temu nima denarja za ta objekt. Stran 5. Bomlesa¥lnlskl alpinisti na Grčnlaml Sedemčlanska odprava bo odšla na pot v začetku junija. Stran 24. Gobarii pozor Po fotografiji sodeč bi lahko re- kli, da Jožefa Operčkal iia svojih štirih hektarjih /ernlje v Malih do- lah pri Vojniku poleg vsega ostale- ga goji tudi ajdovke. Pa temu ni tako, kljub temu da sta majski re- korderki, težki 1,38 in 0,76 kilogra- ma zrasli v njenem domačem go/.du. Naključje je pač hotelo, da se nevsakdanja gobarska sreča na- smehne prav njej, to pa je tudi na- mig vsem ostalim gobarjem, da se je gobarska sezona že pričela. Mal- te čudno sicer, saj so ajdovke tako zgodaj rasle nazadnje pred 1,5 leti, kar je še en dokaz več, da nas nara- va kdaj pa kdaj tudi prijetno prese- neti Morda pa sta ti dve ajdovki eni izmed tistih, ki lansko leto nikakor niso hotele pokukati iz zemlje. Jožefa Operčkal je potem, ko je prinesla gobi v redakcijo, hotela eno podariti kateremu izmed novi- naijev, vendar se nismo mogli do- govoriti, kateri bo srečnež, zato smo Jožefi predlagali, da jo vrže v svoj lonec. Gobarska zavist pač ne pozna meja in kdo ve, ali je Jožefa res iz Malih dol? Morda je doma kje čisto drugje? P. PANTELIC Izkoristimo znanie, liropimo sodelovanje Na Golowcu Oelovne organlzaclle Iščelo naOomestlla za uwoz Izkoristimo domače zna- nje - okrepimo sodelovanje je slogan letošnjega druge- ga sejma kooperacije in na-, domestila za uvoz, ki so ga v torek odprli v dvorani Go- lovec v Celju in bo odprt do sobote 2. jimija. Organizacijo take sejem- ske prireditve je narekovala potreba združenega dela, ki želi tako rešiti pereč pro- blem maloserijske proizvod- nje, ki jo lahko zagotovi drobno gospodarstvo. Pri vsem tem pa je bilo večkrat ozko grlo pretok informacij med združenim delom in po- tencialmmi izvajalci - drob- jaim gospodarstvom. Prav to vrzel pa je zapolnil ta sejem na katerem letos-sodeluje 14 organizacij zdrviženega dela, kot so: SOZD IMP Ljublja- na, Aero Celje, IMV Novo mesto, Litostroj Ljubljana, Emo Celje, Tomos Koper, Železarna Store, Tekstilna tovarna Prebold in druge. Organizator sejma je po- slal vabilo za ogled te prire- ditve okoli 800 obrtnikom in 103 obrtnim združenjem in obrtnim zadrugam iz Slove- nije, Hrvaške, Bosne in Her- cegovine ter ožje Srbije, da bi na ta način obvestili o po- nudbi na sejmu čimveč po- tencialnih kooperantov in- dustrije pri zagotavljanju normalne reprodukcije. Letos man] oblačil Pri Ob<^inskeni odboru Rdečega križa v Slovenskih Konjicah ocenjujejo, da je letošnja akcija zbiranja rab- ljenih oblačil in odpadnega tekstila med občani v konji- ški občini naletela na dober odziv. V vseh večjih krajih v občini, v Slovenskih Konjicah, Zrečah, I.iOčah, Vitanju, Stranicah, Tepanju in Jerneju so zbrali okoli 1200 kilo- gramov oblačil in 500 kilogramov odpadnega tekstila, kar pa je precej manj kot pred leti ko se je v skladišču zbralo 2000 in več kilogramov oblačil. Tudi v celjski občini, sicer res dobro pripravljena in vodena zbiralna akcija, ni dala toliko kot lani. V dvajse- tih krajevnih skupnostih so zbrali 3000 kilogramov obla- čil, nekaj posteljnine in žimnic. Zbrali so za tretjino manj kot lani, čeprav je bilo v delo vključenih okoli 500 odraslih in 320 mladih. Poleg aktivistov Rdečega križa so največ zaslug za zelo dobro izvedbo zbiranja imeli člani Avtomoto društva Slavko Šlander Celje s sekretar- jem Martinom Andrejašem, pa tudi šolski center za bla- govni promet in številne delovne organizacije. Za Icaico dolgo bo zvišanje zaleglo? Za osebne dohodke zOrawst¥enlh aela¥ce¥ 10,0 odstotka ¥eč Srečno sovpadanje za- htev zdravstvenih delav- cev, ki so zaradi prenizkih osebnih dohodkov po spre- jemu poenotenja vrednote- nja del in nalog v Zdrav- stvenem centru Cel.je 17. maja prekinili delo ter na novo določeni minimalni osebni dohodki in valoriza- cija skupne porabe v repu- bliki, so omogočili zadovo- jivo rešitev na prvi pogled nesprejemljivih zahtev. Po predlogu, ki so ga za skupni sestanek vodilnih de- lavcev predstavnikov druž- benopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in prizadetih delavcev Zdrav- stvenega centra ter predstav- nikov občinskih in medob- činskih organizacij, pripravi- li strokovni delavci Zdrav- stvenega centra, bodo oseb- ni dohodki Zdravstvenega centra Celje od 1. maja višji za 19,6 odstotka. O predlogu odločajo delavski sveti te- meljnih organizacij - če so zanj, seveda ni vprašljivo. Da v Zdravstvenem centru nih- če ne bi za redno delo preja- mal manj kot 12.981 dinar- jev, bodo prerazporedili naj- nižje ocenjene delavce v viš- je razrede, poenotili pa bodo tudi ocene strežnega osebja. Na zahtevo družbenopoli- tičnih organizacij občine Ce- lje bodo v Zdravstvenem centru pripravili program kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov, s katerimi bodo lahko dosegli boljše poslova- nje in potrebne prihranke. Pri tem pa bodo več kot do- slej namenjali za redne oseb-- ne dohodke in zmanjševali ostale oblike nagrajevanja. Delavci so se na sestanku s predlogom strinjali, vendar so že sedaj zasl-u^bljeni zaradi slabih obetov po ponovnih povišanjih osebnih dohod- kov v tem letu. Sedanje povi- šanje namreč skupno pome- ni že 40 odstotkov višje oseb- ne dohodke od lanskih, to pa je tudi meja, ki so jo sprejeli z valorizacijo skupne porabe za osebne dohodke v zdrav- stvu. Brez te valorizacije bi lahko v Zdravstvenem cen- tru Celje po sklenjenih sa- moupravnih sporazumih o menjavi dela povišali osebne dohodke ie za 7 do 8 odstot- kov namesto sedanjih 19.6 odstotka. MILENA B. POKLIC Za višje osebne dohodke bodo v Zdravstvenem cen- tru potrebovali dodatnih 175 milijonov dinarjev. 100 milijonov dinarjev naj bi zagotovile občinske zdrav- stvene skupnosti, ostalih 75 milijonov pa delavci Zdravstvenega centra sami z boljšo organizacijo dela in z racionalnejšim poslova- njem. Sodijo, da ne bo šlo zlahka, vendar je izved- ljivo. Uspel obisk celjske delegacije v Grevenbroichu Delegacija iz občine Celje se je od 23. do 28. maja mu- dila na obisku v zahodno- nemških mestih Greven- broich in Giitersloh, kjer ži- vi in dela veliko naših de- lavcev in kjer delujeta slo- venski društvi Celje in Slo- venija. 2e pred leti navezani stiki z gospodarskega področja so se letos med obema država- ma okrepili še na kulturnem področju. S svojimi deli seje namreč v Grevenbroichu predstavilo trinajst članov Društva likovnih umetnikov Celje z 32 deli, ki so med tamkajšnjo javnostjo zbudila veliko zanimanje in naletela na ugodne kritike. Razstava je bila resnično dobro pri- pravljena in je obiskovalce opozorila nase predvsem za- radi kakovosti likovnih del, na voljo pa so bili tudi dvoje- zični katalogi. Na otvoritvi so se zbrali najuglednejši predstavniki političnega m kulturnega življenja. Grevenbroich bo ta obisk in razstavo na.šemu mestu vrnil s svojo, katere slovesna otvoritev bo 8. junija v Li- kovnem salonu v Celju. Celjska delegacija je 26. maja v Grevenbroichu priso- stvovala tudi proslavi, ki so jo v počasiit Dneva mlado- sti pripravili ...inkajšnji člani društva Celje in ob tej prilož- nosti podelili priznanji tam- kajšnjemu županu Bernrad- tu in dr. Sawatzkyju za nji- hove zasluge pri delovanju društva. MATEJA POD JED 2. STRAN - NOVI TEDNIK 31. MAJ 1984 Poleg ekonomskih, poiskati še poiitične in samoupravne rezerve Komšio ZK Celle o lz¥OZU In razbremenitvi gospodarstva po cenovnem »cvetenlu^ I/vozni rezultati in nalo- ge ter ukrepi za razbremeni- tev gospodarstva sta tisti žgoči temi, zaradi katerih se je včeraj sestal občinski ko- mite ZKS Celje. Oceno uspešnosti dejavnikov, ki vplivajo na izvozne rezulta- te celjskega gospodarstva, je pripravila posebna de- lovna skupina. Svoje ugoto- vitve je strnila za pet po- dročij: organiziranost zuna- njetrgovinske dejavnosti, devize in devizni trg, kadro- vanje zunanjetrogovinskih delavcev, omejitve stro- .škov in najbolj pereči pro- blemi izvoznikov oziroma njihovi dosežki ter naloge letos. Goljsko gospodarstvo ni imelo niti nima veliko pred- stavni.štev v tujini. Celjski izvozniki imajo samo eno predstavništvo, in sicer Ko- vinotehna v Moskvi, med- tem ko zunanjetrgovinsko dejavnost opravlja prek dru- gih predstavništev, čeprav so težave za celjske izvozni- ke prav v tem, ker veliki si- stemi tipa Genex ali Inex ni- so zainteresirani za posle med sto in dvesto tisoč do- larji pri izvozu. Prav takšne posle pa opravlja večinoma celjsko gX)spodarstvo, ki se zaveda nujnosti naše odprto- sti in navzočnosti na tujih tr- žiščih. Sicer pa izvozni rezultati niso tako zelo odvisni od takšnih ali drugačnih pred- stavništev, čeprav ne gre za- nikati njihovih izjemnih vlog in dela v tujini. Bistveno je vsekakor, da izvozniki nima- jo prevelikih problemov z oskrbo s surovinami in re- produkcijskim materialom doma in iz uvoza. Za celjske izvoznike je mogoče reči, da ga ni med njimi, ki takšnih problemov nima. Tako je za Cinkarno najbolj kritičen cmk, za katerega sicer vlaga dinarska in devizna sred- stva. Ker devizni trg ne delu- je, Cinkarna na njem tudi ne more dobiti deviz, kljub pra- vici na pripadajočih 13 mili- jonov dolarjev deviz. Zaradi tega so prisiljeni ustneijati se bolj v predelavo (ali zmanjševati obseg proizvod nje), da bi zagotovili nemo- ten tek proizvodnje in po- trebno prisotnost na tujem trgu. Za EMO je ftsnovni pro- blem pločevina, veliko tudi iz uvoza, saj domače železar- ne niso v stanju zadovoljiti vseh potreb domačih kovin- skih predelovalcev po i)loče- vini. Toda za nakup pločevi- ne na tujem so spet potrebne devize, pogoji za njihovo pri- dobtev pa so se v zadnjih le- tih spreminjali, v glavnem ožili. S slabo oskrbo pri surovi- nah .se srečuje tudi tekstilna industrija, čeprav dosega razmeroma dobre izvozne re- zultate. Sicer pa je težko naj- ti delovno organizacijo, ki izvaža, pa nima tovrstnih problemov. Večine težav ni moč rešiti v okviru občine. Edino kar gospodarstvu Ce- lja ostane je, da si prizadeva za izvoz in njegovo poveča- nje, hkrati pa se bolj uspešno povezuje. Z aktivnostmi v delegatskem sistemu skup- ščin in splošnih združenj ter zbornic pa skuša kar najbolj vplivati na spremembe v si- stemu gospodarjenja oziro- ma na ključne izvozne dejav- nike. MITJA UMNIK Priznanja Laščanov s sobotnim shodom mla- dih na Sinohorju in orien- tacijskim pohodom so se zaključile prireditve ob me- .secu mladosti v laški obči- ni. Na zaključku so podelili tudi priznanja občinske konference ZSMS, srebrne znake Zveze socialistične mladine in priznanja. Priznanje OK ZSMS sta prejeli osnovni organizaciji mladih TIM TOZD ESOT in Svibno. Pii/nanje je pre- jel tudi SOZD MERX, DO Potrošnik TOZD Prodaja Laško, kot pokrovitelj le- tošnjega srečanja mladih, med posamezniki pa Drago Ožek, ki je prejel tudi sre- brni znak Zveze socialistič- ne mladine Slovenije /.a prizadevno, vztrajno in ne- sebično pomoč pri izvedbi usposabljanja mladih s po- dročja SLO in DS. Srebrne znake so prejeli še: Bojan Koncina, Janez Zahiasl- nik, Stojan Sorčan, Saši Pe- šec iri Konrad Žemljic. V M Hiter prevoz manišili pošiijk po železnici železniško gospodarstvo Ljubljana bo z novim voz- nim redom uvedlo tudi nov način prevoza, ki so ga ime- novali "kurir«. Gre za hitro dostavo pošiljk z zelenimi in poslovnimi vlaki. Za te pošiljke bodo veljale nekatere omejitve glede veli- kosti in {ja teže (do K) kilo- gramov), na vlakih pa tudi ne bodo sprejemali živih ži- vali, tekočin in še nekaterih drugih snovi. Pakete in pi sma bodo sprejemali glavna stevardesa, šef vlaka ali spre- vodnik in sicer najkasneje 2 minuti pred odhodom vlaka, na železniški postaji pa bo pošiljatelj lahko oddal pošilj- ko vsaj 30 minut pred odho- dom vlaka. Pošiljatelj bo tu- di moral zagotoviti, da bo na- slovnik na namembni posta- ji pravočasno dvignil pošilj- ko (najkasneje v 24 urah). Pošiljke »kurir« bodo sprejemali na zelenih vlakih, ki vozijo na relacijah Ljub- Ijana-Maribor, Metlika -Ljubljana, Pulj-Ljubljana in na poslovnih vlakih -So- ča« na progi Nova Gorica -Ijjubljana in ■'Pt)horje" na progi Maribor (Murska So- bota)-Koper. Na Celjskem območju bodo pošiljke "ku- rir" sprejemali samo na celj- ski železniški postaji. /železničarji računajo, da bodo tudi z novim, hitrim načinom prevoza manjših pošiljk uspeli, tako kot so pred leti uspešno prodrli z ■ nočnim skokom«. Ker ne bo potrebno zaposliti novih delavcev, saj bodo pošiljke sprejemali glavna stevarde- sa, šef vlaka ali sprevodnik, torej delavci, ki so že sedaj zaposleni na teh vlakih, ra- čunajo, da bo novost tudi za njih poslovno uspešna. S.S. Nizki osebni liohoiiki lahko poJrelo socialno varnost Spoabuanl flosežkl pri skupnem zagotavllanlu socialne varnosti v celjski občini Osnova socialne varnosti je delo, ki mora dati delavcu tak zaslužek, da z njim lahko preživi družino. Pri tem lahko največ storijo v sa- mem združenem delu ob tesnem sodelovanju s sindikati, za tiste, ki si z lastnim delom ne morejo zago- toviti osnovnih pogojev za življe- nje pa v skupnostih, ki zagotavlja- jo socialno varstvene pomoči. Ta povezanost in dopolnjevanje je v celjski občini dokaj učinkovita. Od združenega dela je odvisno, kako bo s produktivnim zaposlova- njem, večjo izkoriščenostjo delov- nega časa, večizmenskim delom in podobnimi ukrepi naredilo več in omogočilo tudi višje osebne dohod- ke. Pri izkoriščanju delovnega časa so storili korak naprej v dveh Ingra- dovih temeljnih organizacijah - proizvodnih obratih in IMG Med- log, kjer si lahko delavci že v naprej izračunajo, koliko bodo z boljšim delom zaslužili, ter v LIK Savinja, kjer se jim spremljanje izkoriščanja delovnega časa letos že obrestuje. Pri oblikovanju skladov skupne porabe in njihovi uporabi so celjski sindikati vse bolj uspešni, ko želijo, da bi ti skladi imeli tudi socialno vlogo. Vedno bolj se uveljavlja razli- čen prispevek delavcev k ceni mali- ce. V Lik gavinja. Izletniku in neka- terih drugih organizacijah imajo de- lavci z najnižjimi osebnimi dohodki malico zastonj. Podobno vlogo ima jo tudi it>gresi za letni oddih, iz skla- dov skupne porabe pa naj bi dobili solidarnostne pomoči najbolj po- trebni delavci. Na številnih življenjsko pomembnih področjih .se vse bolj odraža skupno reševanje liv.av. Tako samoupravna stanovanjska skupnost v Celju načrtu- je povečanje stanarin v drugem pollet- ju za 35 odstotkov. Ob tem se bo pove- čalo število upravičencev do subven- cije. Te je lani uveljavilo 123 občanov, za leti)s pa je skupnost v programu predvidela za 40 odstotkov več sred- stev. Vse višje cene so tiste, ki zahtevajo veliko posluha od skupnosti, ki zago- tavljajo socialno varnost. V Celju že sedaj pri ugotavljanju upravičenosti do pomoči večinoma upoštevajo stvarne socialne razmere družin in pri tem presegajo toge, veljavne kriterije, ki so glede na rast življenjskih stro- škov vsaj po pol leta že neustrezni. Pn denarnih pomočeh za otroke niso več edino merilo osebni dohodki, ampak dejanski položaj družine. V a|jiilu je skupščina skupnosti otroškega var- stva sprejelii novo višino prispevka staršev za otroke v vrtcih, ki je poseb ' no ugodna za slarši> z nižjimi o.sebniini dohodki Na področju socialnega skrbstva v občini ne pričakujejo večjega števila upravičencev do družbenih denarnih pomoči kot edinega vira preživljanja, pač pa v«'č tistih, ki bodo morali prosi- ti za dopolnilni vir. V občini so namreč številni upokojenci z nižjimi pokojni- nami od 14.000 dinarjev, ki preživljajo še enega družinskega člana. Naraščajo tudi obveznosti skupnosti za plačilo ali doplačilo oskrbe v domovih. Kljub vedno višjim potrebam pri ra- zličnih oblikah družbenih pomoči v celjskih skupnostih s področja social- nega varstva letos ne bodo potrebovali več denarja zanje, kot so načrtovali. To .se lahko spremeni le, če bodo oseb- ni dohodki delavcev v večjem razkora- ku s porastom življenjskih stroškov MILENA B. POKLIC ( Pomembna so prizadevanja sin- dikata za odpravljanje nizkih osebnih dohodkov, pa tudi pri oblikovanju samoupravnih aktov o delitvi dohodka in osebnih do- hodkov. S samoupravnimi spofa- zumi dejavnosti, ki bodo do zaklju- čka polletja v javni razpravi in hi jih naj sprejeli v drugem polletju, tako da bi jih lahko uporabljali s pričetkom leta 1984, želijo doseči približno enako plačilo za enako delo. Brigadirji na republi$klli in zveznih akcijah Na Zvezni mladinski delovni akciji »Kozjansko 84« bo sodelovalo 500 bri- gadirjev in sicer v 3 izmenah po 4 mladinske brigade. Delali bodo na deloviščih v občinah Laško, Sevnica in Šentjur. Poleg brigadirjev iz so- sednjih republik, bodo na Kozjan- skem delali tudi brigadirji celjskega območja, ki pa bodo sodelovali tudi na številnih republiških in zveznih akcijah. V občini Laško bodo brigadirji dela- li vodovode in sicer; vodovod Selo v dolžini 1000 metrov v krajevni skup- nosti Vrh nad Laškim, v Brezah vodo- vod Modric v dolžini 3000 m.etrov in v Jurkloštru vodovod Paneče-Kremen v dolžini 2500 metrov. Brigadirji bodo opravili izkop, položili cevi in zasuli vodovodne jarke. Pri delih bodo po- m.agali tudi krajani, ki bodo opravili nekaj več kot 2000, brigadirji pa kar 11.000 norma ur. Tudi v Sevnici bodo brigadirji delali na področju vodooskrbe. V Loki pri Zidanem mostu bodo zgradili novo za- jetje in položili približno 700 metrov novega voda, v Rečici pa bodo zgradili nov razervoar s priključki in sicer za višje ležeča gospodinjstva. Nadalje bo- do delali na vodovodnem omrečju Osredek-Brunk-Blanca. Od opušče- nega vodovodnega zajetja pod vasjo Ložce bodo speljali vodovod do vodo- vodnega omrežja Osredek-Blanca v dolžini 1.800 metrov, medtem ko bodo priključitev in ostala dela opravili upo- rabniki sami. V šentjurski občini pa brigadirji ne bodo delali le na vodovodih. V krajev- ni skupnosti Planina pri Sevnici bodo izkopali, položili in zasipali elektrovod v dolžini približno 10 kilometrov. V Šentvidu bodo delali na ureditvi kana- lizacije, v Dobju pri Planini pa bodo opravili melioracijo. Krajanom Dobje- ga bodo napeljali tudi vodovod s Kap- sela in sicer v dolžini približno 6 kilo- metrov. Pri izkopu bo pomagala tudi specialna inženirska enota Jugoslo- vanske ljudske armade. Brigadirji bo- do v Šentjurju opravili skoraj 30.000 norma ur, ker pa želijo izkoristiti ves razpoložljiv fond ur, so sprejeli tudi dopolnilni program. Tako bodo briga- dirji pomagali tudi pri geodetskih izmerah in pri polaganju mejnikov na Planini, eiektrificirali bodo kmetije v Dobju ter posodobili vodovodno omrežje v Prevorju. Zvezne akcije Šmarski brigadirji bodo delali v prvi izmeni na Zvezni mladinski de- lovni akciji »Suha Krajina« in sicer od 10. junija dalje. Poleg tejga se bo pet brigadirjev brigade 14. divizije udele- žilo mladinske delovne akcije »Brat- stvo i jedinstvo«. Brigadirji iz Sloven- skih Konjic bodo delali na republiški akciji Goričko, na delovišču Samobor- ci-Križevci. Pri tem velja omeniti, da so mladinci šli skupaj s sindikatom v posebno akcijo z namenom, da bi sez- nanili mlade s pomenom prostovoljne- ga dela in jim olajšali odhod iz delov- nega okolja tam, kjer za to obliko de- javnosti nimajo dovolj razumevanja. Organizatorji akcije vedo, da iz kolek- tivov neradi puščajo najboljše delavce, zato se zavzemajo, da bi v brigado od- šli predvsem pripravniki in štipendi- sti. Brigadirji mozirske občine se bodo od 5. do 26. avgusta udeležili mladin- ske delovne akcije »Bela krajina 84«. V tretji izmeni bodo skušali ohraniti slo- ves dobrih brigadirjev, saj so prav v Beli krajini dosegli najboljše uspehe in prejeli največ priznanj. Mozirčani kljub težavam upajo, da bodo sestavili popolno 40-člansko brigado. Do zdaj so zbrali 20 mladincev, največ iz delov- nih organizacij, medtem ko je v krajev- nih skupnostih manj zanimanja. Tudi mladi v velenjski občini se že pripravljajo za delo v mladinskih de- lovnih brigadah. Velenjčani imajo si- cer težave pri evidentiranju brigadir- jev, vendar so zagotovili, da bodo kompletni povsod, kjer bodo sodelo- vali. Brigada »Franc Leskovšek-Lu- ka«, ki šteje 45 članov, bo avgusta de- lala v tretji izmeni v spominskem par- ku v Trebčah. V brigadi mest, ki nosijo Titovo ime in bo julija delala v Make- doniji, pa bo sodelovalo šest do sedem brigadirev. Poleg tega bodo Velenjča- ni sodelovali še v brigadi pobratenih mest, ki bo julija v okolici Beograda gradila novo naselje. Šentjurski mladinci nimajo proble- mov z evidentiranjem brigadirjev, kot se to dogaja v nekaterih drugih obči- nah. Julija bo odšlo 50 brigadirjev na Zvezno mladinsko delovno akcijo v Požeško kotlino, kjer bodo ostali tride- set dni. Ko se bodo vrnili, bodo sodelo- vali tudi na Zvezni mladinski delovni akciji »Kozjansko 84«. V žalski občini se je za delo na mla- dinskih delovnih akcijah doslej prija- vilo 73 brigadirjev. V Vipavski dolini in v Kruševcu pa bo zaenkrat delalo 43 brigadirjev. Drugače pa žalski mladin- ci menijo, da delovne in družbenopoli- tične organizacije ne kažejo dovolj ra- zumevanja za prostovoljne aktivnosti mladih. Tudi Celjani niso zadovoljni z njihovim odzivom, ker jim ni uspelo zbrati brigadirjev niti za eno delovno brigado. V. E. Od junila no¥i ¥ozni redi v noči z Z. na 3. junij bo na slovenskih železnicah začel veljati nov vozni red. Največ sprememb ozi- roma novosti bodo železničarji vpeljali med polet- nimi počitnicami. Od 15. junija do 8. septembra bo vozil nov brzovlak iz Maribora v Pulj, ki bo imel priključene tudi vagone za prevoz osebnih avtomiobilov. Iz Celja bo vlak odpeljal -ob 23.12. uri in prispel v Pulj ob 5.30. uri, vračal pa se bo ob 11.00. uri in prispel v Celje ob 18.00. uri. Sezonski vlak za Reko bo vozil od 3. junija do 30. septembra, prav tako pa mu bodo priključili nekaj vagonov za prevoz osebnih avtomobilov. V Split bo z vlakom najbolje potovati s Salono ex- presom, ki sicer odpelje iz Ljubljane, vendar mu bodo letos v Zidanem mostu priključili vagone iz Maribora do Splita, ki bo vozil poleti v dnevih, določenih v voznem redu (v Split in nazaj bo peljal desetkrat). Železničarji bodo poskrbeli tudi za boljše zveze z manjšimi kraji na Celjskem, še posebej pri delavskih vlakih. Tako se bodo, lahko na primer, delavci z Otoka in Lave v Celju odslej brez prestopanja vozili na delo v Store in v Šentjur. Iz Celja proti Žalcu pa bo vozil tudi nov vlak ob 6.43 uri, ki bo ustavil na Lavi, namenjen pa bo predvsem celjskim srednješolcem. S. S. V nedeljo bodo železničarji odprli novo železniško postajo v Rjavici med Rogaško Slatino in Rogatcem, kjer bo poslej ustavljal vlak. Ta kraj doslej ni imel prave prometne povezave, ne avtobusne ne železni- ške, z večjimi središči. Ponovno bo začela delati tudi železniška postaja v Mestinju, kjer bodo prodajali vozne karte od 5. do 14. ure. Prihodnji teden bo tudi na progi Celje-Šentjur za- čel delati avtomatski progovni blok. Tako bodo na tem odseku (podobno kot na progi Celje-Zidani most) vlaki lahko vozili vsake tri minute brez nevar- nosti, da bi prišlo do trčenja. Proga bo po tej moder- nizaciji bolj propustna, kar je zelo pomembno, saj je tu precejšnja gneča vlakov iz mariborske in šmarske smeri. 31. MAJ 198A NOVI TEDNIK - STRAN 3 Boli smotrno ravnanle z odpadki raziskovalni projekt za širše celjsko območle__ Obe medobčinski gospo- darski zbornici, v Celju in Titovem Velenju, Zdrav- stveni center Celje, TOZD 2avod za socialno medicino jn higieno, EMO, Komunala in Novo Celje - to so imena predlagateljev prve faze raziskovalnega projekta o ravnanju z odpadki na Celj- skem. Namen ra/iskave je v-glav- nem ta, da se na šir.šem ob- močju dolgoročno in učinko- vito reši odstranjevanje od- padkov, kajti nespornji re- snica je, da se pri odstranje- vanju komunalnih odpad- kov že kaže pomanjkanje razpoložljivih površin za k(mtrolirano odlaganje od- padkfiv, da imajo vse obsto- ječe deponije znaten vpliv na onesnaženost površinskih voda, in da prostora za odla- ganje ni več kot morda še za kakšnih pet let v najboljšem primeru. Tudi odlaganje in- dustrijskih ' odpadkov je le delno rešeno, pa še to neu- strezno. Organizirani sta de- pcjniji za pepel v Term(jelek- trarnah Šoštanj in za indu- strijske odpadke Cinkarne Celje. Predlagatelji laziskcjva- Inega projekta so pripravili tudi ustrezen samoupravni sporazum o združevanju de- la in sredst(.'V za uresničitev prve faze projekta, ki ga se- daj rešetajo na različnih lav-- neh, v SZDL in na izvršnih svetih občin. Cilji in naloge so v sporazumu jasno opre- deljene, .segajo pa od ugoto- vitev vrst, količin, lastnosti odpadkov, obstoječih nači- nov ravnanja in reševanja v sistemu družbenega načrto- vanja do normativnega ure- janja v ozdih in uporabe ko- ristnih odpadkov kot sekun- da''nih surovin. Za prvo fazo projekta naj bi podpisniki zbrali, dva mi- lijona za začetek del, od tega območna vodna skupnost Savinja-Sotla 43 odstotkov, obe zb(M'nici sedem odstot- kov, polovico pa naj bi zbra- le v različnih deležih občine na Celjskem. Odlaganje odpadkov pred- stavlja nedvomno zahtevno in drago nalogo, če želimo odpadke odstraniti na tak- .š(.'n način, da ne bomo št- bolj onesnaževali svcjjega življenjskega okolja. Z orga- nizacijskimi in ekonomski- mi ukrepi je treba zmanjšati ceno na najmanjšo možno mero. To (^a je mogoče dose či le z organizacijo zbii-anja, ti-asporla, odlaganja in uni čevanja odpadkov, kar je v bistvu namen laziskova Inega projekta. MIT.JA UMNI K >'Že od začetka usmerjenega izobraževanja se v javnosti širijo glasovi in skrb, da usmerjenici ne bomo ničesar znali, da ne bomo znali poprijeti za delo. Mi pa trdimo, da to ne drii. Zato bomo današnjo proslavo zaključili malo drugače - pokazali vam bomo, kaj že znamo«, je dejala učenka, s srednje šole Boris Kidrič, ko je napovedovala modno revijo pričesk in oblačil. Po tem, kar smo videli, menimo da se mlade ustvarjalke teh modelov lahko mirne duše kosajo s katerimi koli frizerskim oziroma modnim salonom v Celju. Jubllel dveh celjskih Sol 100 let obrtnega šolstva In 25 let šole Franla Vrunča Ob prazniku mladosti sta dve šoli v Celju praznovali tudi svoj pomembni jubilej: 100 - letnico obrtnega šol- stva na Celjskem je srednja .šola Boris Kidrič povezala tudi z zaključkom naložbe v obnovo in dograditev šole. Osnovna šola Pranja Vrun- •ča pa je praznovala 25 letni- co ustanovitve. Ob dograditvi srednje šole Borisa Kidriča srednješolska mreža na Celjskem vsaj pix)- storsko zadošča izvajanju pr-ograrna po novih reformi- i-anih smernicah. Se vedno pa ostaja odprt problem ustrezne tehnične opremlje- nosti šol in še zlasti šolskih delavnic, za katere je potreb- no tudi uvoziti opremo. Prelomnico v vsebini in delu šole predstavlja uvedba usmerjenega izobraževanja, saj je po besedah ravriatelja, Franca Erjavca, življenje na šoli bolj šolsko, kar poemni, da se učenci sedaj, ko so vse leto na šoli, bolje vključujejo v mladinsko organizacijo in v najrazličnejše krožke. Laž- je jih je pridobiti tudi za pro- stovoljno delo, saj so sami uredili šolsko okolico, igri- šče in očistili prostore po za- ključku gr-adbenih del. Sola je ob tej priložnostr dobila tudi priznanje mesta Celje. Osnovna šola Pranja Vrun ča je za pi-aznovanje svoje obletnice .še erikrat potrdila veliko angažiranost pri sode- lovanju s starši, kr-ajevno skupnostjo in delovnimi or- ganizacijami. Delovne or-ga- nizacije so pomagale denar- no Ml materialno, starši pa so opravili okoli tisoč prosto voljnih del skupaj s svojimi otroci pri notranji m /urianji ureditvi šole. Investicija v še lepši izgled šole, ki je dobila že vrsto pi'rznanj za svoj zna meniti botanični vrt, je stala okoli T) rtirlionov dinarjev. Slavnostne akademije pod nazivom Življenje - kako ču dovrta stvar - se je udeležilo več tisoč otrok, star.šev in go- stov iz ki'aja in delovnih or- ganizacij. VVE V 2alcu podelili srebrne znake Zveze sindikatov Prejšnji teden so v Žalcu podelili desetim posameznikom! in organizacijam deset srebrnih znakov Zveze sindikatovj Slovenije. Prejeli so jih OO ZSS Minerva Zabukovica, OO ZSS Grad-1 nja Žalec, Peter Ajdič iz Ferralita, Jožica Eberlinc iz Sipa v j Šempetru, Engelbert Fric iz osnovne organizacije ZSS de-j lavcev, zaposlenih pri zasebnikih. Rudi Herman iz tekstilne! tovarne Prebold, Rudi Krašovic iz Garanta Polzela, Jožei Mlakar iz Sipa, Franc Povše iz OS ZSS Žalec in Irena Zlobec I iz Slovina tozd Coca Cola Žalec. ' JANEZ VEDENIKj Dobre priprave Skupaj z zveznimi orga- ni so v preteklih dneh or- gani občine Celje in širše skupnosti ocenili obrambno pripravlje- nost in sposobnost delo- vanja v izrednih razme- rah. Rezultati oziroma oce- ne so zelo dobri. Tam, kjer so bili v aktivnosti vključeni občani, so le-ti v celoti izvršili svoje nalo- ge. Usposobljenost in do- bro delovanje pri temelj- nih nosilcih pa je zagoto- vo pogojena s poznava- njem vloge SLO in DS ter neposrednega vpliva or- ganov, ki vodijo dejavno- sti pri še večjem podružb- Ijanju SLO in DS. Ocene, ki so dobre, pa pomenijo spodbudo k te- mu, da se še bolje pripra- vimo na obrambo in pre- prečevanje morebitnih izrednih razmer. Nagrada za uspeh - komu drugemu v soboto je bila letna kon- ferenca društva invalidov občine Laško, ki so jo obi- skale delegacije pobratenih društev Ljubljana Polje, od sosedskih pa iz Žalca, Ko- njic, Celja in Šmarja. Dejavnost dr^uštva je ovre- dnotil predsednik Zveze društev invalidov Slovenrje, Janez Japelj, ki je dejal, da sodi laška občinska organi- zacija invalidov po svoji de-,, javnosti in uspehih v sam re- publiški vrh. To so potrjevali tudi pred- stavniki občinskih družbe- nopolitičnih or-ganizacij. Po- vsem razumljivo pa je, da so se na konferenci hudo upii-a- li nameri predsednika Fran- ca 2gajnar'ja, ki je želel po enajstih letih predsedniko- vanja opustiti to funkc-ijo. Temu poleg zdravstvenih ra- zlogov botrujejo tudi nereše- ne zadeve, ki društvu po- vzročajo težave. Tako ne do- bijo sredstev do katerih bi bili upr-avičeni spričo svoje široke dejavnosti. Gre, na- primer, za prispevek Skup- nosti za pokojninsko in inva- lidsko zavarovanje za invali- de - upokojence, ki v okviru društva dosegajo izredno do- bre rezultate in množičnost. Ob koncu občnega zbora so podelili priznanja in pla- kete članom in društvom ter delovnim organizacijam s katerimi dobro sodelujejo J.K. Občinsko tekmovanie ekip prve pomoči ¥ Cellu niso vsi opravili dolžnosti Občinski odbor Rdečega križa in Sekretariat za ljud- sko obrambo skupščine ob- čine Celje sta v soboto orga- nizirala X. občinsko tekmo- vanje ekip prve medicinske pomoči. Tekmovanja se je udeležilo 52 ekip iz krajev- nih skupnosti in delovnih organizacij, ki imajo v se- stavu civilne zaščite specia- lizirane enote za prvo medi- cinsko pomoč. Čeprav je bilo ekip več, kot na tekmovanjih v ostalih občinah celjskega območja skupaj, so organizatorji pri- čakovali še večjo udeležbo. Tekmovanja se niso udeleži- le ekipe iz krajevnih skupno- sti Karel-Destovnik-Kajuh, Ljubečna, Nova vas in Ostrožno ter ekipe iz delov- nih organizacij Libela, Kovi- notehna, Merx, Podjetje za PTT promet. Tkanina in To- per. Organizatorji menijo, da 'SO za to kriva vodstva štabov za civilno zaščito, ki niso opravila svoje naloge tako kot bi morali. Ker je tel«no- vanje prikaz usposobljenosti posameznih ekip za prvo medicinsko pomoč, so se or- ganizatorji odločili, da bodo proti njim ostro ukrepali in zaostrili odgovornost v vod- stvih. Novost letošnjega tekmo- vanja je bila v tem, da zma- govalnim ekipam niso pode- lili le priznanj, kot je bila to praksa prejšnja leta, ampak medalje. Milan Zuntar, vodja ocenjevalnih komisij, pa je tekmovanje ocenil kot uspešno, s tem, da je opozo- ril na slabšo pripravljenost posameznih ekip. Slabše pri- pravljene so bile predvsem ekipe prve medicinske po- moči iz krajevnih skupnosti. V.E. Kako z vodstvom v Gorenju? 5. junija bo poteklo leto dni od prevzema dolžnosti zača- snega kolegijskega poslovo- dnega odbora v SOZD Gore- nje Objavili so razpis za vodil- na delovna mesta, na katera pa se ni prijavil nihče iz sedanjega ZKPO. S tem so nastopile no- ve težave, o katerih bodo spre- govorili na ponedeljkovi sejr delavskega sveta SOZD Gore- nje, ki bo ob 11. uii. Obstaja možnost, da naj bi dosedanjim članom ZKPO podaljšali vod- stveni staž za naslednjih šest mesecev. TV Najboljša je bila ekipa iz Cinkarne, drugi so bili tek- movalci iz Ingrada, tretje mesto pa so zasedli Zapori. Krajevna skupnost Savinja je bila najboljša med kra- jevnimi skupnostmi in v skupni uvrstitvi je zasedla šesto mesto. Zmagovalni ekipi Cinkarne in Ingrada se bosta udeležili republi- škega tekmovanja v prvi medicinski pomoči, ki bo 16. junija v Novem mestu. POGLED V SVET S kovinotehno Temni oblaki nad Zalivom PISe J02E SIRCEUI Dogodki narekujejo, da se po kratkem času spet vračamo na vprašanje Zaliva, tistega dela sve- ta, koder je na sorazmerno majh- nem ozemlju zbrana največja kon- centracija naftnih polj in izvozni- kov nafte. Od tod prodajo največ nafte v Zahodno Evropo (230 mili- jonov ton letno). Japonsko (137 mi- lijonov), v obe Ameriki (dobrih 80 milijonov), pa v Avstralijo, Kana- do, jugovzhodno Azijo in Afriko. Velika večina te nafte gre po vodni poti, skozi Zaliv in skozi Hormoško ožino v Indijski ocean. Zadnje dni in tedne je nafte iz Zaliva manj; ne dramatično manj,' pa vendarle manj. Čedalje števil- nejše so ladijske družbe, lastnice tankerjev, ki sporočajo, da njihove ladje ne bodo več plule v severni del Zaliva, kjer je na otoku Kargu glavna iranska izvozna luka, neda- leč odtod pa tudi kuvajtski naftni terminali. Okoliščine so bolj ali manj znane. Irak, ki je z Iranom v vojni že 44 mesecev, skuša blokira- ti Karg, onemogočiti s tem izvoz iranske nafte in tako Iran prisiliti k premirju. Iran vrača milo za dra- go: po iraških napadih na tankerje in druge ladje so tudi iranska leta- la napadla nekaj ladij - kar je bilo predvsem svarilo drugim zaliv- skim državam, da se Iran ne bo sprijaznil s tem, da sam ne bi mogel več izvažati nafte, drugi bi pa lahko. Zalivske države s Saudsko Ara- bijo na čelu so razumljivo zaskrb- ljene. Ves čas vojne so na strani Iraka in zdaj so se znašle v otipljivi nevarnosti, da bi ne samo njihove ladje za prevoz nafte, marveč tudi njihova naftna polja postala cilj napadov. Saudski kralj je sklenil ne samo povečati izdatke za vojsko za dobre tri milijarde dolarjev, marveč je - očitno v dogovoru z drugimi petimi zalivskimi država- mi (razen Irana in Iraka) - ubral tudi pot diplomacije. Posrednik v mirovni ali vsaj po- mirjevalni misiji naj bi bil sirski predsednik Hafez el Asad. Ta si je z uspehi v Libanonu in v zvezi z nji- mi pridobil sloves sposobnega dr- žavnika. Razen tega - kar je v teh okoliščinah izrazita prednost - je ne samo v kar dobrih odnosih s Saudsko Arabijo, marveč je v do- brih odnosih z Iranom. In tako je saudski odposlanec odpotoval v Si- rijo, iz Sirije pa je kmalu zatem odšla v Iran visoka sirska delegaci- ja s podpredsednikom republike na čelu. V Teheranu so sporočili, kaj želijo zalivske države: predvsem preprečiti, da bi se vojna vihra raz- širila prek meja Iraka in Irana. Če je verjeti nekaterim poročilom, so v Iranu dali vedeti, da bi se bili voljni pogajati se prek sirskih po- srednikov, vendar bi morale zaliv- ske države najprej ustaviti denar- no pomoč Iraku. Zdaj je vprašanje, ali je ta pogoj mogoče izpolniti, zakaj v tem pri- meru bi Iran pridobil veliko pre- dnosti nasproti drugi vojskujoči se državi. Kakor koli že, očitno v tej dolgotrajni vojni ne govore samo topovi, marveč tudi diplomacija. Kaže namreč, da je po drugi strani Irak v stikih tako z ZDA kot s Sov- jetsko zvezo, pa tudi s Francijo, da bi našli nekakšen izhod iz te bržko- ne najhujše krize v vojni, ki bo kmalu stara štiri leta. Dobro bi bilo - ne samo za Zaliv, za ta del sveta, marveč za dobršen del sveta - če bi diplomacija dobila glavno besedo, orožje pa podrejeno vlogo. Za to je nekaj možnosti. Nekaj, nikakor ne veliko. Po nekaterih po- ročilih sodeč se namreč iranska vojska pripravlja na veliko ofenzi- vo, za katero je nared pol milijona vojakov. Baje naj bi bila ta bitka v času muslimanskega postnega praznika, meseca ramazana. Ta pa se bo kmalu začel. 4. STRAN - NOVI TEDNIK 31. MAJ 1984 Zalivala delavcev Gorenja Nad 7000 i:lan>>ki delovni ko- lektiv Gorenja že nekaj časa bije bitko za stabilizacijo in sanacijo. Zavestno smo se od- ločili za povečanje proizvod- nje, ki jo dosegamo z izjemni- mi napori vseh zaposlenih. Za- vedamo pa se tudi, da naša pri- zadevanja ne bi bila uspešna, če ne bi bili deležni družbene pomoči in priznanja na''iim sa- nacijskim usmeritvam in pri- zadevanjem. Na pomoč so nam priskočili številni delavci in občani ve- lenjske občine, ki so se z udar- niškim delom vključili v na.^ proizvodnjo ali pa prispevali enodnevni osebni dohodek. Gorenje TGO, v katerem združuje delo več kot 40% de- lovnih ljudi občine Velenje, postaja tako bolj življenj- sko povezano z gospodarstvom občine in njenim razvojem. Iskreno se zahvaljujemo vsem delavcem, ki so na kakr- šenkoli način pomagali Gore- nju TGO pri premagovanju te- žav in pri uresničevanju za- stavljenih ciljev! Nadpovprečni rezultati poslovanla Gorenle MGA osvaja tudi avstralsko tržišče Temeljna organizacija združenega dela Mali go- spodinjski aparati Gorenje iz Nazarja še naprej osvaja nova tržišča. Razen v Italijo izvažajo v vse zahodnoe- vropske države, izvozu v Združene države Amerike in v Kanado pa bodo dodali še izvoz v Avstralijo. Proizvodnja 60 tisoč kav nih mikserjev za enega naj- večjih koncernov Sunbeam iz Avstrahje je stekla že v za- četku tega meseca, v juniju pa bodo pričeli proizvajati še kompletne sete mikserjev za to zanimivo dolarsko tržišče. Prodor na avstralsko tržišče, kakor tudi priprave proiz- vodnje niso bile lahke, saj imajo v tej deželi še strožje predpise kot v Evropi, zato je bilo potrebno tudi proiz- vodnjo temu primerno prila- goditi. Tako so, na primer, vsi kavni mlinčki za to trži- šče prilagojeni napetosti 240 voltov. Vse več gospodinj- stev v svetu uporablja torej male gospodinjske aparati' z napisi ^Rovventa. Bosch in Sunbeam, ki pa so izdelani v delovni organizaciji Gorenje TGO Takšne uspeiie dosegajo v tej majhni tem<'ljni organiza- ciji, v kateri je od 37() zapo- slenih kar 290 žensk, izklju- čno s povišanjem produktiv- nosti ter z spremiMTibo asor- timana proizvodnje, po do- mače, s prilagajanjem zahte- vam kupcev. Ni čudno torej. da je to najuspešnejša te- meljna organizacija Gorenja. Zgovorni so tudi podatki po- slovanja. V prvem tromeseč- ju so ustvarili za 100 milijo nov dinarjev dohodka, kar za 182 odstotkov več kot v ena- kem lanskem obdobju, čiste- ga dohodka pa je kar za 299 odstotkov več kot v prvih treh mesecih leta 1983. Ves ostanek čistega dohodka, te- ga je 47 milijonov, kar je tudi največ med vsemi temeljni- ini organizacijami v (Jore- nju, so namenili za pokriva- nje izgub svoje delovne orga- nizacije, domenili pa so še, da bodo v korist Goii^nja v kratkem namenili še zaslu- žek dela uflarmške sobobv R. PANTELIC V Ferralitu hodo obnavljali livarno Kupci so pripravljeni sovlagati z doseženimi gospodar- skimi rezultati v prvem če- trtletju so v žalskem Fei-ra- litu v glavnem zadovoljni, čeprav je res, da je ekono- mičnost poslovanja upadla, vzrok za to pa je treba iska- ti v nesorazmerju med na- bavmini cenami in cenami končnih izdelkov. Res je, da so sorazmerno dobri rezultati tudi odraz te- ga, da so nekoliko manj sred- stev namenili za osebne do- hodke. Precej več sredstev kot so načrtovali so namenili v poslovni sklad in za aku- mulacijo. V Ferralitu smo se pogovarjali z direktorjem Tonetom vSavorgnanijem. - Eden izmed problemov je prav gotovo oskrba s su- rovinami in repromateriali. Povezani ste v sozd Agros. .Ali to vendarle prinaša kakšne ugodnosti? T. Savorgnani: Oskrba je vsekakor velik problem. Po- leg tega pa je tudi slaba ka- kovost repromaterialov, ki jih dobimo. Prednosti tega, da smo združeni v sozd Agros, se kažejo predvsem pri razvoju novih izdelkov. V Agrosu smo si razdelili po- dročja. Letos smo že uspeli razviti nov proizvod - črpal- ko za namakanje. Na tržišču se je potem pokazalo to, da jih težko prodajamo, ker zra- ven ne ponujamo celotnega namakalnega sistema. V dvanajstih dneh smo razvili celoten namakalni sistem ter ga razstavili na novdsad- skem sejmu. Izkazailo se je. da gre za izdelek, za katerega med bodočimi kupci vlada precej zanimanja. • - Vedno več tudi izvaža- te. Kakšni so problemi pri prodaji vaših izdelkov na tuje? T. Savorgnani: V prvem četrtletju smo izvozili za 52 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Problem pa je cena na zunanjih trži- ščih, ki je marsikdaj za polo- vico nižja kot doma. Izvoza zato ne moremo povečevati v nedogled in si manjšati do- hodek. Največ izvažamo kontinuirano sivo litino, ves IZVOZ pa gre izključno na za- hodnoevropsko tržišče, v Italijo, Švico, Zvezno repu- bliko Nemčijo in Avstrijo. - V Ferralitu načrtujete nekaj pomembnih naložb. Katere? T. Savorgnani: Glavni problem pri nadaljnjem raz- voju predstavljajo odlitki, oziroma premajhna zmoglji- vost naše livarne. 2e letos bomo začeli razširjati oziro- ma obnavljati livarno. Zgra- dili bomo nove pokrite pro- izvodne prostore, v topilnici nabavili novo elektropeč ter formarsko linijo za polavto- matsko izdelavo form. Ta na- ložba za sabo potegne še ne- kaj drugih, kot na primer pripravo peska in energeti- ko. Za Ferralit bo to precej- šen zalogaj, saj bo naložba vredna pet sto milijonov di- narjev. Pogovarjamo se za sovlaganja s kupci, na kar so vsi pripravljeni. JANEZ VEDENIK ZRCALO Riše Bori ZupanCIC V žalski občini uspešen izvoz Na področju blagovne menjave s tujino so organi- zacije združenega dela v žalski občini v prvem tri- mesečju dosegle zadovolji- ve rezultate. To velja tako za obseg izvoza, kot tudi za njegovo regionalno usmer- jenost. Izvoz na konvertibil- no področje je še zlasti po- večala industrija. Gospodarstvo žalske obči- ne je v treh mesecih izvozilo za več kot milijardo stomili- jonov dinarjev, kar je v pri- merjavi z enakim lanskim obdobjem za šestnajst od- stotkov več. Vrednost uvoza je znašala 700 milijonov di- narjev in je bila večja le za en odstotek. Močno se je pove- čal konvertibilni izvoz, kar za četrtino večji je bil kot v lanskih prvih treh miesecih, vendar je tudi res, da se je močno povečal uvoz s kon- vertibilnega področja. Kon- vertibilni izvoz sestavlja .se- daj že kar tri četrtine vsega izvoza. Ob vsem tem zna.ša stopnja pokrivanja uvoza z izvozom že 159 odstotkov. Osemdeset odstotkov vsega izvoza je ustvarila industirja. ki je IZVOZ na klirinško po- dročje zmanjšala za dva od- stotka. Ostale gospodarske dejavnosti so zunanjetrgo- vinsko menjavo realizirale izključno na konvertibilnih tržiščih. Te so sicer izvozile za 33 odstotkov manj kot v lanskih prvih treh mesecih, poudariti pa velja, da gre v teh dejavnostih za izrazito sezonski značaj mednarodne menjave, ki je najintezivnej- ša v polletju in v devetih me- secih. JANEZ VEDENIK Palete za izvoz Delovna organizacija NIVO Celje ima v Gotovljah svoj lesni obrat. Med pomembne dejavnosti sodi tu izdelovanje palet. Lani so jih izdelali več tisoč, kar tri tisoč pa so jih izvozili v Avstrijo. Kot je povedal vodja obrata, Alojz Ašen- berger, jih letos nameravajo izvoziti kak tisoč več kot lani. Sedaj si prizadevajo, da bi izvažali palete tudi v Italijo. Na sliki: Skupina delavcev lesnega obrata NIVO v Gotovljah pri izdelavi palet. T. Tavčar Odpravili izgube še lani je tozd Lik Savi- nja v Šempetru posloval z izgubo v višini trideset mi- lijonov dinarjev. Po letoš- njih prvih treh mesecih iz- gube ni bilo več, kar pome- ni, da je bil sanacijski pro- gram, ki so ga napravili v tem tozdu, dober. Povečali so fizični obseg proizvodnje, pa tudi proiz- vodnja je glede na strukturo programa dohodkovno uspešnejša. Celotni prihod- ek so podvojili, dohodek prav tako, produktivnost pa je bila večja za šestdeset od- stotkov. Izvoz so v primerja- vi z lanskimi tremi meseci podvojili in je znašal 222 ti- soč dolarjev. J. V. 31. MAJ 1984 NOVI TEDMK - STRAN 5 Ansambel B. Klavžarla gostoval v SIngenu Celjski občinski sindi- kalni svet že dalj časa do- bro sodeluje /. nemškimi sindikati v Singenu ZR Nemčija in vsaj enkrat letno izmenjujejo obiske raznih delegacij, V tem mestu pa deluje tudi YU klub, v katerem so včla- njeni naši delavci iz ra- zličnih republik, ki so na začasnem delu v tujini Ta klub je letos priredil ob praznovanju Dneva mladosti osrednjo prosla- vo, ki so JO združili z 10- letnico delovanja kluba. Na tej prireditvi, ki je bila v mestni dvorani, kar je posebno priznanje čla- nom kluba, so nastoi)ili tudi člani ansambla Bra- neta Klavžarja iz Stor, ki so potem igrali tudi nit pli-su. Ta ansambel je že večkrat nastopil na po- dobnih prireditvah za na- še delavce v tujini in je tudi tokrat zadovoljil šte- vilne naše delavce iz ra- zličnih republik, ki so se pripeljali na to proslavo celo iz Svic-e in Avstrije. Trgovine v Deblu letos še ne bo ¥aree¥aiUe Je zopet prizadelo najrevnejše Krajani krajevne skupno- sti Dobje so ogorčeni, ker tudi letos ne bodo dobili no- ve trgovine, ki jim jo Merx obljublja že od leta 1978. Se- danja trgovina obsega 35 m^, v njej pa kupuje po- leg krajanov Dobjega tudi del Prevorja, Sentruperta, Jurkloštra in Kalobja. Dlovni pogoji so nemogoči, občasno pa prihaja tudi do oporečnosti prehrambenih izdelkov, ker so neustrezno skladiščeni V Merxu pravijo, da samo zaradi tega ker bo jutri draž- je kot danes .še ne morejo graditi in zagotavljajo, da bo- do začeli z gradnjo v Dobjern prihodnje leto. Krajani jim ne verjamejo in pravijo, da bodo naredili vse, da bi se gradnja začela že letos. O novi trgovini so začeli razmišljati v Dobjem že U-ta 19(i(), realne možnosti pa so •se pokazale leta li>7B, ko sta jim gradnjo prehrambenega objekta ponudila šentjurski Km<'tijski kombinat in Merx. Ker .so hoteli Sentjur- čani najprej adaptirati staro trgovino in .šele kasneje zgra- diti novo, so se krajani Dob- jega odločili raje za Merxovo ponudbo, ker so se bali, da bo Kmetijskemu kombinatu po adaptaciji zmanjkalo de- narja. Merx je gradnjo trgo- vine v Dobju vključil v svoj srednjeročni načrt in oblju- bil krajanom, da bodo začeli graditi trgovino najkasneje v začetku 1981 leta. Nov mar- ket naj bi obsegal površino 450 m^, vendar do zdaj iz te- ga ni bilo nič. Merx je nalož bo prelagal iz leta v leto in ni čudno, da so krajani izgubili zaupanje Franc Salobir, predsed- nik krajevne skupnosti: Ce bi v DO Potrošnik Sozd Merx IZ Celja pokazal vsaj malo dobre volje, bi lahko zbrali potrebna sredstva, ki so v primerjavi z drugimi na- ložbami minimalna in trg(»- vino v Dobju bi lahko zgradi- li še letos. Ce bi pa nam vsaj pred dveir.a letcjma (jdkrito povedali, da trgovine ne bo, bi v tem času krajani že sami {jostavili trgovino. Z nen(,'- hnim odlašanjem in prazni- mi obljubami so naredili ie politično škodo, kajti kdo bo zdaj še firepričal krajane, da naj dajejo sredstva za samo- prispevek.- Olga Škoberne, gostilni- čarka: -Krajevna skupnost je morala po pogodbi pripra- viti lokacijo in čeprav bi bil poleg trgovine tudi bife, kar ni nepomembno v takšnem odročnem kraju, sem odsto- pila del svojega zemljišča. Poleg tega je ta zemlja izre- dno primerna za kmetijsko obdelavo in ker se ni vedelo, kako bo s trgcivino, smo za- čeli sejati šele zdaj.- Aleksander Janša, pred- sednik osnovne organizaci- je Zveze komunistov: Do- gajanje v zvezi z novo trgcjvi- no presega ž«; vse meje. Merx nam je trgovino ves čas ob- ljubljal, ne da bi kdajkoli omenjal kakšne posebne te- žave. Krajani razumiTno te- žave, s katerimi se sooča Merx in na.ša družba v celoti, vendar se bo morala politika do manj razvitih področij in krajevnih skupnosti spreme- niti, kajti to, kar se dogaja, nam onemogoča vsakršno politično delovanje med kra- jani.- V imenu DO Potrošnik Sozd Merx ji' Stane Mele, di- rektor delovne organizacije pojasnil, da je tako tozd Pro- daja Šentjur, ki bi moral tr- govino graditi, kot celotna delovna organizacija v izgu- bi. Zato že razmišljajo o iz- plačevanju zajamčenih oseb- nih dohodkov in referen- dum, ki ga za vsako novo na- ložbo morajo razpisati, ne bi uspel, ker bi bila večina de- lavcev proti. Sklenili pa so, da bodo začeli z gradnjo tr- govine v Dobju prihodnje le- to, ker so si v planskih doku- mentih zadali za nalogo, da bodo vsako leto zgradili eno trgovino in prioriteto ima to- krat trgovina v Dobju. Res pa je, da je prihajalo tudi do sprememb planov, ker v ko- lektivu vedno iščejo tudi tretjega sofinancerja. Tako je bilo nazadnje v Radečah, kjer je Papirnica prispevala kar 15 milijonov. Peter Knez, predsednik skupščine občine Šentjur pa je dejal: >Za novo trgovi- no v Dobju smo se v občini prizadevali bolj kot se je Merx, čeprav bi moralo biti obratno. Merx je nenehno zavlačeval, nikoli pa ni jasno povedal, da naložbe ne more izpeljati, tako da nismo iska- li drugega investitorja.-- Res je, da moramo iz dneva v dan bolj varčevati, venda ni sprejemljivo, da morajo naj- bolj varčevati ravno tisti, ki so bili že do zdaj najrevnejši. VILI EINSPIELER Nova lupina - stara vsebina Nov šolski sistem nI prinesel bistvenih sprememb v Inovacijsko dejavnost Mladi so pripravljeni dela- ti, vse manj pa je učiteljev, ki Jim spričo preobsežnega učne- ga programa zmanjkuje časa za mentorstvo, meni Zoran Tratnik, tajnik občinske raz- iskovalne skupnosti v Celju, ki tudi letos spremlja akcijo »Mladi za napredek Celja-. Ta sicer traja vse šolsko leto. vendar se je zaključila v prvih treh dneh tega tedna. Mladi so predstavili svoja raziskovalna dela in inovaci- je na srednji tehniški šoli v Celju. V akciji je letos sodelovalo okoli sto mladih raziskovalcev, ki so predstavili 38 raziskoval- nih del z najrazličnejših podro- čij, od tega kar devet inovacij. Letos je sodelovalo sedem srednjih .-iol in dve osnovni. ■'.Udeležba je sicer nekoliko manjša kot lani, vendar ne bi- stveno--, meni Zoran Tratnik. Pri pregledu nalog pa smo ugotovili, da so te letos na izre- dno kakovostni ravni. Kar po- lovica teh je s tehničnih podro- čij, kjer se je zlasti izkazala te- hniška šola, ki je prijavila naj- več nalog in inovacij. Sledijo srednja družboslovna šola. pe- dagoška, kmetijsko-živilska in letos prvič tudi šola za gostin- stvo in turizem. Lani so sodelo- vale tri osnovne šole. letos pa osnovni šoli Store ter Ivana Kovačiča-Efenka -. Pričakovali bi, da bi šolska reforma v srednji šoli prenesla več poudarka na raziskovalno in inventivno dejavnost mla- dih. Kaže pa. da ni tako. Sole imajo vse več težav pri zago- tavljanju mentorstva učen- cem, ki si želijo delati. Ta de- javnost je žal izvenšolska, pro- stočasovna. Zato je odvisno od posameznih učiteljev, koliko časa si bodo vzeli, kljub preo- bremenjenemu urniku, da bo- do delali z učenci, ki želijo na- rediti nekaj več. Raziskovalna dejavnost je tako dodatna obremenitev za učence in uči- telje. "Menimo, da to ni prav--, dodaja Zoran Tratnik. -Ta de- javnost bi morala postati čeda- lje bolj vsebina redne šolske dejavnosti. Raziskovanje bi moralo postati praktični del preverjanja znanja. Razmišljati bi morali, da učence in men- tcjrje osvobodimo rutinskega, klasični'ga načina pouka in jih usmerjati na vsakem področju v ustvarjalno delo-. Sole oziroma njihovi delavci se zavedajo tega problema in se vse bolj povezujejo z delov- nimi organizacijami. Le te se vsako leto bolj vključujejo v delo mladih raziskovalcev, ta- ko s predlaganjem tem. ki naj jih mladi obdelajo, kot tudi z mentorstvom in nenazadnje z delovnimi sredstvi, delavnica- m.i in laboratoriji. Kajti tudi te- ga na šolah ni dovolj, kot tudi ne sredstev za nakup raznih materialov, ki jih potrebujejo učenci pri uresničevanju svo- jih praktičnih zamisli - inova- cij. Vendar je tudi ta povezava z delovnimi organizacijami odvisna predvsem od mentor- ja na šoli. Take rešitve seveda ne more- jo biti pravilo Naš cilj je, da ta dejavnost postane stalna in množična. Uresničimo pa je lahko le tako, da jo na ustrezen način vgradimo in ovrednoti- mo znotraj rednega učnega procesa. VVE INDOK INFORMACIJE V nakladi po 20.000 izvodov sta hkrati izšli 5. in 6. ' številka Indok informacij občine Celje. i Peta številka posreduje poročilo o novem voznem j redu na železnici, povzetke gradiva za sejo občinske ! skupščine 7. junija, komentar o delu svetov potrošni- ; kov, poročilo o uresničevanju delegatskih odnosov v , interesnih skupnostih družbenih dejavnosti, pa tudi poročilo o oskrbi s pitno vodo, o modernizaciji regio- ' nalne bolnišnice, o delu in življenju v železarni Store, o ; referalnih informacijah Indok centra itd. ■ \ Šesta številka pa je v celoti posvečena SO-letnicij katastrofalne poplave v Celju in okolici, v tej zvezi' pregledu opravljenih regulacijskih del in seveda nalo-] gam, zlasti pri varovanju čistoče voda. j Pop delavnica v Titovem Velenju Slava Slovenski popevki ter Dnevom slovenske za- bavne glasbe in naj živi Pop delavnica, bi lahko rekli ob zaključku serije teh glasbe- nih prireditev, ki bo nocoj ob 20.30 uri v Rdeči dvorani v Titovem Velenju. Zanimanje za dosedanje Pop delavnice na radijskem programu je preseglo priča- kovanja glasbenih delavcev, saj je bil odziv dober tako s strani skladateljev zabavne glasbe kot tudi poslušalcev, ki so pošiljali kupone za po- samezne skladbe oziroma izvajalce. Zato tudi nocoj pričakujejo, da bo dvorana polna. Tudi program je za- stavljen tako, da si ga bo vre- dno ogledati. Razen nastopa- jočih skupin in posameznih pevcev bosta celotno prire- ditev popestrila še dva an- sambla iz samega vrha jugo- slovanske zabavne glasbe. Medtem ko je slovenski an- sambel Rendez-Vous zaslo- vel tako rekoč čez noč s skladbico O, ne cherie, pa so Novi fosili prav gotovo ena najbolj uspešnih skupin pri nas. Način glasovanja za naj- boljšo skladbo bo tudi tokrat potekal po ustaljeni praksi, zanjo pa bodo glasovali po- slušalci nekaterih radijskih postaj in poslušalci v dvo- rani. F. P. TEDNIKOV INTERVJU Včasih ie bilo z otrolfi iažle delati "Zakaj ste izbrali prav mene, nič drugačna nisem od ostalih, ki prizadevno delajo na našo šoli,« je ob pozdravu in stisku roke ne- kam tiho in boječe izrekla visoka, vitka in svetlolasa tovarišica Marija Cigala, ravnateljica osnovne šole Bratov Letonja v Smart- nem ob Paki. -Pri nas smo vsi enaki, v delu z učenci ni razlike. Pomagamo eden drugemu, saj vemo, da je sa- mo v skupni akciji moč uspeha." Povabi nas v urejeruj rav- nateljsko sobo, kjer je njen prostor od lanskega leta. Prej je bila domala 30 let v sosednji sobi, zbornici, torej tam, kjer se med odmori ter v pripravi za pouk zbirajo učitelji. Obiskali smo jo dan pred proslavo 150 letnice nji hove osnovne šole oz. kakor so zapi.sali v vabila -organizi- ranega šolstva v Smartnem ob Paki-. NT: Na šoli ste že tride- set let. 29 let ste bili uči- teljica, zdaj ste ravnate- ljica. Kje ste se bolje po- čutili? Marija Cigala: -V razredu, za katedrom, med učenci. Takoj bi ponovno odšla med njih. Na novo mesto se s po- močjo sotovarišev .šele priva- jam. To ni lahka naloga, vsak dan pride kakšen nov papir, vabilo za seje, razni obiski. Sploh pa je papirja preveč in preveč smo oddaljeni od centra Titovega Velenja Ne po kilometrih, temveč zaradi slabih prometnih zvez. Tre- ba je na sejo v Titovo Velenje pa samo za avtobus ali vlak zaradi neustreznih zvez izgu- biš nekaj dragocenih ur. ki bi jih še kako učinkovito lah- ko uporabil v šoli za redno in izvenšolsko dejavnost. To občutijo tudi ostali tovariši.-- NT: Ste prava krajan- ka Smartna ob Paki? Marija Cigale: >Po tolikih letih verjetno že, pa čeprav sem bila rojena v Dobravi v občini Dravograd. Po konča- ni osnovni šoli sem odšla na učiteljišče v Maribor in od tam kot komaj osemnajstlet- no dekle z dekretom na prvo službeno mesto v Solčavo. Tam sem bila samo eno šol- sko leto. Otroci so bili čudo- viti in z njimi se je dalo re- snično lepo delati. Bili so skromni, vendar izredno dovzetni za vse dobro, kar sem jim povedala. Kljub te- žavam, slabim učnim pogo- jem in podobnemu smo z vo- ljo po znanju uspevali. Naj- bolj bistveno pa je bilo. da so otroci učitelja spoštovali, da- li so se voditi, danes pa je drugače.- NT: Razlika torej med učenjem nekdaj in da- nes. Marija Cigala: Tako je. Saj so bili včasih socialni problemi v družinah, ni pa bilo toliko pijančevanja in starši so imeli pregled nad otroki. Danes je drugače, starši so v večini primerov svet za sebe. otroci tudi. To je težava današnjega stehni- ziranega časa. Brez prizade- vanja staršev učitelj otrok ne more vzgajati, lahko samo pomaga ■ NT: Po Solčavi ste odš- li v Skorno, ki je od Smartnega oddaljeno le nekaj kilometrov. Ste doživeli kaj novega v primerjavi s prvim šol- skim letom? Marija Cigala: Najpo- membnejše je, da sem posta- la starejša. Poglejte, v Solča- vo sem pnšla kot drobna o.semnajstletna učiteljica, ki je mcjrala učiti prava kmečka dekleta, stara petnajst let. Bile so močnejše in večje od mene, vendar smo .se kmalu drug drugega navadili in do- bro sodelovali. V Skornem smo poučevali ves dan, samo četrtke smo imeli fMoste. To pa je bilo sam() navidezno, saj smo ta dan izrabili z;i šol sko delo, sestanke m osi-bne ali družinske zadeve Ob ne deljah smo pisali priprave, ob sobotah smo delali. Da- nes je marsikomu težko de lati ob sobotah. V .Skornem so bili otroci prisrčni in tudi kraj je bil prijeten. Bilo jc lepo! Številčno je bilo otrok malo, pouk pa ktnnbiniran, tako da so bili v enem raz- redu celo po trije letniki ■ NT: V tretje gre rado. Pristali ste na osnovni šoli v Smartnem ob Pa- ki, kjer ste s Skornim vred (podružnica Smart- na je bila včasih) že 30 let. Marija Cigala: -Začela sem v prvem in končala v četrtem razredu. Najprej sem bila dve leti mentor pio- nirjev, zadnja leta pa sem vo- dila prometni krožek. Tu smo resnično veliko naredili in eden se je celo uvrstil na zvezno tekmovanje. V kraju sem delala več kot 15 let pri krajevni organizaciji Rdeče- ga križa. Praktično sem kot sekretarka vse vodila sama. Po sto krvodajalcev smo imeli, pa čeprav jih je mnogo dajalo kri že v delovnih orga- nizacijah. Pri nas ni problem dobiti ljudi za dajanje krvi. Kmečke ženske si vzamejo čas in pridejo na krvodajal- sko akcijo, po kateri se tudi v sproščenem pogovoru pogo- vorijo. Zdaj nisem več pri or- ganizaciji RK.- NT: Prostega časa je na takšnem delovnem mestu, kot je biti ravna- teljica osnovne šole v manjšem kraju, verjetno malo. Ce pa je, kako ga preživite? Marija Cigala: Največja ljubezen so mi izleti v plani- ne. Sem tudi članica doma- čega planinskega društva in se redno, če mi le čas dopu- šča, udeležujem njihovih ak- cij. Tudi otroke vsako leto popeljemo na Goro Oljko, kar so počeli v naši šoli že v prejšnjem stoletju. Takrat so učenci na vrhu dobili kos kruha in kozarec vina. danes dobijo kruh in čaj. Nedelje izrabim, da z družino tudi obiščemo kakšen hrib. ■ NT: Ste zadovoljni v tem poklicu? Marija Cigala: Sem. kajti drugače v njem ne bi vztraja- la tako dolgo. Zdaj bom zdr- žala do konca. Upam, da bom upokojitev čez nekaj let dočakala v razredu med učenci, tor^ej tam, kjer sem začela." TONE VRABL 6. STRAN - NOVi TEDNIK 31. MAJ 1984 Za praznik cesta Trinajstega junija praznuje KS Braslovče krajevni praznik, v spomin na leto 1942, ko so na Dobrovlje prišli prvi partizani in ko so bili v Mariboru ustreljeni prvi talci iz te krajevne skupnosti. Predsednik sveta KS, Ivan Fale; "Največja pridobitev je za krošnji praznik 2 km asfalti- rane ceste v južni m srednji Podvrh. To je bila želja kraja- nov tega predela na.še krajevne skupnosti že dalj časa, toda treba je bilo zbrati precej denarja. Cesta bo veljala okrog 6 niiljonov dinarjev, denar pa so prispevali SKIS Žalec, naša krajevna skupnost in krajani od 20 do 200 tisoč din. Tudi udarniškega dela ni bilo malo Otvoritev ceste bo po slavnostni seji skupščine krajevne skupnosti 10. junija. Sicer pa se bodo kulturne in športne prireditvo pričele že 2. junija in bodo trajale vse do zaklju- čka praznovanja. Prvič bomo letos pripravili tudi srečanje vseh krajanov in sicer 3. junija pri lovski koči pod Gr- mado.- Poleg ceste pa v trgu Braslovče sedaj intenzivno delajo na kanalizaciji, pričeli pa bodo tudi z gradnjo mrliške veže. T.TAVCAR Iraianl Rimskili Toplic so praznovali v spomin na dan pred 43. leti, ko so se sestali zastopniki vseh naprednih političnih sil na Kojzici nad Rimskimi To- plicami, kjer so 22. maja usta- novili pokrajinski odbor OF za Štajersko in položili teme- lje oboroženega upora na Šta- jerskem, praznujejo krajani Rimskih toplic svoj krajevni praznik. Letos so ga obeležili s števil- nimi kulturnimi in športnimi prireditvami, ki so se vrstile ves teden. Zadovoljni pa so tu- di z opravljenimi deli iz načrta razvoja krajevne skupnosti, saj so v tem letu asfaltirali cesto v centru, uspelo jim je napeljati tudi telefon v Brodice, Lože in Lažiše. Edina večja naloga, ki .so jo preložili zaradi pomanka- nja sredstev, pa je popravilo starega mostu v Smaijeti. Veli- ko bodo morali storiti še za po- pestritev gostinske in turistič- no ponudbe v tem zdravili- škem kraju, začeli so razmišlja- ti tudi o možnostih za razširi- tev šole, ki je ena it-dkih z dvoizmenskim poukom. Na slavnostni seji skupščine krajevne skupnosti v soboto so podelili priznanja najzasluž- nejšim krajanom. Bronaste /i;ake OF so prejeli: Filip Jur- košek, Slavko Kalič. Bogdan Logar, Miha Elc, Samo Lah in Martin Bezgov.šek. Srečku Gro/dnikaiju pa so podelili dr- žavno odlikovanje za dolgolet- no delo v krajevni in ob<-inski samoupravi. V, M Novinarji proti kegljem Res je da so keglji trdi, vendar smo tudi novinarji trdoglavi in vztrajni, če je treba. To smo dokazali tudi na nedavnem tretjem prvenstvu novinarjev SV Slovenije v kegljanju, ki je bilo na kegljišču v Merxovem motelu v Šentjurju. Kar 40 se nas je pos:avilo na kegljaške steze in poskusilo s kroglami podreti čim več teh plastičnih figur. Res je, da je nekaterim to delo šlo zelo dobro od rok, res pa je tudi, da bi nekateri več podrli s peresom. Kljub temu je bilo tako tekmo- valno kot tudi piijateljsko vzdušje prijetno, še posebej po razgla- sitvi rezultatov ter ob licitaciji svinjske glave in torte ter srečo- lovu. Tudi letos sta pokroviteljstvo nad to prireditvijo prevzela SOZD Merx in Kovinotehna Celje, seveda pa so pomagale tudi številne delovne organizacije. Rezultati člani: 1. Ivo Mlakar, Radio Slovenj gradeč; 2. Janez Sever, D. enotnost; 3. Jože Jerman Delo; 5. Srečko Srot, 8. Rado Pantelič, 9. Branko Stamejčič, 19. Miran Korošec (vsi NT-RC). Članice: 1. Tatjana Čuden, NT-RC; 2. Franja Mlakar, Radio Slovenj gradeč; 3. Darka Zvonar, Večer; Nada Kumer, NT-RC; 5. Mateja Podjed, NT-RC itd.; Ekipe: 1. Aktiv Celje (Sever, Srot, Kramer), 2. Večer II., 3. Aktiv Koroške, 4. Novi tednik - Radio Celje (Korošec, Pantelič, Čuden) itd. ClGibanova slikarska kolonija Prejšnji teden so se v Šentjurju zbrali -malošolarji« iz vse celjske regije na prvi Cicibanovi slikarski koloniji. Nekaj manj kot štirideset otrok je pod vodstvom vzgo- jiteljic s temperami na iverico poskušalo ujeti živahen utrip igre. Ideja za organizacijo Cicibanove slikarske kolonije je prišla iz vrst šentjurskih vzgoji- teljic, ki so pod vodstvom Mihaele Jezernik in s pomočjo slikarjev Jožeta Ipavca, Goce- ta Kalajdžiskega in Iva Brodeja ter v sodelo- vanju z Društvom prijateljev mladine pri- pravile razstavo likovnih del. Ta bodo nekaj časa na ogled v šentjurskem vrtcu, potem pa bi se naj razstava selila po vseh vzgojno varstvenih organizacijah celjske regije. Stentjurski vrtec je ob tej priložnosti piipra- vil tudi posvetovanje vzgojnovarstvenih de- lavcev, ki so to obliko sodelovanja najtople- je pozdravili. Cicibanova slikarska kolonija bo postala tradicionalno srečanje pred.šol- skih otrok, v prihodnjih letih pa bi se naj razširila še izven meja celjske regije. Po končanem slikanju je likovna dela predšolskih otrok ocenila tudi strokovna ži- rija, ki je podelila pet enakovrednih nagrad in pet priznanj. IVANA FIDLER Vrtec na Pesnici In cesta na Ravnah ¥ KS SenUur okolica so praznovali Krajevna skupnost Šent- jur-okolica je konec prejš- njega tedna praznovala kra- jevni praznik. Obeležili so ga z otvoritvijo novega vrtca na Pesnici, ki so ga krajani zaradi prostorske stiske že nestrpno pričako- vali in z otvoritvijo ceste Vodruž-Ravne, ki" je name- njena za potrebe kmetijstva in Gozdnega gospodarstva iz Šentjurja. Z vTtcem na Pesnici so Sentjurčani pridobili sedem novih oddelkov in osrednjo kuhinjo, ki bo pripravljala hiano tudi za stari šentjurski vrtec. Otvoritev vrtca bi mo- rala biti že v začetku aprila, vendar se je vse skupaj za- vleklo zaradi tehničnega prevzema. Izvajalec del Mar- les iz Maribora namreč ni do- končal objekta v dogovorje- nem roku. Prenovljene ceste na Rav- nah v Rese vnem pa so se naj- bolj razveselili kmetje in de- lavc-i Gozdnega gospodar- stva. Sredstva so prispevali krajani iz samoprispevka, svoj delež pa je dalo tudi Gozdno gospodarstvo Šent- jur. Prenovili in asfaltirali so okoli 700 metrov ceste. Krajani pa so si ob prazni- ku zadali tudi nove naloge. Letos bodo začeM z gradnjo vodovodnega sistema Koza- rica-Jakob-Sentjur, ki bo v celoti oskrboval z vodo Šent- jur z ožjo okolico. Projekti so že narejeni, izdelale pa so jih strokovne službe Nivoja iz Celja. Krajani pridobivajo še vsa potrebna soglasja in po predvidevanjih bodo začeli z gradnjo, ki vključuje uredi- tev zajetja iz Kozarice in po- stavitev čistilnih naprav, v začetku julija ali avgusta Vodovodni sistem bo gravi- tacijski, kar bo znatno zmanjšalo stroške za vodo, predračunska vrednost pa je zaenkrat 50 milijonov. V. E. Na Frankolovem so praznovali V spomin na Z^. maj le- ta 1944, ko so partizani na Frankolovem izpraz- nili skladišče orožja v tamkajšnji graščini, pregnali nemške učitelje ter izvedli obsežno napi- sno propagandno akcijo, so krajani Frankolovega pripravili vrsto priredi- tev s katerimi so počasti- li svoj krajevni praznik. Tako so f)rganizirali turnir v malem nogome- tu, srečanje suhi-debeli, verižno vajo gasilcev, strelsko tekmovanje, od- bojkarsko tekmo, dirko kolesarjev amaterjev na Crešnjice in podobno. Na osrednji prireditvi so podelili tudi priznanja OF, v Selcah pa so krajev- ni praznik počastili z no- vim obeležjem v spomin na padle borce v drugi svetovni vojni. mko Zaiski Zadnjo bitko je izgubil tam, kjer je doživel naj- več lepih dogodkov: na nogometnem igrišču med srečanjem ekip v malem nogometu prejšnjo sobo- to v Šoštanju. Nastopal je za svojo ekipo Aškerčeve, katere mecen je tudi bil. Postalo mu je slabo, sti- snilo ga je okoli srca. Pri- jatelji so ga z igrišča pre- peljali v vlenjski Zdrav- stveni dom. Zal je bilo prepozno. Niko Žavsld je umrl, star 38 let. Spoiinik in delavec, pa čeprav mlad, ni zdrža! najtrše bitke z življenjem. Odšel je, spomin nanj pa ostaja. Do leta 1980 je bil zapo- slen v Aeru Celje kot od- delkovodja v grafiki, ka- sneje se je z vso zrelo mla- deniško vnemo predal grafični dejavnosti pod »zasebno zastavo« ter ob vsem nikoli ni pozabil na šport in rekreacijo. Niko Žavski je bil eden od bi- serov celjskega nogome- ta, ki pa žal niso nikoli pravilno zažareli. Igral je za Kladivarja s slavnimi imeni Kudrom, Gobcem, Fermetom in drugimi, eno sezono je žogo poti- skal v dresu Ljubljane v II. zvezni ligi. Dobro leto je bil tudi član slovenske amaterske reprezentance. Ko je končal z nogome- tom, je aktivno nastopal v kegljanju KK Aero, za- tem za KK Celje, bil tri leta član njene prve ekipe ter celo predsednik klu- ba. Po končanem keglja- nju se je predal delu, po- zabil pa ni na svoj hobi - šport, rekreacijo, nogo- met. Tako je tudi končal svojo pot - na nogomet- nem igrišču. Pekariada v Slov. Konjicali Sedmo proizvodno in šport- no tekmovanje mlinarjev, pe- kov in testeninarjev Jugosla- vije bo letos do 2. do 5. junija v Slovenskih Konjicah v or- ganizaciji Pekarne in slašči- čarne Rogla in pod pokrovi- teljstvom Konusa. V teh dneh pričakujejo v Slovenskih Konjicah 1200 ude- ležencev prireditve iz 41 jugo- slovanskih mest, oziroma 72 ekip. Program bo izredno zanimiv tudi za širši krog obiskovalcev. V soboto ob 20. uri bo v domu kulture v Slovenskih Konjicah na ogled film o pridelavi žit, mlevskih izdelkov, kruha in peciva. Slavnostna otvoritev srečanja bo v nedeljo ob 9. uri, uro pred tem pa bo parada na- stopajočih krenila od parka do doma kulture. Na parkirnem prostoru pri Konusu se bodo nato ekipe pomerile v družbni igri vlečenja vrvi. V Pekarni in slaščičarni Ro- gla se bo 144 udeležencev sre- čanja pekariade preiskusilo v proizvodnem tekmovanju, nji- hove izdelke pa bodo nato raz- stavili v pro.storih osnovne šole Dušana Jereba. Srečanje se bo nadaljevalo v znamenju šport- nih iger. MATEJA PODJED Veliko prireditev v Šempetru V KS Šempeter bodo od 10. do 17. junija praznovali krajevni praznik. O priredi- tvah je takole povedal pred- sednik sveta KS Šempeter Viki Cilenšek: V dneh od 10. do 17. junija bomo pripra- vili vrsto kulturnih in šport nih prireditev. Poleg tega bomo slavili tudi pomembno delovno zmago. Gre za novo asfaltirano cesto Pekel-Kale in odsek v Loke v dolžini 2 km. Pri cesti so se izkazali krajani s prijstovoljnim de- lom in denairiimi prispevki. Poleg tega bomo odprli za obiskovalce poučno gozdar- sko stezo pri jami Pekel, pri- pravili pohod od obeležja do obeležja iz NOV. ■ Piaznik Sc-mpeterčani praznujejo 13. junija v spo- min na leto 1942, ko so bili krajani Šempetra izseljeni v Srbijo. Slavnostne .seje, ki bo na dan praznika, se bo udele- žila tudi delegacija KS Bele vode, s katero je pobratena KS Šempeter. T. TAVCAR Jamarji v Kolumbiji Minulo soboto je v Kolumbijo odšla druga Jugoslovanska jamarska odprava, ki bo v tej južno ameriški deželi raziskovala kraške jame. Preden so odšli, so jim v Preboldu pripravili krajšo slovesnost. V imenu krajevne skupnosti je spregovori! predsednik KK SZDL Avgust Dobriha, v imenu občine in TKS pa Adi Vidmajer. Jamarji bodo v Kolumbiji ostali mesec dni. V odpravi so: Tone Vedenik (vodja odprave), Drako Naraglav, dr. Boris Sket, dr. Izet Audarič, Silvo Ramšak, Miroslav Kurtovič. Zdravko Goršek, Franc Malečkar. Karel Kolar, Jasminko Mulaomerovič in Franci Gaber. TONE TAVCAR 31. MAJ 1984 NOVI TEDNIK - STRAN 7 Majsko razpoloženje tudi v vrtciii Tudi v otroških vrtcih je bil mesec mladosti ustvarjalen, pisan, zabaven. Pa ne le za cicibane, tudi za vzgojitelje in starše, pa za vso bližnjo okolico posameznih vzgojnovar- stvenih enot. V vrtcih VVO Zarje v Celju so se odločili /.a ra/stave mehkih igrač in cvetja. Te i/delke so prejšnji teden prikazali v štirih enotah: Lava, Drapšinova ulica, Dolgo polje in Nova vas. Starši so si razstave z zanimanjem ogledali in se na tak način znova seznanili z domisel- nostjo, spretnostjo in estetskim čutom vzgojiteljic. Pisane in mehke igračke cvetlični lončki, in aranžmaji, pa lutke za pričaranje pravljic, vse to so bili dokazi sposobnosti in pripravljenosti delavcev te vzgojnovarstvene organizacije. Koliko je vredna dobra, funkcio- nalna in estetska igrača za našega malčka, cicibana, pa menda vemo. V mesecu oziroma tednu mladosti so v vrtcih Zarje staršem prikazali tudi druge oblike iz pisane palete aktivnosti otrok. Seveda pa je bilo v me.secu mladosti živahno v v.seh vzgojnovarstvenih ustanovah. Povsod so si izmislili kaj novega, izvirnega, lepega. Na fotografiji je skupina otrok iz VVO Zarja v Drapšinovi ulici. M. AGREZ. Foto: EDI MASNEC Priznanja za darovano kri Občinski odbor Rdečega križa Šmarje pri Jelšah je v počastitev dneva krvoda- jalcev in 40-letnice obnovi- tve in delovanja Rdečega križa Jugoslavije organizi- ral srečanje krvodajalcev iz te občine. Na proslavi, ki je bila v ne- deljo v Mestinju, je najprej o pomenu krvodajalstva govo- ril Franc Venišnik, predsed- nik komisije za krvodajal- stvo pri občinskem odboru RK Šmarje, potem pa so vsem, ki so od pet do petin- tridesetkrat darovali kri, po- delili posebna priznanja. Za 3.5 krat darovano kri sta priz- nanja občinskega odbora RK Šmarje prejela Franc Ve- nišnik in Hilda Jugovar, za 30 kratno "darovanje pa Jože Kolar in Marjan Sarlah. Proslave se je udeležil tudi Jože Cehovin, podpredse- dnik republiške kom.isije za krvodajalstvo, za popestritev srečanja pa so poskrbeli podmladkarji RK, učenci osnovne šole Zibika, moški pevski zbor KUD -Anton AškerC" iz Šmarja ter fol- klorna skupina mladincev iz Mestinja. M. A. Kurirčkova poŠta Je prepotovala občino Laško Od prejšnje srede do ponedeljka sta po občini Laško potovali dve ku- rirčkovi torbi. Iz dolenjske smeri so jo na Bregu pri Radečah sprejeli pionirji od vrstni- kov iz sevniške občine. Po skrivnih poteh so jo prenašali od Radeč do osnovnih šol v Zidanem mostu. Vrhovem, Svib- nem. in Jagnjenici. V Sit- nem dolu so jo v ponede- ljek predali vrstnikom iz Hrastnika. Druga, štajerska proga kurirčkove pošte, je za- ključila pot po šentjurski občini, nato so jo sprejeli pionirji kurirji iz Jurklo- štra pri Marofu. Torbica je ob spremstvu kurirjev potovala skozi vse zasel- ke in podružnične ter centralne šole \- Laškem in Rimskih toplicah, kjer je torba s svojim sprem- stvom počivala na tam- kajšnji .šoli od petka do ponedeljka. Nato so jo predali mladim iz Hrast- nika. Na vseh šolah so sprejeli kurirčkovo pošto s pestrim kulturnim pro- gramom. VVE Tekmovanje mladih gasilcev V 2alcu je bilo občinsko gasilsko tekmovanje pionirskih in mladinskih desetin. Nastopilo jihje kar 67, kar je do sedaj največ. Tekmovali so s polaganjem cevovoda, mo- torno brizgalno 300 in 800 1, mladinke so imele testiranje, pionirji v A in B skupini pa so tekmovali tudi v vaji z \'edrovko. Rezultati: Pionirji A: 1. Grajska vas. 2 Prebold. Gotovlje;_ pionirji B: 1. Andraž, 2. Sešče. 3. I^Huš; jjionirke A: 1." Gotovlje, 2. Prebold, 3. Parižlje: pionirke B: 1 Matke. 2. Ložnica, 3. Drešinja vas; mladinci: 1. Ložnica, 2 Matke. 3. Griže; mladinke: 1. Letuš 2. Ločica pri Polzeli, 3. Matke. Na sliki: Desetina Grajske vasi ki bo nastopila na regij- skem tekmovanju nato pa še na zveznem. T TAVCARj iz življenja in dela delavcev zaposlenih pri samostojnih obrtnikih v občinah regijskega sklada za dopolnilno izobraževanje Zasedalo Je predsedstvo skupščine sklada za izobraževanje delavcev celjskega območja v sredo, 23. maja 1984 ob 17.00 uri, je v Mozirju pod predsedovanjem Emice Selekar, predsednice predsedstva skupščine sklada za izobraževanje de- lavcev na področju samostojnega oseb- nega dela šestih občin območja Celja s sedežem v Žalcu, zasedalo na svoji re- dni 10. seji predsedstvo skupščine v razširjenem sestavu. Gost je bil tudi ' predsednik združenja obrtnikov občine Mozirje Vili Marolt. Kljub dejstvu, da je sedež sklada v občini Žalec, predsed- stvo ugotavlja, da je praksa skliceva- nja sej izven sedeža in to za vsako sejo v drugi občini izredno pomembno zaradi približanja kraju, ki je vključen v delo- vanje regijskega sklada. Na seji so obravnavali in potrdili fi- nančno poročilo za prv(j tromesečje 10H4. Ugotovitev, da upravi družbenih pri- hodkov občin Mozirje in Šmarje pri Jel- šah že sami obračunavata delež stro- škov, ki jima pjripadajo za izvajanje pred- pisovanja in zbiranja sredstev za namene sklada, je na podlagi sklenjenega spora- zuma med skladom in upravami družbe- nih prihodkov nepravilna. Zato je pred- sedstvo skupščine sklada sprejelo sklep, da se z obema ujiiavama družbenih pri- hodkov opravi razg(jvor in dogovori na- kazovanje sredstev v celotni zbratu viši- ni, upravi družbenih prihodkov pa mora- la skladu izstaviti račune za svoje vlože- no delo pri zbiranju. Predsedstvo skupščine je ocenilo tudi delovanje delegatov v organih skupščine sklada. Ugotovilo je, da so nekateri dele- gati prešli s področja samostojnega obrt- ništva v združeno delo. ali so se odselili iz območja, s katerega so bili delegirani, kar terja, da združenja obrtniko\' ali OOZS. ki delegirajo delegate v skupšči- no in njene organe opravijo delegiranje nadomestnih delegatov. Predsedstvo je ocenilo, da ločeno zase- danje komisij in sicer za strokovno usmerjeno izobraževanje m družbenopo- litično ter splošno kulturno izobraževa- nje ni najracionalnejše, temveč bi bilo primerneje, da se obe komisiji združita v eno s skupnim naslovom: Komisija za usmerjeno strokovno, družbenopolitič- no in splošno-kulturno izobraževanje delavcev v sestavi šestih člano\- s po tremi delegati delavcev m tremi delegati obrtnikov. Na podlagi takšne ugotovitve predsed- st\o predlaga, da morajo OOZS Sinane pri Jelšah. Šentjur ter Žalec delegirati v skupno komisijo po enega člana ter Združenje obrtnikov Titovo Velenje ene- ga člana. O roku za predlog no\-ih člano\- bodo deleganti pismeno obveščeni, vo- lilna skupščina pa bo pred\idoma 14. junija letos v Žalcu. Volilna skupščina sovpada v izvolite\- novega predsednika skupščine, za katerega je predlagana de- lavka Vera Petek iz Celja, potrdite\- do- sedanje predsednice predsedstva Emice Selekar. katere aktivnost v d\-eletnem mandatnem obdobju je predsedstvo do- bro ocenilo. Izvolili bodo tudi novega predsednika skupne komisije za izobra- že\-anje. pri kateri je delegat obrtnik Ja- nez Vipotnik iz Žalca odstopil zaradi de- l()\-nih obremenite\' Predsedstvo je obravnavalo predloge kt)misije za usmerjeno strokovno izobra- ževanje delavcev, ki so se nanašali na reševanje vlog posameznih delavcev za kritje stroškov izobraževanja ob delu ter o predlogu za iz\edbo programirane spo- mladanske strokovne ekskurzije delav- c(.>v PredM'dst\o je večji del \iog delavcev ;v. kritji' sttoško\' izobraze\anja ob delu ugodno rešilo. Ugotavljalo pa je, da se vse pre\ eč vlog za izobraževanje še zme- raj nanaša na izobraževanje ob delu na področjih, ki niso v celoti \- smislu stro- kovnega izpopolnjevanja že doseženega znanja, temveč da se dela\-ci z izobreže- vanjem ob delu odločajo za smeri, ki niso v tesni zvezi z strokovnim izpopol- njevanjem njihove stroke, ki lo opra\lja- jo. Primer je delavec, ki opravlja pn obrtniku poklic kovinske stroke ob delu pa se izobražuje v srednji ekonomski šoli. Predsedstvo je up(;števalo predlog k(j- misije za usmerjeno strokovno izobraže- vanje, da se sp(jmladanska stnjkovna ek- skurzija izvede na območju SR Slovenije z ogledcim proizvodnega pr(jgrama ene izmed pomembnejših delovnih (ugani- zacij na Gorenjskem, v program strtjkov- ne ekskurzije pa bodo vključili tudi se- minar o delovnih razmerjih med delav- cem in obrtnikom. Kc>misija za usnu.-rje- no strok(jvno izcjbra.ševanje ima nalogo, da razišče in ugotovi najkvalitetnejšo in najugodnejšo varianto strokovne skskurzije. Na podlagi predloga komisi- je bo (jredsedstvo razpisalo strokovno ekskuzrij(j ter cbrtločilo število udeležen- ci'v, kar bo objavljeno v Novem tedniku, ki ga delavci vseh občin prej«'majo v obratovalnico. Na seji so sprejeli tudi informacijo o dokončnih pripra\'ah /a izd('la\'o m i/d.i jo {^osebne strokovne brošuri- o delovnih razmerjih pri obrtnikih, ko bo zbir sodne prakse sodišča združenega dela v Ci-lju o reševanja spornih zadev, ki riaslajajo na podlagi sklenjenega delovnega razmerja m(>d di'lavc-em m obrtnikom, [brošura bo z zajetimi vprašanji in primeri reševanja delavcem in obrtnikom služila kot prvi pripomoček za razreševanje spornih pri- merov v bazi. Predsedstvo je ocenilo, da bi bilo primerno, da se brošura v enem izvodu pošlje v \-sako obrato\'alnico, kjer so zaposleni delavci, obrtnim združe- njem pa bo ponujeno, da brošuro naroči- jo tudi za obrtnike. Za delavce bo brošu- re finančno pokril Sklad za izobraževa- nje. Predsednica predsedstva in sekretar sklada sta predsedstvo seznanila o pred- logih, ki so bili sprejeti na pos\etu pred- stavnikov regijskih in občinskih skladov SR Slovenije, skupno z RO sindikata de- lavcev obrti, 9. aprila 1984 v Domžalah ter sprejelo naslednja stališča: Predsed- stvo soglaša, da se priprravi primerek oziroiTiB vzorec posebne priloge Delav- ske enotnosti kot oblike enotnega obve- ščanja delavcev pri obrtnikih SR Slove- nije. Pra\' tako je sprejelo stališče, da RO sindikata delavcev obrti pripravi pred- log stroškov za izvedbo enotne analize izobrazbene in ostale strukture delavcev pri obrtnikih v SR Sloveniji. Predsed- stvo je prav tako podprlo udeležbo na skupnem srečanju delavcev zaposlenih pri samostojnih obrtnikih SR SIo\-enije ob mednarodnem obrtnem sejmu v Ce- lju v septembru. Konkretno o tem pa bo odločal in obveščal poseben iniciativni odbor v katerem so imeno\ani dt'legati iz večih območij skladov. Člani pred.sedst\a so poleg na\edene- ga tudi kritično obravnavali problemati- ko vsesjilošnega izobraževanja dela\ce\' pri obrtnikih in zagota\ Ijanja kadro\- za področje samostojnega iisebnega dela m razvoj obratovalnic. Ocenili so. da bi za pridobitev kadro\' iz naslo\a usmerjene- ga izobraževanja učence\' za poklice mo- lala več napra\-iti obrtna združenja, predvsem pa samostojni obrtn'ki sami in to po sistemu, kot je v praksi v združe- nem delu. kjer dobri načrtovalci kadrov- skega razvoja že zadnjim letnikom osnovnih šol vsestransko in praktično prikazujejo svoje proizvodne programe ter osnovnošolce z neposrednim sooča- njem z delo\-nimi mesti posameznih, strok vzpodbujajo odločitve za posamez- ne poklice. ■ Predsedstvo skupščine sklada tudi tokrat poziva vse delavce ter obvešča vse obrtnike, ki delavce zaposlujejo, da svoje že? je po izobraževal:ju in potrebe po strokovnem -isposabljanju kadrov redno javljajo na sedež sklada oziroma v svoji občini na sedež Obrtnega zdru- ženja ali OOZS preko katerih bo sklad vloge in potrolk' obravnava) in delavce usmerjal na izobraževanje. 8. STRAN - NOVI TEDNIK 31. MAJlOm Le po kom se Je vrgel ta otrok Gledališče mladih, ki de- luje ie drugo leto pod okri- ljem Delavsko prosvetnega društva Svoboda Griže in ki ga vodi Bojan Salamon, se je letos lotilo dokaj za- htevne gledališke zvrsti. V prvi polovici junija se bodo mladi ljubitelji gledaliških desk predstavili občinstvu z musicalom Eve Janikovsz- ky, ki ga je iz srbohrvaščine prevedel v sloven^ino reži- ser skupine - Le po kom se je vrgel ta otrok. Delo je eno tistih redkih literarnih predlog, ki so na- menjene predvsem dorašča- joči mladini, a zna biti všeč- no tudi odraslim. Nastopajo- či, v glavnem so to osnovno- šolci in nekaj odraslih mla- dincev, bodo skušali skozi karikiranje odraslih izpove- dati svoje stiske, težave, pro- bleme, hotenja in želje, s ka- terimi se srečujejo. Ko si majhen in nebogljen, si zlat mamin sinček, pame- ten in spreten ... Vsakdo si lasti tvojo podobnost. Ko pa iz tebe nastaja človek, ko odraščaš, takrat si nemogoč, nesposoben, neotesan... Vsi se sprašujejo in zgražajo: Le po kom se je vrgel ta otrok. In potem, ko v življenju ven- darle nekaj dosežeš, so vsi spet ponosni nate. Takšno je sporočilo musicala, za kate- rega je izredno občuteno glasbo napisal Ladislav Tu- lač. Krstna uprizoritev musi- cala je bila v pozorištu mla- dih v Zagrebu. Ob še trinaj- stih soigralcih je režiser glav- ni vlogi zaupal Mateji Pinter in Mirču Petrovcu in njunim pevskim sposobnostim. Pri koreografiji je priskočila na pomoč Nuša Pezdirjeva, pri glasbeni opremi Roman Ze- lič s sodelavci. MATEJA PODJED Nastopilo 600 pevcev v Peti ovcah in na Go- milskem je bila prejšnji teden žal.ska občinska re- vija odraslih in mladin- skih pev*;kih zborov. Skupaj je nastopilo v 22 zborih kakšnih šesto pev- cev. Obe reviji sta poka- zali, da je za zborovsko petje v občini Žalec zna- čilna množičnost, kvalite- ta pa je na zadovoljivi ravni. T. TAVCAR O živilu na Dobrovilah Naš rojak .Milan Natek, strokovni svetnik v geo- grafskem inštitutu .Sloven- ske akademije znanosti in umetnosti, zaključuje svoj spis "Zemlja in človek po Dobrovljah« rekoč, da je re- volucionarne spremembe, ki jih je dobroveljsko perio- dno raznoliko in pestro ob- močje doživelo v zadnjem stoletju, vredno konstati- rati. Sledi Natkovih, na široko demografsko znanje in Iju- btv.niv odnos do domačega sveta oprtih ugotovitev, vo- dijo do razprave: -Hribovske kmetije v vzhodnem delu dobroveljske planote-. Av- tor navaja, da v razpravi obravnava tiste naravne se- stavine planote in njenega obrobja, ki pomembno vpli- vajo na poselitev kraškega sveta in na njegovo izrabo v različne kmetijske namene. Z uvodom obsega razprava devet poglavij. Iz ugotovitev pa lahko pritrdimo Natku, da se domačije na Dobrov- ljah, ki zavzemajo skoraj 2400 hektarjev kmetijskih in gozdnih površin, otepajo s številnimi proizvodno-go- spodarskimi in drugimi teža- vami, a da je povsod tam, kjer je bil kmet deležen ma- terialne osnove za moderni- zacijo in preusmeritev proiz- vodnje, opaziti viden napre- dek. Naj torej ob Natkovih ugo- tovitvah ne ugasnejo kmeč- ka ognjišča in tudi ne najšir- ša družbena skrb za razvitost hribovskih domačij nasploh. GG Predstavili so se ceilskl srebrni zbori MPZ Boris Kidrič, Moški komorni zbor in MPZ France Prešeren so v ponedeljek, 21. maja nastopili v Narodnem domu. Tako so se v organiza- ciji Zavoda za kulturne prire- ditve in ZKO predstavili celj- ski zbori, ki so nedavno tek- movali na republiški reviji Naša pesem, kjer so dosegli srebrna odličja. - APZ .B.Kidrič« - vodi ga Dragica Zvar - je močan an- sambel samih mladih glasov, ki zveni temu primerno mla- dostno. Glasovi so dobro zase- deni, dosegajo večinoma ho- mogen zvok, lepo, svežo barvo, le tu pa tam se enotnost podre, zlasti v odsekih moškega zbo- ra. Pojejo disciplinirano, vsto- pi so zelo točni, fraze muzikal- no oblikovane, izgovorjava je jasna, a ponekod ostra v neka- terih močnejših - forte odstav- kih. Izvajali so šest pesmi, ob koncu po močnem aplavzu so dodali še eno (Adam.ičevo »Ce ti ne boš moj«). Prva, Galluso- va »Trahe me« je bila očitno pod vplivom začetne treme ne- jasna, posebno moški glasovi zamegljeni. Toda že druga. Gallusova »En ego campana«, na republiški reviji v Mariboru obvezna, je bila izvrstna. Odli- kovali so jo jasnost, preciznost, zvočnost v ponavljajočem se pritrkavanju in primeren tem- po. Lajovčeva »Kisa« je bila občuteno interpretirana z le- pim pianom, motili so pregosti vdihi v prvem delu. Predstavi- tev Srebotnjakove »Ne, jaz no- čem še umreti« je bila vseskozi korektna z doživljeno gradaci- jo in jasno izgovorjavo. V ob- sežni »X. rukoveti« Stevana Mokranjca je zbor predstavil vse svoje dobre in slabe plati: moški zbor je bil premalo izra- zit, ne dovolj homogen, dima- nika v srednjem delu premalo diferencirana, vokalizacija me- stoma ostra. Celota pa je bila dobro grajena, tempi primerni, zaključek efekten. Vsekakor zbor, ki zasluži »visoko sre- bro«. Moški komorni zbor z diri- gentom Vidom Marcenom je začel svoj program šestih pe- smi z Gallusovo »Magnum mi- sterium«. Dvozborje je bilo di- namično zelo dobro odtehta- no, glasovne skupine zlite, bla- goglasne, le zaključek skladbe naj bi bil bolj poudarjen, mo- gočen. V Lisztovi »Pater nost er« je bil zelo dober drugi te- nor, enotno barvan, izrazit, di- namika je bila prav dobra s crescendi in diminuendi, sicer pa je kompozicija razvlečena ter se s Pahorjevim »Očena- Sem hlapca Jerneja« težko pri- merja. »Očenaš« je težak, v srednjem delu zahteva več širi- ne in umirjene gradacije, v ce- loti je dobro uspel. V Gotovče- vi »Pod jorgovanom« so bili te- norji neenotni, sočni poudarki v drugem delu so lepo zaklju- čili skladbo. »PVva rokvet« Stevena Mokranjca je edina med petnajstimi, ki je v origi- nalu pisana za moški zbor. Za- radi obsežnosti in odlomkov z različnimi razpoloženji je do- kaj zahtevna. Komora.šem se ni prav posrečila: nekoliko je bila kriva intonacija, nekaj preohlapnih vstopov in ritmič- no premajhna izraznost. Te- nor-solo je prav dober, a neko- liko prehiter, več umirjenosti in širine bi se želel. »Marko skače« v priredbi Uroša Kreka je bil v pregledu ritma dovolj izrazit, v pravem tempu, stac- cati pa bi naj bili ostrejši in doslednejši. Tretji je nastopil Mešani zbor »FVance Prešeren«, ki ga vodi Edvard Goršič. Uvodoma je zapel »Preludij« Poljska Twardovskega, kričavo sklad- bo, polno zunanjih efektov z malo muzikalno vrednostjo. »En ego capana« Gallusa je bi- la premalo lahkoten in preveč romantičen. Mozartov »Ave verum« je bil resnično lepo z bogato dinamično lestvico in z nežnim zaključnim pianom. Fraze so bile doživete, dobro izdržane. Tudi Kodalyjeva »Molnar Ana« je bila dinamič- no razgibana, mestoma celo preveč, tako da je mejila na kričavost. Posamezne glasov- ne skupine so se odlikovale z izenačenostjo v barvi in izved- bi. »Glasovi« sodobnega še manj znanega skladatelja Uro- ša Rojka je moderna skladba brez besedila, ki nima mnogo skupnega z lepim petjem. Ne- smiselno igračkanje z interval- nimi težavami pač ne more biti pevcevm v veselje. Goršič jo je verjetno izbral v želji ustreči žiriji z zahtevno sodobno kom- pozicijo. »Zenka mi v goste gre« v priredbi Sama Vremša- ka je z odlično interpretacijo in izvrstno izvedbo zaključila za- nimiv večer »srebrnih« zbo- rov. EGON KUNEJ Kultura, zrcalo vsakega naroda VSaleškiaoUnl so nastopili kunumUlublteUUzanšglh republik Kulturne prireditve v me- secu maju so nedavno tega obogatili tudi pevci, recita- torji in instrumentalisti iz drugih republik, zaposleni v delovnih organizacijah Šaleške doline. K sodelova- nju so pritegnili tudi šo- štanjsko mladino in ansam- bel iz Topolšice. Prireditev v Šoštanju je izredno uspela, pritegnila občinstvo in opozorila, da mladim iz sosednjih repu- blik, ki že vrsto let delujejo na kulturnem področju, še vedno ni uspelo ustanoviti kulturno umetniškega druš- tva. Zato je bil tudi njihov zadnji nastop pod pokrovi- teljstvom Zveze kulturnih organizacij občine Velenje in po zaslugi Delavsko prosvet- nega društva Svobod? Šo- štanj, ki je nastopajočim tudi brezplačno odstopilo dvo- rano. Skratka; delavci iz sosed- njih republik so poleg vsako- dnevnega dela voljni delati tudi na kulturnem področju, s čimer želijo podoživljati svoje domače kraje in svoje bogato kulturno izročilo predstaviti tudi nam. Pred leti je bilo prav v Ti- tovem Velenju širše republi- ško posvetovanje o proble- mih ustanavljanja kulturnih društev delavcev iz drugih republik v Sloveniji, vendar kaj dlje od razmišljanj ni prišlo. In tako delavci iz dru- gih republik, ki snujejo na območju Šaleške doline, .še vedno nimajo svojega druš- tva, ki bi jim vendarle lahko v marsičem pomagalo, d^ bi laže prebrodili težave in sti- ske s katerimi se srečujejo v novem okolju. Morda je prav nedavni majski nastop zadostna po- buda za to, da bodo tudi de- lavci iz drugih republik sled- njič ustanovili kulturno društvo. V. K. Prileten glasbeni večer v Šentjurju Zelo prijetno je bilo v so- boto v prepolni dvorani kulturnega doma v katerem so družno koncertirali mo- ški pevski zbor »Skladate- ljev Ipavcev«, mešani pev- ski zbor slovenskega pro- svetnega društva Danica iz Sentprimoža v Podjimi in trio Korotan, prav tako od tam. Osem pesmi, ki jih je zapel šentjurski moški pevski zbor, je bilo pretežno zahtev- nih, zapete pa so bile izredno solidno, s polnimi, harmo- nično zlitimi glasovi. Zboro- vodja, Edi Goršič, priznani strokovnjak na področju pevske glasbene kulture, je z učinkovitimi prijemi ponov- no utiril zbor na zavidljivo raven. Sledilo je šest pesmi meša- nega zbora Korošcev, s kate- rimi Sentjurčani že nekaj let vsestransko uspešno prija- teljsko sodelujeo in ki jih vo- di zborovodja Hanzi Kežar. Prijetno doneče, ubrane ko- roške pesmi, med katerimi sta posebno »vžgali« Artače- va »Pridi k meni« in Mirkova »Pojdam v Rute« sta poleg ostalih poželi izredno prizna- nje poslušalcev. Koncert je zaključil trio Korotan s pevci, ki so pred- stavili tri domače Artačeve skladbe, med katerimi je po- setJno lepo izzvenela tista, v katero so bile vključene ci- tre. Ves razplet na odru je izvirno in prikupno napove- dovala in povezovala Tatjana Kolesa. ERNEST RECNIK Jubilei v SLG S skromno slovesnostjo so v ponedeljek zvečer v Sloven- skem ljudskem gledališču v Celju proslavili petdeseto odi- grano predstavo Amadeusa. Le redko katere predstave v celjskem gledališču so dožive- le toliko uspeha. Zgodovinsko obarvana igra angleškega av- torja Petra Shafferja govori o jalovem dvornem skladatelju Salieriju, v tej vlogi ostaja ne- pozaben Janez Bermež, in o čudežno nadarjenem Mozartu, > ki ga je tenkočutno upodobil Zvone Agrež. Staro Celle v novi podobi mladih likovnikov Pionirski dom Cvetke Jerinove Celje je bil od 21. do 25. maja gostitelj učencev enajstih osnovnih šol in glasbene šole Celje. V petih pestrih dneh so se učenci predstavljali z glasbo, plesom, lutkami in s svojimi literarnimi deli. Odziv med šolami je bil velik, drugo leto bo prav gotovo še večji in tako bo ta prireditev, ki predstavlja prikaz ustvarjalnosti mladih in s kate-^o so počastili praznik mladosti, postal tradicionalen. Zal pa je bil obisk prireditev še preskromen, da bi mogli biti v celoti zadovoljni. Zanimiv je bil zlasti zadnji dan, ko so mladi, nadarjeni slikarji upodabljali motive starega Celja, kot učenci (na fotografiji) s Prve osnovne šole. Vsa njihova dela bodo od 11. do 15. junija na ogled v Muzeju revolucije v Celju in brez dvoma si jih bo vredno ogledati. .......... . .____^ M. P. (Foto: E. MASNEC Iz jutra raste dan Kulturno življenje v Lesič- nem je bilo nekdaj bolj razgi- bano. Starejši krajani se še dobro spominjajo uprizoritev domačih iger, zlasti Guzaja in Miklove Zale Ko so v kraju pred nekaj leti na novo oživili kulturno dejav- nost, so se osredotočili pred- vsem na organiziranje priredi- tev gostujočih društev, zlasti v okviru Kozjanskega kulturne- ga tedna. In kje je iskati vzrok za mrtvilo, ki je zavladalo? Ire- na Juršič, tajnica kulturnega društva Lesično-Pilštajn pravi, da so krajani premalo zaintere- sirani za delo na kulturnem po- dročju in da so tudi obiski predstav ali prireditev slabi. Najbrž pa je vzrokov še več. Nihče od članov kulturnega društva se namreč ne upa lotiti režije kakšnega dramskega de- la iz čisto preprostega razloga, ker pač nima ustreznega zna- nja, kritiki za neuspelo pred- stavo pa se brž najdejo. Pri Kulturni skupnosti in Zvezi kulturnih organizacij Šmarje so obljubljali izobraževanje za mentorstvo in vodenje skupin, pa iz tega ni bilo nič Toda kljub vsemu še ni vse zamuje- no. Za odraslimi raste mladi rod, ki zlasti rad zahaja v do- mačo knjižnico in se na kultur- nem področju že uveljavlja v Pionirskem kulturnem druš- tvu na šoli v Lesičnem. MATEJA PODJED 31. MAJ 1984 NOVI TEDNIK - STRAN 9 Poučen izlet po Kozlanskem Gtaa Podsreda z razstavo Kozjattsito v NOB Kozjansko je znano po Kulturnozgodovinskih in et- nografskih spomenikih. Na razmeroma majhnem ob- rnočju so posejani dokazi najrazličnejših obdobij na- še kulture, zgodovine, raz- voja. Eden takšnih dokazov je tudi grad v Podsredi in v njem stalna razstava Koz- jansko v narodnoosvobodil- ni borbi, ki so jo lani sep- tembra postavili strokov- njaki celjskega Muzeja re- volucije. S stalno la/stavo jo g:-ad Podsreda v nekem smislu re- šen tudi propadanja, postal je vitalen, saj ga je lani od otvoritve ra/stave pa d(j da- nes obiskalo veliko ljudi, ki jih zanima to obdobje naše polpreteklosti. Vsebinsko je la/stava razdeljena na dva dela: na kronološki prikaz dogodkov in na vsebinske sklope kot so prikazi parti- zanskih bolnišnic, osvoboje- nega ozemlja, šolstva, tiska itd. liazstavljeno gradivo je obširno, kakovostno, od fo- tografij in najrazličnejših do- kumentov do na magneto- fonske trakove posnetih tek- stov oziroma pričevanj iz te- ga časa. Razstavo Kozjansko v N08, nad katero sedaj bdi delovna organizacija Spo- minski park Trebče, bodo v prihodnje .še dopolnjevali, nadgrajevali, širili. Nekaj po- dobn(.'ga bodo doživeli tudi zgornji prostori gradu, ki so sedaj prazni. Ena od zamisli je, da bi v njih postavili stal- no razstavo, ki bi biia prikaz kmečkih uporov na območju Kozjanskega. V osnovnih šolah oziroma razrednih skupnostih si v tem času belijo glave, kam na zaključni šolski izlet. Eno lepih, poučnih in koristnih možnosti ponuja prav grad Podsreda v slikovitem obje- mu narave. Priji^ten izlet bi tako učenci lahko združili z zanimivo učno uro zgodovi- ne, hkrati pa bi spoznali te kraje in zanimive ljudi. Dan bi bilo mogoče še izkoristiti za obisk sosednjih krajev in zanimivosti. Tu je območje Spominskega parka Trebče Z Javorškovo domačijo, do- mom Titove matere, Bistrica ob Sotli z doprsnim kipom Titove matere in celodnevno osnovno šolo Marija Broz. Tu je stari senik, kjer se je Tito leta 1940 pripravljal na .5. državno konferenco. Ugo dne cestne povezave omogo- čajo še ogled ene najstarejših evropskih lekarn v Olimju, in če čas dopušča, je tu .še Knežec pri Rogaški Slatini, kjer je do sedaj najbolj po- polna zbirka o dr. Francetu in Borisu Kidriču. MARJELA AGREZ Na gradu v Podsredi, ki je v sklopu spomeniškega parka! Trebče, je letošnja zima naredila precej škode. Na enem izmed; stanovanjskih traktov je pozni spomladanski sneg podrl di-: mnlk in s tem se je sesulo precej strehe. \ Se hujša škoda je nastala v enem izmed grajskih vogalov, \ kjer so se pokazala močne razpoke v zidu. Te so tako hude, da: je ta del gradu v nevarnosti, da se sesuje. Spomeniškovarstveni zavod v trebčah je zato ukrenil vse; potrebno, da se grad zavaruje pred nadaljnjim propadanjem, i Ob sodelovanju strokovnjakov iz restavratorskega zavoda iz! sosednje Hrvaške, se pripavlja analiza, kako ta propadajoči; del gradu ustrezno zavarovati. Najnujnej.ša zavarovalna dela nameravajo opraviti čimprej, saj je grad v Podsredi, kjer je postavljena razstava NOR ""i Kozjanskem, vedno bolj obiskan. ^-i Boljša ponudila v Gaju Savinjski gaj v Mozirju ponuja obiskovalcem letos še eno novo obliko po- nudbe. Odbor, ki vodi poslovanje gaja, je sprejel pobudo vrt- narja Jožeta Skornška. vrt- narja, ki za gaj skrbi in obrt- nika Petra Vertačnika, ki bo- sta ofislej v gaju obiskoval- cem prodajala rože in izdel- ke domače obrti. Za dobro ponudbo cvetlic in vrtnar- skih pripomočkov bo skrbel Jože Skornšek, medtem ko bo Peter Vertačnik, coklar, ponujal vse vrste coklov in lesenih spominkov domače obrti. Posebno veliko zani- manje je za njegove 'šved- ske« in »italijanske« cokle, ki jih na policah proizvajal- cev obutve ni veliko, pa tudi cene, ki so za 30 odstotkov nižje kot v trgovinah, so ugo- dne. RP planinski kotiček Golica vabi Planinsko društvo Že- lezničar iz Celja vabi na svoj vsakoletni izlet na 1835 metrov visoko Goli- co. Letos bodo prvič or- ganizirali tudi železniški prevoz. Motorni vlak bo s celjske železniške postaje odpeljal v soboto, 2. juni- ja ob 6. uri. Da je na Golici v tem času res najlepše, so potr- dili člani planinske sekci- je iz Smartnega v Rožni dolini, ki so si razcvetena narcisna polja ogledali prejšnjo soboto. Izleta, ki so ga priredili v počasti- tev dneva mladosti, se je udeležilo 35 pohodnikov, micd katerimi je bilo veli- ko novih planincev, ki so jih dostojno "krstili« na vrhu Golice. Najstarejši udeleženec pohoda je imel 60 let. RP Nlhalka Zokovoc tUdI poloti Nihalka Žekovec bo na Golte vozila tudi v polet- nem času.Obratovati je pričela že v petek, 25. ma- ja, planince in ostale lju- bitelje narave na Golteh pa bo vozila do hotela na Golteh vse do konca av- gusta. Med delavniki bo gondola vozila ob 7. in 14.45. uri, ob sobotah in nedeljah pa od 8. do 18. ure, vsaki dve uri. Pred- hodno najavljenim skupi- nam z nad 20 osebami bo- do omogočili izredni pre- voz. RP Katalog turističnih kmetu Turist biro iz Mozirja, ki deluje v okviru Zgor- njesavinjske kmetijske zadruge, je natisnil kata- log turističnih kmetij Gornje Savinjske doline. Gre za kompleten pre- gled 35 kmetij, kakršnega smo v našem kmečkem turizmu že dolgo pogreša- li. Poleg osnovnih podat- kov o kmetijah zajema katalog še podatke o vrsti storitev, ki jih gostom nu- dijo na kmetiji, število sob in ležišč, način ogre- vanja, vrste živali, ki jih imajo na kmetiji, možno- sti za razvedrilo, podatek, kateri tuj jezik govore na kmetiji ter oddaljenost od najbližje avtobusne ali že- lezniške postaje. RP Šaleška planinska pot iSaleško planinsko pot, dol- go približno 140 km, je planin- sko društvo Velenje odprlo ob svoji 25 letnici delovanja. Ta- krat pred 10. leti, je bila to že 18. planinska pot v Sloveniji. Zdaj jih že nad 40 prepleta našo republiko. Šaleška planinska pot je oz- načena s Knafeljčevo markaci- jo in veliko črko S. Prehodite jo lahko v 33 urah. Vključuje 21 kontrolnih točk in je spelja- na po obrobju občin: Velenje, Žalec, Celje, Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem, in Mozir- je. Pot so pripravili: Stane Ja- mnikar, Franc Ojsteršekin, Andrej Kuzman ter sodelavci. Danica Zevart je napisala vse- binsko zelo bogat Vodnik. Pot je bila odprta z namenom, da bi ljudje iz občine Velenje ter sosednjih občin, pa tudi od drugod, pač ljubitelji narave, spoznavali življenje in delo ter napredek na obrobju Šaleške doline. Prav gotovo tudi zato, da bi se seznanili s kulturnimi in zgodovinskimi spomeniki teh krajev, znanih iz pretekle in bližnje zgodovine. Šaleška planinska pot vodi namreč mi- mo 11 spomenikov in treh spo- minskih plošč. To so pomniki naše težke a slavne preteklosti. Na tej poti se boste predvsem razgibali in duhovno obogatili ter telesno okrepili. Pot poteka po nadmorski vi- šini 300-1100 m in je praktično prehodna skozi vse leto. Po zbrani evidenci in korespon- denci, je doslej prehodilo Šale- ško planinsko pot blizu 1000 planincev. Zelo zanimivi so za- pisi planincev, ki so pot že pre- hodili, po etapah ali pa v celoti, nepretrgano - naenkrat. Lojze Grobelnik iz Maribora je zapi- sal: 'Prehodil sem. že več tran- sverzal, a Šaleška mi je bila do- slej najlepša." Matej Gabrovec iz Ljubljane: "Ko smo pot pre- hodili, smo bili zelo zadovoljni. Znova in znova se bomo vrača- li.« Greta Bortsch iz Gradca - Avstrija je napisala: -Skupina 8 planincev je zelo navdušena nad Šaleško potjo, saj smo lah- ko videli lepote Šaleške doli- ne« Margaret Daviš, doma iz Bostona v Veliki Britaniji je v dneh od 27. do 31. jan. 1981 sama prehodila pot in piše: "Na poti sem doživela veliko lepega." Pravi, da je uživala v lepotah naše pokrajine in, da ji bo Šaleška planinska pot osta- la v lenem spominu. Starostna in poklicna sesta- va popotnikov je zelo raznoli- ka. Na šaleško pot prihajajo planinci iz Slovenije, drugih naših republik in celo iz tujine. Prav zato je naloga planincev, da jo ohranijo lepo in čisto. Za pravimi planinci ne ostajajo nobene sledi v obliki odpad- kov. V skoraj 10. letih se je na kontrolnih točkah zvrstilo že lepo število ljubiteljev narave in planin, kar kažejo vpisi v vpisnih knjigah. Povsod nale- tijo planinci na prijaznost lju- di, zlasti tistih, ki hranijo vpi- sne knjige ter knjige \tisov in žige. Kdo. ki je pot že prehodil, se rad ne \Tača h Gonžarju, Ar- nežniku? Pa Punčuhu, Vagu. Jakobu. Pečolarju in drugim domačijam in točkam Šaleške planinske poti"' Upamo, da bo- ste tudi vi v letošnjem jubilej- nem letu prehodili zelo zanimi- vo planinsko pot. JULIJANA HOCEVAR globtour POČITNICE '84 ISTRA PIRAN - hotel Punta - B kategorije POTROROŽ - vile Lucija v sklopu hotelskega kompleksa Metropol, hrana v restavraciji Lucija UMAG - hotel Kristal in privatni apartmani na Punti POREČ - hoteli Lotos, hotel Materada in Lanterna, apartmansko naselje Golijot in privatni apartmani VRSAR - hotelsko naselje Funtana in Koversada ROVINJ - vile Rubin - turistično naselje družinskih vil, Monsena naturistično naselje tipa bungalovov MEDULIN - hoteli Belvedere, Mutila in Medulin. Sobe v privatnih vilah 30-400 m od morja OTOKI MALI LOŠINJ - hotel Helios RAB - bungalovi Suha punta PAG - privatni apartmani s kuhinjo in zasebne sobe UGLJAN - privatne sobe, hrana v restavraciji PASMAM - privatni apartmani s kuhinjo MURTER - privatne sobe, hrana v hotelu Borovnik BRAČ - Supetar, privatne sobe, poln penzion, hotelsko naselje Palma - Pučista, privatne sobe, poln penzion - Bol, privatne sobe, poln penzion HVAR - Jelša, hotela Milna in Jadran, turistično naselje Funtana in privatne sobe, poln penzion - Hner, hoteli Phoros, Bodul, Sirena, Amfora in zasebne sobe s penzionom VIS - hoteli Irsa in privatne sobe s penzionom LASTOVO - hotel Solitudo KORČULA - hotel Bon Repos in bungalovi Masline KRIŽARJENJE po Jadranu z ladjo Vladimir Nazor 21. 9. do 23. 9., prevoz z avtobusom Ljubljana-Poreč-Ljubljana z ladjo Poreč-Vis-Poreč, cena 7250 din SREDNJA IN JUŽNA DALMACIJA MURTER - privatne sobe s penzionom VODICE - hotel Punta - depandansa Antanina in zasebne sobe s penzionom PRIMOŠTEN - hoteli Zora, Slava, privatne sobe s penzionom TROGIR - hoteli Medena in apartmani s kuhinjo OMIŠ - hotel Ruskamen BASKA VODA - hotel Horizont in Slavija MAKARSKA - hotel Meteor in Dalmacija TUČEPI - hotel Alga HERCEGNOVI - hotel Center, Topola BUDVA - hotel Avala, Mogren, hotelski kompleks Slovenska plaža Miločer - Sveti Štefan hotel Maestral Z JAT-om V SVET 7 in 14 dnevni paketi v: Egipt, Tunis, Malto, Maroko, Skandinavske dežele, Singapur. Indonezija, Malezija, SSSR, ZDA, Kanada... V mesecih junij, julij in avgust čarterski poleti: Beograd-Los Angeles din 129.500 Ljubljana-Clivland, Detroit din 87.000 Prodaja domačih in mednarodnih letalskih in železniških vozovnic, RENT k CAR. Rezervacije in vse informacije GLOBTOUR Ceije, Čuprijsl^a, telefon (063) 23-139. 10. STRAN - NOVI TEDNIK 31. MAJ 198A Sočna paša na lasah Rogle Organizirano pašništvo In turizem Ideja o organiziranem pašništvu na Rogli je že pred neltaj leti vznikla med rejci živine v konjiški obči- ni, pobuda pa je naletela na ugoden odmev tudi med kmetovalci v sosednjih ob- činah. Kmetom v poznih po- mladanskih mesecih na- mreč močno primanjkuje krme za živino, predeli osrednjega Pohorja pa so izredno ugodni za pašo, saj se raztezajo na 10 tisoč hek- tarjih, kjer je med gozdovi veliko jas. Ob koncu maja bo 90 last- nikov živine prignalo na po- bočje Rogle okoli 400 glav živine, predvsem plemen- ske. Za to veliko čredo bosta skrbela dva pastirja, vsak kmet pa bo prispeval GOO di- narjev na sezono paše in k tej vsoti -še 100 dinarjev za rizič- ni sklad. Lastniki teh povr- šin na Pohorju so naročili tu di izdelavo načrta pašnega kompleksa. Nalogo je prev- zel Zavod za urbanizem iz Ti- tovega Velenja z obljubo, da bo načrt izdelan do 31. marca letos, vendar ga do sedaj še ni. Elaborat naj bi opredelil površino paše in velikost pašnikov. Tako bi se končno lahko konstituirala pašna skupnost. Kljub vsemu bodo letos oživili pašništvo na Ro- gli in ga povezali s turi- zmom, za kar so zainteresira- ni tudi pri Rekreacijsko turi- stičnem centru Unior Zreče. Kot ena izmed teh turistič-. nih zanimivosti bo brez dvo- ma prevzem živine na pašo, v poletnih mesecih bodo na Rogli pripravili pašniške pi- knike in tudi sezono bodo zaključili turistično obarva- no, kar se je že tri leta nazaj izkazalo za izjemno privlač- nost. Pri organiziranju teh prireditev bodo poleg turi- stičnih delavcev sodelovali še mladi zadružniki Kmetij- ske zadruge Slovenske Ko- njice. Nekaj pomislekov zavoljo organiziranega pašništva na Rogli je .še med drugimi upo- rabniki teh gozdov, zlasti med gozdarji in lovci. Sredstva za pašništvo so zagotovljena. V pretežni me- ri jih bo prispeval regijski sis /a preskrbo. Pašnike bo na- mreč potrebno urediti, prav tako napajališča, poskrbeti za nujen pribor in prebivali- šče za pastirja, ki bosta za 24- urno varstvo živine prejela na mesec 25.000 dinarjev. Kot eno izmed podrobno- sti organiziranega pašništva na Rogli velja omeniti tudi to, da bo vsako govedo tri- krat označeno. Napravili bo- do dlakorez, tetovirali uho in vanj vsaki živali vstavili še plastično številko. Tako želi- jo lastniki govedi svojo čre- do zavarovati za primer kra- je, bolezni ali izginotja, pa tu- di preprečiti črno pašo. Interes za pašništvo na Ro gli je izredno velik; velike pa so tudi perspektive za na- daljnji razvoj živinoreje v ko njiški občini. Letos m bilo malo tistih kmetov, ki so ve- čanje staleža govedi pogoje- vali z organiziranim {pašniš- tvom. Govedo bo na paši šti- ri mesece, vse tja do septem- bra, v konjiški občini pa ra- zmišljajo tudi o poskusih za obogatitev travinja. Takšno dolgoročno gledanje na raz voj živinoreje se utegne bržčas kmalu obrestovati. MATEJA PODJED Gospodarno kmetovanje Piše Franc Potočnik, aipL kmet. Inž. Kako vpliva število odrejenih pujskov na gospodarnost reje plemenskih svinj (2) v prvem nadaljevanju pod tem naslo- vom smo ugotovili, da pri 18 odrejenih pet tednt)v starih pujskih porabimo 48,8 kilogramov skupnili hranilnih snovi na pujska. Danes pa poglejmo, koliko hranilnih snovi porabimo na odrejenega pujska, če svinja prasi trikrat na dve leti ali pa le enkrat letno. Predpostavljamo, da po gnezdu odredimo 9 pujskov, svinje pa tako kot v prvem primeru zaradi poenostavitve izračuna krmimo s ko- ruzno storžno silažo, z beljakovinskim koncentratom in s krmilom za dojne svinje. Brejost in doba hiktacije sta ena- ki v vseh treh primerih, po odstavitveni premor pa st' pri redkejših prasitvah po- daljša. Pri dveh prasitvah letno znaša popi-ečno 32,5 dni, pri treh prasitvah na dve leti poprečno 93 in pri eni prasitvi letno 215 dni II. Pri 1,5 gnezda na svinjo letno pora- bimo na gnezdo 790 kilogramov koruz- ne storžne silaže, 104 kg beljakovinske- ga koncentrata in 227,5 kg krmila za doj- ne svinje ter 25 kg starterja za pujske. Po pujsku je to 88/kg koruzne storžne silaže, 11,5 kg beljakovinskega koncen- trata, 25,3 S-doj in 2,8 kg PU-starterja ali skupaj 59,8 kg skupnih hranilnih snovi. III. V tretjem primeru svinja prasi en krat letno. V tem primeru porabimo po odrejenem pet tednov starem pujsku 135 kg koruzne storžne silaže, 18,3 kg beljakovinskega koni-entrata, 25,3 kg S- doj in 2,8 kg PU-starterja. To predstav- lja 81,8 kg skupnih hranilnih snovi na odrejenega pujska. Ko je pšenica zrela, ne gledamo, čigava je njiva Pri Kozmusih ne kupujejo v trgovini In tnJIJo, Ua se tJa tuOI na višinski kmetiji uspešno gospodariti Se danes me marsikateri prijatelj iz šolskih dni spra- šuje, kako da sem ostal na kmetiji, češ, saj je v življe- nju še dosti drugih možno- sti za uspeh«, pravi Slavko Kozmus, ko govori o tem, kakšen je odnos do kmetij- stva. Slavko jc med redkimi v Pamečah pri Jurkloštru, ki je dokazal, da lahko tudi na višinski kmetiji kmet dobro živi. Dobro osnovo je ustvaril že njegov oče Alojz, s kate- rim sedaj skupno gospodari- jo, s tem, da oče bolj skrbi za govedorejo, sin z ženo Mile- no P& ima na skrbi 11 do 12 tisoč brojlerjev na svoji pe- rutninski farmi, ki so jo v največji meri zgradili z last- nimi sredstvi. Je tudi koope- rant Kmetijske zadruge La- ško, saj sem. takšne proiz- vodnje ne bi zmogel, kljub temu da bi bil zaslužek bolj- ši. Za krmo so namreč po- trebne devize, teh pa še za- druga nima dovolj. Podobno je tudi z govedorejo, zato tu- di pri tej proizvodnji sodelu- jejo z zadrugo. Dobri kmetje se morajo prilagajati spremembam, po- vezanimi s tehnologijo kme- tijske proizvodnje, temu pa pri Kozm^usih sledijo. V la- boratorijsko obdelavo so da- li tudi vzorce svoje zemlje, da bodo lahko s pravilnim gnojenjem iz nje iztisnili kar največ. Storiti je namreč po- trebno čimveč, da bi si težav- no delo v strmih bregeh olaj- šali. Zemlje pa imajo dovolj, od 23 hektarjev je 8 ha goz- dov in lO ha obdelovalne zemlje. Slavko Kozmus meni, da bi bilo več naprednih kme- tov, če bi bile vzpodbude za kmetovanje boljše, kljub te- mu da je večina mladih v preteklosti odšla v mesta, za boljšim zaslužkom in lažjim delom. Tudi pravilna vzgoja v šolah bi lahko k temu, da bi vse km.etije imele nasle- dnike, veliko prispevala; »Vsi ne moremo živeti v doli- ni, nekdo mora skrbeti tudi za to zemljo, visoko v hribih, kjer imamo probleme s pre- vozi, z elektriko, pozimi s snegom. Res da nimamo ki- na, gledališča, kar tudi mi pogrešamo, a tako kot to. po- trebujemo tudi hrano,« pravi Slavko. Dela nikoli ne zmanjka. vse korake, ki jih opravijo čez dan, morajo skorajda imeti zmerjene, da postorijo vse, kar je potrebno. Takrat, ko je potrebno najbolj popri- jeti, pa v Pamečah ne gleda- jo, čigava je njiva. Ko pšeni- ca dozori, vsi sosedje stopijo vkup in pospravijo pridelek. Zato tudi malo kupujejo, ve- čino pridelajo doma. Moko sami zmeljejo, za domači kruh pa poskrbita obe go- spodinji, Milena in njena ta- šča Marija. Dopusta ne poznajo, a kot pravijo, nedelja je njihova, to je dan, ko si naberejo moči za nov delovni teden, ko se starša in stara starša posveti- ta otrokom in vnukom, Mar- jetki, Tončiju in Petru. Za za- bavo so otrokom kupili pre- lepo kobilo, sicer kaj drago Igračo, vredno 200 tisoč di- narjev, kar pa v primerjavi z Hondami, Suzukiji in Kavva- sakiji. igračami mestnih otrok, niti ni tako drago. R. PANTELIC Foto; E. MASNEC Pri Kozmusih so najbolj veseli telefona, ki so ga dc hiše napeljali pred nedav- nim. Da so lahko povezani z dolino, z zdravnikom, trgo- vino, zadrugo..., so morali za svoj del napeljave v raz- dalji 10 metrov postaviti 2g drogov. To delo so opravili sami, s svojimi sredstvi. Družina Kozmus z »igračo« otrok, kobilo, ki je k hiši prinesla veliko več veselja kot vsi motorizacija, ki jo imajo pri hiši. Milena. Slavko in mali Tonček v perutninski farmi. DO Ef.lONA HOTELI TOZD HOTEL EVROPA CELJE Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 2 KV natakarja 2 čistflki Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pisne prijave pošljite v 8 dneh od dneva objave na gornji naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po skle- pu o izbiri. Pomlad je prišla -- v Dobrni mislimo na vas Vabimo vas, da popoidnsve in večere preživite ob rekreacijskih aktivnostih, posvetite več časa negi telesa in poskusite naše kulinarične posebnosti. večer pa zaključite ob prijetni glasbi in piesu. Vsak dan od 11.-19. ure se lahko kopate v bazenih ali kabinah s termalno vodo. koristite trimkabinet, sauno, kegljišče, masažo, namizni tenis, trim stezo ali se sprehodite po urejenih sprehajalnih poteh. dopoldne in popoldne obiščite naš medicinski ko- zmetični salon, kjer vam nuditno celutron, lepo- tilno in anticelulitno kuro. V narodni restavraciji hotel dobrna vas bomo postregli vsak teden s posebnimi kulinaričnimi specialitetami ob prijetni glasbi. Vabimo vas v prenovljeno kavarno hotela Dobrna, kjer vas bo od 19. do 23. ure zabaval Marjan Sovič - »En človek - en ansambel«. Gostilna TRIGLAV vas vabi na pizzo in slovenske narodne jedi. V Dobrno vas iz Celja popelje avtobus vsako uro. 31. MAJ 1984 NOVI TEOMK - STRAN 11 O mladinskih brigadaii Podobnih akcij, kot so se je lotih v Preboldu za uredi- tev kinološkega poligona mladi, bi se lahko lotili v sle- herni krajevni skupnosti. Vsaka mladinska organizaci- ja naj bi imela svojo delovno brigado, ki bi skrbela za kul- turni in lep izgled svojega kraja, za urejenost športnih objektov, cvetnih nasadov, avtobusnih postajališč in kulturnih objektov. Ce bi starejši večkrat videli mlade od takšnih čistilnih akcijah, bi gotovo tudi oni ne odme- tavali ogorkov, avtobusnih vozovnic in papirčkov kar tako naokrog. Ce že starejši niso vedno vzor mladim, bi naj mladi pokazali, kako je potrebno skrbeti za čisto okolje. Kar zadeva republiške in zvezne delovne akcij(> s(,' mi ne zdi prav da novačimo mlade iz delovnih organiza- cij, ker jih k podobnimi pro- stovoljnim akcijam lahko pritegnemo v podjetjih in krajevnih skupnostih. Na takšne delovne akcije bi va- bili čimveč srednješolske in visokošolske mladine. Po- membno je, da se ta mladina na akcijah seznani s fizičnim delom in z vso ostalo špoil no, kulturno, zabavno, pa tu- di z znanstveno dejavnostjo, če to želi. Prav bi bilo, da bi se sleht.*rni srednje ali vi.šje- šolec vsaj enkrat udeležil takšne akcije. Ce so skrbno pripravljene, pritegnejo m!a- di>ga človeka še večkrat. Tam pa nastanejo nepozabni spomini, ki spremljajo člove- ka vse življenje. • S. S., Griže Preboldske palačinke Po veliki propagandi za mesec palačink smo se tudi mi odpravili v petek, 18. ma- ja v Prebold na palačinke. Prišli smo ob 20..35 uri in sedli v napol prazni jedilnici hotela Prebold. Naročili smo palačinke in pijačo in čakali, da nas postrežejo. Med tem se je jedilnica skoraj napol- nila z gosti, ki so naročali ve- čerje in tudi palačinke. Vsi so bili prej postreženi, dobili so dunajske zrezke, pečenke in ostalo, le o naših palačin- kah ni bilo ne duha ne sluha. Ob 21.40 še vedno ni bilo pa- lačink. Ker nam je bilo čaka- nja zadosti, smo odšli. Čakati celo uro na palačinke je res katastrofalno. Zakaj delajo takšno propagando za mesec palačink, če ne zmorejo po- streči vseh gostov? Sprašu- jem se, ali imajo nesposoben kader, ki pozablja naročati, ali pa so preboldske palačin- ke tako posebne, da se mora- jo peči celo uro? D. K. Vrb je Kal kvari lepoto Celja v Stanetovi ulici je na hiši, v kateri je v pritličju mestna cvetličarna, na zidu, obrnje- nem h gostišču Branibor še vedno v celoti vidna velika reklama za nekdanjo, zelo priljubljeno zobno kremo Kalodont, ki je žal že dlje ča- sa ni več dobiti. Kazalo bi ta zid prepleskati, da izbri.šemo spom.in na staro reklamo. Podobna reklama, o kateri je naš tednik pisal že lani, je tudi na zidu, obrnjenem pro- ti kolodvoru nad gosti.ščem Mignon. Tam je lepcj čitljivo "Merkur kavarna-, ki je bila zbirališče celjske nemškuta- rije in kulturbundovcev. Tu- di ta napis naj vendar že en- krat izgine. P^asada v Miklošičevi ulici št. 2, je skrajno zanemarjena in potrebna nujne obnove, saj omet odpada na pločnik, kar je nevarno za pešce. Pri- čakovati je, da bo to delo kmalu prišlo na vrsto. F^rvomajski mlaji, podob- no kot lani tudi letos še dol- go {)() prazniku stojijo z uve- nelim zelenjem in raztrgani- mi napisi ob vpadnicah v Ce- lje. Kdor je mlaje postavil, naj vendar poskrbi, da .se tu- di odstranijo. Pred nekdanjo Perdanovo mehanično delavnico na Ma- riborski cesti je že dlje časa velik kup raznih odpadkov, papirja, cunj in podobnega. Ta nesnaga ni v čast in lep izgled našega mesta. Žlebovi v Cankarjevi ulici 4, kjer je prodajalna Dom, prepuščajo. To gotovo ni pri- jetno za občane, ki obstanejo pred izložbami te trgovine. Sipe v lokalnih avtobusih našega Izletnika že menda lep čas niso bile umite. Pot- niki tako niti skozi steklo ne vidijo več. dr. ERVIN MEJAK, Celje Pokopališke zdralie na Svetini Rad bi opozoril na nekate- re slabe reči v zvezi s poko- pavanjem na pokopal i.šču Svetina, da opozorim kraja- ne, naj se dobro prepričaj(j, če še imajo svojo grobno par- celo na tem pokopališču. 1950. mi je na Svetini umrl otrok, ki sem ga dal pokopati na tem pokopališču in za grob sem vseskozi plačeval. Pozimi 1979 so m.e obvesti- li, da bodo urejevali pokopa- lišče in da naj bi zato svoj grob prestavil, ker je na tem prostoru predvidena nova mrliška veža. Obvestilo sem sprejel z razumevanjem in izbral nov družinski grob, za katerega so mi lokacijo od- govorni odobrili. Od februar- ja 1979 sem ta družinski'grob {ionovno plačeval. Mesec za- tem je umrl Franc Jelen, ki so ga brez mojega dovoljenja p(;kopali v m- Ijevanju parcel, da ne bi pri- hajalo do nesoglasij in {prepi- rov. Primer pa ni osamljen. No- vembra 1983 mi je umrl oče Franc Romih, ki je bil poko- pan v družinski grob, ki si ga je še sam izbral, in ga tudi plačal decembra 1981. Ta- kratni tajnik Risto Sijvčev je s puščico na skici označil, da je lastnik obeh grobov moj oče. Novembra lani smo ga pokopali. Kasneje pa se je ugotovilo, da je za sosednji grob plačala sorodnica po- kojnice, ki je tam pokopana, za kar tajnik jlavsko prosvetno društvo Svoboda Griže si boste lahko v soboto, 2. junija ob 19.30 uri ogledali musical Eve Janik(n'oszky Le po kom se je vrgel ta otrok. Izvedli ga bodo člani Teatra mladih domačega delavsko prosvetnega društva. Dom kulture Radeče v radeškem kulturnem domu bo jutri zvečer ob 19. uri občinska revija odraslih pevskih zborov občine Laško. Zdravilišče Dobrna v dvorani Zdraviliškega doma bo jutri ob 20. uri nasto- pila folklorna skupina Študent iz Banja Luke s pesmimi in plesi jugoslovanskih narodov. Grad Senek - Polzela v nedeljo, 3. junija ob 16. uri bo na Polzeli revija pihalnih orkestrov žalske občine. Nastopili bodo godbeniki iz Žalca. Prebolda, Zabukovice, Liboj in zbor rogistov lov- skih družin. Prireditev bo na dvorišču gradu Senek, če pa bo vreme slabo, bo revija prav tako ob 16. uri v Domu Svobode na Polzeli. Likovni salon Celle v Likovnem .salonu je (Kiprta razstava slikarskih del Milana Rijavca, ki si jo lahko ogledate do torka, 5. junija. V petek, 9. junija pa bodo v Likovnem salonu odprli razstavo skupine likovnih umetnikov iz Grevenbroicha iz Zvezne republike Nemčije, odprta pa bo do 12 ju.nija. Avla Poslovnega cemra GIP ingrad Celje V avli Ingradovega poslo\nega centra si lahko še danes in jutri ogledate razstavo kiparskih in slikarskih del To- neta in Vojka Svetine. Hotel Dobrna v avli hotela na Dobrni si lahko v teh dneh ogledate razstavo izdelkov umetnega kovaštva bakrenih :n brona- stih odlitkov avtorja Antona Hedla iz Gnž Turistični teden v Zrečah Hotel Dobrava je organizator Turističnega tedna, ki se bo zaključil v nedeljo, 3. junija. Jutri zvečer ob 20 uri bo ob bazenu v Zrečah koncert in ples ansambla Pankrti iz Ljubljane, v soboto. 2. junija prav tako ob 20. uri pa bo turistični ples, na katerem bo goste zabaval ansambel Veriga, gostja večera pa bo pevka Andreja Zupančič. V nedeljo. 3. junija pa si boste lahko ogledali ob 20. uri predstavo Gledališča pod kozolcem iz Smartnega ob Paki. Uprizorili bodo komedijo Zupanova Micka. Kino Volnik v kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v soboto. 2 junija ob 21. un nemški erotični film Patricia, v nedeljo, 3. junija pa bo na sporedu ob 17. in 19.30 un ameriška srh- Ijivka Pripravljena za ubijanje • TURISTIČNA AGENCIJA IZLETNIK CELJE vas vabi na počitnice v: Portorož, Umag, Vrsar, Pulo, Rabac, na Cres, v Dra- malj, Crikvenico, Selce, Novi VInodolski, Lopar, na Pag, v Novaljo, Zadar, Murter, Dubrovnik, na Mljet, ... IZBERITE - hotel, apartma ali zasebno sobo POSEBNA UGODNOST: letujte v hotelskem naselju ZAGORI Novi VInodolski 7 DNI - Odhodi 22/6, 29/6, 6/7, 13/7 CENA ARANŽMAJA 9.275,00 DIN PO OSEBI 10 DNI - odhodi 30/6, 10/7 CENA ARANŽMAJA 13.250,00 DIN PO OSEBI otroci do 10. leta imajo 30% popusta Doplačilo za avtobusni prevoz na relaciji Celje - HN Zagori - Celje 950,00 din po osebi Informacije in rezervacije v naših poslovalnicah: v Celju, Žalcu, Titovem Velenju, Slovenskih Konjicah, Hrastniku, Mozirju, Sevnici, Krškem. Slovenj Gradcu, Krapini, Šmarju pri Jelšah • TOZD POTNIŠKI PROMET obvešča potnike, da velja od 1. JUNIJA 1984 dalje NOV VOZNI RED za vse avtobusne linije. Vozni red je na vpogled in v prodaji v vseh poslovalni- cah Izletnika in na avtobusni postaji v Celju. Bazen Golovec vas vabi na rekreativno plavanje - novost: sončenje v zavetrju terase bazena, kjer so vam na razpolago ležalne deske in osvežilne pijače Savna - kjer je možnost za različne aktivnosti (odbojka, košarka, namizni tenis) in tudi sončenje Tenis; vsak dan od 8. do 20. ure (rezervacije igrišča in možnost posoje teniških rekvizitov pri varnostniku - tel. 33098) NOČNI KLUB za mlade vsako soboto od 21. do 01. ure Vstop prost! Avtosejem, bolšji sejem - vsako soboto od 8. do 13. ure VABLJENI 12. STRAN - NOVI TEDNIK 31. J V Krajih, kjer Jrnulje cvetelo BIH smo na latačem urodnlSivu v Lesičnem, PllStalnu Innrelepih okoliških krajih Na Kozjansko smo jo mahnili pred tednom dni. Odločili smo se za Lesično, krajevno skupnost v občini Šmarje pri Jelšah. Dan, ki smo ga preživeli v teh krajih, je bil zanimiv in prijeten. Prijeten zaradi sonca, ki Je ves dan toplo grelo, še bolj pa zaradi Kozjancev, ljudi, ki znajo krepko trdo delati, pa stisniti roko v pozdrav. Srečali smo se z lepotami Kozjanskega, z muhasto zemljo, ki kmetu ne vrača toliko, kot ji daje, in srečali smo se s tisto pristno gostoljubnostjo, tako značilno za Kozjance. Križem kraž po Lesičnem Posadka našega letečega uredništva se je utaborila v prostorih krajevne skupno- sti sredi Lesičnega, tam, kjer je bilo proti večeru tudi naše srečanje s krajani, ustni ča- sopis, kot mu p>avimo. Seveda smo jo najprej ma- hnili proti osnovni šoli, ki nosi ime Tončke Cečeve. Razposajeni vrvež otrok, pa prijazen sprejem delavcev šole in dišeča kavica. Na šoli smo bili deležni posebne ugodnosti, ki smo jo občutili potem, ko smo se razkropili na vse strani. Pravo razkošje je namreč imeti vodiča v kra- jih, ki jih ne poznaš. Učenci so nas spremljali m nam bili resnično v veliko pomoč. Ve- seli smo bili tudi povabila, da se ob enih dobimo zopet na šoli, na kosilu. Marsikaj smo potem zani- mivega in lepega doživeli, vi- deli. Obiskali smo kmete, ljudi, ki se ukvarjajo z zani- mivimi rečmi, ljudi, ki so nam vedeli marsika^ poveda- ti o tem in onem. Zaenkrat je vse to še v naših beležnicah, v naslednjih tednih pa bo našlo mesto na straneh No vega tednika in v spoi-edu Radia Celje. Največ o urobiemili s predstavniki krajevne skupnosti, njenih družbeno- političnih organizacij in dru- štev smo se srečali ob petih popoldne. Izvedeli srno, da se je v krajevni skupnosti v zadnjem času marsikaj obr- nilo na bolje. So pa ostali problemi, načrti za lepši ju- tri. Cest za obnovo in poso- dobitev je .še veliko. Krajani imajo v mislih zlasti poveza- ve na cesti Lesično-Tlake- -Buče-Kozje, kjer je na vsa- kem delu vsaj kilometer ne- prevozen. Ureditev teh pove- zav bi bila še kako potrebna zaradi mlečne proge oziroma oddaje mleka. To pa, seveda, veliko stane. So pa krajani pripravljeni sofinancirati gradnjo teh povezav. Kaže pa, da cesta trenutno ni tisti problem, ki buri du- hove po Lesičnem.. Največ se v teh krajih govori o telefon- skih številkah, ki jih je veli- ko premalo. Govori se o tem, da so krajani za telefon zbrali že veliko denarja potem, ko jim je celjski PTT obljubil dodatnih 124 številk. To je bilo menda že predlani, v krajevni skupnosti pa danes še vedno zvoni samo 25 teler fonov. Pesem, tako značilna za sedanji čas na področju telefonije, pozvanja torej tu- di v krajevni skupnosti Le- sično in v sosednjem Zagor- ju. Kabla za izgradnjo pri- marnega voda ni, zato ni te- lefonov. Ker pa je vsak na- ročnik telefona že pred do- brima dvema letoma nakazal dobrih pet starih milijonov dinarjev, je jeza v ki"ajevni skupnosti kar upravičena. Problem zase so divja od- lagališča smeti in odpadkov, pa zazidalni oziroma urbani- stični načrti, na katerega krajani čakajo že pet let, zla- sti tisti, ki bi si radi postavili hišo in ostali doma in kmeto- vali. Z Jelšino preskrbo so v Lesičnem zadovoljni. Vsega je dovolj na izbiro, tudi grad- benega materiala. Pa se lju- dje sedaj hudujejo nad nami- gi, da bi bilo treba gradbeni del trgovinske ponudbe uki- niti in ga preseliti v Kozje. Jezni so, ker gre te vrste »ro- ba« v Lesičnem dobro v pro- met, in res ne razumejo kam v tej zadevi »pes taco moli«. Ustni časopis Ce smo bili čez dan sonca veseli, smo zvečer spoznali, da je prav sončen dan glavni krivec, da dvorana kulturne- ga doma ni bila polna. Lju- dje so težko pričakovano sonce izkoristili za delo, ki je moralo zaradi daljšega de- ževja čakati. Pa je bilo to na- še srečanje kljub temu vese- lo. Veliko smo si imeli pove- dati, glavno pa je, da smo se pobliže spoznali. Veseli smo bili tudi obiska predstavni- kov občinske skupščine, družbenopolitičnih organi- zacij in Kmetijskega kombi- nata Šmarje pri Jelšah. V kulturnozabavnem progra- mu večerne prireditve so so- delovali oktet iz Kozjega, fol- klorna skupina Kozje, učen- ci lesičenske osnovne šole: Irena Grobelšek, Edita Bah, Robi Volavšek, Igor Ločič- nik in Boštjan Fistrič, har- monikar Roman Turk, ter narodnozabavni ansambel Salobir iz Dobja pn Planini. V ekipi Novega tednika in Radia Celje smo bih: odgo- vorni urednik Novega tedni- ka Branko Stamejčič, novi- narji Mateja Podjed, Vili Einspieler, Srečko Srot, Franček Pungerčič, Edi Ma- snec, Damjana Stamejčič (Delo) in Marjela Agrež pro- pagandist Valter Leben ter tehnika Bojan Pišek in Mitja Tatarevič. Vsem nam je bilo v Lesičnem prijetno. MARJELA AGRE2 FOTO: EDI MASNEC Kralevna skupnost Prav na hitro bi se dalo to krajevno skupnost takole predstaviti: prebivalcev ima 1200, od teh je 250 zapo- slenih v bližnjih in bolj od- daljenih industrijskih sre- diščih, pravih kmetov je 600, ostalo pa so otroci in starejši krajani. Zaselkov oziroma vaških skupnosti je sedem: Lesično, Drensko rebro, Pilštanj, Tlake, Do- bležiče, Gubno, Gubno po- lje. Resda je kulturni dom v krajevni skupnosti, kakrš- na je Lesično, nujno pottre- ben, a kaj, ko ni denarja za vzdrževanje, za ogrevanje. So pa naši sogovorniki od- krito priznali, da zaradi kiilturnega doma, zgrajene- ga pred petimi leti, življe- nje v krajevni skupnosti ni dosti bolj kulturno bogato. Najbolj aktivno je, seveda, gasilsko društvo, delavni so še strelci, TVD Partizan s planinsko sekcijo, organiza- cija Rdečega križa, pa kul- turno društvo v tesni pove- zanosti s šolo. PHštajn je bil nekoč po- memben trg, eden najstarej- ših na Štajerskem, saj se prvič izrecno omenja že leta 1404. Domačini so na to po- sebej ponosni in obiskoval- cem ne pozabijo pokazati prangerja - sramotilnega stebra na kakršne so imeli pravice le v trgih. Pokažejo tudi skromne ostanke obeh nekdanjih gradov, z vese- ljem pa povedo tudi svojo slovito himno, ki opeva dre- nova drevesa in zdravilne dmulje. Ko je bila cesta Kozje -rPlanina prenesena v doli- no, pa je kraj pričel izgub- ljati na pomenu in kaj kma- lu je izgubil funkcijo uprav- nega trga. Takrat so se tudi pričele zdrahe s sosednjimi Kozjani, o katerih vedo do- mačini povedati mainikaj zanimivega. Najraje seveda "To, kako se je končalo, če je Kozjan Pilštajnčanu rekel "timuljčan" in če je ta Koz- Janu odvrnil s »Kolerabar«, Na sliki - znameniti pil- štajnčanski pranger. Krajevno skupnost, predvsem probleme, kijih ljudje rešu- jejo, nam je predstavil Mirko Zidar, predsednik sveta skupščine KS Lesično. -i »Vroča tema« o vinogradništvu in vinski kleti. Vinogra- dnik Leon Amon po svoje, direktor KK Šmarje Zvonko Strašek pa z druge plati. Vsak zvon ima torej dve plati, novinar Vili Einspieler pa kup podatkov za pisanje. Vesele godce in pevce smo »potegnili« iz Dobja pri Planini. Nat[ tudi po petah požgečkati. ^Uvoženi« so bili tudi folkloristi iz Kozjega. Komaj dobro h »Dekor«, pa so bili kos tudi plesu z Glamoča. Prijetno za ušesa in ubrano je zapel oktet iz Kozjega. Prišlo je mlado in manj mlado, pa najmlajše, a še vedno prems Brez njih bi se bili lahko izgubili. Naši odlični vodiči: Boštjan Fistrič, Edita Bah, Jernej Škoberne, Uroš Volav- šek in Alenka Vovk NOVI TEDNIK - STRAN 13 j[>avn/ ansambel Salobir je znal ijo pod pokroviteljstvom tozda Veliko dvorano kulturnega doma. V Borovljah Avstrijci in Slovenci uspešno sodelujejo Druga etapa mednarodne kolesarske dirke Alpe-Adria je potekala od Celja do avstrijskega mesta Borovlje. S kolesarji se je odpravil tudi predsednik občine, Edi Stepišnik, z namenom, da se pogovori z županom Borovelj, o možnostih medsebojnega sodelovanja med občinama. Žu- pana še nista sklenila nič konkretnega, vendar možnosti so in sicer v železarski industriji in na športnem in kulturnem področju. V Borovljah živi 8.000 prebivalcev. Mesto obse- ga površino 127-tih kilo- metrov in je sestavljeno i/ 26 tih vasi. Borovlje je po- stalo mesto šele leta 1930, ko je vsrkalo vase sosed- nje vasi. Ime ima po bo- rovcih, ki so v preteklosti rasli v dolini, kjer danes stoji miesto. Glavna indu- strijska panoga v Borov- ljah je podržavljena žele- zarska industrija, ki tudi zaposluje največ delav- cev. Svetovni sloves pa uživa mesto zaradi pu- škarstva, s katerim so se začeli ukvarjati že leta 1558. Tudi to je eden izmed vzrokov, da so Bo- rovlje perspektivno turi- stično mesto. Trenutno imajo kar 80.000 nočitve- nih zmogljivosti, ki so ve- čidel za.sedene skozi vse leto. V Borovljah pa je bil rojen tudi zelo znan pe- snik, Josef Friedrich Per- konig, ki je napisal tudi esej Koroški Slovenci. Najbolj znan je bil po tem, da se ni opredelil za nobe- no izmed številnih strank, citirale pa so ga vse stran- ke po vrsti. Vsaka stranka je iz njegovih pesmi izbra- la odlomke, ki so ustrezali njihovim trenutnim inter- esom.. In kaj pravita o Bo- rovljah župan Anton Woschitz in občinski svet- nik Franz Schleiher. NT. »Županstvo je vaša častna funkcija... A.WOSCHITZ: Na Koroškem je lahko župan- stvo poklicna funkciji še- le takrat, če ima mesto več kot 10.000 prebivalcev. Vse kar moram narediti kot župan, opravim po- poldan. Včasih se ukvar- jam z občinskimi proble- mi tudi pozno v noč, naj- manj pa osem ur na dan.« NT: »Kaj lahko rečete o odnosih med Slovenci in Avstrijci, kot ravnatelj dvojezične ljudske šole? Prihaja tudi v Borovljah do protimanjšinskih gi- banj in demonstracij? A.WOSCHITZ: Vsem, ki želijo, smo omogočili pouk v slovenščini, zato s tem nimamo problemov. S slovensko manjšino do- bro sodelujemo na več po- dročjih, zato ni nobenega vzroka, da bi prišlo do protimanjšinjskih izgre- dov. V občini skušamo za- dovoljiti vsakega posa- meznika in to nam v glav- nem uspeva. Vedeti pa moramo, da čisto vseh ni mogoče zadovoljiti.' NT: »Kakšne možnosti ima socialistična stranka v večstrankarskem siste- mu in kako je sestavljen občinski svet? A.VVOSCHITZ: V ob činskem .svetu je zastopa- nih pet strank. Vseh čla- nov je 27, Komunistična partija ima enega, svobod- njaška stranka dva. Av- strijska narodna stranka šest, slovenska volilna skupnost enega in sociali- stična stranka sedemnajst zastopnikov. Stranka, ki ima dvotretjinsko večino lahko po svoje usmerja delo. V -šestih letih mojega županstva smo vedno so- glasno sprejemali odloči- tve. Skrivnost tega uspe- ha je v tem, da se pogovar- jamo toliko časa, dokler ne ustrežemo vsem že- ljam." NT: 'In kako poteka fi- nanciranje šol, kulturnih in športnih društev? F. SCHLEICHER: Fi nanciranje se deli v dve skupini. Stroške za učni personal plača dežela Ko- roška, materialne in obratne stroške pa porav- na občina. Poleg tega ima- mo v Borovljah 40 institu- cij in društev, ki se ukvar- jajo s kulturo ali športom. V bistvu se vzdržujejo sa- mi, vendar jih subvencio- nira tudi občina in sicer glede na to, koliko se izka- žejo v svoji dejavnosti." NT: »Kje dobi občina sredstva za financiranje šol in za subvencije, ki jih daje posameznim društvom? F. SCHLEICHER: Ma terialne in obratne stroške krijemo iz rednega prora- čuna občine. Sredstva proračuna pridobivamo z državnimi, deželnimi in občinskimi davki. V bi- stvu pa je to prispevek pridnosti boroveljskega prebivalstva." NT: Kakšno vlogo ima- jo pri financiranju gospo- darske organizacije in delavci? F. SCHLEICHER: To je drugače kot pri vas, nepo- sredn ' iz delavčevega že- pa ne gre niti dinar.« NT: »Društvom poma- gate, če so uspešna na svojem področju. Kdo to ocenjuje in kakšno je me- rilo uspeha? F. SCHLEICHER: V teh primerih gre za takoime- novano posredno podpo- ro. Na primer, če kakšno društvo najame dvorano, plača samo tretjino dejan- skih stroškov. Neposre- dne subvencije pa se deli na osnovno in posebno. Posebno podporo dajemo društvom, ki so izredno pridna in uspešna. In ne- nazadnje, podpora je odvisna tudi od zahtev in želja posameznih dru- štev." NT: Borovlje ima zelo razvito železarsko indu- strijo, ki pa ni brez pro- blemov ...? A.VVOSCHITZ: Vveči ni evropskih držav je žele- zarska industrija v krizi in tudi mi nismo brez pro- blemov. Preusmerjamo se na modernejše proizvode, ker pa je za to potrebno več let, imamo določene težave, predvsem z delov- nimi mesti." NT: Imate v zvezi s tem probleme z brezposel- nostjo, z nizkimi pla- čani? A.VVOSCHITZ: Zaradi nizkih plač nimami težav, probleme pa imamo z do- datnim izobraževanjem, kajti modernejši je proiz- vod, tembolj izobražen mora biti delavec. Proble- me imamo z delavci, ki se niso sposobni prekvalifi- cirati, ker nimamo zanje ustreznega nadomestnega dela. Tako imamo na Ko- roškem približno 6-8 od- stotkov brezposelnih, ko- liko jih je v moji občini pa ne vem, ker ima podatke zbrane Zavod za zaposlo- vanje." NT: In kako se preživ- ljajo brezposelni? A.VVOSCHITZ: Brezpo selni prejemajo eno leto podporo, ki znaša 60-70 odstotkov njihove doteda- nje plače. Ce v tem času niso dobili zaposlitve, prejmejo podporo še na- prej, vendar je le-ta neko- liko nižja. Iskanje novega delovnega mesta lahko traja največ tri leta, ven- dar je to dovolj dolga do- ba, da lahko poiščemo de- lavcu novo delovno me- sto." NT: Druga najvažnejša industrijska veja v Bo- rovljah je puškarstvo. Puškarji uživajo svetov- ni sloves... A.VVOSCHITZ: V Bo rovljah smo se začeli uk- varjati s puškarstvoin že leta 1558. Lovske puške izdeluje 19 mojstro\'. ki imajo v svojih delavnicah zaposlenih okoli 250 de- lavcev. Puške so okovane z zlatom ali srebrom, odvi- sno pač od kupne moči stranke. Povprečna cena posamezne puške je okoli 250.000 šilingov. VBorov- Ijah imamo tudi srednjo šolo za puškarstvo, ki je edina v srednji Evropi. Trenutno se v njej uči pu- škarstva 650 učencev, ki so prišli iz vseh koncev sveta, Francije. Nemčije. Amerike. Afrike in od drugod." NT: »Borovlje so izre- dno uspešne tudi na turi- stičnem področju. Kako vam je uspelo privabiti toliko tujih gostov? A.VVOSCHITZ: Ima mo čudovito okolico, s številnimi jezeri, ki nudijo odlične možnosti za kopa- nje. Poleg tega imamo idealno lego zaradi bližine Jugoslavije, ker lahko pri- demo v dveh in pol urah na morje in nazaj. Nadalje imajo Borovlje svetovni renome kot mesto puškar- ske industrije in znani smo kot počitniško me- sto, ki je primerno za dru- žinsko počitnikovanje. Na račun pridejo ljubitelji lo- va, ker jim nudimo števil- ne možnosti za streljanje, kar popestri počitnice. Pretežen del pa gre na ra- čun naše prijaznosti, tako med prebivalci kot v go- stinstvu. Gostje so zado- voljni, povedo to naprej in dober glas seže v deveto vas." NT: Naša dežela je prav tako polna naravnih le- pot in si prizadeva prido- biti čimveč dohodka s tu- rizmom, vendar ni tako uspešna kot Koroška. Kaj nam svetujete, glede na to, da ste bili pri nas že večkrat na dopustu? A.VVOSCHITZ: Ne na meščajte turistov v velike hotele, kjer živijo brezo- sebno. Gostje si želijo pri- vatna prenočišča, ker tako laže vzpostavljajo medse- bojne kontakte. Vaš pri- vatni turizem je odličen, tako postrežba kot odnos do gosta je boljši kot v ve- likih hotelih. Direktorji hotelov nimajo pregleda nad stanjem in niso [)ra- vilno stimulirani, ker do- bijo enak dohodek, m- gle- de na to, koliko delajo. Ta- ko je tudi z delavci v go- stinstvu in to gotovo ne vpliva p(jzitivno na odnos d(j gosta. Privatnik [Hk ve, da bo več zaslužil le v [ui- meru, če bo marljivo de- lal. Poleg tega je zadnji čas, da začnete bolje skr- beti ža .Jadransko morje, ki je iz leta v leto bolj one- snaženo.- NT: Sodelujete tudi s Slovenci izven naših me- ja. Pobrateni ste z občino Tržič... A.VVOSCHITZ: S Trži čem sodelujemo že dvaj- set let. Člani obeh občin se srečujemo najmanj en- krat letno in izmenjujemo svoje politične in gospo- darske izkušnje. Poleg te- ga sodelujemo na kultur- nem in športnem področ- ju najrazličnejših vrst." NT: Kakšnega pomena je za vas prireditev, kot je mednarodna kolesar- ska dirka Alpe-adria? A. VVOSCHITZ: Velik pomen vidim v tem, ker se na takšnih prireditvah srečujejo mladi ljudje. Bolj kot se bodo spoznali in večkrat se bodo obiska- li, bolje se bodo razumeli med seboj in manj bodo imeli problemov, kajti mladina ne pozna meja, razume se na prvi po- gled." F. SCHLEICHER: Do slej je to edina mednarod- na prireditev na področju občine in za nas je to velik športni uspeh. Upamo, da bo takšnih srečanj v bodo- če še več. ker smo pred kratkim zgradili veliko večnamensko športno dvorano." NT: Kolesarji so tokrat prišli iz Celja, vidite kakšne možnosti za dol- goročnejše sodelovanje s Celjani? Vas to sploh za- nima? A.VVOSCHITZ: Možno sti za sodelovanje so ve- dno. Problem vidim le v številu prebivalce", kajti Celje jih ima petkrat več kot Borovlje. Temu pri- merno so med mestoma velike gospodarske, kul- turne in športne razlike, vendar poskusimo lahko. . F. SCHLEICHER: V Bo rovljah nimamo kolesar- skega društva, mednarod- na dirka Alpe-adria pa je odlična vzpodbuda za nje- govo ustanovitev. To bi bila tudi možnost za zače- tek sodelovanja s Celjem, na športnem in kultur- nem področju." VILI EINSPIELER Ob predaji druge etape mednarodne kolesarske dirke je predal Edi Stepišnik Boroveljskemu županu zasta- vico in grb mesta Celja, Na zaključni slovesnosti pa ga je v zahvalo za lep in prijeten sprejem obdaril še z monografijo Slovenije (na sliki). V ospredju je pred- sednik Kolesarske zveze Koroške, Norbert Steiner. 14. STRAN - NOVI TEDNIK 31. MAJ 1984 PO GUZAJEVIH SLEDEH Milenko Strašek »Je zvit kakor ovnov rog!« Počasi Jo ¥SO skupaj utihnilo, motJ lJutJmI pa se Je začela najprej OocoJa neopazno, potom pa vedno bolj In bolj spletati velika pripoved o zvitem In pogumnem razbojniku Guzaju In njegovi druščini. v veliko farno knjigo, prevorsko kroniko, z zve- nečim naslovom LIBER MEMORABILIUM, »To so: Bukve, v ktere se zapi- sujejo zgodovinske reči, zadevajoče Prevorje, da se ne pozabijo,« je vestni duhovnik ohranil zanam- cem naslednje stavke: Mesca septembra, dne 12. je bil na tukajšnjem pokopališču pokopan glasoviti tolovaj Franc Guzaj, doma iz Šentjurja pri Rajheneku. Kakšno življenje, takšna je bla njegova smrt, t^ njegov- pokop - brez vsega božje- ga, brez vsega udeleženja cerkve. Dolgo že se je po- mikal in skrival po žu- semskih grabnih in po Košnici. Po noči pa je s svojim tovarši v poslopja lamal in kradel, na ljudi z revolverjem vstreljal, če so se mu hotli kaj vstaviti. Tudi po dalnih krajih je hodil, ljudi nadlegovat, ropat, tako da je bil že povsod znan in so ga žan- darji iskali. Pa zmiraj se je znal vmikati. 10. septembra 1880 pa mu je ura dotekla. Pil je, kakor že pred večkrat, pri oštirju Matiju Drobne v Košnici, kteri ga je skri- val in zatajeval. Iz Planin- skega terga ga spet 2 ž.an- darma ijščeta in ga zapa- zita tukaj pri Matiju Drobne. Zaperl se je bil tukaj v hram in se je zno- traj zaklenil, koje žandar- je zapazil. Z mesarsko se- kiro je zdaj železne štange na okni izderi, da bi na unem kraji zbežal skoz okno. Zandarja sta to za- pazila in mu branila ujiti. Od 3 do 7 popoldan je ter- pela ta vojska. Guzaj je iz hrama strelal, žandarji pa noter skoz okno in VTata. Klical je večkrat iz hra- ma: Dajte si mir gospo- dje, jaz imam še več kot 100 kugel; zapstonj se tru- dite me dobiti. Zadnjič je hotel pri vra- tah vun bežati. Eden žen- darjev to vidi, da odpira in ko na prag stopi, da bi se branil s strelanjem in potem bežal, mu žendar ustreli v persi, Guzaj pa- de, bil je mertev. Drugi dan je prišel komisijon iz Celja in je naprosil Guza- ja tukaj na prevorju poko- pati, ker je bliže, ko k fari sv. Vida pri Planini, ka- mor sliši Košnica. Oster Matija Drobne, nja žena, Guzajova vlačuga in nje mati, in več drugih, kteri so bli z Guzaj om kaj v zvezi, so mogli na sodnijo v Cele, in so bli pozaperti. Iz te žalostne prigodbe se vidi, da Bog grešnika več alj manj časa čaka, kliče in opomina. Ko pa vse nič ne pomaga, ga božja pra- vica povsod najde in mu nakloni, kar si je zaslu- žil.« Guzaja so zagrebli, Bar- bika je zaživela svoje, po- vsem drugačno življenje od prejšnjega, včasih so Prevoijani videli v črno odeto postavo, ki se je opotekala po domačem britofu, Drobneta so do- dobra prestrašili, na ko- maj vidni gomili od ljudi in »boga zapuščenim« ko- tu pokopališča se je čez noč pojavil križ, za njim še »gajtroža« pa menda še rožmarin... Počasi je vse skupaj utihnilo, med ljudmi pa se je začela naj- prej docela neopazno, po- tem pa vedno bolj spletati velika pripoved o zvitem in pogumnem razbojniku Guzaju in njegovi diušči- ni. Kot plima se je razliva- la po Kozjanskem, se širi- la preko Sotle popotovala ob toku Savinje, naprej in nazaj, se plazila kot jesen- ske megle proti Pohorju in kdo bi vedel, kam še: Guzaj je postal last ljud- stva. Razveselite s pozornostjo! Kupujte na oddelku ženske konfekcije veleblagovnice T, prodajalnah SALON T in NOVOST! Ernest Tiran Razbojnik Guzaj To je bilo takole: Ženske so na Drohnetovi njivi plele strniščno korenje. To delo ni ravno preveč prijetno, res ne, ves ljubi božji dan ali celo dva, tri, kakršna je že njiva, čepiš tik ob zemlji, se potiš in pečeš in pariš in kuhaš, obračaj se kakor in koli- kor hočeš, pripeka gre za teboj. Oprav- ljeno pa mora biti, kaj hočemo, brez tega ni uspešne svinjske reje. Ali go- spoda v mestih kdaj pomisli, koliko korenja je treba recimo za petnajst dek šunkarice? Najmanj poln koš! Najbrž še dovolj ni. Kolikor je premalo, potem mesarji dodajo govejega loja in žil in žvarovine in drugih odpadkov in obre- zhn. Torej, - ženske so plele in si lajšale delo in krajšale čas na krajevno običaj- ni način, z živahnim in zanimivim raz- govorom. Ura je šla že na devet, če ni bilo že pol desetih, ko je Drobnela končno le prišla po kolovozu in prine- sla kruha in piti. Istočasno pa je prile- tela vsa zasopihana in razburjena Škra- barjeva Marjeta z yezerc: »Že veste novico? Groza, uh: Kaj ta- kega, vam rečem! Skočir je mrtev! Gu- zaj ga je, sinoči, ustrelil ga je, do smrti! Še spovedati in v sveto olje ga niso več mogli dati, župnik se ga sploh niso upali iti spre\ddet, so neki rekh, da bi Guzaj gotovo še njih, če bi šli!« Drobnela je obstala kakor okamene- la. Guzaj ga je, samo to je bila slišala, drugo je bilo kakor v megli. Zdelo seji je, da se svet podira pod njo. Guzaj ga je. Ne ne, saj ni mogoče. Guzaj je bil sinoči vendar doma! To prav zatrdno ve! Ce bi jo pa le ukanil?! Morda se je prav takrat iztihotapil iz hiše, ko je šla kravam polagat? Guzaj ga je... Guzaj gaje... »Zakaj ga je pa ?«, se je oglasila ena izmed žensk. Marjeta se ni dala zmotiti, zatvoreni- ce so bile odprte in sama sebi se je zdela sila imenitna, da edino ona vse natanko ve, kako je bilo, druge pa nič in jo morajo poslušati. In je zajela sapo in začela pripovedovati. »Sinoči. Bila je že tema, ravno sem pomila črepinje od večerje, mrzel fižol smo jedh, ga imamo vsi radi, Potem sem se začela spravljati leč, ravno sem hotela upihniti luč, zapahniti vrata, ko sem s praga slišala pri sosedovih ne- kakšen direndaj. Najprej mi sploh ni bilo mar, naj imajo, kar hočejo, kaj me briga. Pa je bil prepir vedno hujši in vik in krik vedno glasnejši, potem je priletela soseda iz hiše in je vpila, se ni dalo dobro razločiti, kaj pravi, mislila sem si, kaj le spet imajo, pri tej hiši pa tudi ni nikdar božjega miru, zakaj ga je le vzela, če je imela onega drugega raj- ši, potem pa so pridrveli iz hiše trije drug za drugim, slišala sem moške gla- sove, razločiti jih pa nisem mogla, le sosedov glas sem spoznala. Letel je za hišo in vpil: »Ljudje, pomagajte! Guzaj! Guzaj m^e če!« In je bežal, onadva pa za njim in po- tem je počilo, najprej enkrat, potem takoj še enkrat, potem je pa eden zav- pil: »Na, hudič, zdaj imaš zadosti, ali ne?!« Potem sta pa menda zbežala, ni bilo nič več čutiti. Potem se je pa žena vzela od nekod in začela na ves glas vpiti na pomaganje, pa sem kar na hitro spet potegnila krilo nase in letela gledat, kaj imajo. Mož je ležal v travi pri štepihu in belo gledal in hropel, ves krvav je bil po srajci, žena ga je pa držala za glavo in mu med hlipanje dopovedovala: »Ljubi moj Janez, ah me shšiš ? Čisto nič ni bilo, verjemi mi, nikoli ni bilo nič, če ti rečem, da je sveta resnica! Nikar me ne zapusti, ljubi moj Ja- nez!... Sveta pomagavka božja. Oče naš... O jaz uboga reva...« Ko je pa mene zagledala, je pa takoj obmolknila in so se ji vlile solze in me je za božjo voljo prosila, naj letim brž po gospoda. pa sem jo vprašala, kdo ga je, če ga je res Guzaj, pa ni hotela nič odgovoriti, samo v Janeza je gledala in kar naprej jokala in zmeraj bolj na glas, mož pa je tudi kar naprej hropel, samo zmeraj bolj potihem. Potem so pa že ljudje nadrli od vseh strani in nekdo je šel po gospoda, pa neki niso hoteh iti, so se preveč bali, so rekli, potlej bo pa Guzaj še njih!« »Zakaj ga pa je?« »Kdo pa ve! Sem slišala, da sta si bila prej z Guzajem dobra in že čisto zatr- dno zmenjena, da se bosta vzela, Guzaj je kupil grunt na njeno ime, potem je bilo pa tisto, ko so ga zaprli, pa se je premislila, da noče tatu, in je vzela Skočirja. Guzaj je pa ni in ni mogel pozabiti, pa tudi jezen je bil zaradi grunta, in je bojda še vedno gledal za njo, pa ga ni marala, se je moža bala. Mož je menda vedel, da sta bila nekaj imela med seboj, pa je rekel, da bo Guzaja kar ustrelil, če bi se kdaj pre- drznil pokazati se k hiši. No, zdaj pa ima!« »Jaz sem pa drugače slišala! Da ji je bilo potem le žal za Guzajem, ali jo je pa vest pekla. S Skočirjem sta si bila venomer v prepiru, to vsi vedo, gotovo zaradi njega!« »Morebiti ga je pa zanalašč dražila z njim? Kdo pa ve?« » Uh, da je še zdaj ni pamet srečala, koklje stare! Naj bi rajši otroke malo pazašila, da bi vsega ne kazali, - jejme- ne, jejmene, kakšen je danes svet!« »Jaz pa čisto nekaj drugega vem,« se je oglasila še Ena. Guzaj ga že ni! Briga se on za Skočirko, ima na vsak prst pet boljših. Zdaj pa sploh ne, ko se neki ženi, zdaj bo menda le zares! Sem sUša- la, da ima čisto mlado in še bogato povrh, tam nekje... Bo, že zvedela, ka- ter je, malo se mi že dni...« »No veš kaj! Da bo razbojnika vzela ?! Ta mora biti pa že prava.« »Kaj misliš, da ji je povedal?! Saj ni nor, da ji bo šel to pravit! Bo že potem izvedela, še prekmalu, hahaha!« - »Po- vej no, katera pa je? Mogoče jo pa kaj poznam ?« Ravno je Marjeta spet odprla usta, da bo nekaj pripomnila, koje zagledala na spodnjem kolovozu orožnike; gotovo so že iskali ubijavca. Čisto potihem je opozorila ženske, naj bodo tiho. Tisti hip so bile vse mirne. Potem je Skalar- jeva prva naredila križ in se počasi privzdignila, druga pa za njo. Marjeta je segla po bučki, pa je bila že zdavnaj prazna. Sele ko orožnikov ni bilo nikjer več videti, se je pogovor na njivi spet razživel. Zdaj so imele o čem razprav- ljati! Delo je šlo lepo izpod rok. Drobnela je vzela prazno čajno in ka- kor v omotici odšla proti domu. Samo to ji je šlo po mislih: Guzaj ga je! Guzaj ga že ni! Guzaj je ležal v travi za hišo in opazo- val kobilco, ki mu je bila skočila na roko. Ko je prišla Drobnela do njega, se ji je oglasil: »Vroče, kaj?« »Tebi bi moralo biti vroče še bolj!« »O, - zakaj pa?« »Skočirja so sinoči ubili! Nič ne veš?« »Skočirja? Menda ne! Saj ga ni ško- da. Ubili, praviš?« »Pravijo, da si ga ti!« »O hudiča! Jaz da sem ga ?! Še tega se je manjkalo. Kdo ti je pa to povedal? Gromska strela! Menda zaradi njegove babe, je-li?! Tiste, - Buh. briga me! Sploh nisem bil na Jezercah že ne vem tega časa!« Drobneli se je oddahnilo. Kakor da se ji je kamen odvalil od srca. »Saj je prav, če ga res nisi ti. Škrabar- jeva je povedala, da je neki tebe imeno- val. Guzaj me če!, je neki rekel-« »Baraba! Prekleti lažnivec! Kar se bo kje zgodilo, vse bodo zdaj name vrgli! Vsega bom jaz kriv. Slabo vest je imel, pa ga je bilo strah pred menoj. Ta uš, - Kaj pa je še drugega povedala?« Zdaj je začela Drobnela pripovedo- vati od kraja vse, kaj so govorile žen- ske. Tudi o skorajšnji ženitvi in bogati mladi nevesti. Guzaj se je smejal in hotel vedeti še več, pa mu Drobnela ni mogla ustreči. »No, vsaj to mi povej, kako ji je ime!« je prosila. Guzaj je pomolčal, potem pa se je zamišljeno nasmehnil: »Bi res rada vedela ?« »Saj ne bom nikomur povedala, res ne bom!« S\. MAJ 1984 NOVI TEDNIK - STRAN 15 Treba ie znati prav pogledati Leopold AhUk med mladimi lotografi Eden tistih, ki je najraje v družbi mladih radovedne- žev, je tudi Leopold Ahtik iz Celja. Njegovi stalni sprem- ljevalci so otroci, šolarji, ki jih je zamikal čar fotografi- je. Leopolda Ahtika lahko srečamo kot mentorja foto- grafskih krožkov na osnov- nih šolah, še vedno ga lahko najdemo v foto delavnici kluba Emo Celje, pa v Pio- nirskem domu Cvetke Jeri- nove, največkrat pa zunaj, v naravi. Mentor mladih, bodočih mojstrov fotografije, se s to dejavnostjo ukvarja že d(j- brih dvamtndeset let. Začel je pri foto klubu Emo, kjer že šestindvajset let vodi kro- žek. Koliko tečajev je vodil na šolah, se ne da prešteti. Ve le to, da je danes veliko tistih, ki se imajo prav njemu zahvaliti, da jih je fotografi- ranje pritegnilo. L(,'opold Ahtik pravi, da je za fotografiranje treba imeti posebno žilico, da je treba po svetu hoditi z odprtimi očmi. •Ni toliko pomemben a()a- rat. Nekateri hodijo po sve- tu, pa nič ne vidijo. Se tako dober aparat ne pomaga, če človek nima daiu ojiazova nja", pripoveduje. -Občutek imam, da se danes v.se manj mladih zanima za fotografi- ranje. Otroci veliko potujejo s starši, ti imajo aparate, ki •sami delajo' , jjri tem pa .se vse konča. Koliko neštetih možnosti ostane s tem ne- izrabljenih.- Leopold Ahtik vodi foto- grafski krožek v Pionirskem domu Cvetke Jerinove v Ce- lju. Deset do štirinajst učen- cev se ob četrtkih zbere v učilnici. Nekaj jih je, ki jih fotografiranje resnično zani- ma in ki so nadarjeni, drugi pa so zraven zato, da gredo v naravo, na bližnje griče, za Savinjo, v park. S teh izletov se potem nabere veliko zani- mivih fotografij, ki jih .šolarji vsako leto razstavijo. Lepold Ahtik vodi tudi foto krožek na osnovni šoli v Smartnem v Rožni dolini. Pravi, da so na deželi otroci bolj navdu- šeni nad fotografiranjem, ker nimajo toliko priložnosti kot vrstniki v mestih. Na kmetih je treba pač delati. Mojster Ahtik za umetni- ško fotografijo ni imel nikoli časa, raje se je posvečal delu z mladino. Spominja se svo- jega prvega aparata. Bil je še na meh, pa ga je pred tnd«* setimi leti dal nekemu fantu. Ima pa še prve fotografije, tiste iz leta 1935. Najraje pa vzame v roke najnovejše. Ti- ste, ki so nastale na včerajš- njem izletu z otroki. MARJELA AGRE2 Foto: EDI MASNEC cas. u 2i¥l Zelo sem bila vesela, ko sem izvedela, da so naju z Damja- nom iz 7. b razreda izbrali, da se bova udeležila tridnevne ek- skurzije. Nama se je pridružila še sošolka Mateja, ki je v ure- dmškem odboru skupnega glasila ZOS Celje, GLAS PIO- NIRJEV. Se pred odhodom smo se na sestanku dogovorili o poti. Izvedeli smo, da bo z nami odšel tudi tovariš Vaso, ki se je boril na Sutjeski in Ne- retvi. Spremljal nas je še bo- rec, tovariš Ivan in nekaj tova- riSic, ter ekipa ljubljanske tele- vizije, ki je posnela dokumen- tarno oddajo »Cas, ki živi«. Nestrpno sem čakala na dan, ko smo odpotovali. Malo me je skrbelo, če mi bo na poti slabo, kajti peljali smo se z avtobu- som. A ves strah je bil odveč. Razpoloženje je bilo od vse- ga začetka veselo. Veliko smo peli ob spremljavi kitare, har- monike in trobente. Organizi- rali smo celo kviz. Na.ša pi-va postaja je bil Jase-, novac, ki je znan kot eno naj- bolj krutih taborišč iz druge svetovne vojne v Evropi. Ogled tega muzeja in doku- mentarnega filma o taborišču me je pretresel. Kaj takega ni- sem pričakovala. Mnogo sem že .slišala in brala o taboriščih, a tega, da je v takih, skoraj ne- doumljivih mukah umrlo ne- kaj tisoč ljudi, nisem mogla dojeti. V Jasenovacu je veliča- sten spomenik, cvet tulipana, ki je bil postavljen vsem žrtvam NOB, zlasti še žrtvam v tem taborišču. Skozi Banja Luko smo po- tem prispeli v Jajce. Ogledali smo si muzej, kjer je bilo dru- go zasedanje AVNOJ. V Sara- jevu smo imeli večerjo, potem pa smo se sprehodili po sta- rem, lepo urejenem delu me- sta. Naslednji dan smo si ogleda- li Bjelašnico in pot nadaljevali v Fočo, kjer smo si ogledali so- dišče, ki je znano po svojih sta- rih predpisih. Ko smo prišli v Tjentište, smio si ob pripovedovanju, to- variša Vasa ogledali grobnico in spomenik. K spomeniku smo položili tudi venec. Kosili smo v Klinju. Ne morem poza- biti pogleda na naravo. Nisem še videla tako lepega pogleda na zahajajoče sonce in jezero, v katerem je odsevala neskonč- no lepa prelivajoča se svetloba. Kaj kmalu smo prispeli v Mo- star, kjer smo si ogledali staro mesto in znani most, s katere- ga skačejo v deročo Neretvo vsako poletje najbolj drzni pla- valci. Pritegnile so me stare ulice, ki so skoraj v celoti gra- jene iz kamenja. Ko smo naslednjega dne pri- speli v Jablanico, smo si ogle- dali del prizorišča, kjer se je odvijala bitka na Neretvi. V muzeju smo natančno spoznali celo bitko. Znova smo se vrnili v Jajce, od tam pa domov, v Celje. Se o zanimivosti v Makljenu moram nekaj napisati. Ko so si otroci iz vse Jugoslavije ogle- dovali grob v tem manj zna- nem kraju, so hoteli zapustiti spomin, da so ta grob obiskali. V lubje dreves poleg groba, so začeli devati kovance. Človek ne bi verjel, če tega ne bi videl na lastne oči. A res je, da so se ta drevesa zaradi denarja, ki ga je tako veliko za njihovo skor- jo, začela sušiti. Razspoloženje na poti domov je bilo prijetno. V Celje smo prispeli pozno zvečer. Nihče ne bo pozabil teh dni, v katerih smo se srečali z ju- naštvom narodnoosvobodil- nega boja. ALEKSANDRA GREGL, 7.c OS I. celjske čete CELJE Pionirii fotografirajo Dobimo se v Pionirskem domu v sredo ob 16 uri, ko bomo potegnili črto pod akcijo in na zaključni razstavi pregledali naše skupne re- zultate. Komisija, ki je ocenjevala vaše foto- grafije je imela težko delo, saj smo dobili prek 200 izdelkov iz 10 foto krožkov na osnov- nih šolah širše celjske regije. Bilo je nekaj izredno kvalitetnih posnetkov, predvsem iz foto krožka OS Anton Aškerc v Titovem Velenju, zaostajali pa niso tudi foto krožki iz OS Šmartno v Rožni dolini, iz Pionir- skega doma in Slovenjskih Konjic, ki jim je komisija predlagala naslednja mesta. Na raz- stavi se bodo predstavili še pionirji iz OS Po- nikva. Polzela, iz prve osnovne šole v Celju, iz Laškega. Med posamezniki je za najbolj.šega fotografa žirija izbrala Bojana Jevšnika iz Titovega Ve- lenja s posnetkom Med bundami (na sliki). Sledijo mu Lipus Andrej iz Pionirskega doma, Jože Povše in Boštjan Abina iz Titovega Vele- nja in Tomaž Apotekar iz Smartnega. Na dan otvoritve razstave se bodo v našem uredništvu zbrali mladi fotoreporterji, ki bodo spremljali otvoritev. Ob 13 uri se bodo v uredništvu Nove- ga Tednika zbrali Saša Lavrič iz prve osnovne šole v Celju, Jelenko Gorazd iz Slovenjskih Konjic, Aleš Apotekar iz Smartnega in Teni Ort! iz Laškega. Vsi bodo dobili potreben ma- terjal in napotke, imeli pa bomo tudi nekaj časa, da si ogledamo redakcijo Novega Tedni- ka in Radia Celje ter se seveda pogovorimo o na.šem in vašem delu. UREDNIK FOTOGRAFIJE V sredo, 6. junifa se dobimo! Pridite ob 16. uri v PIONIRSKI DOM v Celju (Ulica 29. novembra) Vabljeni ste vsi: Tisti, ki ste že naši dopisniki in tisti, ki bi to radi postali. Tisti, ki vas p(jsebej zanima fotanci Hudotnal. Jlavnc IHl, 6.3325 Šo- štanj, Silva Trupkovič, Vojkova 4, 6.3000 Celje. Nagrajencem iskreno čestitamo! Nagrad(> boste prej«'Ii pu pošli! Križanka Vodoravno: 1. človek ki uživa \' mu- čenju, 7. predstojnik visoke šole. 12. oblikovalec vrtov in parkov. 13 znani angleški ekonomist (John). I4. Evari- ste Galois, 15. moško ime, 17. ime igralke Nielsen, 18. teritorialna obram- ba, 19. lirska pesniška oblika italijan- skega izvora, 21. vzorec, osnovna obli- ka. 22. hr\'aški Petrol, 24. francoski so- ciolog (Georges), 26. japonska igra, 27. prečni drog v kozolcu, 29. francoski pisatelj, Nobelov nagrajenec (Andre), 30. Oskar Lange, 31. sorazmerni, pripa- dajoči del, 33. kraj v Metohiji, 35. knji- ga zemljevidov, 36. titanov mineral. Navpično: 1. lučka, vir svetlobe, 2. mitološki junak z Jazonove ladje Argo. 3. Drago Tršar, 4. ime pevke Tadio, 5. grški otok, 6. tiran. 7. delavski svet, 8. grška črka, 9. del skeleta, 10 hči Ojdi- pa in Jokaste iz starogrške mitologije, 11. grško mesto, 16..mesto v Kataloniji, Španija, 20. sedem dni, 23. koralni otok, 25. optični pripomoček, 28. oče, 32. vrhunski športnik, 34 arabski žre- bec. Magični liSc 1. slovenski biolog. pr\'i urednik Proteusa (Pavel, 2. časovno štetje, se- znam po tednih in mesecih urejenih dni v letu, 3. smola karibskih dreves, 4. negativna oseba iz .Kekca., 5. umetno izdelana kovinska ploščica z reliefno podobo in napisom. Vodor.wno: SEMIZETA, HEINE, LAO. KSILOGRAF, darko, vatel, TRENER. POL, slovan, IPERIT, IST. I-J^DJAR, KRMAR. lapor, valentino, AKA, KASTA ENSENADA. magicni lik bariton, kritina, itaka, stikalo, tonalit. NAGRADNO VPRAŠANJE .\iš leži nedaleč od izliva reke Nisave v Južno Moravo in tu so se že v prastarih časih križale poti severa in juga ter vzhoda in zahoda. V 3. stoletju pred našim štetjem so tu postavili utrdbo Kelti in jo poimenovali Naissus. To ime so kasneje obdržali tudi Rimljani. Niš je torej več kol d\-atisoč let staro mesto. Preživelo je mnoge težke čase in videlo mnogo strahot. Med spomeniki, ki označujejo burno zgodovino mesta, posebej izstopa stolp v katerega so vzidane človeške lo- banje. Nastal je ob pr\n srbski, vstaji leta 1809. Hrabri srbski uporniki so se v zadnjih dneh bojev utrdili na griču Cegar in ko so videli da je turška premoč prevelika, so raje razstrelili skla- dišče streliva, kot pa da bi se predali. Ubiti so bili vsi Srbi, a tudi Turki so imeli ob eksploziji precejšnje izgube. Po ukazu niškega paše, so \'sem Srbom ki so branili Cegar. odsekali glave, jih odrli, napol- nili z bombažem in poslali v Ca- rigrad, iz lobanj pa so sezidali stolp. v kupon vpišite, kako se ime- nuje ta stolp. 1. nagrada 500 dinarjev in 5 na- grad po 100 dinarjev. HOROSKOP m OVEN__ 20. 3.-20. 4. Vi>Ai interesi se hoda razvijali tako na službenein kat na Dsehnern področju. Rešili boste zaostalo in pomembno nalogo ter sklenil: zanimivo in koristno poznanstvo. Pazite, ko boste vozili avto. Spet se bo oglasila želja po starih časih. m~B\k 20.4.-2l75^ Poslovno obdobje je v zatonu. Izogibajte se hitrih odločitei in odgo- vornih obveznosti. Zašli bi lahko v spore, sedaj pa ni čas za to. Potrebujete le mir in sodelovanje. Dobili boste darilo V srčnih zadevah ne bo nikoli več. kot je bilo. o DVOJČKA 21.5.-21.6. Pričakujte nove zadolžitve. Nalogo boste z lahkoto sprejeli m tudi rešili, kajti prihajate v obdobje uspeha. Pazite, da boste natančni in stvari ne jemljite prelahko. Odnosi z okolico se umirjajo in sedaj povejte svoje mnenje. Ne hodite po stopinjah vašega predhodnika. jtrAK 21.6.-23.7. Pri delu bodite bolj pazljivi. Pred vami je naloga, katero morate uspešno '■ešiti. V kolikor vam bo uspelo, lahko pričakujete le zado- voljstvo. Pojdite na pot. kjer vas čaka nekaj prijetnega. Denarja ne bo več. Z nekom boste doživeli nekaj lepega. • LEV 23.7.-2378^ z ozirom na vašo široko aktivnost bi bilo prav. da bi ustregli vsem. Res je. da to spada k vaši naravi, sedaj pa je čas da takoj reagirate na pikre pripombe, vendar oprezno. Nek dogodek bo spremenil vaše družmsko stanje. Izlet v neznano bo prinese! spremembo m DEVICA__23. 8.-23. 9. Kljub vaši delavni in podjetni naravi, vam bodo vsa dela nenadoma odveč. Ker ste disciplinirani, boste vse naloge rešili, vendar brez zadovoljstva. Zelo si boste želeli v družbo, še posebej z osebo blizu vas. Odkrili boste nekaj, kar niste pričakovali. • TEHTNICA ~ 23. 9.-23.10. Imate občutek da bolj izgubljate, kot dobivate. Vendar boste ugoto- vili, da ste dobili toliko kot potrebujete, če ne več. Pazite, da vašo živčnost ne boste prenašali na druge. Pričakujte povabilo na lepše. Denarno stanje je isto. Pred vami je nekaj resnega. iTšKORPION 23.10.-22.11~ Začetek tedna bo monoton in nezanimiv Kmalu bo stanje boljše in odprle se bodo nove možnosti na delovnem in osebnem področju. Sročali boste ljudi, ki so vam všeč in zadovoljni boste. Doma se stanje umirja in ne bo težav. Neznanec se vam nasmiha. • STRELEC 22.11.-22.12. Posvetite več pozornosti tekočim obveznostim, ker boste dosegli vsestransko .Lč.Lrvn^votvc.. ^^t^ru, se vam zdijo enostavne boste z uspešnim rezultatom dosegli poslovni uspeh in denarno iiagiado. Obisk bo dobrodošel in tudi novice, ki jih prinaša. Uprite S3 neki osebi. o KOZOROG 22.{2^^0^T. F^ed vami so manjša razburjenja, ki jih boste s pomočjo osebe, na katero niste računali, z lahkoto premagali. Ne pozabite je iti ji poma- gajte, ko bo potrebno Povesi.^ite se, vendar v izbrani družbi. S svoji in šarmom boste veliko dosegli. ® VODNAR 20. i .-1 d, 2. Poslovno stanje bo omogočalo, da boste z lahkoto opravljali več obveznosti. To bo utrdilo vaš ugled in povečalo solidno mišljenje sodelavcev o vašimi sposobnostih. Pojavil s j bo razlog za spor, vendar pazite da ne boste koga prizadeli. Pomirite se s partnerjem © Rim ~~ m^^o^ši Pred vami je nova obveznost, ki prinaša družabne in denarne pre- dnosti. Pri reševanju ie-te boste morali vložiti veliko energije, zato pa boste doživeli uspeh. Na.ili boste energijo za dokončanje nalog, ki ste jih zanemarili. Pazite na sebe. ko ste sami. IMAJ 1984 NOVI TEDNIK - STRAN 19 bodeči iiiiTaiiK ja nepravem mestu N4ed nedeljsko akcijo »vsi na kolo za zdravo telo« o pripravili prodajo osvežilnih pijač prav na vrhu lanca, kamor so prišli kolesarji vsi preznojeni In azgreti. Nov dokaz, da imamo pri nas veliko stvari na lepravih mestih. Pomirjevalo Tudi v celjskem zdravstvenem centru so uspešno preizku- sili naše zdravilo: po- mirjevalno sredstvo. Ugotovitev je ja- sna! Najboljše pomirje- valno sredstvo za delavce so višji osebni dohodki! NEKATERI LE MISLIJO, NE DA BI KAJ DELALI. DRUGI PA DELAJO, NE DA BI KAJ MISLILI! Vesela vest Iz Španije je prišla vesela vest: celjska Cinkarna je dobila po- membno priznanje za kakovost pri izvozu. Nekateri Celjani pa še vedno godrnjajo, češ da bi lahko Cin- karna izvozila še kaj, kar ostaja v Celju. Rad bi vam povedal eno zelo spodbudno vest iz celjskega gospodarstva. Pa je žal ne vem! Potreben hotel ^ v Slovenskih Konjicah so trdno odločeni, dal bodo gradili nov hotel. Pravijo, da je potreben. \ Če že toliko izdelkov izvažajo, zakaj naj ne bi vsaj^ nekaj uvažali - turiste! ; Kje preživel letos bi dopust, da novih si moči dobim; kako najbolje naj storim, da ne odtrgam si preveč od ust! Vabil je polno za različna mesta: ob morju rekah ali v gorah; a kaj ko mene zdaj je strah: plača in dopust v korak ne gresta! Brez veselice Vesele laške prire- ditve Pivo in cvetje, ki jo nekateri imenujejo tudi največja naša ve- selica, letos ne bo. To pa seveda še ne po- meni, da ne bo piva, pa tudi cvetja bo do- volj. Pravijo namreč, da bo vse Laško letos še posebno gradbeno zacvetefo! Rušenje preprek Celjski novinarji so bili v soboto organizatorji tekmovanja novinarjev severovzhodne Slovenije v kegljanju. Na šentjurskem kegljišču so dobro poka- zali, da znajo podirati ovire, ki se postavijo prednje. Škoda le, da ne gre vedno in povsod tako lahko' Srečno s Srečkom Na merjenju moči v kegljanju je ekipna zmaga pripadala kombinirani ekipi celjskega aktiva. Neka- teri so natolcevali, da je to bolj rezultat sreče kot pa znanja. Pa še delno prav so imeli - saj je bil v zmagoviti ekipi res tudi Srečko (Šrot). Jajca Predvsem ženski del udeleženk srečanja v Šent- jurju, ki pridejo od drugod, so navdušene nad zalo- ženostjo prodajaln v Šentjurju; predvsem pa rade kupujejo jajca. Jim jih že njihovi »racmani« ne znesejo dovolj! PO CIPRU Piše Janez Vedenik inex Adria vsaic četrtelc na Ciper Na Cipru sem seveda bil le v južnem delu. Na ozemlju torej, kjer žive izključno Grki. Po statističnih podatkih živi na vsem južnem delu le kakšnih osemdeset Turkov. Ko sem z letalom Inex Adrie iz Ljublja- ne, ki je pred kratkim odprl redno letal- sko linijo Ljubljana-Larnaca prispel na Ciper in ko sem se s taksijem peljal v Limassol, je prvi vtis name, pamaj se to sliši .še tako smešno, napravila zelena barva ciperskih polj. Tako živo zelena je bila, da se nisem mogel načuditi. Morda se mi je še bolj zelena zdela zato, ker sem na Ciper prispel iz najhujše zime pri nas. Ko mi je ciperska turistična agencija Plotin s posredovanjem zagrebške Air tours Jugoslavija omogočila, da sem se odpeljal v zgodovinsko mesto Paphos sem bil še bolj navdušen. Paphos leži čisto na zahodni obali otoka. Od Limas- sola pa do Paphosa so nas spremljali ob- širni nasadi pomaranč, limon, grapefrui- ta in banan, pa tudi nasadi vinske trte. Ciper namreč slovi po izredno dobrih vi- nih, ki jih v velikih količinah izvažajo v Zahodno EvTopo. Po svoje so zanimivi nasadi pomaranč. Velika polja, oziroma plantaže so zagraje- ne z visokimi iglavci. Ti nasadi so potem varni pred raznimi vremenskimi neprili- kami. še posebej pred vetrom. Nasadi po- maranč, limon in banan so izredno lepo urejeni in vidi se, da jih obdelujejo skrbni gospodarji. Čeprav sem bil na Cipru v času, ko so obirali pomaranče, jih na tleh ni bilo videti. Ravne, dolge vrste poma- rančevcev so med sabo lepo ločene. Vse je zorano in nikakršnih zeli ni vmes. Skratka - vse je vzorno urejeno in obde- lano. Precej pomaranč in limon raste tudi kar tako. po domače povedano divje. Krasijo pa tudi številne vitove pred hiša- mi. Na cesti so se vrstili tovornjaki, zvr- hano naloženi s pomarančami. Po mestih so kmetje ustavljali svoje avtomobile, na- ložene s tem sadjem in takoj, ko so kje videli večjo skupino ljudi, prodajali slad- ke sadeže. Za ciperski funt (200 dinarjev) sem dobil dve zvrhani plastični vrečki pomaranč. Bilo jih je vsaj osem kilogra- m.ov. Ko sem prodajalcu povedal, od kod sem, so se mu usta razlezla v nasmeh in takoj mi je povedal, da ljudje na Cipru spoštujejo našeta Tita. Hotel mi je vrniti funt, ker pa ga nisem hotel vzeti, mi je natovoril še eno \Tečko. Na poti proti Paphosu smo se peljali mimo angleške vojaške baze. Peljali smo se torej mimo ozemlja Velike Britanije. Tu imajo angleški vojaki svoje družine, šole, trgovine, športna igrišča za golf. jez- denje, tenis in nogomet. Na Cipru lahko vse kupujejo v brezcarinski coni. Skratka - ničesar ne pogrešajo, zato tudi ni ču- dno, da se sem vrača mnogo takšnih, ki so tu že živeli. jVa Cipru je vse polno vzorno urejenih plantaž, kjer rastejo pomaranče, limone in binane. Jugoslovani uvažamo od tam vse manj teh sadežev. 20. STRAN - NOVI TEDNIK 31. MAJ ZOmMlJlE RASTUliE Jablana i Jablana je vsem dobro znan rastlinski rod in se-; stavlja približno trideset vrst iz Evrazije in Amerike, i Spada med rožnice. Pri jablanah je zelo j^ogosta rož- j nata barva cvetov. Jablane gojijo že zelo dolgo, kar j pričajo arheološke najdbe v jamskih prebivališčih v >■ Švici. Predniki današnjih sort jablan so doma na Kavkazu in Altaju in so majhna drevesa, na katerih j se razvijejo drobni zeleni plodovi. Tudi na Kitaj-- skem uspeva divja sorta, iz katere so razvili nekaj i današnjih sort jablan. Veje tega drevesa so dlakave, j plodovi pa so majhni in vise na dolgih pecljih. j Nas zanimajo zdravilni deli rastline. Na prvem me-^ stu so plodovi, ponekod pa nabirajo tudi sveže liste in' jih porabljajo v ljudskem zdravilstvu. Plodovi v.sebu-^ jejo veliko vitaminov C, B in A, precej jabolčne, citron- ■ ske in mlečne kisline in njihove rudninske soli kot .so' natrijeve, železove m fosforne. razne estre ocetne, ka-, pronske in mravljične kisline. Najvažnejša snov v ja-j bolku sy pektini. Gospodinje jih poznajo kot snov, ki povzroča želiranje. Pektini so zelo zanimive snovi, ki delujejo na sluznice in jih prevlečejo z zaščitno pre-' vleko in blažijo vnetja, pospešujejo strjevanje krvi. V določenih oblikah jih uporabljamo tudi kot nadome- stek za krvni serum. ] Naribana jabolka zelo dobro delujejo zoper drisko. ; Nezrela jabolka se obnesejo bolje kot zrela. Najbolje je, \ da jih spečemo in če pojemo tri ali štiri pečena jabolka ; pred spanjem, se normalizira prebava in to deluje do-^ brodejno pri kroničnem zaprtju. Ce jih z medom sku-; harno v čežano, le ta pospt>šuje znojenje in koristi i zoper prehlade in naj jo uživajo tisti, ki so preboleli > kakšno hudo vročinsko obolenje. Jabolčnik in jabolč-^ nikovo vino sta tudi zelo zdravilna in pospešujeta pre- > snovo. Z uživanjem jabolčnika lahko debeli shujšajo; brez posledic in to deluje tudi pri nekaterih obolenjih kože, ledvic in mehurja, pospešuje prebavo, olajšuje- tegobe pn bitju srca in tudi pri lažji obliki nevrastenije,; ker izredno umirja. Preprečuje nastajanje ledvičnih in ; žolčnih kamnov. Dnevno lahko popijemo do tri čaše~; jabolčnika. Najboljši je tisti, ki je dobro prevret in ■ uležan. Tudi jabolčni kis je zelo zdravilen. Uporab-, Ijamo ga kot obkladke pri oteklinah, dodajamo ga tudi j kopelim in se v njem kopamo, seveda razredčen - tri ^ litre kisa na polno kad vode. Pri utrujenosti, pri nečisti j koži. melanholiji. V jabolčnem kisu kuhamo brinove j jagode in prevretek precedimo ter ga vmešamo v glino ] in dobimo pasto, s katero oblagamo obolele okončine ; pri revmatizmu, in tudi pri vnetju živcev v glavi in j nogah. Pri revmatičnih obolenjih naj bo pasta zelo • topla, pri vnetjih živcev pa hladna. Da se ne umaže [ perilo, jo damo med gazo. i Ponekod nabirajo tudi cvetove jablane in jih posu-j šijo ter kuh&'o iz njih čaj. Veliko žlico posušenih cve-i tov prelijemo s skodelico \Tele vode, nekoliko ohla-' dimo in dodam.o žlico medu. Takšen čaj hladi, blažil žejo, regulira prebavo in krepi živce. Namesto cvetov; lahko uporabljamo tudi jabolčne krhlje in jih skuhamo i v čaj. Ta krepi možgane, jetra, ledvica, vranico in po-j spešuje presnovo. Priporočam ga predvsem starejšim' ljudem. : BORIS JAGODIC: Pripravlja Duška Sorn Aktualni kostimi Kompleti ali ko.stimi so to sezono ponovno aktualni. Jakne so lavne z našitimi že- pi z enorednim ali dvore- driim zapenianiem. Krila so lahko ozka ah široka. Ponov- no je oživel sončni plise in razni razporki ob straneh. Dolžina kril obvezno sega čez kolena, lahko le malo čez kolena; ti. Chanel dolžina ah do sredine meč. hortikuluirni kotiček^ Brez enole^lc ne gre! Četudi so cvetoče grmovnice in trajnice še tako bar- vite, se nam dozdeva, da je največjo barvitost mogoče doseči le z enoletnicami. Ker je zdaj najprimernejši čas za sajenje enoletnic, je prav, da se jim nekoliko posve- timo. Enolotnice zaključijo s cvetenjem življenjski krog v istom času ko vzkalijo iz .semena. Njihova glavna pre- dnost je v živih cvetnih barvah, ki poživljajo vrt poleti, ko je večina trajnic in grmovnic že odcvetela. Številne enoletnice lahko uporabljamo tudi za okras oken in balkonov: petunije, kapucinčki. agerstum, lobe- lije, begonije in druge. Nekatere dajejo lepo rezano cvetje, na primer cinije, zajčki, poletne astre itd. Glede načina vzgoje se enoletnice ločijo v dve sku- pini. V prvi so take. ki jih sejemo naravnost na stalno mesto ali pa vzgojimo sadike s setvijo na prostem. Te so zlasti zanimive za domače vrtnarjenje. Sem štejemo predvsem: kalifornijski mak, dišeči grahor, vrtni mak, portulak, rezedo, tagetes, kapucinčki. Večina enoletnic pa sodi v skupino, ki ne prenese .setve na prostem, mar\'eč moramo sadike vzgojiti v zaprti gredi ali rastli- njaku. Na prosto pa jih sadimo, ko mine nevarnost slane. Od teh so pri nas najbolj znane: begonije, ager- stum, tagetes, salvije. lobelije. petunije in druge. Enoletnice običajno sadimo na cvetlične grede v vrtu, na katerih dobimo s primernimi kombinacijami čudo- vite bar\me kompozicije. V na novo zasnovanih hišnih vrtovih radi segamo po enoletnicah, zlasti prva leta, saj enoletnice hitreje pokažejo tisto, kar od novega vrta pričakujemo. Z leti, ko poraste ostalo okrasno rastlinje v vrtu, enoletnice zmanjšamo. Običajno se nam tako priljubijo, da jih v vrtu vedno nekaj ostane. HORTIKULTURNO DRUSTVO CELJE to in ono o ribah Piše Ignac Jevnišek Ribiški car v nedeljo 10. junija bo- mo celjski ribiči ustoli- čili novega ribiškega carja. Eno leto bo vladal ribičem, pravijo pa, da tudi ribam. Kaj pravzaprav pred- stavlja ribiški car v mito- loškem smislu, si vsak ri- bič predstavlja po svoje. Dejstvo je, da tekmoval- no ribarjenje za ta zveneč naslov, pritegne veliko število ribičev v vseh dru- žinah, pn nas, Celjanih, pa je sploh osrednja pri- reditev, kjer je sodelova- nje skoraj obvezno. Bralce gotovo zanima na kakšen način lahko pridobi ribič naslov ribi škega carja. St? ocenjuje ribičeva pripadnost dru- žini, njegova marljivost, je mogoče p<>sebej izur- jen za lov rib ali pa imia kakšen poseben ribiški pribor"* Nič takšnega, dragi bralci. Naš bodoči ribiški car mora imeti kanček sreče, nekaj zna- nja in malo časa, da pride na tekmt)vanje Ribiči poznamo več vrst tekmovalnega ribar- jenja. Imamo tako- irnenovane -suhe disci- pline-, kjer tekmujemo v spretnosti uporabe ribi- škega pribora, brez same- ga ribarjenja Takšna tek- movanja so izredno atrak- tivna, tekmovalci pa mo- rajo, tako kot pri drugih športih, dosti trenirati, pa še specialen pribor je tre- ba imeti. Poznamo tudi tekmovalno ribarjenje s plovcem, kjer lovimo ri- be, jih štejemo in po dolo- čenem času tudi tehtamo. Tudi pri tem tekmovanju odločajo ribičeva priprav- ljenost, treningi, ribiška oprema in predhodno krmljenje rib s kemični- mi sredstvi. Opisanih tek- movanj se lahko udeleži le manjše število ribičev iz razumljivih razlogov. Poznamo pa tudi tek- movalno ribarjenje na najtežjo ribo, ki je zažive- lo predvsem pri nas. Šte- vila rib pri tem načinu ne štejemo, zato odpade shranjevanje velikega števila majhnih rib v mre- žah in dolgotrajno tehta- nje. Vsak tekmovalec do- bi vabo (kruh) pred tek- movanjem, torej ima vsak enake mtržnosti za zmago. Za ribiškega carja tek- mujemo prav na ta način in verjemite mi, da je tek movanje zelo napeto, še po.sebej odkar so tudi ri- bičinje stopile na zmago- valne stopnice. Torbica, naša stalna spremljevalka Torbica nas spremlja pravzaprav povsod in ve- dno. Z njo se prvič sreča- mo v prvem razredu ose- mletke, pozneje pa ob vseh mogočih priložno- stih. Vanjo spravimo do- kumente, pa denarnico in ves ostali, zlasti »ženski« pribor. Torbica je lahko tudi za okras, prijetno in skladno dopolnilo k oble- ki. Torbe, večje, nas spremljajo na potova- njih. Tudi kovček je tor- ba, v roke vzamemo ta- krat, ko smo dlje časa zdoma. Brez torbe ali tor- bice torej ne gre. V Celju, v Prešernovi ulici 7. je prijetna proda- jalna "Torbica". Gre za specializirano prodajalno TDO Moda... SOZD Merx Celje. Kaj nam ponujajo v Tor- bici«? Bogata je izbira vseh vrst ženskih torbic, veli- kosti, barv, modelov, ti- stih iz pravega in onih iz umetnega usnja. Veliko je tudi moških torbic, po ka- terih ta spol vse bolj sega. Na policah so razstavljene potovalne torbe: velike, manjše, prav tako kovčki in poslovne aktovke. Prav težko se je odločiti za bar- vo, model ob epstri po- nudbi. Za gospodinjske naku- pe so primerni cekarji. Tudi te, pletene, ponujajo v prodajalni v Prešernovi ulici 7. Pozabili niso tudi na dežvne dni, torej na dežnike vseh vrst. V -Torbici" je pestra tu- di izbira drobne galanteri- je: ženskih in moških ro- kavic različnih barv, iz pravega in umetnega us- nja, bombaža. Etuijev je veliko: za očala, ključe, dokumente, cigarete, na- livna peresa. Tudi denar- nica se bo našla za vsak okus. To pa še ni vse. Zlasti ženskam za okras ponuja- jo v »Torbici" vse vrste ru- tic in pasove, praktičnih in modnih. Zlasti letošnja moda je naklonjena vsem vrstam pasov. In tu so še šolske torbi- ce, majhme, velike, posli- kane, vseh barv in mode- lov. V torbico sodijo .še p>e- resnice, in tudi teh je v ■Torbici" veliko na izbiro. Tam je še prijazna proda- jalka, ki zna dobro sveto- vati ob nakupu, to pa kup- cu navadno veliko po- meni. ji. MAJ 1984 NOVI TEDNIK - STRAN 21 22. STRAN - NOVI TEDNIK 31. IWAJ 1984 PRODAM ZEMLJIŠČE za vikend blizu Celja prodam. Urejen brajdni nasad, sadno drevje, baraka, šifra: SONČNA LEGA. PRENOSNI KASETOFON Benyto- ne, model MPC 1 S s carinsko deklaracijo in otroški športni voziček prodam. Inf. na tel. (063) 34-335. RAZTEGLJIVO sedežno garnituro prodam. Tel. 34-176. BARVNI TV Gorenje, letnik 74, z novim ekranom, prodam. Cena 40.000 din. Rebevšek Olga, Čo- pova 2, Žalec tel. 710-744 vsak dan po 15. uri. TAM 2001 dobro ohranjen, za B, prodam. Matko, Črnolica 17, Šentjur pri Celju. SHNAIDER STOLP 2 x 50 W pro- dam. Inf. 34-076 po 17. uri. SPALNICO prodam. Ogled po 16. uri. Recko Milan, Celje, Kersni- kova 6, tel. 25-063. BARVNI TV Gorenje 950/66, nov ekran, prodam. Inf. tel. 21-037 od 19. do 20. ure. JAWO 350, letnik 80, s poloklepom od Motoguzzija, preurejeno, prodam. Tel. (063) 36-658. BARVNI TV Gorenje, daljinsko upravljanje, ekran 56, nov, pro- dam. Inf. od 15. do 17. ure, tel: 21-962. ZASTAVO 101, letnik 72, karambo- liran, prodam. Krofi, Tratna 38, Grobelno. KRAVO SIMENTALKO, brejo 4 me- sece z 8 teletom, prodam. Šuhel Štefan, Pečovje 23, Štore. KOMPLET opremljen akvarij, vgrajen v TV, prodam ugodno. Cena 15.000. Ogled možen ob sobotah In nedeljah. Inf. tel. (063) 32-179, Kampuš Aleksan- der, Goriška 1, Celje. STARO SPALNICO prodam. Tel: 21-128. KRAVO, visoko brejo, prodam. Pesjak Dominik, Lipa 2, 63212 Frankolovo. TAKOJ VSELJIVO HIŠO z vrtom prodam v centru Rogatca. Ivan Korez, Rogatec 67. GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, ter otroško posteljico, prodam. Ogled popoldan. Tel. 710-531, Naslov: Novak Sonja, Čopova, 3, 63310 Žalec. MOTORNO ŽAGO »Huspuvarno SE 240", prodam. Tel. 783-123. ŠKODO š 100, lepo ohranjeno, reg. do maja 85, poceni prodam in obračalnik za BCS kosilnico. Gorenje, ter pralni stroj. Cvibov- šek, Olešče 66, Laško. TRAKTORSKO PRIKOLICO 31 prodam. Fidler, Goričica 23, Šentjur. ŠEST KRAV prodam zaradi one- moglosti. Odlične mlekarice. Leber, Zeiče 2, Vojnik. z 101, letnik 77, urodno prodam. Inf. tel: 28-284 popoldan. GUMIJAST ČOLN Maestral 18 S, nov z motorjem ali posamezno, prodam. Otorepec Miran, Mari- borska 179, Celje. REX COMBI Gorenje Muta z vsemi priključki in odlično ohranjen R 12, prodam. Tel. 720-071. FIAT 132, prodam po ugodni ceni in nujno. Tel. 23-336 popoldan. 126 P, letnik 80, prodam. Ovtar Al- bert, Arciin 18,63211 Škofja vas. VINOGRAD 10 arov, termoakumu- lacijsko peč, prodam. Ojstršek Viktor, Vrh 26, Šmarje pri Jel- šah. z 101, letnik 76, delno karamboli- ran, prodam. Jereb Martin, Ver- pete 8, 63213 Frankolovo. KOSILNICO BCS prodam. Artnak Jože, Zadrže 26, Šmarje pri Jel- šah, tet 821-319. JAWO 350, malo rabljeno, ugodno prodam in APN 4 ter mehanski fliper. Založnik Peter, Zadobro- va 85, 63211 Škofja vas. SAMOHODNI OBRAČALNIK »Pot- tlnger«, prodam. Naslov: Pogla- dič Pavel, Velika Raven 7,63203 Strmec. PARCELO za vikend, 70 arov, hri- bovito, dotrtop z avtom, zaradi starosti prodam po ugodni ceni, tudi na obroke. Kužner Vinko, Lekmarje 18, Vinski vrh, pri Sliv- nici. (LARINET B dur, kavč ter globok otroški voziček, prodam. Iva- novski, Mariborska 122. vlOVO BARVNO TV Iskra - Azur, prodam, Inf. 31-564 od 15. do 18. ure. 'OČITNIŠKO PRIKOLICO Brako, rabljeno dve sezoni, prodam. Tel 31-309 Toplak Franc, Valva- zorjeva 40 (Lava). Oddajniki 11. TV mreže: \ 17.25 TV DNEVNIK: 17.45 GUSARJI KAPITANA KUKA, otroška serija; 18.15; GOVORIMO O ZDRAVJU, izobraževalna oddaja: 18.45 PRIJATELJI GLASBE; ; 19.30 TV DNEVNIK, 2000 MOSTOVI PRIJATELJSTVA, glasbena oddaja: 21.05' ZAGREBŠKA PANORAMA; 21.20 KONCERT JUGOSLOVANSKIH OPERNIH PR- , VAKOV: 22.05 POVOD' IN SLEDI, oddaja iz kulture (do 22.35) . ČETRTEK, 7. 6. '6 45 22.05 TELETEKST RTV LJUBLJANA, 17.00 ŠOLSKA TV KDO GOVORI V \ IMENU ZEMLJE, dokumentarna oddaja iz niza VESOLJE; 18.00 POROČILA- ■ 18 05 IGRAJMO SE GLEDALIŠČE Igralec in njegov .; 18.40 čAS KI ŽiVI Rab'! '9.15 RISANKA; 19 20 CIK CAK; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ 19 26 ZRNO DO ZRNA, 1930 TV DNEVNIK. 19.55 VREME, 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA ' 20.00 TEDNIK; 21,00 PROPAGANDNA ODDAJA: 21.05 R Gadney KENNEDV ' ^angleška nadaljevanka; 21.50 TV dnevnik II PETEK. 8. 6. ^ 17 20-23.50 TELETEKST RTV LJUBLJANA; 17.35 POROČII-A, 17.40 DOMAČI ! ANSAMBLI: 20 let ansambla Lojzeta Slaka; 18.10 MODRO POLETJE, španska i mladinska nanizanka; 18 40 ZDRAVILNE VODE. izobraževalna serija: 19.10' RISANKA; 19 20 CIK CAK; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19 26 ZRNO DO ZRNA; : 1930 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME; 19 57 PROPAGANDNA ODDAJA. 20.00 i MODROST TELESA, angleška dokumentarna serija; 20 50 PROPAGANDNA ODDAJA. 20 55 NE PREZR|f"E, 21 10 URA Z AGATHO CHRISTIE angleška nanizanka, 22 05 TV DNEVNIK II; 22 20 ZBOGOM, BRAVERMAN ameriški film SOBOTA, 9. 6. 7 45-11 30 TELETEKST RTV LJUBUANA. 8 00 POROČILA. 8 05 ZGODBE O POLUHCU Potuheo v sosedovem vinogradu; 8 20 CICIBAN DOBER DAN: Žiga- žaga, 8 40 ZGODBE IZ NEPRIČAVE, otroška nadaljevanjka TV Beograd, 9 10 SKRIVNOSTNI SVET ARTHURJA CLARKA: Prikazni iz globin angleška doku- mentarna serija; 9 35 MODROST TELESA, angleška dokumentarna serija, 10 25 LJUDJE IN ZEMUA; 11 25 POROČILA (do 11 30);16 30-23.10 TELETEKST RTV LJUBLJANA. 1645 POROČILA, 16.50 MLADOST PETRA VELIKEGA, sovjetska nadaljevanka, 18 00 PRED EP V NOGOMETU, športna oddaja; 18 45 ČUDEŽI NARAVE Zgodba o tigru, kanadska poljudnoznanstvena serija, 19 05 RI- SANKA. 19 20 CIK CAK 19 24 TV IN RADIO NOCOJ; 19 26 ZRNO DO ZRNA; 19 30 TV DNEVNIK 19 55 VREME, 19 5/PROPAGANDNA ODDAJA, 20 00 BREZ ODPUŠČANJA, ameriški film (ČB), 21 55 PROPAGANDNA ODDAJA: 22 00 ZR- CALO TEDNA, 22 20 BODITE Z NAMI. zabavno glasbena oddaja TV Beograd. 23 05 POROČII.A radio CEUe četrtek, 31.5.: Dopoldne z vaini: Iz sveta glasbe, vmes ob 8.30 Obvestila. 9 00 Druga poročila, 10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila in obvestila, 15 30 Dogodki m odmevi, 16 00 čestitke in pozdravi, 16 30 Kronika, 15 45 Zabavni globus, 17.00 V živo: Vrhunski šport, 18.00 Zaključek sporeda. petek, 1. 6: 8 00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik, vmes ob 8 30 Obvestila, 9.00 Druga poročila. 9 30 Žveplometer, 10 00 Zaklju- ček sporeda, 15 00 Poročila in obvestila, 15 30 Dogodki in od- mevi, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16 30 Namig za konec tedna, 1645 Zabavni globus, 1700 Kronika, 17 15 Glasbo vam izbira, 17 45 Turistična oddaja, 18 00 Zaključek sporeda sobota, 2. 6.: 8 00 Poročila. 8.05 Dopoldne z vami, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9 05 Kuharski kotiček, 9.15 Koledar prireditev, 9 30 Filmski sprehodi, 10 00 Zaključek spo- reda, 1500 Poročila in obvestila, 15 15 Zabavni globus, 15.30 Dogodki in odmevi, 16 00 Čestitke in pozdravi, 17 00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavnih melodij, 17.45 Kulturni feljton, 1800 Zaključek sporeda nedelja, 3. 6.: 1000 Poročila m obvestila, 10.30 Predstav- ljamo vam, 10 45 Onkraj srebrne črte, 11 00 Žveplometer (pono- vitev), 11.30 Kmetijska oddaja, 12 00 Poročila, 12 05 Zabavni globus, 12.15 Literarna oddaja, 12.30 Iz domačih logov. 13.00 Čestitke in pozdravi, 14 30 Zaključek sporeda. ponedeuek, 4. 6.: 8.00 Poročila, 8.05 Športno dopoldne, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila 10.00 Zaključek sporeda, 15 00 Poročila in obvestila, 15 15 Nove plošče, 15.30 Dogodki m odmevi, 16.00 Čestitke m pozdravi, 16.30 Reportaža, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17 15 Lestvica domačih viž. 17.45 Športni pregled, 18.00 Zaključek sporeda. torek, 5. 6.: 8.00 Poročila 8.05 Dopoldne z vami: Organiz'- rano letovanje otrok, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poro- čila, 9.30 Esperanto, 10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila in obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Srečanje z letu, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Iz arhiva resne glasbe 17.45 Iz delovnih organizacij, 18.00 Za- ključek sporeda. sreda, 6. 6.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Koledar prireditev, 10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila in obvestila, 15.15 Iz krajevnih skupnosti, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Glasbene vzporednice, 17.30 Aktualno, 17.45 Iz zakladnice zborovske glasbe, 18.00 Zaključek sporeda. ROJSTVA Celje Rojenih je bilo 27 dečkov in 33 deklic. Šmarje Rodila se je 1 deklica. PORdKe Celje Poročilo se je 16 parov, od teh: Mladen KOTNIK iz Landeka in Brigita ZU- PANC iz Začreta, Franc LO- PERT in Jolanda POGAČ- NIK oba iz Kasaz, Mirko ZU- PAN iz Laškega in Marija KRANJC iz Boharine. Boris ZABAV iz Celja in Branka REP iz Arclina. Aleksander PODPECAN iz Zavrha nad Dobrno in Marija JAVOR- NIK iz Vitanja, Štefan $A- FARIC in Metka LEBAN, oba iz Celja. Šmarje Poročil se je 1 par. SMRTI Celje Umrli so: Ivan MOHOR- KO. 38, Celje, Marija SU- MLAJ. 62, Dobova, Marija VOSNJAK, 81, Botričnica, Janez ARZENSEK, 82, Ce- lje, Julijana FABJAN, 73. Zabukovica, Irrna KLE- MEN, 59, Slovenske Konji- ce, Franc GRIFiC. 52, Slo- venske Konjice, Marija LA- MOT, Titovo Velenje, Albert GRM. 69, Celje. Neža JUR- KOVŠEK, 73, Kanjuce. Ivan KU2NER, 57, Celje. Maksi- milijan COKL, 48. Cmereška gorca. Vlado KOBULA. 37. Roga.ška Slatina. Fanika ZGOZDA, 71. Celje. Jožef Avgust POSINEK. 81. La- ško, Janez GOSTECNIK, 82. Rečica ob Savinji, Franči- ška, 72. Lipoglav, Nikola DULIKRAVIC. 79. Žalec. Marija ZAGOZEN, 79. Lat- kova vas. Šmarje Umrli so: Anton GRO- BELSEK, 65, Gostince, Ma- rija ZUPANC, 79, Crnolica. Lestvici Radia Celje Zabavne melodije: t o, Nf-: CHERIE RENDEZ VOUS 2 ACAPULCO - RICHI-POVVER 3 C! SARA - AL BANO m ROMINA POWERI 4 CIAO AMORE - IZOLDA BARUDŽIJA m VLADO KALEMBER 5. RADIO GA GA - OUEEN 6 REU\X -- FRANKIE GOES TO HOLLYWOOD 7. 99 RED BALOONS - NENA 8 LJUBI ME - ŠANK ROČK 9. COME BACK AND STAV - PAUL YOUNG 10 POŠTAR ZVONI SAMO DVAKRAT ~ ČUDEŽNA POLJA DomaČe melodije: 1 OB PRAZNIKU - SLOVENIJA 2. MIDVA - MUŽENIČ 3 ORAČ - ŠTIRJE KOVAČI 4 ZNOVA NAJ LIPA CVETI - SLAK 5. NAŠ URBAN - MIHELIČ 6. POD ALPE - BENEŠKI FANTJE 7 OD FANTA DO MOŽA - FANTJE TREH DOLIN 8 SREČE NE MOREŠ KUPITI - DOVŽAN 9 LE KJE NA SVETU JE DEŽELA - KOGOVŠEK 10 ODPIRAJ DEKLE KAMRICO - DOBRI ZNANCI KUPON lestvica zabavnih melodij__________ izvajalec _________.____________________ lestvica domačih melodij izvajalec . ____________ ime in priimek _________________ naslov ___________1___________ Nagrajenca: Mladen Mirkovič, Celje, Kajuhova 9 Vanja Slapnik. Vrpolje 46, Rečica ob Savinji Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje, Trg V. Kongresa 3a, Celje Vsakič - nagrada velika plošča, ki jo izžrebanci dvignejo v prodajalni MELODIJA. »METKA« tekstilna tovarna in iconfekcija CELJE Odbor za delovna razmerja TOZD Proizvodnja tkanin objavlja prosta dela in naloge: čistilke v počitniškem domu v Portorožu Pogoji: - delo se bo opravljalo po pogodbi o delu od 12. 6. 1984-9. 9. 1984 - zaslužek bo izplačan v skladu s pogodbo in sa- moupravnimi splošnimi akti - hrana in stanovanje sta zagotovljena v počitni- škem domu. Vse kandidate-ke vabimo, da se čimprej zglasijo na razgovor v splošno kadrovski sektor »Metka« Celje. Ipavčeva 22, Celje Ob 35-letnici izhajanja je Predsedstvo SFRJ odlikovalo Novi tednik z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo. Glasilo občin celjskega območja Novi tednik so ustancsile občinske konference SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pn Jelšah in Žalec na osnovi družbe- nega dogovora o prevzemu ustanoviteljskih pravic in zagotav- ljanju materialnih pogojev za izhajanje Novega tednika in oddajanje Radia Celje. Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, tel. 23-105, 22-369. Glavni urednik in direktor TOZD Boris Rosina. Odgovorni urednik Novega tednika Brankp Stamejčič. Odgovorni ure- dnik Radia Celje Miran Korošec. Redakcija; Marjela Agrež (Šmarje, mladina). Vili Einspieler (Šentjur). Violeta Vatovec Einspieler (Laško, izobraževanje), Mateja Podjed (Slov. Ko- njice, kultura), Milena Brečko Poklic (Celje, notranja politika, zdravstvo). Rado Pantelič (Mozirje, turizem), Zdenka Stopar (Celje, socialna politika). Srečko Srot (reportaža, kromka-kri-, minal), Mitja Umnik (gospodarstvo, kmetijstvo in namestnik odgovornega urednika NT), Janez Vedenik (Žalec, zamejstvo). Tone Vrabl (Titovo Velenje, šport) Franček Pungerčič (.glasba in glasbeni urednik RC). Urednik fotografije Edi Masnec. Te- hnični urednik Franjo Bogadi. Tihaja vsak četrtek. Tisk; CGP Delo. Ljubljana. Cena posameznega izvoda je 17 dinarjev. Celoletna naročnina ' 760 dinarjev, polletna naročnina 380 dinarjev. Za tujino je cena ' dvojna. Stev. žiro računa 50700-603-31198 - CGP Delo Ljub- ljana. TOZD Novi tednik Celje. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. j 24. STRAN - NOVI TEDNIK 31. MAJ 1984 Gornlesavinlski alpinisti na Grilnianil v /ačetku junija odhaja na pot 7-članska odprava na Grenlandijo, ki jo organizira pred tremi leti ustanovljena Zgornjesavinjska alpinistič- na sekcija. Na območju lede- nika Kristians bodo poskušali opraviti prve pristope na več doslej še neosvojenih vrhov. Odprava bo odpotovala v glavno mesto Danske-Koben- havn s kombijem, ker bodo ta- ko precej privarčevali, saj so letalske vo/ovnice sorazmerno drage. Iz Kobenhavna bodo odpotovali z letalom do Son- drestromfjorda, edinega večje- ga letiilišča na Gronladniji, od tam z manjšim letalom do Angsmalika, potem pa s heli- kopterjem do Kulusuka in na- prej do ledenika Kristians »Ker imam največ izku.šenj, sodeloval pa .sem že tudi na dveh odpravah, so me izbrali za vodjo te odprave,- je pove- dal Silvester Jošt, ki je sicer član Šaleškega alpinističnega odseka, ponaša pa se s številni- mi zahtevnimi vzponi pri nas in v tujih gorstvih. »Sicer pa je odprava sestavljena iz mladih, a obetavnih alpinistov, ki so si že nabrali prec(.'j izkušenj med vzponi pri nas, pa tudi v tujih gorstvih.. Odprava bo imela za pleza- nje na razpolago 14 do 18 dni, sicer pa bodo natačne podatke o možnostih za plezanje dobili na Kraljevem iri.->i.itutu v K6- benhavnu. Ves čas plezanja bodo odrezani od naselbin, ki so na tem otoku le ob morski obali. Gronladnija postaja v zad- njih letih zanimiva za vedno več odprav (v začetku junija bodo tam plezali tudi člani me- š;me Jugoslovansko-Italijan- ske odprave), plezanje pa je mogoče le v maju in juniju, ko se vreme nekoliko otopli, lede- niki pa so še prehodni. Pokrovitelj odprave je celj- ska Cinkarna, precej denarja pa so primaknili tudi TKS Mo- zirje, Elkroj Nazarje, ZKZ Mo- zirje in druge delovne organi- zacije. Del sredstev so člani od- prave zaslužili z delom in pa s prodajo posterjev in značk. S Srot Ideja o odpravi na fJronla- dnijo je začela zoreti kmalu po ustanovitvi sekcije. Za ta severni otok, katerega večji del je vse leto pokrit s snegom in ledom, pa so se odločili, ker je tam precej razvejano gor- stvo z veliko zanimivimi cilji, predvsem pa še s kopico neo- svojenih vrhov. Joie Ošep Andrej Gradnik Silvester Jošt Tone Pavlic Marjana Skornšek Ana Laznik Ludvik Petek Grenlandija je bila včasih pod dansko upravo in ima tUt- di še danes s to državo precej močne upravne vezi. Na tans*- kaj.šnjih letališčih pristajajo samo danska letala, na Kra- ljevem in.štitutu v Kobenhav? nu pa hranijo tudi največ p# datkov o tem otoku. Naša pomoč Moticinliii trolčifom Presenetili in razveselili smo jo, mlado mamico Metko Cajhter. Ze s samim obiskom, še bolj z njegovim namenom. V štirih delovnih kolektivih so se namreč na pobudo našega uredništva odločili, da Metkinim trojčkom v njihovih prvih mesecih življenja pomagajo vsaj z delčkom najnujnejšega. Tako so se pri Metki zbrali na obisku direktor trgovske delovne organizacije Moda Ciril Zavolov.šek z bonom v vrednosti 10.000 dinarjev, direktor Lesnine poslovne enote v Levcu Zdravko Bizjak in Tkaninine temeljne organizacije Maloprodaja Alojz Forštner, oba z obljubo posteljice. Tretjo posteljico bo prispevala lesna industrija Bor Laško. Metki je v trojnih skrbeh kar malo odleglo, saj je že od februarja v bolnišnici in doma res še nima kaj dosti pripravljeno za prihod malčkov. MBP amadeus poroča Teči mi celjska vodica dokler še nisi vsa gnojnica! Zdaj ko med nami je pujsov vse več brendi razkuži želodec boleč... Ovožena iopotica Vse dobre reči so tri, pra- vi domača modrost in tudi strokovna žirija, ki je izbi- rala lepotico celjskega ob- močja, je bila istega mne- nja. Nabito polnemu avdi- toriju diskoteke M kluba (vstopnice so pošle prej ka- kor na tomboli), so se od de- vetih prijavljenih kandi- datk predstavile le tri. Resnično, če bi bila disko- teka v prvemi nadstropju ho- tela Evropa, strop ne bi zdržal obremenitve, zanima- nje med lepote željnimi Ce- ljani je bilo tolikšno, da so nekateri ostali pred vrati ho- tela. Strokovnjaki »Izletni- ka« so zamudili priložnost, da bi videli, kako bi lahko svoje avtobuse ob konicah še bolj obremenili. Je že ta- ko, da lepota bolj vleče kot deset volov, vse kar je lepo pa tudi vzgaja, plemeniti, na- pravi ljudi boljše ... Poleg te- ga pa, precej let je že tega, kar so v Celju volili kakšno miss, menda nazadnje miss ' Sinalco cola«, zato je bilo zanimanje tem večje. Vse je bilo opravljeno v ne- kaj minutah, za športne po- ročevalce kaj malo dela, za komentatorje morda nekaj več. Lepote željnim, zavist- nim pa tudi nepristransko hladnokrvnim pogledom množičnega avditorija so se predstavile 18-letna Tanja, 20-letna Jolanda Trstenjak, lanskoletna miiss Slovenije iz Maribora, ter 17-letna H. J. iz Celja. Samozavestno, pogu- mno in tudi malce nespretno se predstavijo, gledalci mal- ce zaploskajo, zažvižgajo, ne- kateri glasno ocenjujejo, eni od pasu navzgor, drugi od pasu navzdol, tretji z odprti- mi usti čakajo nadaljnji raz- plet. Kantov pregovor, da je lepo to, kar nam ugaja, ne da bi imeli pri tem kakšen inte- res, gotovo ni pisan po koži slehernega obiskovalca te prireditve. Zato je razočara- nje tem večje, ko občinstvu, ki pričakuje še katero lepoti- co, sporočijo da je to vse. Predstavita se še plesalca break-dancea, pa bodybuiI- der. Nezavesti med ženskim delom občinstva kljub veliki sparini ni bilo. Miss celjskega območja ni Celjanka, te so namreč pre- malo lepe ali pa premalo po- gumne. Najlepša je Maribor- čanka. Zakaj pa ne, saj smo v našem športu že tako navaje- ni sposojanja igralk in igral- cev iz drugih klubov in ni vzroka, da bi bila lepota kakšna izjema. Kljub vsemu, priznanje zaslužita obe do- mačinki, ki sta se upali poka- zati tako številnemu občin- stvoi, pa tudi vse tiste, ki so tega dne ostale doma. r. PANTELIC fotografija za ta teden Ljubo Korber - Za zasluškom