Maruša Avguštin, Breda Mahkota, Tanja Pogačar
MARLENKA STUPICA
Marlenka Stupica je bila rojena 17. decembra 1927 v Mariboru. Slikarstvo je študirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (1946— 1950). Že od leta 1948 ustvarja kot svobodna umetnica. V tem času se je pogosto izpopolnjevala v tujini. Svojo umetniško delovanje je v celoti posvetila ilustriranju knjig in tiska za otroke ter knjižnemu oblikovanju, snovanju osnutkov za lutke in scenografiji.
Živi v Ljubljani, Borsetova 17.
Marlenka Stupica je v dobrih štirih desetletjih ustvarila opus okoli 80 ilustriranih knjig za otroke, ki sodi v vrh slovenske tovrstne umetnosti in prejela zanj številne najvišje slovenske in mednarodne nagrade in priznanja. Prevodi knjig z njenimi ilustracijami v številne evropske jezike so njeno umetnost predstavili tudi v svetu, hkrati pa je bil na ta način širši svetovni javnosti predstavljen tudi del slovenske klasične in sodobne literarne ustvarjalnosti za otroke.
Posebnost likovnega izraza Marlen-ke Stupice je v ustvarjalnem zlitju treh pomembnih sestavin: v natančni risbi, v izjemnem obvladovanju slikarske tehnike in še posebej v bogastvu domišljije, s katero umetnica preoblikuje resničnost v pravljičnost. Njene najboljše upodo-
Marlenka Stupica was
born in Maribor on 17 December 1927. She studied painting at the Academy of Fine Arts in Ljubljana (1946-1950). Since 1948 she has been working as a freelance artist. During this time she has often been on study visits abroad. Her artistic career has been entirely devoted to the illustration of children's books and publications, and to designing books, puppets and
stage sets.
She lives at Borsetova 17 in Ljubljana.
In more than forty years of her work, Marlenka Stupica has illustrated about 80 books for children. They belong to the very top of this branch of Slovene art, and have won her a number of highly important Slovene and international awards. Translations of books, containing her illustrations, into many European languages have presented her art to the world, while at the same time presenting a part of the Slovene classic and contemporary children's literature to the wider public.
The particularity of the artistic expression of Marlenka Stupica is to be found in the creative fusion of three significant components: precise drawing, exceptional mastery of the painting technique, and above all the rich imagination by which the artist transforms reality into world of fairies. The best among her fairy tale illustrations seem
54
bitve pravljic se zdijo kot izraz zrenja v svet čudes in čudenja nad njim, kar je dano le tistim redkim posameznikom, ki jih življenje ni oropalo otroške odprtosti in občutljivosti. Njenim najboljšim stvaritvam čas ni ničesar odvzel _ nasprotno - kljub novim generacijam slovenskih ilustratorjev z drugačnimi likovnimi nazori, ohranja njena umetnost nezmanjšano vrednost. Nagrada z nazivom Najlepša slovenska knjiga, ki jo je slikarka prejela 1993 za Anderse-novega Grdega račka, to jasno potrjuje.
Najbolj polno zaživijo umetničine slikarske in domišljijske kvalitete v velikih slikanicah, kijih tudi sama oblikuje. Najraje ima dvostranske in enostranske slike, ki jih lahko v vsej polnosti dojemamo brez besedne razlage. V njih občudujemo izjemno sočen kolorit in modeliranje z barvo, ki poudarja plastičnost upodobljenih motivov. Svetlo-temni barvni kontrasti ali modeliranje v enem samem barvnem tonu izžarevajo poleg čiste likovnosti posebno pravljično razsežnost.
Kronološki pregled najrazličnejših knjižnih oblik za otroke kaže na sli-karkino slogovno spreminjanje in na nekatere stalnice njenega slikarskega rokopisa. Gruče kamnitih hiš z značilnimi kraškimi strehami in dimniki in strnjene množice človeških figur, upodobljenih v ptičji perspektivi, so najbolj značilne za njene zgodnje črnobele risbe v knjigi Iga Grudna Na Krasu (Mladinska knjiga, 1949) in se nadaljujejo predvsem v Piki Nogavički Astrid Lind-gren (Mladinska knjiga, Cicibanova knjižnica) in v Ostržku Carla Collodija (Mladinska knjiga, Cicibanova knjižnica, 1960). Drevo in ptica se kot najbolj značilna slikarkina motiva pojavljata v najrazličnejših oblikah povsod tam, kjer zgodba to možnost le dopušča. Pravljične junake oblikuje Marlenka Stupica glede na zgodbe vsakič drugače, vendar so si kljub razlikam podobni. Ljubkost in
to reflect a sense of wonder at the world full of miracles; this is the privilege of those rare individuals who, in the course of their lives, have not been robbed of a child's openness and sensitivity. Her best creations have not suffered by the passing of time -just the opposite, in spite of new generations of Slovene illustrators, with different artistic principles, the value of her art remains undiminished. The award she received in 1993 for Andersen's UGLY DUCKLING, the »Loveliest Slovene Book« Award, is ample proof of that.
The artist's painting and imaginative qualities come to the life most fully in great picture books which she designs herself. She prefers one- or two-page illustrations which can be fully understood without any explanatory words. In these pictures, an exceptionally »juicy« colouring can be admired together with the paint application that emphasizes the plasticity of the presented motifs. The light-dark colour contrasts, or the use of a single colour shade, radiate — apart from their pure artistic value -the specific magic character of her images.
A chronological survey of very diverse literary forms, dedicated to children, illustrates the painter's changing of style, as well as some constants in her artistic »manuscript«. Clusters of stone houses with characteristic Karst roofs and chimneys, and dense crowds of human figures, painted from the bird's-eye view, are the most typical of her early black-and-white drawings for the Igo Gruden tale Na Krasu (At the Karst; Mladinska knjiga, 1949), and can be further traced in Pippi Longstocking ly Astrid Lindgren (Mladinska knjiga, Cicibanova knjižnica - Ciciban's library, 1958) and Carlo Collodi's Pinocchio (Mladinska knjiga, Cicibanova knjižnica, 1960). A tree and a bird, the most characteristic among the painter's motifs, appear in most diverse shapes whenever the story allows it. Marlenka Stupica creates her fairy-tale heroes different each time, according to the story; nevertheless, they resemble each other in
55
krhkost rahlo stiliziranih otroških bitij z očmi, ki z začudenjem zro v svet, je njihova splošna značilnost. Zdaj so gotsko elegantna (npr. v Trnuljčici in Sneguljčici), zdaj ljudsko nerodna (npr. v Valjavčevem Pastirju).
Ne manjka duhovitih karakterizacij oseb, ki izpričujejo dar opazovanja in poudarjanje smešnega v njih (npr. Šolar, zloženka, Mladinska knjiga, 1969; Babica v cirkusu Kristine Brenkove, Mladinska knjiga, 1970; Krojaček Hlaček Leopolda Suhodolčana, Mladinska knjiga, 1970 itd.).
V	ilustracijah Trnuljčice in Snegulj-čice se je Marlenka Stupica naslonila na srednjeveško miniaturno knjižno slikarstvo in izluščila'iz njega predvsem elemente gotske arhitekture in dekorativne barvne »preproge«. S svojo domišljijo je ploskoviti ornamentalni rastlinski svet napolnila z živalskimi in človeškimi figurami. Slogovna dvojnost med statičnim ozadjem in razgibanimi figurami bistveno prispeva k skrivnostni pravljičnosti.
V	podobah za Pastirja Matije Va-ljavca (Mladinska knjiga, 1958, Ci-cibanova knjižnica) in za nekatere upodobitve ljudskih pesmi, kot na primer v knjižici Sonce sije, dežek gre (Mladinska knjiga, 1964), se je avtorica naslonila na poslikane panjske končnice. Format slik, kolorit, ponekod celo ikonografski okvir podob in značilni, naivno obarvani obrazi junakov še posebej kažejo na slogovno povezavo z ljudskim likovnim izražanjem, ki je v našem primeru pogojeno z arhaičnostjo Valjavčeve pripovedi. In vendar je Marlenka Stupica v teh ilustracijah s stilizirano rastlinsko motiviko in spreminjanjem velikosti trav, dreves in rož opozorila na morda najbolj značilen element pravljične likovne govorice. Spremenjena razmerja med velikim in majhnim in skoraj surrealistični značaj
spite of the differences. The gracefulness and fragility of slightly stylized child figures with expressions of wonder in their eyes are their common characteristics. They may be Gothically elegant (as e. g. in Sleeping Beauty and Snow White) or homely and awkward (as e. g. in Pastir - The shepherd by M. Valjavec). There is an abundance of witty characterizations, expressing the author's gift for observation and for stressing the comic side of her heroes (as e. g. in Solar — The pupil, fold-up, Mladinska knjiga, 1969; Babica v cirkusu - Grandma at the Circus by Kristina Brenkova, Mladinska knjiga, 1970; Krojaček Hlaček - Trouserleg the Tailor by Leopold Suhodolčan, Mladinska knjiga, 1970, etc.).
In her illustrations for Sleeping Beauty and Snow White, Marlenka Stupica creatively used the style of mediaeval miniatures, primarily elements of Gothic architecture and colourful decorative »carpets«. Using her imagination, she filled the plane ornamental world of vegetation with animal and human figures.The stylistic duality of the static background and the agitated figures essentially contributes to the mysterious, magic atmosphere.
In the pictures created for Matija Valja-vec's The shepherd (Mladinska knjiga, Cici-banova knjižnica - Ciciban's library, 1958), and in some illustrations of folk songs, e. g. Sonce sije, dežek gre ( The sun shines, the rain falls, Mladinska knjiga, 1964), the author borrowed from the painted beehive front-boards. The size of pictures, their colouring, sometimes even the iconographie frame of images, together with characteristic, naively painted faces of her figures clearly indicate a link with folk art, in the case of Valjavec's book brought about by the archaic style of his tale. Nevertheless, in these illustrations with stylized vegetation motifs, changing the size of leaves of grass, of trees and flowers, Marlenka Stupica introduced perhaps the most characteristic element of her magic artistic expression. Altered relations between the large and the small, as well as the almost surrealistic charac-
56
bitve pravljic se zdijo kot izraz zrenja v svet čudes in čudenja nad njim, kar je dano le tistim redkim posameznikom, ki jih življenje ni oropalo otroške odprtosti in občutljivosti. Njenim najboljšim stvaritvam čas ni ničesar odvzel - nasprotno - kljub novim generacijam slovenskih ilustratorjev z drugačnimi likovnimi nazori, ohranja njena umetnost nezmanjšano vrednost. Nagrada z nazivom Najlepša slovenska knjiga, ki jo je slikarka prejela 1993 za Anderse-novega Grdega račka, to jasno potrjuje.
Najbolj polno zaživijo umetničine slikarske in domišljijske kvalitete v velikih slikanicah, ki jih tudi sama oblikuje. Najraje ima dvostranske in enostranske slike, ki jih lahko v vsej polnosti dojemamo brez besedne razlage. V njih občudujemo izjemno sočen kolorit in modeliranje z barvo, ki poudarja plastičnost upodobljenih motivov. Svetlo-temni barvni kontrasti ali modeliranje v enem samem barvnem tonu izžarevajo poleg čiste likovnosti posebno pravljično razsežnost.
Kronološki pregled najrazličnejših knjižnih oblik za otroke kaže na sli-karkino slogovno spreminjanje in na nekatere stalnice njenega slikarskega rokopisa. Gruče kamnitih hiš z značilnimi kraškimi strehami in dimniki in strnjene množice človeških figur, upodobljenih v ptičji perspektivi, so najbolj značilne za njene zgodnje črnobele risbe v knjigi Iga Grudna Na Krasu (Mladinska knjiga, 1949) in se nadaljujejo predvsem v Piki Nogavički Astrid Lind-gren (Mladinska knjiga, Cicibanova knjižnica) in v Ostržku Carla Collodija (Mladinska knjiga, Cicibanova knjižnica, 1960). Drevo in ptica se kot najbolj značilna slikarkina motiva pojavljata v najrazličnejših oblikah povsod tam, kjer zgodba to možnost le dopušča. Pravljične junake oblikuje Marlenka Stupica glede na zgodbe vsakič drugače, vendar so si kljub razlikam podobni. Ljubkost in
to reflect a sense of wonder at the world full of miracles; this is the privilege of those rare individuals who, in the course of their lives, have not been robbed of a child's openness and sensitivity. Her best creations have not suffered by the passing of time — just the opposite, in spite of new generations of Slovene illustrators, with different artistic principles, the value of her art remains undiminished. The award she received in 1993 for Andersen's UGLY DUCKLING, the »Loveliest Slovene Book« Award, is ample proof of that.
The artist's painting and imaginative qualities come to the life most fully in great picture books which she designs herself. She prefers one- or two-page illustrations which can be fully understood without any explanatory words. In these pictures, an exceptionally »juicy« colouring can be admired together with the paint application that emphasizes the plasticity of the presented motifs. The light-dark colour contrasts, or the use of a single colour shade, radiate — apart from their pure artistic value -the specific magic character of her images.
A chronological survey of very diverse literary forms, dedicated to children, illustrates the painter's changing of style, as well as some constants in her artistic »manuscript«. Clusters of stone houses with characteristic Karst roofs and chimneys, and dense crowds of human figures, painted from the bird's-eye view, are the most typical of her early black-and-white drawings for the Igo Gruden tale Na Krasu (At the Karst; Mladinska knjiga, 1949), and can be further traced in Pippi Longstocking by Astrid Lindgren (Mladinska knjiga, Cicibanova knjižnica - Ciciban's library, 1958) and Carlo Collodi's Pinocchio (Mladinska knjiga, Cicibanova knjižnica, 1960). A tree and a bird, the most characteristic among the painter's motifs, appear in most diverse shapes whenever the story allows it. Marlenka Stupica creates her fairy-tale heroes different each time, according to the story; nevertheless, they resemble each other in
55
krhkost rahlo stiliziranih otroških bitij z očmi, ki z začudenjem zro v svet, je njihova splošna značilnost. Zdaj so gotsko elegantna (npr. v Trnuljčici in Sneguljčici), zdaj ljudsko nerodna (npr. v Valjavčevem Pastirju).
Ne manjka duhovitih karakterizacij oseb, ki izpričujejo dar opazovanja in poudarjanje smešnega v njih (npr. Solar, zloženka, Mladinska knjiga, 1969; Babica v cirkusu Kristine Brenkove, Mladinska knjiga, 1970; Krojaček Hlaček Leopolda Suhodolčana, Mladinska knjiga, 1970 itd.).
V	ilustracijah Trnuljčice in Snegulj-čice se je Marlenka Stupica naslonila na srednjeveško miniaturno knjižno slikarstvo in izluščila'iz njega predvsem elemente gotske arhitekture in dekorativne barvne »preproge«. S svojo domišljijo je ploskoviti ornamentalni rastlinski svet napolnila z živalskimi in človeškimi figurami. Slogovna dvojnost med statičnim ozadjem in razgibanimi figurami bistveno prispeva k skrivnostni pravljičnosti.
V	podobah za Pastirja Matije Va-Ijavca (Mladinska knjiga, 1958, Ci-cibanova knjižnica) in za nekatere upodobitve ljudskih pesmi, kot na primer v knjižici Sonce sije, dežek gre (Mladinska knjiga, 1964), se je avtorica naslonila na poslikane panjske končnice. Format slik, kolorit, ponekod celo ikonografski okvir podob in značilni, naivno obarvani obrazi junakov še posebej kažejo na slogovno povezavo z ljudskim likovnim izražanjem, ki je v našem primeru pogojeno z arhaičnostjo Valjavčeve pripovedi. In vendar je Marlenka Stupica v teh ilustracijah s stilizirano rastlinsko motiviko in spreminjanjem velikosti trav, dreves in rož opozorila na morda najbolj značilen element pravljične likovne govorice. Spremenjena razmerja med velikim in majhnim in skoraj surrealistični značaj
spite of the differences. The gracefulness and fragility of slightly stylized child figures with expressions of wonder in their eyes are their common characteristics. They may be Gothically elegant (as e. g. in Sleeping Beauty and Snow White) or homely and awkward (as e. g. in Pastir - The shepherd by M. Valjavec). There is an abundance of witty characterizations, expressing the author's gift for observation and for stressing the comic side of her heroes (as e. g. in Šolar - The pupil, fold-up, Mladinska knjiga, 1969; Babica v cirkusu — Grandma at the Circus by Kristina Brenkova, Mladinska knjiga, 1970; Krojaček Hlaček — Trouserleg the Tailor by Leopold Suhodolčan, Mladinska knjiga, 1970, etc.).
In her illustrations for Sleeping Beauty and Snow White, Marlenka Stupica creatively used the style of mediaeval miniatures, primarily elements of Gothic architecture and colourful decorative »carpets«. Using her imagination, she filled the plane ornamental world of vegetation with animal and human figures.The stylistic duality of the static background and the agitated figures essentially contributes to the mysterious, magic atmosphere.
In the pictures created for Matija Valja-vec's The shepherd (Mladinska knjiga, Cici-banova knjižnica - Ciciban's library, 1958), and in some illustrations of folk songs, e. g. Sonce sije, dežek gre (The sun shines, the rain falls, Mladinska knjiga, 1964), the authorbor-rowed from the painted beehive front-boards. The size of pictures, their colouring, sometimes even the iconographie frame of images, together with characteristic, naively painted faces of her figures clearly indicate a link with folk art, in the case of Valjavec's book brought about by the archaic style of his tale. Nevertheless, in these illustrations with stylized vegetation motifs, changing the size of leaves of grass, of trees and flowers, Marlenka Stupica introduced perhaps the most characteristic element of her magic artistic expression. Altered relations between the large and the small, as well as the almost surrealistic charac-
56
do vseh podrobnosti izdelanega detajla rastlinskega sveta poudarjajo pravljično vzdušje v sliki.
V upodobitvah sodobnih slovenskih pravljic Kristine Brenkove, Ele Peroci, Leopolda Suhodolčana, Polonce Kovač in še nekaterih drugih se ob nadaljevanju že znanih posebnosti njenega specifičnega izraza pojavljajo slikarske novosti predvsem v upodobitvah arhitekture in prostora z rahlimi deformacijami oblik in poudarjeno zgovornostjo ploskev (Krojaček Hlaček, Mladinska knjiga, 1970, Velike slikanice; Kam se je skril krojaček Hlaček, Mladinska knjiga, 1974, Velike slikanice; Z vami se igra krojaček Hlaček, Mladinska knjiga, 1982, Velike slikanice Leopolda Suhodolčana; Pravljice žive v velikem starem mestu Ele Peroci, Mladinska knjiga, 1969).
Za pravljico Kristine Brenkove Deklica Delfina in lisica Zvitorepka (Mladinska knjiga, 1972, Deteljica) se zdi, da je Marlenka Stupica vse do Ander-senove Palčiče ustvarila morda najbolj avtobiografsko obarvan lik deklice.
Andersenova Palčiča (Mladinska knjiga, 1976, Velike slikanice), v kateri je danski pravljičar 19. stoletja ustvaril brezčasno poetično literarno umetnino za otroke in odrasle, ki govori o lepoti, dobroti in ljubezni in obenem razkriva suho praktičnost, je dobila v slikah Marlenke Stupice likovno umetnino, ki odpira umetničino poglobljeno notranje doživljanje na klasičen in moderen način, ter je hkrati splet slikarkinega velikega znanja in intuitivnosti.
Podobno korespondenčno sorodnost med slikarko in pisateljem odkrivajo ilustracije za Petra Pana Jamesa Matthevva Barrieja (Mladinska knjiga, 1982, Biseri). Lik malega junaka, ki noče odrasti, se zdi ob vsej slikarkini zvestobi pisateljevi pripovedi tudi odmev njenega otroškega doživljanja sveta, ki ji pomaga graditi za zgodbo tako značilen sanjski svet.
ter of the minutely elaborated details of the vegetation world, accentuate the fairy-tale atmosphere of the picture.
In her illustrations of contemporary Slovene fairy-tales, written by Kristina Brenko-va, Ela Peroci, Leopold Suhodolčan, Polonca Kovač and some others, there appear, along with the already mentioned characteristics of her specific artistic expression, stylistic novelties, mainly in the presentation of architecture and space: slight deformations and emphasized expressiveness of plane surfaces (Trouserleg the tailor, Mladinska knjiga, Velike slikanice - Big picture books, 1970; Kam se je skril krojaček Hlaček - Trouserleg the Tailor - Where are you, Mladinska knjiga, Velike slikanice - Big picture books, 1974; Z vami se igra krojaček Hlaček - Trouserleg the Tailor plays withyou, Mladinska knjiga, Velike slikanice Leopolda Suhodolčana - Big picture books by Leopold Suhodolčan, 1982; Pravljice žive v velikem starem mestu - Fairy tales live in a big old town, by Ela Peroci, Mladinska knjiga, 1969). It seems that Marlenka Stupica created her most autobiographic little girl figure (before Andersen's Thum-belina) for the fairy-tale by Kristina Brenkova Deklica Delfina in lisica Zvitorepka (Delfina and the Fox, Mladinska knjiga, 1972).
Andersen's Thumbelina (Mladinska knjiga, Velike slikanice - Big picture books, 1976) in which the Danish 19th-century author created a timeless, poetic literary work of art for children and grown-ups alike, telling the tale of beauty, goodness and love, while at the same time expressing unsentimental common sense, became in the pictures of Marlenka Stupica a work of art in its own right, revealing the artist's deep intimate experiences in a manner which is at the same time classical and modern, and is a combination of the painter's great knowledge and intuitiveness.
A corresponding similarity between the painter and the writer may be found in her illustrations of James Matthew Barrie's Peter Pan (Mladinska knjiga, Biseri - Literary Pearls, 1982).The little hero of the book, who refuses to grow up, seems to be a reflection of
57
Slikanica Grdi raček Hansa Christiana Andersena (Mladinska knjiga, 1993, Cicibanov vrtiljak) je zaradi spleta slikarkinih življenjskih okoliščin doživela svoje rojstvo po sedmih letih, saj so prve podobe zanjo nastale že leta 1986, izšla pa je leta 1993. Pisatelj v zgodbi kot običajno nagovarja tako otroke kot odrasle, obsodi napuh in ozkost, ki ne dopuščata drugačnosti, in nagradi potrpežljivost, predvsem pa govori o hrepenenju in žalosti, ki ju ob zavračanju doživlja »drugačni« raček, dokler na koncu ne zablesti v vsej svoji labodji lepoti. Velike dvostranske panoramske podobe izpričujejo slikarkino mojstrstvo v celoti in v detajlih. Poleg drugega v eno- in dvostranskih slikah jasno predstavi danski podeželski ambient in duhovito karakterizira rahlo historično obarvane figure otrok in odraslih, ki nastopajo v zgodbi. Labodi v najrazličnejših pozah v vodi in v zraku razkazujejo svojo lepoto in v sproščenem letu simbolizirajo svobodo in izpolnjeno hrepenenje. V Grdem račku je Marlenka Stupica do kraja iz-brusila svoje slikarske sposobnosti. Z realistično natančnostjo upodablja posamezne sestavine slike in jih združuje v pretehtane kompozicijske skupine. S pomočjo dveh prevladujočih barv v številnih odtenkih in z rafiniranim modeliranjem v eni barvi dosega njej lastno magičnost izraza. To so slike, ki polno žive same zase, literarni umetnini pa postavljajo ob bok novo umetnino, katere značilna večplastna govorica odpira tudi literarni predlogi nove razsežnosti.
Čudežno drevo (Mladinska knjiga, 1995) z besedilom Marlenke Stupice je »čudežno zato, ker zna čudežno cvete-ti«. Ne da bi se slikarka zavestno poglabljala v otrokovo dojemanje sveta, je v Čudežnem drevesu na sugestiven način spregovorila o sožitju vsega živega na način, ki je razumljiv tudi majhnemu otroku. Drevo, ki se vleče skozi celotno
the painter's childlike way of experiencing the world. Apart from her fidelity to the writer's narration, it is this feature that helps her to create the magic world, so characteristic for the story.
The picture book Ugly Duckling by Hans Christian Andersen (Mladinska knjiga, Cicibanov vrtiljak - Ciciban's Merrygoround, 1993) was, due to some circumstances in the painter's life, completed and brought to light after seven years; the first pictures were created as early as 1986, while it was published only in 1993. In this story, the author - according to his habit - addresses children as well as adults, condemning haughtiness and narrow-mindedness which do not tolerate dissimilarity, while rewarding patience; his main topic, however, is the yearning and sadness experienced by the »different« duckling, until he sparkles in all his swan beauty at the end of the tale. Large two-page panoramic images prove the painter's mastery in creating the whole as well as the details. Apart from other things, the one- and two-page pictures give a clear representation of the Danish rural atmosphere, and a witty characterization of slightly historic figures of children and adults, appearing in the story. Swans showing off their beauty in the water and in the air symbolize, in their relaxed flight, freedom and fulfilment of longing. In Ugly Duckling, Marlenka Stupica brought her painting abilities to perfection. Individual components of the picture are created with realistic precision and combined into carefully formed compositions. By using two prevailing colours in numerous shades, together with refined application of one paint alone, she obtains her typical magic expression. These images live a life of their own; a new masterpiece is added to the literary work, and its characteristic diversity opens new extensions to the book itself.
Čudežno drevo (Miraculous Tree, Mladinska knjiga, 1995) with the text by Marlenka Stupica is »miraculous, because it is capable of blooming in a miraculous way«. Without consciously trying to enter a child's perception of the world, the painter in this book
58
slikarkino ustvarjalnost kot eden najbolj bistvenih in najpogostejših motivov, nastopa tu kot simbol življenja. Z barvnim modeliranjem drevo skrivnostno zažari na nasičeni barvni podlagi. Živali na drevesu — zdaj ptiček Kraljiček, zdaj zelena žaba, zdaj pogumni polh pa bogata veverica ali pametna koza, vse do majhnega otročka si potešijo svojo radovednost, ko drevo čudežno vzcvete in ga poselijo čebele in čmrlji, gosenice in metulji. Ob zgoščeno podani in preprosti slikarski in besedni pripovedi Čudežnega drevesa se spomnimo besed, ki jih je med drugim zapisal ob razstavi ilustracij Marlenke Stupice v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani že leta 1958 {Naši razgledi, 27.12. 1958) dr. Luc Menaše: »...Tiste redke odrasle, ki še umejo doživljati, videti, slišati in občutiti kot otroci, gledamo nekam nezaupno... ti ljudje se res v marsičem razločujejo od nas, po drugi strani pa so v marsičem podobni otrokom: opažajo zelo preproste ali pa zelo zamotane stvari, stvari, ki jih ne poznamo več ali pa jih še dolgo ne bomo spoznali, na čuden način mešajo resničnost in domišljijo. ...Najbrž je Marlenka Stupica prava umetnica, kajti sicer bi ji veliki čudežni svet malih ljudi ne bil tako domač.«
Slikarska tehnika, v kateri je Marlenka Stupica dosegla domala nepre-kosljivo mojstrstvo, je tempera, čeprav se je uspešno poskušala tudi v akvarelu in mešani tehniki in čeprav poznamo vrsto njenih odličnih črnobelih risb s svinčnikom ali tušem in nekaj enako dobrih litografij, predvsem iz zgodnejšega obdobja njenega delovanja. Tedaj je sodelovala tudi pri otroškem in mladinskem tisku in delala osnutke za lutke in scenografijo.
speaks, in a suggestive manner, about the coexistence of everything living in such a way as is understandable also to a small child. The tree, one of the most essential and frequent motifs to be traced throughout the entire creative opus of the painter, represents the symbol of life.The application of paint makes the tree glitter mysteriously on the colourful surface. Animals on the tree - the little wren, the green frog, the brave dormouse, the rich squirrel, the clever goat - can, as well as the small child, satisfy their curiosity when the tree blooms miraculously, and bees, bumblebees, caterpillars, and butterflies settle in its branches.The dense, simple artistic and literary style of the MiraculousTree tale makes us remember the words which were written, as early as 1958, by Dr. Luc Menaše on the occasion of the Marlenka Stupica illustrations exhibition in the Jakopič Pavilion in Ljubljana (Naši razgledi, Dec. 27,1958): »...The rare adults, who still have the ability to experience, see, hear, and feel as children do, are looked upon with some mistrust...indeed, these people differ from us in a number of things, but on the other hand they resemble children in more than one way: they notice very simple or very complicated things, things we no longer know or shall not know for a long time; in a strange way, they intertwine reality and imagination...! believe Marlenka Stupica to be a great artist; otherwise, the great magical world of the small people would not be so close to her.«
The painting technique in which Marlenka Stupica reached an almost unsurpassable mastery is the tempera, although she successfully tackled the watercolour and the mixed technique as well; there are a number of excellent black-and-white pencil or Indian ink drawings, together with some equally good lithographs, mainly originating from the early period of her work. In the same period, she worked for children's and juvenile publications, as well as designed puppets and stage sets.
(Prevod Jana Kranjec - Menaše)
59
Bibliografija/ Bibliography
1.	Župančič, Oton: Uganke. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1948.
2.	Gruden, Igo: Na Krasu. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1949,1958 (Cicibanova knjižnica. 1965, 1967, 1972 (Moja knjižnica).
3.	Täufer, Vida & Lili Novy: Mojca in živali. Otroška igra v šestih slikah. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1950 (Cicibanova knjižnica).
4.	Brenk, Kristina: Mačeha in pastorka. Igra za otroke v petih slikah. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1951.
5.	Brest, Vida: Pravljica o mali Marjetici, zajčku, medvedu in zlati pomladi. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1951 (Cicibanova knjižnica). 1958 (Knjižnica za predšolske otroke).
6.	Hroch, Kari: O goskici, ki se je učila peti. Prev. Fran Bradač. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1952 (Cicibanova knjižnica). 1972 (Čebelica).
7.	Župančič, Oton: Mehurčki. Izbr. in ur. Alenka Glazer. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1952, 1956, 1962, 1970, 1972, 1974, 1976, 1978, 1981 (Cicibanova knjižnica). 1987 (Pisanice).
8.	Brenk, Kristina: Igra o bogatinu in zdravilnem kamnu. Pravljica za šolarje v petih slikah. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1953 (Mladi oder).
9.	Grimm, Jakob & Wilhelm: Rdeča kapica. Prev. Fran Albreht. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1953, 1959, 1968 (Čebelica). 1964, 1966 (Zvezdica). 1970, 1976 (Velike slikanice). 1975,1979 (Zlata slikanica). 1982 (Najlepše Grimmove pravljice). 1987, 1990 (Cicibanov vrtiljak).
10.	Kozak, Juš: Aleš. Portret. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1953.
11.	Moje pesmice. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1953 (Cicibanova knjižnica)
12.	Grimm, Jakob & Wilhelm: Trnuljčica. Prev. Fran Albreht. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1954, 1963, 19-70 (Čebelica). 1973 (Velike slikanice). 1975, 1979 (Zlata slikanica). 1982 (Najlepše Grimmove pravljice). 1989 (Cicibanov vrtiljak).
13.	Moji prijatelji. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1955, 1960 (Najdihojca. Knjižnica za predšolske otroke).
14.	Brenk, Kristina: Najlepša roža. Igra v petih slikah po stari korejski pravljici. Maribor: Obzorja, 1956.
15.	Grimm, Jakob & Wilhelm: Sneguljčica. Prev. Fran Albreht. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1956, 1962 (Čebelica). 1963, 1966 (Zvezdica). 1966 (Cicibanova knjižnica). 1975, 1979 (Zlata slikanica). 1976 (Velike slikanice). 1982 (Najlepše Grimmove pravljice). 1987 (Cicibanov vrtiljak).
16.	Zupančič, Oton: Cicibanove pesmice. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1956 (Cicibanova knjižnica).
17.	Lindgren, Astrid: Pika Nogavička. Prev. Kristina Brenk. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1958, 1962 (Cicibanova knjižnica). 1969, 1979 (Biseri). 1973, 1977, 1978, 1981, 1985, 1988 (Zlata knjiga). 1977.
18.	Majhna sem bila. Otroške ljudske pesmice. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1958, 1960 (Najdihojca. Knjižnica za predšolske otroke). 1969.
19.	Valjavec, Matija: Pastir. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1958 (Cicibanova knjižnica). 1967, 1978 (Velike slikanice). 1990 (Cicibanov vrtiljak).
20.	Collodi, Carlo: Ostržek. Prev. Albert Širok. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1960, 1965, 1968, 1975, 1985 (Cicibanova knjižnica). 1969, 1974 (Moja knjižnica). 1973, 1977, 1978, 1981, 1985 (Zlata knjiga).
21.	Peroci, Ela: Moj dežnik je lahko balon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1962 (Cicibanova knjižnica). 1955 (Zvezdica). 1972 (Čebelica). 1974 (Velike slikanice). 1975, 1979 (Zlata slikanica). 1989 (Cicibanov vrtiljak).
22.	Pobarvanka. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1962 (Cicibanova knjižnica).
23.	Škerl, Ada: Voščila. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1962 (Cicibanova knjižnica). 1981 (Najdihojca).
60
24.	Avme, Marcel: Labodi. Prev. Božena Legiša. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1963 (Čebelica).
25.	Na dvorišču. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1963.
26.	Živali v gozdu. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1963.
27.	Barčica po morju plava. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1964, 1967.
28.	Križ kraž, kralj Matjaž. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1964, 1967.
29.	Otroške pesmice. Izbr. in ur. Janez Kuhar. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1964 (Čebelica).
30.	Sonce sije, dežek gre. Otroške ljudske pesmice. Izbr. Kristina Brenk. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1964, 1967.
31.	Jazbec. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1966, 1980.
32.	Lindgren, Astrid: Kljukec s strehe. Prev. Kristina Brenk. Maribor: Obzorja, 1966 (Mlada obzorja).
33.	Peroci, Ela: Čebelica. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1966 (Čebelica).
34.	Račka. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1966, 1980.
35.	Uspavanke in nagajivke. Izbr. Kristina Brenk. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1966.
36.	Zajček. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1966, 1980.
37.	Župančič, Oton: Črep - na tleh je lonček. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1966, 1987 (Čebelica).
38.	Lindgren, Astrid: Kljukec spet leta. Prev. Kristina Brenk. Maribor: Obzorja, 1967 (Mlada obzorja).
39.	Vinšek, Stana: Na ljubljanskem gradu. Uglasbene pesmi Stane Vinšek. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1967 (Čebelica).
40.	Zagorski, Cvetko: Kje je Medo? Ljubljana: Mladinska knjiga5 1967 (Čebelica).
41.	Brenk, Kristina: Kruhek. Ljubljana: Mladinska knjiga,1968 (Čebelica).
42.	Izidor ovčice pasel. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1968, 1975, 1976, 1980, 1987 (Najdihojca).
43.	Mrakovček, Premrakovček. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1968 (Najdihojca).
44.	Sinko nagajivi. Izbr. Martina Šircelj. Prev. Gitica Jakopin. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1968 (Najdihojca). Ljudske pesmice. Izbr. in prev. Gitica Jakopin. 1980 (Čebelica). Ljudske pesmi z vsega sveta. Prev. Gitica Jakopin. 1993 (Čebelica).
45.	Pavček, Tone: Kaj je najlepše? Ljubljana: Mladinska knjiga, 1969 (Čebelica).
46.	Peroci, Ela: Pravljice žive v velikem starem mestu. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1969 (Cicibanova knjižnica).
47.	Po Koroškem, po Kranjskem. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1969.
48.	Šolar. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1969, 1970.
49.	Brenk, Kristina: Babica v cirkusu. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970, 1982 (Male slikanice).
50.	Pleši, pleši, črni kos. Slovenske otroške pesmice. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970 (Čebelica). Slovenske ljudske pesmice za otroke. 1990 (Pedenjpedov vrtiljak).
51.	Suhodolčan, Leopold: Krojaček Hlaček. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970, 1972 (Velike slikanice). 1975, 1979 (Zlata slikanica). 1991 (Cicibanov vrtiljak).
52.	Številke. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970 (Najdihojca).
53.	Brenk, Kristina: Košček sira. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1971 (Čebelica).
54.	Lindgren, Astrid: Bratec in Kljukec s strehe. Prev. Kristina Brenk. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1971, 1978 (Cicibanova knjižnica). Prešernova družba, 1987.
55.	Pojte, pojte, drobne ptice, preženite vse meglice. Slovenske ljudske pesmice za otroke. Izbr. in ur. Kristina Brenk. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1971, 1977, 1980, 1984, 1986, 1992 (Deteljica).
56.	Brenk, Kristina: Deklica Delfina in lisica Zvitorepka. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1972, 1976, 1991 (Deteljica).
57.	Brenk, Kristina: Prva domovina. Ljubljana: Borec, 1973 (Kurirčkova knjižnica). Ljubljana: Mladinska knjiga, 1979 (Deteljica).
58.	Lindgren, Astrid: Najboljši Kljukec na svetu. Prev. Kristina Brenk. Ljubljana: Borec, 1973 (Kurirčkova knjižnica).
61
59.	Grafenauer, Niko: Kadar boben ropota. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1974 (Najdi-hojca).
60.	Grafenauer, Niko: Sredi polja rdeči mak. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1974 (Najdi-hojca).
61.	Suhodolčan, Leopold: Kam seje skril krojaček Hlaček? Ljubljana; Mladinska knjiga, 1974 (Velike slikanice).
62.	Velik... majhen... Ljubljana: Mladinska knjiga, 1974 (Najdihojca).
63.	Brenk, Kristina: Srebrna račka, zlata račka. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1975, 1991 (Deteljica).
64.	Hi-hop, konjiček! Ljubljana: Mladinska knjiga, 1975, 1976, 1980 (Najdihojca).
65.	Ježek, ježek, gozdni dedek. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1975, 1976, 1980, 1987 (Najdihojca).
66.	Andersen, Hans Christian: Palčiča. Prev. Rudolf Kresal. Ljubljana. Mladinska knjiga, 1976 (Velike slikanice). 1988 (Cicibanov vrtiljak).
67.	Naj mi sije sončece, naj mi poje srčece. Slovenske otroške pesmi. Izbr. in ur. Janez Menart. Ljubljana: Prešernova družba, 1980.
68.	Župančič, Oton: Ciciban, Ciciban, dober dan. Izbr. in ur. Niko Grafenauer. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1980, 1983 (Velike slikanice).
69.	Župančič, Oton: Mehurčki in petdeset ugank. Izbr. in ur. Alenka Glazer. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1980 (Zlata knjiga poezije). 1982, 1985 (Cicibanov vrtiljak).
70.	Barrie, James Matthew: Peter Pan. Prev. Janko Moder. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1982 (Biseri). 1986 (Zlata knjiga).
71.	Suhodolčan, Leopold: Ž vami se igra krojaček Hlaček. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1982 (Velike slikanice).
72.	Kovač, Polonca: Kresnica podnevnica. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1983 (Velike slikanice).
73.	Andersen, Hans Christian: Grdi raček. Prev. Franc Burgar. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1993 (Cicibanov vrtiljak).
74.	Stupica, Marlenka: Čudežno drevo. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1995 (Cicibanov vrtiljak).
Knjige v drugih jezikih/ Foreign language books
1.	Moje pjesmice. (Moje pesmice). Zagreb: Mladost, 1953.
2.	Moje pesmice. (Moje pesmice). Beograd: Dečja knjiga, 1953.
3.	Župančič, Oton: Mehuriči. (Mehurčki). Prev. Slobodan Radiševič. Beograd: Dečja knjiga, 1953
4.	Grimm, Jakob & Wilhelm: Sneguljčica. (Sneguljčica). Zagreb: Mladost, 1956. (Pal-čičeva knjižnica). Zagreb: Mladost & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961 (Palčičeva knjižnica).
5.	Valjavec, Matija: Der Hirt. (Pastir). Prev. Else Byhan. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1958. Berlin: Kinderbuchverlag & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1967. FreiburgZürich: Atlantis & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1967.
6.	Valjavec, Matija: Pastir. (Pastir). Prev. Grigor Vitez. Zagreb: Mladost, 1958.
7.	Valjavec, Matija: Pastir. (Pastir). Prev. Grigor Vitez. Zagreb: Mladost, 1958. Beograd: Mlado pokolenje & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1967.
8.	Valjavec, Matija: The Shepherd. (Pastir). Prev. Fanny S. Copeland. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1958.
9.	Grimm, Jakob & Wilhelm: Crvenkapa. (Rdeča kapica). Beograd: Mlado pokolenje & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1959 (Pčelica). Beograd: Savremena škola & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1964 (Zvezdica). Beograd: Vuk Karadžič & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1966. Beograd: Vuk Karadžič, 1976 (Zlata slikovnica).
10. Frosch und Vogel, Huhn und Hahn. (Moji prijatelji). Prev. James Krüss. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1960.
62
11.	Ich bin noch klein, slowenische Volkskinder Verse. (Majhna sem bila). Prev. James Krüss. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1960.
12.	Mala sam bila. (Majhna sem bila). Ljubljana: Mladinska knjiga, 1960. Hrv.
13.	Mala sam bila. (Majhna sem bila). Ljubljana: Mladinska knjiga, 1960. Srb.
14.	Moji prijatelji. (Moji prijatelji). Ljubljana: Mladinska knjiga, 1960. Hrv.
15.	Moji prijatelji. (Moji prijatelji). Ljubljana: Mladinska knjiga, 1960. Srb.
16.	Grimm, Jakob & Wilhelm: Snežana. (Sneguljčica). Beograd: Mlado pokolenje & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961 (Pčelica). Beograd: Savremena škola & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1963 (Zvezdica). Beograd: Mlado pokolenje & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1966. Beograd: Vuk Karadžič, 1976 (Zlatna slikovnica).
17.	Peroci, Ela: Mein Schirm kann fliegen. (Moj dežnik je lahko balon). Prev. Else Byhan. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1962. Hersching: M. Pawlak & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1985, 1987.
18.	Peroci, Ela: Moj zontik možet letat'. (Moj dežnik je lahko balon). Prev. Vera Brn-čič. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1962.
19.	Peroci, Ela: My Umbrella Can Turn into a Balloon. (Moj dežnik je lahko balon). Prev. Fanny S. Copeland. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1962.
20.	Grimm, Jakob & Wilhelm: Snjeguljica. (Sneguljčica). Prev. Muris Idrizovič. Sarajevo: Svjetlost & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1963. (Čarobni svijet). Prev. Truda Stamač. 1979 (Zlatna slikovnica). Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987 (Velike sliko-vnice).
21.	Grimm, Jakob & Wilhelm: Snežana. (Sneguljčica). Skopje: Kočo Racin & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1963 (Dzvezdička). Skopje: Naša knjiga, 1979.
22.	Peroci, Ela: Moj kišobran - balon. (Moj dežnik je lahko balon). Prev. Muris Idrizovič. Sarajevo: Svjetlost & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1963 (Čarobni svijet).
23.	Peroci, Ela: Mojot čador e kako balon. (Moj dežnik je lahko balon). Skopje: Kočo Racin & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1963.
24.	Peroci, Ela: Suncobran - balončič. (Moj dežnik je lahko balon). Prev. Zagorka (Zvezdica). Beograd: Vuk Karadžič & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1966 (Zvezdica). Beograd: Vuk Karadžič, 1978, 1979 (Zlatna slikovnica).
25.	Waldtiere. (Živali v gozdu). Ljubljana: Mladinska knjiga, 1963.
26.	Životinje u šumi. (Živali v gozdu). Ljubljana: Mladinska knjiga, 1963.
27.	Grimm, Jakob & Wilhelm: Crvenkapa. (Rdeča kapica). Skopje: Kočo Racin & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1964 (Dzvezdica).
28.	Grimm, Jakob & Wilhelm: Crvenkapica. (Rdeča kapica). Prev, Andelka Martič. Zagreb: Naša djeca & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1964 (Zvjezdica). Prev. Truda Stamač. Zagreb: Liber & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1982 (Najlepše Grimmove bajke).
29.	Grimm, Jakob & Wilhelm: Červena čiapočka. (Rdeča kapica). Novi Sad: Obzor & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1964.
30.	Grimm, Jakob & Wilhelm: Piroska es a farkas. (Rdeča kapica). Novi Sad: Forum & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1964 (Csillagos konyvek).
31.	Grimm, Jakob & Wilhelm: Sipkova Ruženka. (Rdeča kapica). Daruvar: Česko-slovensky svaz v SR Chorvatsku & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1964.
32.	Grimm, Jakob & Wilhelm: Biancaneve e i sette nani. (Sneguljčica in sedem palčkov). Firenze: Bemporad Marzocco & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1965.
33.	Peroci, Ela: L'ombrello volante. (Moj dežnik je lahko balon). Prev. Vida Šturm in Renato Caporalli. Firenze: Bemporad Marzocco & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1965. Firenze: Giunti Marzocco & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987.
34.	Schifflein auf dem blauen Meer. (Barčica po morju plava). Prev. James Krüss. München: Annette Betz Verlag & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1965, 1967.
35.	Schirtel, schartel, König Martel. (Križ kraž, kralj Matjaž). Prev. James Krüss. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1965, 1967.
36.	Die Sonne scheint, es regnet sehr. (Sonce sije, dežek gre). Prev. James Krüss. München: Annette Betz Verlag & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1965, 1967.
63
37.	Grimm, Jakob & Wilhelm: Rotkäppchen. (Rdeča kapica). Zürich: Atlantis Verlag, 1966 (Atlantis Zwergenbücher).
38.	Grimm, Jakob & Wilhelm: Schneewittchen. (Sneguljčica). Wien-München: Verlag für Jugend und Volk, 1966.
39.	Grimm, Jakob & Wilhelm: Snježana. (Sneguljčica). Sarajevo: Veselin Masleša & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1966.
40.	Gli animali. (Račka). Milano: AMZ & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1967.
41.	Gli animali della foresta. (Jazbec). Milano: AMZ & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1967.
42.	Grimm, Jakob & Wilhelm: Čerwjenawka. (Rdeča kapica). Budišin: Domowina & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1967.
43.	Grimm, Jakob & Wilhelm: Negulino. (Sneguljčica). Ljubljana: Esperanto-ligo & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1967.
44.	Peroci, Ela: Leenan lentävä sateenvarjo. (Moj dežnik je lahko balon). Prev. Pikko Talvio. Helsinki: Kustannusosakeyhtio Otava & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1967.
45.	Peroci, Ela: Mano skétis kaip balonas. (Moj dežnik je lahko balon). Vilnius: Vaga, 1967.
46.	Peroci, Ela: Mia ombrelo poveš esti balono. (Moj dežnik je lahko balon). Ljubljana: Slovenia Esperanto-ligo & Mladinska knjiga, 1967.
47.	Peroci, Ela: Múj deštnik je jako balón. (Moj dežnik je lahko balon). Prev. Oton Berkopec. Praha: Statní nakladatelstvi détské knihy & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1967.
48.	Valjavec, Matija: Pastier. (Pastir). Prev. Vit'azoslav Hečko. Bratislava: Mladé letá & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1967.
49.	Valjavec, Matija: II pastore. (Pastir). Prev. Mirko Rijavec. Milano: AMZ & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1967 (Collana internazionale).
50.	Valjavec, Matija: A varázsgvürü. (Pastir). Prev. Zsuzsa Rab. Budapest: Mora Kö-nyvkiadó & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1967. Novi Sad: Forum & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1967.
51.	Peroci, Ela: Milko v rozprávkovem meste. (Pravljice žive v velikem starem mestu). Bratislava: Mladé letá & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1968. Prev. Vit'azoslav Hečko. Novi Sad: Obzor & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1969 (Včielka).
52.	Peroci, Ela: Pohádky žiji ve velikém starém mesté. (Pravljice žive v velikem starem mestu). Prev. Oton Berkopec. Praha: Statní nakladatelstvi détské knihy & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1968 (Včielka).
53.	Valjavec, Matija: The Magic Ring. (Pastir). Cleveland & New York: The World Publishing Company, 1968.
54.	Brenk, Kristina: Chlebiček. (Kruhek). Prev. Jirina Hribar-Brožikova. Daruvar: Jednota & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1969 (Knihovna jaro).
55.	Pavček, Tone: Rozprávka o najkrajšom: (Kaj je najlepše?). Prev. Maria Myjavcova. Novi Sad: Obzor & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1969 (Včielka).
56.	Peroci, Ela: A mesék egy régy városban laknak. (Pravljice žive v velikem starem mestu). Budapest: Mora Konyvkiadó & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1969.
57.	Peroci, Ela: Le parapluie volant. (Moj dežnik je lahko balon). Prev. Zlata Cognard, G. Costa de Beauregard. Paris: Hatier & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1969 (Contes populaires).
58.	Valjavec, Matija: L'anneau de Vania. (Pastir). Prev. Zlata Cognard, Moka. Paris: Hatier & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1969, 1971 (Contes populaires).
59.	Grimm, Jakob & Wilhelm: Cappuccetto rosso. (Rdeča kapica). Prev. Evelina Umek. Verona: Amoldo Mondadori & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970 (II ca-stello incantato).
60.	Peroci, Ela: Die Märchenstadt. (Pravljice žive v velikem starem mestu). WienMünchen: A. Schroll & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970 (Schroll Kinderbücher).
61.	Grimm, Jakob & Wilhelm: Blanche-Neige. (Sneguljčica). Prev. Zlata Cognard. Paris: Hachette & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1971 (Merveilleux contes).
64
62.	Suhodolčan, Leopold: Tim, le tailleur. (Krojaček Hlaček). Prev. Sophie Lambert. Paris: La Farandole & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1973.
63.	Suhodolčan, Leopold: Gumbikovâ chalupa. (Krojaček Hlaček). Prev. Maria Myjav-cova. Novi Sad: Obzor & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1975 (Včielka).
64.	Suhodolčan, Leopold: Krajčirik Nohavička. (Kam se je skril krojaček Hlaček). Prev. Jan Jankovič. Bratislava: Mladé letâ & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1975.
65.	Suhodolčan, Leopold: Majster Nitka. Prev. Maria Myjavcova. Novi Sad: Obzor & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1975 (Včielka).
66.	Grimm, Jakob & Wilhelm: Uspavana ljepotica. (Trnuljčica). Beograd: Vuk Ka-radžič, 1976 (Zlatna slikovnica).
67.	Peroci, Ela: Jelka v Klobučkovej krajine. (Moj dežnik je lahko balon). Prev. Juraj Tušiak. Novi Sad: Obzor & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1976 (Včielka).
68.	Suhodolčan, Leopold: Krojač Bocko. (Krojaček Hlaček). Prev. Laza Lazič. Beograd: Vuk Karadžič, 1976, 1978, 1979 (Zlatna slikovnica).
69.	Suhodolčan, Leopold: Les nouveaux tours de Tim, le tailleur. (Kam se je skril krojaček Hlaček). Prev. Sophie Lambert. Paris: La Farandole & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1976.
70.	Peroci, Ela: Letajušči zontik. (Moj dežnik je lahko balon). Prev. G. Arenkovoj. Beograd: Vuk Karadžič, 1978.
71.	Suhodolčan, Leopold: Umejka Zašejka. (Krojaček Hlaček). Prev. G. Arenkovoj. Beograd: Vuk Karadžič, 1978.
72.	Andersen, Hans Christian: Poucette. (Palčiča). Paris: La Farandole & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1979.
73.	Grimm, Jakob & Wilhelm: Sneguljica. (Sneguljčica). Prev. Truda Stamač. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1979 (Zlatna slikovnica).
74.	Grimm, Jakob & Wilhelm: Trnoružica. (Trnuljčica). Prev. Truda Stamač. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1979 (Zlatna slikovnica). Zagreb: Liber & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1982 (Najljepše Grimmove bajke). Ljubljana; Mladinska knjiga, 1992.
75.	Grimm, Jakob & Wilhelm: Zaspanata ubavica. (Trnuljčica). Skopje: Naša knjiga, 1979 (Zlatna slikovnica).
76.	Peroci, Ela: Moj kišobrančič - moj balončič. (Moj dežnik je lahko balon). Prev. Ivan Brajdič. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1979 (Zlatna slikovnica).
77.	Peroci, Ela: Mojot čador - balon. (Moj dežnik je lahko balon). Skopje: Naša knjiga & Ljubljana: Mladinska knjiga & Beograd: Vuk Karadžič, 1979 (Zlatna slikovnica).
78.	Suhodolčan, Leopold: Krojačič Hlačič. (Krojaček Hlaček). Prev. Ujo Lujo (i. e. Krešimir Mlač). Ljubljana: Mladinska knjiga, 1979 (Zlatna slikovnica).
79.	Suhodolčan, Leopold: Krojačot Krojko. (Krojaček Hlaček). Skopje: Naša knjiga & Ljubljana: Mladinska knjiga & Beograd: Vuk Karadžič, 1979 (Zlatna slikovnica).
80.	Ringel, rangel Ratze. (Pojte, pojte, drobne ptice...). Prev. James Kriiss. Stuttgart: K. Thienemann, 1980 (Kleine Schlaukopf-Reihe).
81.	Brenk, Kristina: A Delfines kislâny és a Ravaszdi roka. (Deklica Delfina in lisica Zvitorepka). Prev. Zsuzsa Guoth. Budapest: Mora Ferenc, 1982.
82.	Grimm, Jakob & Wilhelm: Snjeguljica. (Sneguljčica). Prev. Truda Stamač. Zagreb: Liber & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1982 (Najlepše Grimmove bajke). Ljubljana-Zagreb: Mladinska knjiga, 1991 (Velike slikovnice).
83.	Župančič, Oton: Ciciban, Ciciban, dobar dan. (Ciciban, Ciciban, dober dan). Prev. Milovan Vitezovič, Trifun Dukič, Slobodan Radoševič, Bora Čosič. Ljubljana-Zagreb: Mladinska knjiga, 1983 (Velike slikovnice).
84.	Župančič, Oton: Ciciban, Ciciban, dobar dan. (Ciciban, Ciciban, dober dan). Prev. Gustav Krklec, Grigor Vitez, Branimir Žganjer. Ljubljana-Zagreb: Mladinska knjiga, 1983 (Velike slikovnice). Zagreb: Mladinska knjiga, 1989.
85.	Grimm, Jakob & Wilhelm: Dornröschen. (Trnuljčica). Herrsching: Pawlak & Ljubljana: Mladinska knjiga, 1985.
86.	Valjavec, Matija: Der Hirte. (Pastir). Prev. Cene Vipotnik. Herrsching: Pawlak, 1985.
65
87.	Peroci, Ela: Moj kišobrančič - moj balončič. (Moj dežnik je lahko balon). Ljubljana — Zagreb: Mladinska knjiga, 1991.
88.	Andersen, Hans Christian: Das hassliche kleine Entlein. (Grdi raček). Ljubljana: Mladinska knjiga, 1993.
Izbrana bibliografija člankov in prispevkov v knjižnih izdajah o Marlcnki Stupica/ Selected bibliography of articles on Marlenka Stupica and references in books
1.	Dobida Karel: Po razstavi mladinske ilustracije. Ljudska pravica 12. 1. 1952 str. 8.
2.	Menaše, Luc: Razstava mladinskih ilustracij. Slovenski poročevalec 13. 1. 1952 str. 5.
3.	Stupica Muk, Marlenka: Ne mislim na to, da bi se otroku približala. TT 24. 1. 1957 str. 5.
4.	Pogačnik, Bogdan: Biserčki za frnikule. Slovenski poročevalec 19. 12. 1958 str. 4.
5.	Menaše, Luc: Veliki čudežni svet malih ljudi. Naši razgledi 27. 12. 1958 str. 592593.
6.	Eržen, Štefan: V novo leto z ilustracijo za otroke. Glas Gorenjske 9. 1. 1959 str. 2.
7.	Stele, Melita: Dva mladinska ilustratorja. Knjiga 1959 št. 2 str. 50-51.
8.	Gerlovič, Alenka: O lepih in grdih ilustracijah. Pionirski list 11. 3. 1959 str. 5.
9.	Menaše, Luc: Sredi razgibane likovne sezone. Naši razgledi 28. 3. 1959 str. 139140.
10.	Stupica, Marlenka: Vi intervjuvate. Mladina 30. 3. 1959 str. 3.
11.	Hürlimann, Bettina: Die Welt im Bilderbuch. Moderne Kinderbilderbücher aus 24 Ländern. Zürich & Freiburg: Atlantis V. 1965.
12.	Žnidaršič, Asta: Nepozabna leta. Otrok in družina 1966 št. 3 str. 115.
13.	Enciklopedija likovnih umjetnosti. 4. Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod, 1966.
14.	Schneewittchen. Ein Märchen von Brüdern Grimm. Zeitschrift für Jugendliteratur 1967 št. 2 str. 99.
15.	Hürlimann, Bettina: Svet v slikanici. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1968.
16.	Konjar, Viktor: Ilustratorko Marlenko Stupico poznajo po svetu. Delo 24. 4. 1969 str. 13.
17.	Visoko priznanje Marlenki Stupici in Zorki Peršič. Delo 10. 9. 1969 str. 5.
18.	Breščak, Peter: Fantastika v svetu najmlajših. Delo 10. 11. 1970 str. 5.
19.	Durjava, Vladka: Ob osmem marcu smo obiskali vašo dobro znanko - akademsko slikarko Marlenko Stupico. Pionirski list 1970/71 št. 23 str. 1-8.
20.	Stegovec, Tinea: Marlenka Stupica. Bookbird 1971 št. 2 str. 76-79.
21.	Ilich, Iztok: Marlenka Stupica že drugič nagrajena. Novo mednarodno priznanje za našo ilustratorko. Prosvetni delavec 1971 št. 16 str. 9.
22.	Ilich, Iztok: Zlato za ilustratorko. (Na tretjem bratislavskem BIB znova velik uspeh za M. Stupico). Delo 16. 9. 1971 str. 5.
23.	Ilich, Iztok: Marlenka Stupica. Beseda ustvarjalcev. Knjiga 1971 št. 10 str. 529-532.
24.	Ilich,'Iztok: Druga zlata plaketa Marlenki Stupici. Naši razgledi 22. 10. 1971 str. 614.
25.	Slovenski biografski leksikon. 11. Ljubljana: SAZU, 1971.
26.	Breščak, Peter: Marlenka Stupica in njene nagrajene ilustracije knjig. Ob podelitvi nagrade Prešernovega sklada. Jana 1972 št. 8 str. 22.
27.	Stupica, Marlenka: Ustvarjalne dileme. Govorijo Prešernovi nagrajenci in nagrajenci Prešerovega sklada. Naši razgledi 1972 št. 3 str. 76.
28.	Nagrada za Marlenko Stupica. Delo 8. 4. 1972 str. 26.
29.	Ilich, Iztok: Izredno priznanje našima slikarkama (UNICEF). Knjiga 1973 št. 7-8 str. 424.
66
30.	Starnberger, Snežna: Zlato pero za M. Stupica. Dnevnik 18. 12. 1973 str. 5.
31.Tršar,	Marijan: Beseda o ilustratorki. (Spremna beseda v knjigi Collodi, Carlo: Ostržek. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1973.)
32.	Tršar, Marijan: Beseda o ilustratorki. (Spremna beseda v knjigi Lindgren, Astrid: Pika Nogavička. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1973.)
33.	Dermastja, Alenka: BIB 77. Svetovno snidenje v Bratislavi. Knjiga 1977 št 10 str 436-437.
34.	Zlata plaketa iz Bratislave za ilustratorko Marlenko Stupica. Pionirski list 1977-78 št. 19 str. 5.
35.	Slovenska ilustratorka Marlenka Stupica je prejela novo mednarodno priznanje. Otrok in knjiga 1978 št. 7 str. 91.
36.	O pisateljici Astrid Lindgren in slikarki Marlenki Stupica. (Spremna beseda v knjigi Lindgren, Astrid: Bratec in Kljukec s strehe. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1978.)
37.	Hürlimann, Bettina: Reflections on the first fifteen years of the BIB. Bookbird 1979 št. 3 str. 56-60.
38.	Dckleva, Milan: Povečava stvari: oblika sanj. Marlenka Stupica o svojem več kot tridesetletnem slikarskem delu za mladino. Dnevnik 17. 11. 1979 str. 11.
39.	Slovenska likovna umetnost 1945-1978. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1979. Katalog 1.
40.	Lexikon der Kinder- und Jugendliteratur. Dritter Band: P-Z. Weinheim & Basel: Beltz V., 1979.
41.	Pregl, Tatjana: Slovenska knjižna ilustracija. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1979-80.
42.	Sosič, Branko: Slika ni zbirka slik, ampak oblikovna celota. Delo 14. 2. 1980 str. 15.
43.	Košir, Mitja: Prvi v Leipzigu. Ob pomembnem mednarodnem priznanju Mladinski knjigi. Dnevnik 18. 6. 1982 str. 6.
44.	Tratnik-Pogačar, Tatjana: Ciciban v Leipzigu. Izročene nagrade Najlepše knjige sveta. Naši razgledi 1982 št. 17 str. 507.
45.	Visoka uvrstitev naše ilustratorke. Delo 19. 9. 1984 str. 6.
46.	Podbevšek, Albina: Otroške voščilnice. Naša slikarka za UNICEF. Jana 1985 št. 8 str. 17.
47.	Mein Vöglein mit dem Ringlein rot. Hundert Illustrationen aus zwei Jahrhunderten zu Märchen der Brüder Grimm. Berlin: Der Kinderbuchverlag, 1985.
48.	Lombergar, Janez: Skrivnost kresne noči. Naši razgledi 1986 št. 8 str. 233.
49.	Sosič, Branko: Pravljica v slikah. Delo 9. 5. 1986.
50.	Kundra, Miroslav: Zärici jitfenky z Lublane. Zlaty mäj 1986 št. 5 str. 296-299.
51.	Švajncer, Marija: Zgovorne ilustracije. Prosvetni delavec 1986 št. 15 str. 9.
52.	Forstnerič-Hajnšek, Melita: Od Palčiče do Grdega račka. Večer 7. 10. 1986 str. 10.
53.	Stupica, Marlenka: Pravljica v slikah. Ljubljana: Zveza DSLU, 1986.
54.	Pogačar, Tanja: Knjiga o ilustracijah Grimmovih pravljic. Otrok in knjiga 1989 št. 27-28 str. 223-224.
55.	Grafenauer, Niko: Razstava treh naših ilustratork. V Pragi in Bratislavi. Delo 17. 5. 1990 str. 14.
56.	Košir, Mitja: Tri knjižne lepotice. Dnevnik 10. 11. 1993 str. 7.
57.	Avguštin, Maruša: I. slovenski bienale ilustracije Podoba knjige — knjiga podob. Otrok in knjiga 1994 št. 37 str.145-150.
58.1, slovenski bienale ilustracije. Ljubljana: Zveza DSLU, 1993.
59.	Pogačar, Tanja: Nagrade za slovenske ustvarjalce. Slovenec 19. 10. 1994 str. 12.
60.	Košir, Mitja: Knjiga za mlade - prostor svobode. Dnevnik 19. 10. 1994 str. 12.
61.	Märchenreise mit Hans Christian Andersen. München: Internationale Jugendbibliothek 1994.
62.	IBBY Honour List 1994. Basel: IBBY, 1994.
67
Nagrade in' priznanja/ Prizes and awards
Levstikova nagrada
1950 za ilustracije v knjigi Gruden, Igo: Na Krasu 1952 za ilustracije v knjigi Zupančič, Oton: Mehurčki 1954 za ilustracije v knjigi Grimm, J. & W.: Trnuljčica 1958 za ilustracije v knjigi Valjavec, Matija: Pastir 1960 za ilustracije v knjigi Collodi, Carlo: Ostržek
1970	za ilustracije v knjigah Suhodolčan, Leopold: Krojaček Hlaček; Stupica, Marlenka: Številke; Brenk, Kristina: Babica v cirkusu
Nagrada natečaja Čebelica
1966 za ilustracije v knjigi Peroci, Ela: Čebelice
Zlatno pero Beograda
1966 Plaketa Zlatno pero Beograda za izjemne uspehe na področju ilustracije
1973	Zlatno pero Beograda za ilustracije v knjigi Grimm, J. & W.: Trnuljčica
Nagrade knjižnega sejma v Beogradu
1966 Prva nagrada za Grimm, J. & W.: Sneguljčica
Nagrade BIB (Bienale ilustracij v Bratislavi)
1969 Zlata plaketa za ilustracije v zgibanki Stupica, Marlenka: Šolar (Kape)
1971	Zlata plaketa za ilustracije v knjigi Suhodolčan, Leopold: Krojaček Hlaček 1977 Zlata plaketa za ilustracije v knjigi Andersen, Hans Christian: Palčiča
Nagrada na razstavi najlepših knjig v Leipzigu
1971	Bronasta plaketa za Brenk, Kristina: Babica v cirkusu
1982 Prva nagrada za Župančič, Oton: Ciciban, Ciciban, dober dan
Nagrada Prešernovega sklada
1972	za izjemne dosežke na področju ilustracije
Nagrada UNICEF
1974	in natis novoletne voščilnice UNICEF za leto 1975 Zlata slikanica
1975	Plaketa Zlata slikanica za ilustracije v knjigah Suhodolčan, Leopold: Krojaček Hlaček; Peroci, Ela: Moj dežnik je lahko balon; Grimm, J. & W.: Rdeča kapica, Sneguljčica, Trnuljčica
Nagrada na 19. razstavi otroških ilustracij na Japonskem 1984 Deveto mesto za ilustracije v knjigi Suhodolčan, Leopold: Z vami se igra krojaček Hlaček
»Najlepša slovenska knjiga« nagrada slovenskega knjižnega sejma
1993	za Andersen, Hans Christian: Grdi raček
IB BY častna lista
1994	za ilustracije v knjigi Andersen, Hans Christian: Grdi raček Smrekarjeva nagrada za življenjsko delo 1995
Besedilo je iz kataloga, ki ga je ob razstavi aprila 1996 v sodelovanju s slovensko sekcijo IBBY izdala Galerija Šivčeva hiša Radovljica.
Marlenka Stupica: Peter Pan/ Peler Pan tempera, gvaš/ tempera, gouache, 20 x 13,5 cm