IISTEK. Pisma z južno-zapadne Mi gremo Haprei! Hura! Jožei Založnik od 87. pešpolka, doma iz Sav. dtafliine, opisuje naše prodiranje iz južnih Tirol na JJaško sle<le6e: Z Lahom stai- ra6un imamo. Dobro, zdat ga poravnamo! Dne 20, majai: Korakamo proti sovražniku. — Vsak stiska pesti \sled navduš^enja in vcselja, č-eš, priSel |e ftaS, ko pokažemo šovragu. kaj smo mi, sinovi siln« AvstrijcS, sinovi slovenske domovin©. PriSel j« svet trenutek, da maščuj«mo našo padle brrtte in jtaanujctao sovražno zajirb^iost in nehvaležnost Po1«««! čujeS petj« in vfesele zvoke harmonffce: Vsa «ovražha črfa' Je v oŁnju in dimu. NaSC Svfeta ura je prtSla! Dne 21. maija: Ležlmo pred sovražno bojoo firto. PonoGi j« naša artilerija ponehala. Ali komfej se **ani, ž« prltulijo naSe grauate tn pada,jo vedno go- steje ipo laških glavah. Ob 7. uri ziutraj izpadejo naše hrabre 6ete iz svojih skrivališč ter po hudem b^oju zavzamejo sovražne posto;aiike. Polentar se je umaknil iz silno močnili kritij. Dne 22. rnaja: Na strmem bribu je sovražnik posebno močno utrjen. Ima betonska kritja, močne kaverne, mriogobrojne strojne puške in stroje za metanje min. Hrib je s svojim strašnim orožjem podoben trdujavi, Zjutraj se prične silna kanonada. Težke granate sekajo, betonska kritja se rušijo, težko kamenje, ostri kosi železa frfiijo na vse strani.. Vmes pa se čuje klepetanje strojnih pušk, silna eksplozija sovTažnih min. Ob 11. uri so naš' za.-vzeli zadnjo posto;anko. Na stotine ujetnikov se vsuje po hribu, vsi veseli in srečni, da so rešeni silnega ognja. Lah pa se požene v divji Ueg, pustivši za seboj mnogo topo\, med njimi ve<5 28 centimeterskib^ mnogo municiie, konj in živež.t. Strašen je pogle^d na zavzeto ozemlje, Velike jame, ena pri drugi, železni kosi granat, zlomljeno drevje, jiriče silne raoči naše artilarije. Ob cestah kžijo mrtvi konji, razbiti vozovi, iz pogoriSČ se d-vnga smrdliiv dim. Dne 23. maja: Korakamo za sovrainikom. C^z ogromne žifinate ograje smo prodrli, zavzeli raočne naravne postojanke, sovražnika pognali 6ez gorovje. Krasen iispeh ravno ob obletuici vojn© naptfvedi. Sedaj gremo naprej. Hara! Gorje Ti, sovta^ kaz»n se bliž«! Tako nam pomagaj Bog! Lahn kažemo pot na Laško. Gorski topničarji nam pišejo iz južnega Tirolskega: Polentane sedaj poganjarao nazaj v njegovo deželo. Dostikrat Lab. niti ne utegne vsega s seboj pobrati. Ujeli smo jih že veliko: na tisoče, cele procesije jih priženejo s fronte. Pa tudi topove smo jim že mnogo odvzeli in mnogo strojnih pušk, Porinili smo jih že j)recej daleč v njihovo deželo. Pokazati jim hočemo pot v njihove kraje. Tukaj v Tirolah nas je se-> daj dosti SloVencev in mi slovenski lantje 98 tudi hočemo izkazati, da smo domoljubni junaki. Slovenski vojaki! Le s korajžo nad polentarje! Zmaga bo na naši strani. Upamo, da se bomo skoraj vrafiali kot zmagovalci v našo ljubo slovensko domovino. Sopki so nam obljubljerii. Ali so že vsajene cvetlice, iz katerih bodo naši šopki nai^ravljeni ? PrisrČne pozdrave poSUjamo slovenski gorski topniCarii vsem Slovencem in Slovenkam: Fr. LaJIi in Franc Peirovič od Sv. Marka^ ter Ivan Kolenko od Sv. Marjete ni2e Ptuja Kako smo se polastill ltalliansklh iarkov. Davorin Krajnc, doma iz Leskovca pri Ptuju, nam piSe z .iužnotirolskeca bojiščar: Bito Je dne 20, maja, rjo smo napadli italijansko polftnto. -tRes, Italljajii so tafci junaJci, kakor JiU pri nas doma v proso postavljamo, Menda je Kadorna nalašč take proti nam postavil, ker je mislil, da so alpinci močnejši kot smo mi Slovienci. Prvi dan Bmo zavzeli prve strelske jarke in uplenili šest strojnih pušk, ujeli nekaj mož in 6astnikov, drugi dan pa smo imeli povelje zavzeti postojanke na hribu Kostozin, desno od Tridenta. V jutru ob 8. uri smo napadli Lahe z bajoneti in ta,ko.j so bili že tudi drugi sovražni strelski jarki naši in potem še tretji. Ujeli še smo podpolkovnika, majorja in 49» drugih častnikov, ter več tisoč mož; 4 strojne puške, 1 top in še 3 nove strojne puške, ki še hitreje pokajo, kakor navadne. Zato pa, slovenske žene in dekleta, lahko vidite, da še slovenski fantje in možje nismo izgubili poguma in ga tudi ne Domo. Pripravljeni smo tudi dati življenje za dom in cesarja. Mislim, da bo laški Judež pomnil, kdaj je bila obletnica, kar nam je vojsko napovedal. Jaz se nahajam že od začetka na laškem bojišču. Pa sedaj je prišel 6as, katerega smo komaj iBaiali. Ne smem pa fudi pozabiti na naše fiastnike, kateri so nam toliko korajže dalt. Sli so namre5 pred nami v.boj. Takih častnikov je menda malo, kot pri nafiem slovenskem pešpolku gtev. 87. Tudi pohva,ljeni smo bili od generala in naSega viSjega poveljnika. Pozdravljamo vas kakor tndi vse čitatelje in 5itateljice ^Slovenskega Gospodarja": Dav, Krajnc, Homa od Sv. Andraža v Leskovcn; Matevž Santej z Jurldofitra; Ivan Cy«tko. doma ch! St. Marka niže Ptufe. Kako je na koroškl fronti? (Izvirno poročilo.) Polentarji so postali zadnji čas zelo nemirni in še posebno, ko se je bližal dan obletnice, ko so pokazali svoje verolomst\ro, izdajalstvo in nezvestobo, Zelc jib peče vest in jih boli, da morajo še danes tani stati, kjer so lani mesca maja zadeli na nas lrrabre, neustrašene in neprema.gljive Slovence. Začeli so očitno kazati svojo težko vest s podvojeno jezo nad nami. Njibove vedne poizvedovalne patrulje in zrakoplovci so pričali, da se jim je zopet zbudila želja po naši Iepl slovenski koroški zemlji ter da se pripravIjajo na zopetnt napad in da bi vsaj dan obletnice njihove vojske obhajali na naši zemlji. Ali, ko so pa, naše hrabre čete na Tirolskem začele prav pošteno udrihati po polentarskik hrbtih, jim je tudi zginila vsa korajža. Mislim, da se bo sedaj pričel prej pripravljati na beg, kakor pa za napaft. Sedaj, ko so izprevideli, da z nami Slovenci ničesar več ne opravijo, so zaže)i izlivati svojo jezo s topovi na nas. Po cela ure včasih žvižga, tuli in treska, kakor da bi nastal sodni dan. Pa mi se ne ustrašimo, 8e bi tudi spustili polentarji vse peklenske duhove na nas. Za^ kaj? Ker naa Cuvajo Jezus, 'Marija in aneeli varihi. Proti tem nima peklenska Italija zadostnih kalibrov. Zato pa menda tndi ni vojaka, tukaj na nagi fronti, da se ne bi vsak dan tem trem priporočil. Oe se pa kateri preseli od nas v ve5nost, ga pa pokopljemo z vsemi častmi, kolikor nam je to pač mogoee, Pa tudi našim mrt^m junakom, ki so že pokopani, Lajri ne dovoliio pokoja. Tudi na te streljajo laški grjiuni. Na visokem hribovju, po katerem se v:je naša bojna ftrta, stoji v ozradju Ironte velika kapela, podobna majhni cerkvi. Okoli te kapele so grobovi naSib padlih slovenskih junakov. Vsak ima svoj križ s svojim slovenskim napisom. Kakor smo že enkrat poročali v ,,Slovenskem Gospodarju", so polentarji tudi to ka-pelo izvohali ter streljajo na njo. Dne 21. maja so spustili vso svojo jezo na to kapelo in na pokopališfte. Goste granate so letele na ta kraj, a hvala Bogu niso napravile nifi škode na kapeli. Pa^ pa so grobovi bili izruvani od granat. Sveta jeza je pograbila našo vrle topniCarje, Jko so videli, kaj dela brezdušni LaJi in pričeli so takoj svoje uničevalno delo. Oglasili so se naši 20 in 28 cm topovi ter peli Lahom trdo, smrtno pesem za plačilo njihovega grozodejstva. V par urah srao gledali pravo razdejanje na italijanski fronti. Laškemu verolomstvu, ki je brez primere v celi svetovni zgodovini, bomo kmalu napravili konec . . . Prisrčne pozdrave ter zdrave ter vesel© biakoštne praznike! Janez Sedlašek, St. Vid pri Ptuja; Martin Svengek, St, Vid pri P|tuju; Jernej Podkriinik, Morje pri Framu; Andrej PeSec, Bukovci pri Sv, Marku niže Ptuja,; Joiel Horvat, 3aboToe pri Sv. MarJni niž» Ptuja.