------    33-----
Naši dopisi.
V Gorici 23. jan. — Mednarodna „beseda" v tukajšnjem gledišči 17. t. m. je bila zopet sijajna. Slovenski pevci so se tudi ta pot dobro obnesli; najbolj je bil všeč ^srbski „Šta čutiš", kateremu se je veliko ploskalo. Cisti dohodek ni še natančao znan, gotovo ga bo pa čez tisuč goid., ker je sam grof Gvulai 500 gold. podaril. Da pride ta denar ubozim dijakom gimnazijskim v prid, omenil sem že v poslednjem dopisu. — Dne 19. t. m. je imelo naše mestno starešinstvo zanimivo sejo. Slo je za novo urav-nanje vseh magistratnih uradniških siužeb. Med drugimi bi se bilo imelo ustanoviti dvoje tajniških siužeb, eno kontrolorstvo i. dr. Tedaj bi prizadela nova organizacija več stroškov. Pravijo pa, da za grmom nove organizacije še drug zajec tiči; da se je mislilo podeliti namreč glavno tajništvo nekemu glasovitemu možu, katerega pa vlada noče in ž njo vred tudi ena stranka v mestu in v starešinstvu ne. Ko je imelo priti pretekli torek do obravnavanja te stvari, nasvetovai je dr. M., da naj se razprava — odloži, in s cer iz ekonomičnih ozirov , ter da naj se samo eno tajništvo po starem razpiše. Prvi nasvet je padel; drugi je bil sprejet. Ker je potem župan-predsednik hotel prestopiti k razpravljanju novega organizacijskega načrta, začela se je (konservativna) manjšina in pa liberalni dr. M. temu ostro vstavljati in je svoj vpor potrdila s tem, da je — odšla. Ker je ostalo samih 9 starešin, niso mogli več sklepati. Pravih vzrokov teh homatij ni menda nihče povedal, vsak pa si jih je mislil. Tako je vse odloženo ,,ad calendas graecas". — Predzadnji „Eco del Litorale" je priobčit neko „poslano" (od meseca decembra), v katerem se udje okrajne cenilne komisije Gradiščanske službi odpovedujejo, Češ, da jim ,,ni mogoče pomagati ustanoviti tarife, ki se z njihovim prepričanjem ne vjema in ki žali interese naše dežele (njih okraja?)." Med udi omenjene komisije je 5 deželnih poslancev. — Že spet nov časnik imamo, in ta je 7. v Gorici! Ta teden je prišla na svetlo prva številka latinskega škofijskega mesečnika „Polium periodicum Archidioeceseos
Gori tiensis." Zdaj je pa vendar-le res, da mi smo mi. Vrednik novemu listu je gosp. dr. Valussi, bogosl. profesor in državni poslanec. — Dne 10. januarija t. 1. je bila prva letošnja seja deželnega šolskega sveta; predsedoval je gosp. namestnik baron Pino sam; deželnih zastopnikov ni bilo zraven. — Poslednje „Noviee" smo dobili še le v petek; mislili smo že, da se jim je kaj — državno-pravdniškega pripetilo. Lepe reči imate na Kranjskem, res! — Zdaj pa še enmalo pedanterije; znabiti, da na zadnje vendar koga spreobrnem. V mojem poslanem dopisu (list 3. t. 1.) sem pisal jaz: „.... tisti pisci, ki so prej prijeli za pero, ko za slovnico", — natisneno *) pa sem našel: ,,.. . prejeli," Prejeti je ss empfangen, iibernehmen; prijeti ^= greiikn; pero prejmem, kedar mi ga kdo da ; za pero primem, kedar hočem pisati. Sicer se pa za-menjavanje teh dveh glagolov mnogokrat nahaja po časnikih in druzih spisih. — Zrno do zrna pogača — si mislim — morebiti se po teh slovniških drobtinicah kdo spokori.
Iz Trsta 23. jan. (Volitve v mestni zbor) dveh poslancev iz tretjega razreda so se jako čudno vršile. Patrijotično društvo naše, akoravno ni vsem po godu, je vendar za slovanstvo jako nam potrebno, ker se drži principa: blagor Trsta in njegove okolice. To društvo je ta pot propadlo s svojimi kandidati, zapeljano po vladnih organih. Vladni načelnik baron Pino je za kandidata postavil zagrizenega ustavoverca, ob enem nemškutarja in tevtona. Politično društvo „11 Progresso" nasprotne stranke, katero pa je nekaj let sem zgubilo svoj nekdanji vpliv zarad despotnega postopanja in terorističnih načel, postavilo je dva kandidata, in sicer prvega barona Morpurgo, kateri je lani v vseh razredih v državni in mestni zbor kandidiral, in je bil tudi nasprotni kandidat naše okolice; drugi pa je neki trgovec Petz, ultra-lahon; zmagala pa sta ta dva zato , ker so jima privrženci ,,Progresso" dali vsi svoje glasove. Pa-triotično društvo pa, ker ni po svoji volji ravnalo in ni postavilo dveh spoštovanih mož, namreč dr. Bizjaka in Tomasini-a za kandidata, je propadlo; ako bi bila ta dva kandidirala, kar je bilo v prvi seji društva sklenjeno , zmagala bi bila z veliko večino glasov, pa vlada je hotela svojega Benjamina na prestol posaditi; spodlotelo je nji v sramoto in nam na kvar. Veliko uradnikov ni hotelo voliti vladnega kandidata Rabelna, ker ga za preveč zagrizenega nemca poznajo, in so se raji volitve zdržali, in to je pomagalo k zmagi nasprotnikom. Ljubljanske volitve tudi na obaiih Jadranskega morja odmevajo in čutimo britko, kar se v sosedni deželi godi, kjer so največ beriči okrajnih glavarjev nemčurjem do zmage pomagali.
Iz Koroškega. —"""Veselo novico naj povedo „No-vice" svojim bralcem, da smo Slovenci na Koroškem vjeli drobtinico narodnih pravic s tem, da se je v Celovcu pri deželni sodniji ustanovil poseben oddelek (senat), sestavljen za sodnijske obravnave s Slovenci iz sodnikov, ki so vsi zmožni slovenskega jezika; predsednik temu senatu je dež. sodnije svetnik pl. Frauen-dorf, prisedniki pa gospodje Kronegger, vitez Luschan in Trug in namestni sodnik adjunkt Morak, kateri s še enim uradnikom ima pri deželni sodniji pisarnico, v kateri se zaslišujejo s pritožbami svojimi Slovenci v slovenskem jeziku. S tem neba zamudno, drago in recimo z eno besedo,   krivično   zasliševanje   Slovencev s
*) Jaz pišem pri glagolih II. vrste „natisnenu (ne ,,natisnjen"). V neki izvrstni novi knjigi pa se ponavlja skoz in skoz ^pomnen", kar ne gre, ker je opomniti (im) glag. IV. vrste.                                                                        Pis.
pomočjo tolmačev. Res le drobtinica je to narodnih pravic, ki se je dala slovenskemu narodu na Koroškem, al kdor ni vajen celega kosa kruha, ki mu gre, je zadovoljen tudi z drobtinicami !
Iz Okolice HorjnlSke 25. sveč. (Čudna preiskava o volitvi za zbornico kupčijsko.) V soboto je bilo iz našega kraja kakih 8 mož k okrajnemu glavarstvu v Ljubljano poklicanih, kateri, ko so pozneje zvedeli, da jih je berič Kos z lažmi za volitev osleparil, da so nemčurske ljudi v zbornico volili, so protestirali zoper bričeve zvijače in volitev preklicali. Se le kaka 2 dni pred volitvijo se je namreč priklatil Kos le-sem in z volilnim listom prinesel nemčurske izvoljence , rekši volilcem, naj brž te volijo, ker gre za znižanje njih patentov in tacih sleparij več; tirjal je od njih tudi denarja po 5, 10 in cel6 po 20 kr. z izgovorom, da bode on pota za-nje opravil! Tako premoteni so mu za nemčurske kandidate, ki jih je on ali kak drug njegov pomagač vpisal, volilni list pod-križali ali podpisali. Na Vrhniko prišedši so pa kmalu zvedeli, da ni šlo niti za patent, niti za kako drugo davkarsko reč, ampak le za volitev 12 obrtnikov v zbornico obrtnijsko , in da so volili ljudi, ki so znani nasprotniki narodnosti domače. In zoper te zvijače be-ričeve so protestirali. — V Ljubljano v kancelijo okrajnega glavarstva v soboto poklicani so odkritosrčno razložili sleparije Ko s o ve, rekši, da to, kar reko, so pripravljeni s prisego potrditi, ter je posebno eden izmed njih zahteval, naj se to v zapisnik zapiše. Gospod v kanceliji je pisal zapisnik nemški in ga potem po ^kranjsko" mu bral; al kako se je čudil mož, ko iz uradnikovega berila ni nič o tem slišal, kar mu je od zvijač Kosovih povedal! Na vprašanje: zakaj da to ni zapisano, ni dobil — nikakoršnega razjasnila. Čudno pa se mu je zdelo še posebno to, da gospod v kanceliji je le najbolj to povdarjal: ali niso na Vrhniki za to kaj plačila dobili, da so svojo volitev preklicali? — Na tako vprašanje je moža, ki je premožen pa iskren domoljub, sveta jeza zgrabila, da je uradniku odločno pa ostro odgovoril, da nikakor ne, marveč bi bil še on rad par bokalov vina plačal iz hvaležnosti, da se mu je razjasnilo, kako jih je berič Kos na limanice vjel. Konečno zahteva uradniški gospod, naj p o d p i š e^ protokol, kije bil nemški pisan. Temu pa se narodni mož zopet prav odločno ustavi ter zahteva, naj se zapisnik slovenski naredi, kakor je bil tudi razgovor slovenski, pa ga brž podpiše, ako bo stalo vse to v njem, kar je govoril; ker tedaj ne vem, kaj ste nemški vpisali — je rekel — in ker tudi nič nisem slišal o tem, kar sem vam o beričevih zvijačah povedal, zato ne morete zahtevati, da podpišem tak zapisnik. Ko mu pa uradnik le prigovarja, naj podpiše nemški zapisnik, mu prav pametno odgovori, naj mu da prepis nemškega protokola, da ga seboj vzame in si ga doma prestaviti da v slovenski jezik ; če je protokol tako narejen v vsem, kakor je on govoril, potem ga pa podpiše. Uradniški gospod pa tega ni hotel in tako je zapisnik ostal brez podpisa njegovega. — Ako prevdarimo to izpraševanje v kanceliji, vriva se nam misel, da preiskava ta ni šla zato, kaj je beričKos pregrešil z zvijačami svojimi, ampak merila je le na to: ali ni kdo podkupil vo-lilcev Horjulskih, da so preklicali to, v kar jih je po soglasnem izpričanji uradniški sluga zvijačno zapeljal? „Ja, meine Herren, dasheisstja den Spiess umkehren!" — to je narobe preiskava!! Artikel VI. postave od 17. dec. 1862 vse drugače govori.
Iz Bizovika pod Ljubljano 25. jan.   —  Veseli smo
slišali,   da   si.   deželna  vlada ne stavi nobenih zaprek, da si napravimo bralno društvo (čitalnico) in da je
pravila (statute) že potrdila, ki smo jih predložili, osnovane po pravilih čitalnice St. Vidske. Zdaj je naša prva skrb to, da si naberemo družbenikov, kolikor mogoče veliko , da si potem moremo omisliti kmetu potrebnih dobrih bukev in časnikov za poduk pa tudi za kratek čas; vsaj vsi naši pametni soseščani sprevidijo, da, kdor današnji čas, ko kmetijstvo in rokodelstvo tako močno napreduje, nič ne bere, zaostaja v vsem tako, da gre gospodarstvo od dne do dne bolj rakovo pot. Gotova je tedaj naš namen dober, in če ga previdno izpeljujemo, nam bo tudi donašal koristi na več strani. Zato pravimo: Bog daj srečo! — Po veliki noči mislimo odpreti našo čitalnico.
iz Brezovice 22. pros. — Redko kedaj se sliši kaj iz našega močvirnega kraja. Al danes, prijatelji ,,Novic", povzdignite oči, nastavite ušesa: volk, volk je bil tukaj, a čudna zver je ta volk; on ima le malo muštac, po životu pa brez dlake, pa hoče nas Slovence požreti, ter hodi po zvitih potih. Al pustimo šalo, prišel je iz Ljubljane berič Gregorc s svojo cajnico ali bolje rečeno s svojo nemčursko torbico in je odnesel par od morasta zakajenih glasov za kupčijsko zbornico ! To vam povemo le zato , da letos še morast ni bil varen Ljubljanskih volkov; mi pa jim kličemo: odlazi zver? pod geslom: „za vero, dom , cesarja" se tudi risov in tigrov ne strašimo.
Iz Št, Vidske okolice. (O Janezu Maselnu, poštarji v St. Jurji) moramo ,,Novicam" neko čudno historijco povedati, vredno, dajo c. k. poštno oskrbnistvo v Ljubljani v preiskavo vzame. Martin Zumer iz Vogljan mu je 15. dne decembra 1874 rekomandirano oddal 100 gold. na Janeza Lampiča v Dvoru, pošta St. Vid nad Ljubljano. Lampič čaka in Čaka denarja, ki ga je zelo potreboval, al ni ga bilo; moral je zato drugod izposoditi si denarja za velik činž; ker pa onih 100 gold. mu le še ne doide, gresta Žuraer in Lampič do Maselna v Št. Jur; M avse 1 osupnjen se izgovarjaJn izgovarja, da bo pošti v Št. Vid pisal itd. Pošta v Št. Vidu pa ni dobila ne duha ne sluha od Zumrovih 100 gold., in čujte! — — 17. dne mesecajanuarija priroma ta denar še le Lampiču v roke. Iz Vogljan v Št. Vid je hodilo onih 100 gold. cel mesec in dva dni!! M a sel je denar moral kakemu polžu na rep obesiti, če gani — kam založil; to pa naj poštna direkcija v Ljubljani ostro preišče. Poštar Masel, to je tisti M a sel, ki je gosp. Koprivnikarja zavoljo neke pridige tožil, je čuden patron; on ima z druzimi rečmi veliko opraviti, da po takem zadržuje denar po cele mesece in spravlja ljudi za tega del v velike zadrege. Prijatelj Derbitschov gori ali doli, pošta ni kaj bodi reč. Po pravici moremo tedaj zahtevati preiskave Maselnovega poštovanja.
Iz Ljubljane. — Alea jacta est! Kmalu se bode pred svetom pokazalo : ali v Avstriji še kaj velja postava in pravica ali pa ne? in ali je o volitvah za zbornico trgovinsko in obrtnijsko resnico ministru poročal dr. Bleiweis ali pa so jo poročali dr. Schaffer, dr. Sup-pan in Deschmann? Kakor slišimo , so se namreč po okrajnih glavarstvih začele preiskave županijskih protestov zoper volitev in pa preklicev volilcev, ko so bili od beričev ali drugih pomagačev nekaterih okrajnih glavarstev zapeljani, da so proti jasnim besedam §. 10 volilnega reda, ki ukazuje, da med izročitvijo volilnega lista in pa med volitvijo mora kakih 8 dni vmes biti, morali kar na vrat na nos vsiljene nemčurske kandi- j date voliti. Al, če je preiskava povsod taka, kakor nam kaže dopis „iz Horjulske okolice" v današnjem listu „Novic", ne meri ta preiskava na to, da bi se zvedele in vtrdile zvijače in sleparije uradnih beričev, ampak na to,  kdo je bil tisti „hudodelnik",   ki je žu-
------    34------
35
panom in volilcem oči odprl, da so zvedeli, kaj volit-vena postava veleva in kaj po takem je pravo. Pred vsem so slovenski naši časniki tisti hudodelci, ki so se drznili nemško „Wahlordnung" prestaviti v slovenski jezik in nevedne župane in volilce podučiti, kakošne pravice jim daje volilni red od leta 1868. Podučeni župani in volilci so potem imeli postavno pravico, pred volilno komisijo stopiti z odločnimi protesti in pritožbami. Preiskave teh pritožeb in protestov morajo, ako se postavno vršijo, cele gore nepostavnosti na svet spraviti in jasno svetu dokazati, da so nične te volitve. Al to še ne zadostuje. Postava je tako razžaljena, da so nekateri volilci na podlagi ogromnega gradiva podali c. kr. državni pravdniji pritožbo zoper grozovito nepostavno vršitev imenovanih volitev, in jo prosili za-dostenja veljavni postavi na kazenski poti. Postopanje večkrat imenovanih osob ni bila več navadna volilna agitacija, kakor jo postava še pripušča, ampak prava volilna anarhija, ki spada pod olen VI. kazenske postave od leta 18(52. Vrh vsega tega pa je 25. t. m. tudi grof Hohenvvart z mnogimi sodružniki federalistične stranke stavil do ministerstva kupčijstva interpelacijo, kaj ono misli o tej zadevi storiti? Daje grof Hohenvvart kot večletni načelnik deželnih vlad na Tirolskem in v gornji Avstriji, posiedojič pa minister in ministerstva prvosednik prevzel interpelacijo, nam je to dokaz , da je imel zadostno podlago resnemu vprašanju do gosp. ministra. In tako stoji zdaj ministru sedanjemu bivši minister nasproti!
—  (Iz seje deželnega odbora 22. januarija.)   Dopis deželnega predsedstva, da je v zadnjem deželnem zboru po vladnem predlogu sprejeta postava o tem, v katerem času naj se divjina ne  pokončava,   zadobiia   cesarjevo potrjenje,   vzel   se  je   na  znanje.  — Deželni odbor je dal natanko preiskati, jeli zadene koga kaka krivda, da je 21. t. m.   padel   sekcijski   služabnik   Fr. Peklaj   raz strehe bolnišničnega  poslopja,   ki  je   na   mestu  mrtev obležal, ter ob enem sklenil, da se ta služba razpiše. — Prof. gosp. Povšetu na kmetijski šoli v Gorici se je izrekla najtoplejša zahvala za temeljito izdelan prevdarek stroškov za učne potrebščine  za kmetijsko šolo,   ki se ima napraviti   na   Dolenskem.   —   Predlogu   deželnega šolskega sveta,   da   se   po   sklepu   dotičnih  krajnih   in okrajnih šolskih svetov enorazredne ljudske   šole v Krškem,   v Ratečah  in   v  Leskovci pri Krškem razširijo na dvorazredne   in   da   se   za to  razširjenje  da iz nor-malno-šolskega   zaklada   potrebna  pomoč za plačo dru-zega učitelja,  je deželni  odbor pritrdil proti temu,   da se  dovoljene   podpore   iz  normalno-šolskega zaklada v prihodnjem   deželnem zboru opravičijo.   —   Povekšanju učiteljske   plače  na ljudski  šoli  na Trati na 500 gold. na leto je deželni odbor po predlogu deželnega šolskega sveta pritrdil.
— (V centralno kontrolno komisijo za uravnavo zemljiškega davka), katera bo že te dni svojo prvo sejo imela, je finančni minister za deželo Kranjsko si izbral dr. Razlaga in za namestnika njegovega K. Desch-manna; menda je s tem imenovanjem minister odško-dovati hotel dr. Razlaga za to, ker ga poslednji deželni zbor Kranjski ni hotel vdrugič več voliti v deželno komisijo. — Drugi v to komisijo od ministra izvoljeni so: Miklitz, nadgozdar v službi ministerstva kmetijstva, Elsner, c. kr. ministerski svetnik v finančnem mini-sterstvu, Chertek, c. kr. svetnik v finančnem mini-sterstvu, Quadrat, c. kr. okrajni glavar in centralni nadzornik za uravnavo zemljiškega davka, Schindler, c. kr. finančni svetnik in centralni nadzornik za vrav-navozemljiškega davka, Wiszniewskij, c. k. finančni svetnik in centralni nadzornik za vravnavo zemljiškega davka, Goppold,  posestnik na Ceskem, dr. Ryger,
državni poslanec iz Moravskega; Pfeifer, gozdarski svetnik v Šleziji; Siegler pl. Eberswald, graj-šČinski oskrbnik v Galiciji; Pachmann, c. kr. gozdarski cenilni nadzornik, je imenovan namestnik za Stajarsko, Koroško, Goriško in Istro. — To je imenik mož, ki si jih je minister izbral za zastopnike vladne v centralni Dunajski komisiji. Dr. Razlag ni še c. kr. dvorni svetnik v kakem ministerstvu, vendar se vidi, da se k temu čedalje bliže pomikuje.
— (Novo ustanovljena služba c. kr. okrajnega Ži~ vinozdravnika v Cmomlji) je razpisana do 10. svečana t. i.; prošnje se oddajajo pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani. To službo morejo dobiti le taki, ki so vsaj 4 leta gimnazije ali realke dovršili in na Dunaj i po 31etnem učenji diplomo živinozdravnika dosegli.
—   V četrtek popoldne je bilo Fr. Peklaj-u, večletnemu slugi v tukajšnji deželni bolnišnici ukazano, naj gre s strehe sneg kidat in iz žlebi led odpravit. Tacega dela nevajeni človek pade z visoke strehe , na katero je brž ko ne iz line stopil, v dvorišče na glavo, in v tem hipu mrtev obleži. V tej grozni nesreči je le to še sreča, da ni bil oženjen in da ne zapusti ne vdove ne otrok.
—  (Slovensko gledišče.) Predstava „Starega korpo-rala" je v nedeljo zopet napolnila gledisčine prostore izvzemši lože, ki so večidel v nemčurskih rokah. Igralo se je vseskozi tako , da navdušenega ploskanja ni bilo konca ne kraja. Zavoljo tega nam igralcev ni treba vsacega posebej hvaliti, vendar pa radi pripoznamo gospodu Nolliju med vsemi venec večera. Gosp. Š u-šteršič ni bil vsem všeč, pri gospodični Ledarjevi pa smo zapazili premalo resnobnosti. Sploh pa je bila predstava najboljših ena, katere smo v tej igralni dobi videli. Našemu občinstvu so pa tudi ljudske igre z zdravim jedrom bolj po volji, kakor plitvi in polzki izdelki novejše dobe ah francoskega kopita. — Naj tu še omenimo, da je za pevko najeta gospodičina pl. Neu-gebauerjeva društvu v Zagreb ušla, zato ne bo letos menda nič več operet.
—   (Orchester čitalničin) se sestavlja pod vodstvom marljivega kapeinika gosp. Stocklna. Zdaj šteje že deset prostovoljcev, ki se prav pridno vadijo v godbi na različnih instrumentih.
—   (Vabilo na slovesno veselico v spomin Valentinu Vodniku) 2. svečana. Program besedi: 1. Nedved — „Vodniku", himna za moški zbor s Čveterospevom. 2. Pevec budite i j. Na god Vodniku. Govori gosp. Fr. Srni d. S. Stockl — „Biagi spomini", moški zbor s samospevom za bariton, ki ga poje gosp. Pucihar. 4. W. A. Mozart — čveteroigra za gosli, violo in violončel. 5. Winter — „Adnjansko morje", veliki moški zbor s spremljevanjem giasovira. Po besedi ples, pri katerem svira c. k. vojaška godba. Začetek ob 7. uri zvečer.
Na korist muzikalnim potrebščinam čitalničnim je po večletni navadi ta večer vstopnina odločena tako-le : vsak ud čitalničin brez razločka plača 50 kraje, — gost, po kakem udu vpeljan pa   1 gold.
—  Za tistih 1000 gold., ki jih je dr. Bleiweis razpisal vsacemu, kdor mu pokaže okrožnico farovžem, se ni še oglasil noben „Tagblattovec", čeravno nekaterim rebra lakote pokajo.
—  (Pobirki iz časnikov.) „Slov. Gosp." piše glede na volitve za Ljubljansko zbornico kupčijsko in obrt-nijsko med drugim tele resnične besede: ,,Kaj je te najnovejše zgube in narodne sramote krivo? Pred vsem — se ve da — grozno pod §. §. kazenske postave spadajoče pritiskanje c. k. vladnih organov, zaničevanje jasnega §. 10. volilnega in kar je se več tacih sredstev, ki jih ustavaki pri volitvah prav po turško povsod
------    36   ------
rabijo. Pa po našem prepričanji je te zgube posredno tudi kriva  nesloga Slovencev,   da   se   je   mnogo vo-lilcev,   posebno po   mestih,   obrnilo na tako imenovano ,,liberalno" stran, ki vleče z nemčurji. Narodna stranka ima tudi na Kranjskem svojih „mladih",   ki so z nem-čurskimi liberalci enega duha.   Pričakovali so toraj; da bodo   nemčurji  rajše   potegnili  s Slovenci,   kakor pa   z ustavaki.    A   vendar   se   to   ni zgodilo,   in   „mladoslo-venska" liberalna politika je tudi tukaj na cedilu ostala! Stranka,   katero  je   „Narod"   par let sem obdeloval in proti konservativni stranki ščuval, je namreč mislila, da si bode z liberalizmom  pridobila nemčurje po vseh mestih  na  Slovenskem,   da   si   bo   z   liberalizmom svojim prikupila tudi liberalce nemške.   Bridka skušnja pa jim zdaj kaže, da ostane nemčur, kar je, in da ga ni volja stopiti   pod   narodno   zastavo,   naj   se narodna stranka še tako „liberalno" zavija in razvija.    Nemško časnikarstvo   je   že   zdavno   po   večini   prišlo judom v roke;   iz tega zajemajo ljudje po mestih svojo duševno hrano, strup proti cerkvi in duhovskemu stanu.   Z Beu-stom   so   prišle   v Avstrijo cerkvi   sovražne   postave in „purgarsko" ministerstvo je storilo vse, da je vera starih naših sramota, brezverstvo pa častno in znamenje omike postalo.    „Mladoslovenci" so  sedli   na   limanice,   in od tod žalostni sad slovenske nesloge!"