Leio VII, šiev. 64. Celje, iorek 16. junija 1925. Postnina piačana u gotosini. S^HBBb ^^^^^^^^B ^^^k. ^z/ ^^^^^^^^^v ^^^^^^V^H^^^^^^^t ^^^^^^^^^^^^^^f ^I^^^H^^^^^^v ^^^^^hi^^^^HHI^V ^^^h^^^^^^^^^H^^A Stane mesečno 7 Din, letno 84 Din, z\. celj.^kili Nemcev in rcnegalov,- ki živi od nemškLh industrijcev, trgov- i'a>\ in obrtnikov ter od slovenske ne- zavednosli iai iri.lacno.sti, ne zamndi Uohene slevilke, du ne hi na njemu lasten nat-in obl'atil casti našega na- lodnega initna in nn.se dorn ovine, ki je pae tem Ijudem pra.v dobra, v kolikor jim daje boga.to moznost zasluzka, ki. jini je pa sicer oni smrtnozasovraženi objekt, ki ga treba z v,so energijo in z vsemi lažmi vodno znova blatLti. in po- niževati pre-d celim svetom. V očeli lastnikov iega Jista je Slovenija tista dežela, ki je znana. po celi Evropi vsled nasiija proii neinskiui ljudem. »Cillier Zeitung« pravi, da sicer široki svet no 211 a za nas, da pa slovimo v inozemr- stvu po tei'orju in krivicah, ki jih iz- vajarno nad ubogimi Netnci med nami. Zaros C-t'dna in dostojna je ta nemska družb-^ ki živi in se redi od slovenske '^^avwljiofcli in izigrava na prav spre- tc-n nacin'svoj privilegii'an gospodaiv ski položa. pvpli. nani Slovencem in proti ugledu našega imena donia in na znr.aj. "Ljutijo, ki se še niso imeft prili- ke znajti v namišljeni vlogi preganja- nili in iipccih Nemcev, ki so še v oceh. našega naroda prav ti.sti nepoboljšljirvi kvvniki. slovenskega življa, kakor so 1 ^'lJ2LLsl v°in0 i'11 ?lie^ vojno za časa Av.s'lrTJe — ti Ijndje danes kri.ee v svet o krivicali ter so.drzni dovolj, da ra- « unajo, da jim bo svet to verjel. Ljud- je, ki se cimeno bahajo s svojiiini zve- ZM.n'.i v Beogradu, ki nživajo visoke krodite Narodne banke in so po svojib voditetjih /astopani v cenzorskem svo- tu Narodne banke in v upravnih sve- tih yavodov, ki jih nazivamo naše, ti Jjudje vpijejo v svet, da so uboga pre- .ganjana raja brez prava do življenja! Kdo hi se no smejal tern ubogim, pre- ganjaniin Weslnoin, Rakuschem, Pfei- fcrjem in vsem tistim, ki so se žrtvo- vali iz liubezni do naše svobodne do- raovine in ni.so odsll že tje preko clr- žavnih granic, kjer je njihovo sree in kjer je veeen ciJj njibovega hrepene- nja. Ker poznamo german»sko dušo, razurnemo to neraško bol, ki v svoji znani o.holosti še nc more priiznati nekdanjim brezpravnini sužnjoni slo- venskiin prava do živfjenja človeka, razunierno danes še tndi, da se skozi, stoletja teptana slovenska robska dnša še ni mogla otresli nemškega upliva in še danes siJi v klavnico in pod nemškii bič, ki ji manjka v svobodni državi. Zgodovina se ne da prebiteti, tok zgo- dovine ].ui so ne da zadržati: renegat- stvo je na riasem narodnem televsu sra- iiioton madež. ki leže s to generacijo v grob za veeno, zavest jngoslovanske državne in nacijonalne svobodo nain v fiirokih pfasteh naroda vzraste z gene- J'aoijo, ki .se sola, in vzgaja pod našim jugosiovan&kim prapovom in svobod- nJm solncom. Vse laži oholega, umira- joocga renegatstva in onih posameznili bogatili remškili magnalov, ki pijejo svežo kri iz telesa nasega naroda in nase dmive, pa. se pri tern čiitijo kot stebre nernstva na teh tleh za danes in sf ke'da.j za odlocilev v#bodocnosti, ne bodo preprecile razvoja nasega, ki.gro za tem, da se že prav kmalu p_pkaze, aK hočejo ti »lojalni nomški sodržavljani« 7. nan» aJi pa vočno proti nam! Naš narod bo, prej ko misli ta gospoda, toliko Gzdravljen^ da ne bo trpel takih veenib sramotenj od peščice avslrij- skill cksponentov ter ne bo vpraševal več dolgo. po kaferorn nvslrijskem pa- Veličasten jshod ministra Svetozarja Pribičeviča v Sisku. Okrog 10.000 udeležencev. — Pribicevic o politlkl In delovanju Radtceve stranke. — »Radideva hi§a se podlra od strehe do tal.« — Radlčevske špekuladje. — »Stranka brez Imena in programa.« — Manifestacije po me«tu. — Govor ministra PrlbiČeviča na bankeei). IT), junija. Po objekli.vnih" ' poročiliJi iz Siska je vrerajšnji vcKki shod Sawoatojne demokratske stranke mijrelirasfnejše in mtjaijajnejse uspel. Ni: prolirana Irditev, da se je ndeležilo (ega s.hoda akoli 10.000 Ijnrti, veaiioma srljakov in seljdk-inj. Posebno treba po- vdariti dejstvo. da je prislo na sbcxl vefiko število seljakov in seljakunj \z onih krajev. kjer je iwel Sfjepan Ra- dio svojo največjo oporo in zaslombo. Iz vseh krajev so pribajale v nedeljo zjutraj nepregledne mnoziice seljakov na konjili, \ozovili in z vlaki ter selja- kinJG v foogatih narodnili nosah. Po- gled na. zbrane množice je liil zefo sli- kovit. Ob 1.0. (Jopoldne so se zbrali na ve- likem sejmisčn tisoei seljakov z okoli J5O zastavami. Množice so priredile vlhnr-ne ovacije imnistrn Svelozarju Fnhir.evi&if% ko so je bližal sejmišdu. K.o je prispe? Pribicevic na lice mesta, so ga kmetje dvignili na rame in med srenetičnim vzklikanjem ponesli do go- vorniske trihnno. Zliorovanje je otvoril PK?ljak Pnvi- rio iz MartiTisko vesf, bivisf pre.c?sedhifc radicevske krajevne organIzacije, in ta- koj podal bescdo minislru Pribicevicu. Med visiarnim odobravanjem je mini- ster Pribicevic v svojem 2-urnem go- voi'u očrtal politični položaj in dose- dan je mispehe« Radieeve stranke. Njo- gov govor je bil vseskozi jasen in to- čen. Z najtečjim zadovofjstvom je ome- njal, da je »ravno današjije zborovanje najholjSi dokas. kako se Radičeva him podira od sir ehe. do tal in da sc -is raz- valin dviga kviSkn moyoam in ponos- na fitatha jitgoalovenfikp- ideje«. V to- plili boscdab se je minister Pribicevic spominjal pokojnega voditelja Hrvat- sko-sibske koalicijn, odvetnika dr. Gr- A'o Tuxkann. Nato je v podrobnosti ana- liziraf dehvanjc in program Radieeve -Iranh-p: '-Rad4?evci so priznali vse: jiriznali so vidovdansko ustavo in za M'oj ^poraziim zalitevajo samo pogoj, da so Svetozar Pribicevic a svojo $hu- })ino izključi od sodeiouanja. Glede te- ga pogoja. radicevcem ne bo iigodeno, ker jo njili politična špekulacija pro- zorna, namreč da bi. radicevci napra- vili radikale popolnonya, odvisne od yvojih glasov, nakar bi postali gospod- je v Narodni sknpščini. Samostojni dcmokralje niso samo za sporaziwi, inai-več še več kot za sporaznm: so »za popolno drrjavno in narodno edinstvo.« Minister Pribieevic je nato v svo- iem govorn zelo obširno in drastieno očrtal poiošaj hrvatskega seljaka, ki je zadnja lei a zivef pod Radičevim feror- jem. Kratko je tndi označil, da je Ra- dic.eva stranka sedaj stranka brez ime- na in programa in da je sedaj v prvi vrsti potrobno, da isvoli Radiceva stranka .sef» glavo, In ho snnla tevajafi yovn poliiiko. Minister Pribicevic jo žcJ za. svoja, izvajaJija dolgotrajno in bnrno odo- bravanje. Za njim so govorili se noka- Icri yastopniki Samostojne demokrat- ske stranke in narodni poslanci, nakar se je razvu veličasten nwnifesiacijski sprevod po mestu. Na, popoldanskem bankeiu je med drngimi govoril zopet minister 'Pribi- (ievic, ki je naglašal: »Ni verjefno, da bi sklenili tadikaH kak aranzmst z ra- dicevci, l^er bi to pomenjalo isdajstvo ide;} Narodnega bloka, na podlagi ka- terih so radikahii volilci dali poslan- fom svojo zmpanjo«. Nedeljske nogometne tekme za prvenstvo Jugoslavije. Beograd. Jugoslavija : Hajdnk Zagreb. Gradjanski : Sašk' 6 : 0 3 : 2 (2 : 1). r (5 : 0). Ljubljana. Bačka : Ilirija 3:0 ---------------- (i : 0). ragrasu na'j tem pojavom napravi ko- nen. G. dr. Rieblu, odvetniku v Celjn, b< priporocali, da napiše se kako sra- motilno hroanro in jo da tajno v tisfc,- niorda ran uspe po navodilih njegove- ga praskega svetovalca dr. Eppsteiaia,- da se polasti na nasvetovan naein y smislu »mednarodnega prava in nem- ške pravice« državnih aktov one dr- žave, koje državljan je menda ta častitt gospod, ki izvaja v Celju pravo odvet- niške prakse. Zares čudno trplvjenje prcganjanih in trpecih Raknscbev in. drugih bednih v naši čudni in lepi deželi slovenski, ki. ne pozna zakona I"«.c usmiljenja-----------In še vedno sir lijo k nam novi Nemci, in nihee iz- med udomačenih tega plemena noče vstran :z it proklete zemljo Jngosla- vijo. SaBojdin Ä k brozgi za trte s e d o b i pri Sanifas, Cej*-. NBjvažnejšB določbe novega sfanovanjsliBga zakona. (DaljeJ Kako je tolmačiti določila člena 13. stanovanjskega zakona V Člcn 13. slove: »Kjcrkoli sc go- vori glede odrejanja najemnine, od- povedi stanovanja, ali drugih vprašanj y smislu tega zakona o dohodkih ali imovini strank, se morajo računati vsi dohodki in vse imovine vseh onih oseb, ki stanujejo in žive skupno.* Pravilno tolmačenje tega Ciena je pa možno le v zvezi z zadnjim ostav- kom čl. 12. stan. zak. To hočemo pojasnlti na praktičnem primeru. N. pr. družina, obstoječa iz družinskega poglavarja, njegove žene, in dveh odraslih hčera, zaseda v stari hiši stanovanje do 4 sob. Družinski poglavar je državni upokojenec, ki uživa razun svoje pokojnine, koje iznos je povsem irelevantcn, še plačo od zasebnega delodajalca za službo, ki jo upravlja kot upokojenec. Ta plača, Lciohodek v smislu zadnjecja odstavka čl. 12., znaša mesečno 300 ali Ietng 9.600 Din. Ena hci je državna na- meščenka, koje mesečna plača znaša 978 Din, ali letno 11.756 Din; druga hčerka je zasebna nameščenka, ki pre- jema mesečno 1500 Din ali letno 18.000 Din. Za odmero najemnine je sešteti dohodke prej navedenih oseb, ki znašajo skupno Din 39.356. Tej družini se sme osnovna cena (čista najemnina iz meseca julija 1914) zvi~ šati le na 6kratni znesek. Če bi tako ugotovljeni skupni dohodki presegali letni znesek 40.000 Din, bi se jim smela osnovna cena iz Icta 1914. zvi- šati na devetkratni dinarski znesek. Kako se zaračunava najemnina v slučaju podnajemaV Podnajemniki kot taki po zakonu niso zaščiteni niti glede odpovedlji- vosti stanovanja, niti glede višine pod- najemnine. Skleniti morajo torej z na- jemnikoni podnajemno poqodbo, Od podnajenmine, pod černur je razumeti samo znesek, ki ga plačuje podnajemnik najemniku za sobo kot tako, torej neračunši odškodnino za uporabo pohištva, posteljnine in po- strežnino — ima plačevati najemnik hišnemu gospodarju 20 do 30°/0. Cc se hišni gospodar in najemnik glede iznosa teh 20 do 30% podnajemnine ne moreta sporazumeti, določi ta pri- spevek stanovanjsko sodišče, tia koje ima apelirati eden ali drugi. Najemniku, ki bi se branil plače- Y2ti od podnajcrr:^ hssiiiinu yOopc^diju posebni prispevek, se more stanovanjn odpovedati, kar ima za posledico, da se mora z njim vred izseliti tudi pod- najemnik. (Dalje prihodnJiC)! Op. ScheuchenbouBF iz Ffuja in „Cillier Zeitung" obsojena,_ V zvezi / zadnjimi volilvami v na- rodno skupseino jo priobcilo »Jutro«1 listo onih pristnih in Cislokrvnih' spod- nještajerskih Nemcev, ki so podpjsali kandidatno listo za mariborsko volitno okrožje ter fungirali kot čuvarji Schauerjeve skrinjice. Med temi se je nahajal tndi neki dr. Scheuchenbauer,- vradnik nomškega posojilnega društva v Pfnju. Osokoljen in podžgan od pi- save jnariborske »Straie« in vsega ostalega f.akozvanega narodnega opozi- cijonalnega casopisja, je naskocil tudl dr. Sehenclienbauer »jzdajalca« g. dr. Pivka ter posfal v »Cillier Zeitung« od- prto pismo. V tem pismu je omenil, da je bib, v ».Tutru« na isti strani, kjer je Irila objavljena gori omenjena notica, natiskano tiidi ime dr. Pivko in je do- stavil, da inn jo skrajno mucno, da ima vast, da stoji z dr. Pivkom na- liskan na istem listn. Poslanec dr. Piv- ko je vložil po dr. Kodermanu radi to- ga prostaškega izpada proti dr. Scheu- clienbadprju in odgovornomu uredni- ku vCilfier Zeitung« Kolletnigu pred okrožniin sodiščem v Celju obtožbo ra- di pregreška proti varnosti časti. Raz- prava so je vršiJa v soboto. Obtožbo je znstopal dr. Kalan, obtoženca pa je branil dr. Zangger. Odgovorni urednik Hubert Kolletnig se zagovarja, da ni rital predmetne notice. Dr. Scheuchen- bauer pravi, da je uredništvu še po- sebej sporočil v pismu, da prevzema vso odgovornost za posjedice nase. Dr. Scheuchenbauer je sicer uradnik po- sojilnega drnštva v Ptuju (SHS), pa i;Javlja, da ne zna slovensko! (Prava slika iz dcžele terorja, in nasiija!) So- dišče je obsodilo dr. Scheuehenbauerja v.i\ 3 dni zap or a odnosno 150 Din glo- Stran 2 »NOVA D 0 B A « $tf»v (54. Ije iii uredniita Kolletniga na 48 in; zapora odnosno 100 Din gfotio ter, x objavo razsodhe v >TTracmem listu« iii ¦»Oillier Zeitung«. Za Rdeči križ. Povojno materijalistično razpolo- zenje jo potisnilo t ozadje razumeva- nje za velika socijalna in socj.jalno- fii- gijenska vprasanja.. In ravno povojna iloba z vsemi svojiimi strasnimi pojavi dofgolctne vojske bi najbolj potrebova- la nafckrbnejšpga soeijalnega udej- stvovanja vseh" slojov naroda. To delo bi no smelo biti prepuščeno le peščici idea miH in požrtvovalniK poeditneev, yelika vooina pa bi stain, ob straui, ka- kor bi jo r.ekako sram bito imoti sreo rin razum za bedne in ubogc. Gospodar- ski problemi v ozjem pomenu besede nasp ml a do drzave so važni in od njiK resitve jo odvisen naš kultumi razmaK in naš zunanjp-politični pomen in vpliv tpr konsolidacija notra.njega po- litičnopn z'ivljen ja. Vendar pa niso nič manj vazn'i tudi socijalni problomi; miirovno po.crodbe so akcontuiraTo dolž- nost soeijaino-političnega udejstvova- nja. To dolžnost nokatorn drža.ve v po- polni mpri razumovajo in izvršujejo. Pri nas piobokega pojmovanja. to dolz- nosti sp ni in se moramo boriti z običaj- nimi zaoolTtimi težkočami. Toda tp lož- koc'e moramo z železno in. vztrajno erergijo prolomiit.L da stopimo v krog Jnilfurnih držav. Znnanjo obliko in or- ffanizr.eijsko srodsfvo nasoga socijarne- La dela nam nu'di društvo Rdečega kr'i- ža. Ta me'dnarodna ustanova jo na'j- clsfr/jša. rniernaci.jonalna sila. lei ne po- Tma 'državnili meja in naroclov, pozna samo človefca, pomoči in podpore po- frrbnega. V toj lastnostT morp vršitT važno vlopo tudi v prizadovanju pomi- rit.i meäspbojne sporo in nstvaritr med na.rodi frajr-n mir. Zveza RdečiK križp.v pri društvn narodov bo pri umevanju svojih* nalog vazon fakfor za oKra.nitov svetovnoga mini. To dejstvo rla.jp Rrlp- cemu križu poseben pomon, ki bi pa nikakor tip smeli omalovazevati. Toda nir mnnj važon ni pomen in namen Rdwoffa križa iz slalušča nasiK notra- njiK -ROciJÄTniiK1 potrob. R'decf križ ni Ypc ono. War je bil pred vojno: milita- ristiona in aTiMokratslca nstanova. ki je clanp zlrirala po njiH krvi in socijal- no visoki poziciiji. mžjim pa fc bil vstop onpmoffof'pn. Rdpci križ booo. in mora. 'danps postati najpopnlarnpjša sooijal- Dfi orjranizp.riija. ki naj zdmžujp v sobi rolofno nasp sociijalno in karkativno 'doFo. Postati mora najčLsteisa in naj- bolj razširiona ljndska ustanova. ki bo imola tor'pn prpplod o vvsels sooijalniK in socijalnn - zdra.vstvoniilT potrobaK vspli sIojpv našp-c:a naroda. Do danos so ni pasrocilo razviti organizaevip Rdecp^a kriiza. Poskusi so sp razbili ob' prooojšnji VJrezbrižnosti rašo javnos'ti. V torn oziiru kažo Srbija. zTasti Hoosrrad vpliko vor pojmovanja za nalojrp Rdpropa fcriža. Zadnja ffiav- na skupščina y Beogradu due 26. aprL- la t. 1. je pravila spremenila v smeri večje avtonouilje krajevnih in oblast- nih odborcv zlastl v fiiiančnem pogle- du. tako da bo frnaiiena moč pokia- jinskih odborov lldečega kriiža le v ko- rist pokrajin in okrajev. Morda so bifa sedanja pravila delen vzrok, da ni bilo zadostnega zanimanja za Rdeči križ. Ta vzrok pa je danes odpadol. Zato nujno prosimo, zlasti naše zdravnike, podeželske župane, učiteljstvo, uradni- štvo, kultiirna društva, sploh vse fizič- ne in juridicn-e osebe, da v svojih kra- jih ustanove krajevne odbore Rdečega križn in s tern omogočijo, da bo Slove- nija v tej važni socijahiL organizaciji v naši državi prednjačila. Posvetimo svoje crganizatorne zmožnosti tudi na- menoin Rdečega križa. Produkcije gojencev Glasbene Matice v Celju. V petek, 12. t. m., je polagala sola Glasbenc Matice javen obračun o svo- jem prizadevanju in doseženih uspehih. Nabito polno gledišče nam je pričalo, da je Glasbena Matica predmet vse- občega zanimanja, pa tudi dokaz, da se publika zaveda, da se vrši v glas- beni šoli, posebno odkar ji naceluje neumorni g. ravnatelj Sancin, važno kulturno delo. Pri prvem večeru so nastopili večinoma gojenci nižjih sto- penj na goslih in klavirju. Vijolinska sola, na katcri poučuje poleg g. ravnatelja Sancina še g. Egidij Franzot, nas je posebno pri začetnikih zelo presenetila. Čista intonacija in pra- vilno vodenje loka, kar je bilo opažati malodane pri vseh vijolinskih gojencih, sta nam zadosten dokaz, da je stavljen vijolinski pouk na soliden in trden te- melj, ki omogoča po letih najlepše uspehe. To nam je še posebej izpri- čala Bella-jeva sonata za 3 gosli, pri kateri so nastopili že zrelejši gojenci Vidmajer, Ramrothova in Tavčarjeva. Njihova igra je bila že zadosti ugla- jena in precej izenačena. Pri klavirskih gojencih ge. Božič- Novakovc in gc. Mirce Sancinove smo opazili prav enak soliden temclj, ki sc polaga že začetnikom s privzgajanjem ritmičnega čuta in skrbnostjo v tehniki. Pri vseh gojencih je treba pohvalno omeniti čvrst in siguren nastavek. Že med temi začetniki je opaziti par iz- rečnih klavirskih talentov, ki obetajo mnogo. Gdč. Svetinovo, ki je nastopila vsled zadržkov že pri prvem večeru, namesto pri drugem, prišteva klavirska sola med svoje najboljše gojenke. H. de Kahnovo »Tarantelo« je odigrala z bravuro, obvladala je gladko vse tehnične težkoče in dokazala mnogo zrelosti v pojmovanju prednašane skladbe. Pestrost sporeda je pa mnogo pri- dobila z mladinskim zborom gojencev, ki je pod veščo roko g. Cirila Preglja zapel dva troglasna in en dvoglasen zbor. Lepa disciplina zbora, dobra ritmika in vsakemu namigu dirigenta sledeča dinamična sprememba nam pričajo, da si je g. Pregelj znal ugla- diti pot do mladih sre in grl, kojim izvablja pesmicc, ki segajo v dušo. Vsakemu in vsem, ki jim gre za- sluga na lepih uspehih prvega večera, predvsem g. ravnatelju Sancinu moramo prav iskreno čestitati na doseženih uspehih. Ves učiteljski zbor Glasbene Matice je s to prvo produkcijo po- kazal, da mu je pravilna umetniška vzgoja zaupanih mu otrok resno pri sreu. V soboto, 13. t. m., se je vršila produkcija gojencev višje stopnje. Gle- dišče je bilo; razprodano. Za danes samo omenimo, da je bil moralni uspeh drugega večera nadvse razveseljiv in da so posamezni učenci pokazali uspehe, kojih smer je rcsno obrnjena preko mej diletantizma. Podrobnejše poročilo o drugem večeru prinesemo v prihodnji številki. Cribanje SDS v mari- borski oblasti. V nedeljo 7. junija sc je izvršifa ustanovittu' dveh novili krajevnih or- ganizaeij: v Crni pri Prevaljah pod predsedstvom g. ing. Fetticha in v Gu- bianju nod predsedstvom gosp. Ivana Turka. — V Ivanjkovcili se je izvršil letni obeni zbor tamošnje krajevne or- ganizacije ter je bil ponovno izvoljen za predsednika g. Lovro Petovar. V Celju so je izvrsil Jetnji obeni zbor srezke organizacije. Predsednikom je izvoljen zopet g. Ivan Prekoršek. — V Narapijah se je vrail sestanek kra- jevne« organizacije iz Ptujske gore, na1 katerem so bile sprejete važne resolu- cije v raznili gospodarskih in socijal- nih vprašanjih ter v zadevah poštnega prometa. V sredc 10. junija zvecer se je vrSil v Rogatcu članski sestanek ta- mošnje organizacije, kaiterega so se poleg tržanov udeležili tudi kmetje iz okolice, med njhni zlasti i^ Sv. Ftor- jana pod vodstvom našega vrlega žu- pana g. Perkoviča. Zborovalci so z za- nimanjem sledili izvajanjein oblastne- fca 4ajnika c političneni položaju. De- iiiokrVraga, saj je že dan!« Hitro se je skobacal izpoä kocov iz svoje iuknje v mrvi ter bil v enem sko- ku na podn. »Ata, Tkoliko je na uri?« Spodaj je zarencal gloHok" bas: »Pol šestiK bo kmalu, ob osmili nioras biti pa tamU Francelj se je zamislil. »Kje, hiudiča, moram biti danes ob osmih?------------A, že res, nabori so danes — hejsasa, ta je pa lepa.. Saj snio se že dva vecera pripravljali na nje pri polnih kozarcihl«::----------- Korenjaški lant jo tot bi trenil oblekel lüace in stekel y hiSo. Čez pet minut je potrkat skozi okno in zaklical pred hlev^kjer je stal oče oprt na ko- leselj: »Ata, saj nie ne de, ce pridemo malo pozneje, kaj?« Stari se je zdramil iz zamisljenosti in stopil proti hisi. »Tega pa ne! — Da mi pošljejo beriče v hišo! še ne poznaš soldaškili podtav! Te te bodo že še naučiiTe reda!« In očki se je storilo milo pri teh besedaK, »Edinega sina imam, si je mislil, in še tega mi vzamejo k soldatom! Ubo- gi fant, koliko bo moral še trpeti, pred- no mu izbijejo iz glave njegovo trmo!« Odštorkljal je počasi v hišo in za- klical v kuhinjo: »No, bo kaj z zajtrkom ali nie. Sa- laniihelske babnice, menda bi vam bilo najljubso, če bi vse sam napravil!« In da bi dokazal, kako je jezen na babuice, jje zacepetal po tleli in potrkal moeno z /jicevnikom po vratili; nato je stopiJ v hi^o. Ob ssestiih je bilo vse narod za od- hod. Stari je sedel na voznikovo mesto iu namignil Francelju z nervozno kret- njo, naj skoči na koleselj. Fant pa se je veselo zasmejal,- odmigal z desno, zaukal iz poftiega grla in potolaiil očko. ^Ata, pelji se poc-asi naprej, pri klancu te doidem!« In ga ni bilo več ob vozičku, kot bi trenil jö slcočil za ogal hiše, stekel po travniku ter preskocil pri sosedu plot. »Marjanka, si že vstata?« je za- klical od daleč in spet zaukal. Na podvoji'h se je prikazalo mlado, rdečelično dekle: »Kaj vreščiš že na vse zgodaj okoli oglov, ati si peteliii?« Oba sta se zasmejala nedolžno, razposajena sta si pomežiknila in se ljubeznivo objela. »Nabore imamo danes, Marjanka, po šopek sem prišel, če mi ga das?t Dekle je steklo proti vrtu in se vr- nito v hipu z velikim šopkom. »Na, sinoci sem ga napravila iz najlepših rož in sem ga shran.ua na vrtu. Glej, kako lep trak sem ti ovihn okoli!« Fant üi veÜel, kaj odgovoriti, pa je pograbil" dekle in ga poljubil na oci: »Hvala. Marjanka. in — zdrava ostani!« Marjanka je zaslutila zip; z roko si je polegnila preko čela in vzdilini.la: »Francelj, kaj se ne vrneš več, da mi ne UH'f's — — na svidenje?« V zadregi je prestopil mladenic nckajkrat z r.oge na nogo, zamahnil1 je s šopkom proti ljubici in si ga zataknii za klobuk. >Zvečer . . •'« Hotel jo reči: »se vidiva!« pa ga je nokaj zgrabilo za grl0. »Adijo!« je zaklical v grozi. in zbezal. Za kfancem je dosel oceta in se zavihtel na koleselj. Bič je švignil po zraku in Lisec je stekel na ta energi- čen ukaz kot bi šlo za življenje enega izmed dragih bitij, ki ju je vozil. V Podklancu je sprejela Gabrsko- va dva gruca razposajenih' fantov. Vsü so biti ovenčani in so se pocasii koba- sali na senen voz. Pri vozniku je sedel vaški godec in neusmiljeno natezal me- hove. ^Živijo, živijo Gabršek!« je zaori- lo po vasi in voz se je spustiil v dim za naaima znancema. i... (Konec prUi.) š;tev. 64 NOVA BOBAc Stran 3 Draevne vesti. NKMŠKA PRAVIČNOST. Radi. ljudskega štetja na Koroškem so, .je uvedlo kazensko postopanje proti ob- činskemu odboru občine Bistrica pri Pftberku, fcer se je v tej slovenski obei- rii narod vpisoval kot slovenski,. Koro- Skemü Slovencn je nakup zemljišča popolnoma onemogocen, vse pritožbe so hrezuspesne. Tak,o je v deželi, kjcr vlada avstrijska postava. ZANTMIVO. Za predsednika par- lamentarnega odbora za, zakon o po- stavitvi spomcnika kralju Petru je bil izvoljen pod. Pavle Radio. Tempora mutantnr . NOVO OKROŽNO SODIŠČE V ORMOZU, ParTamentarna sekcija za organizacijo sodišč je na svoji seji dno 12?. t. rn. na iniciijativo posl. dr. Pivka sprejefci predlog miniistra dr. Žerjava kot zastopnika pravosodnega ministra" a ^ustanovi v Ormožu novo okrožno sod l šee, ki bo obsegalo podroeja «Krajnih sodišc* Dolnja Lendava, Mur- *ka Sobota, Gornja Radgona, Ljuto- merin .Onnož. ŽELEZNIŠKI 1IRARJI. Železni- sko ministrstvo je izdalo naredbo, naj -se pn v,saki železniski direkciji nastavi stalen urar, ki bo potovaT ml postaje do postage m skrbel, da bodo železniske iirc vsikdav pravilno kazale čas. c.n^?rAVTljN0 OPREMLJENJE PRO- SEN,! ZA POVTŠIGE. Mini;str«tvo pro- mote obvesča, da. naj učiteljstvo svajira Prošnjam ¦¦ za vi.šjo položajno skupimo prilaga tiskovino »Uverenje o službeni dobi m službovanju« v dvojniku. VIo- ge, ki nist) opremljene z vsemi pred- pisanimi liskovinami. no bodo upošto- vane. PREVOZ KOSTs ITALT.TANSKTH VOJAKOV V DOMOVINO. V soboto. dne 13. t. m. dopoldne so prepeljatii zeihFke oefanke 25 Malijanskih castnii- kov in vojakov, ki so bili pokopani v Ljnbfjani- in drugih krajiih Slovenije, ob sodelovanju naše vojske in oblasti na Ijubljanski kolodvor, odkodor se je -*»Atd-v»iil-p-revoz v Italijo. ŽIVALSKE KUŽNE BOLEZNI V CELJSREM SREZU. Stanje dno 6. ju- nija 1Ö25. Po 1 slučaj svmjske rdečice se je pojavil v eelj.sk i okolici. v Pp.trov- čah in v Višnji vasi. FOLOVIČNA VOŽNJA UDELE- ŽEjSCEM INFORM ATI VNEG A ZLE- TA V JITŽNO SRBIJO. Že vsa leta po osvöbojenju se Slovenci mnogo zani- lnamo za južno Srbijo. Mnogo je ljudi kmetskega stanu, ki želijo priti do zemlje potom agrarne reforme ali pa potora privatnega nakupa. Ravnotaka pogosto so oglašajo razni obrtniki, ki se želijo naseliti v južni Srbiji.. Je pa tudi.mnogb premožnejših Fjudi, ki bi; si na jugu želeli ustvariti kakršnokoii trgpvino ali indu5trijo. Toda vsakdo niti prav ne ve, ne kod, ne kam, razmer pa nasi ljudje sploh ne poznajo in so tudi sicor premalo oriiientirani. Tudi je za manjsega človeka dosti drago, ako bi saiTi hodil »glodat na uro«. Do- znaVaino, da organ izira lastniik »Agrarnega biroja« g..\ dLpl. agr. A. .Tamnik v Ljiibljani, ki pozna Srbijo še j/. prodvojiiih časov — skujpen infor- mativni zlet v jiizno Srbijo in s tern daje udeležencein priliko, da se tudi na lieu mosta informirajo o vsem, kar jili zaninia. Zlet bo vodil g. dipl. agr. A. Jamnik sam \n zbore tudi ves potrebni specijalni informacijski materiijaJ. — Preskrbol je pri Ministarstvu Saobra- čaja -ugodnosti. Udeležemci plačajo sa~ nto pofovično vožnjo, ki bi utegnila znasati okoli 000.— Din, po provizor. potnom uačrtu pnludi s prenočišci jjo večijii ne bo stroškov. Zaradi že na- stopajočo vročine bi se zlol pac naj- bolje vrsil s pocetkom seplenibra.. Ako pa bi večina udetežencev zahtevala, da so vrši prej (a no pred. 15. julijem), bi se njih žclji moglo ustreci. Prijaviti se jo do 30. 'junija t. ]. Izletniki se ustavi- jo po en dan v Beogradu. in Nišu,- po- tem pa gre pot dalje v Vranje, Skoplje na Ovčje in Kosovo pol je itd. ter event, tudi v Sohm_, če se bo za to posebej pri- javilo dovofj interesentov. Potni pro- ß-ram Se ni popolnoma definitiven in se lahko & kaj opusti (zlasti Ohrid) ali dopolni. Prijave sprejema in daje po- jasnila »Agrarni biro« dipl. agr. A. Jamnika v Ljubljani, Šelenburgova 7/1. Pisinonim vprašanjem je za od- govor priložiti 3.— Din v znamkaK. — Davno je že bil čas, da bi se bili pokli- cani faktorji spomnili in organizirali. tak informativen zlet in zato_pritvatno inieijativo in prevzem vsega ležkega dela po ff. dipl. agr. A. Jamniku šo tembolj pozdravljamo in mu čestitamo na prvem nspehu, ki ga je v tem vpra~ šanjn že dosegeT, ko je izposloval za ndeleženre polovično vožnjo, o ostalilT Tispehih , ki jiH bo dosegel za udele- žence. pa tudi ne dvomimo. 1ZB0RN0 SREDSTVO PROTI REVMATTZMU. Akoravno je lek Ra- dio-Balsam'ica dr. Rahlejeva zara'di svojega hitrega in popolnega oz'drav- ljenia revmatizma zelo dobro poznan nc samo v naši državi, temvec tudi v inozemstvu, je vendar pri nas se mno- go bolnikov, ki bolujejo na revmatiz- mu in se jim nudi priüika, da lahko po- polnoma ozdravijo od te bolezni!, kajti Radio-Balsamica je priznan od vseli svotovnili medicinskiK1 avtoriitet Kot r.ajboljše in edino sredstvo proti rev- matizmu, protinu in revmatiČnem iši- asu. Lek Radio-Bafsamica je absolut- no neškodljiv sreu ter ima tudi to prednost, da zelo bitro deluje ter ne pušča iiikakiK poslodio na koži in v organizmu. Ro.vmatizyem, ki ]q že star več let, se more oz'dravitl z 'dvema 'do tremi steklenlcami tega znamenitega zdravila. Za izdelavo in prodajo z'dra- vila Radio-Balsamica ]e otvorjen laKo- ratorij Radio-Balsamica v Beogra'du, Kosovska ulica br. 49. NOVE KNJIGE! Stanojevic St., Narodna enciklopedija Srba, Hrvata, Slovenaca I. in II. zv. ä Din 40.—. Zbornik znanstvenih razprav IV. let. (Juridika) Din 60.—. Lah dr. Iv. Knji- ga spominov vezana Din 45.—. Krek dr; J. E., Socializem II. ponatis Din 80.— nevezan v zalogi knjigarne Goričar & Leskovšek, Celje. 465 Celjske novice. SESTANKI ÜEMOKRATSKE Oli- ¦GAN1ZAC1JE ZA CELJSKO OKOLI- CO. Na Telovo 11. t. m. je sklicala or- ganizaeija običajni cetrtkov sestanek v gostiJno vNa gradu«. Odzvalo se je kljub istocasnim zabavnim priredit- yam v mestu lepo število .somišljenikov l^ somišljenic. Na sestanku je — pri- merno kraju sestanka — predaval g. E- Simnic o zgodovini celjskega gradu. fz zgodovino slavnih celjskiih grofov, a katere je naglašal" najznačiilnejše do- •^odke, nas je predavatelj povedel v se- yar^ji čas s posebnim povdarkom, da se iQ PaČ rnnogošteviilnkn sovražnikom Posrečilo zrusiti trdnjavo, iiz katere se J? ^stvarjala prva velika jugaslovanska ^zaya, da je pa koneno sila naroda uničita tiste sovrazniike in si na istiÜ e^ zgradila še mogočnejšo svobodno * ^ßOvslavijo. Predavanju, ki je bilo vse- v K°zi skrbno pi ipravljeno, je sledilo ži- viihno odobravanje. Gospod predava- telj je obljubil za enega prihodiijiih se- stankov predavanjc o zgodovini tehar- skega plemstva. — Za četrtek 18. t. m. ob 20. uri &c sklieuje redni sestanek v Sokohki dorn. Sestanek je zaradi tega važeri. da se določijo delegati in se de- legatom izrocijo potrebni predlogi za obeni zbor oblastne organizaeije. PROSLAVA MEDNAR0DNEGA ZADHVŽNEGA DNE V CELJU. V sredo, dne 4. julija 1925 se praznuje vsakoleten »mednarodni zadružni clan«. Organiizaciije okrog 50 milljonov zadružnikov po celem svetu se bodo ta dan spominjale visokih ciljev in že do- seženih uspehov zadružnega gibanja. V kolo teh proslav stopa letos tudi ju- goslovansko zadružništvo z raznimi propagandistienimi in, dobrodelnimi prireditvami. Geljska zadruga priredi > soboto, due 4. julija ob 8. zvečer v »Cefjskem dpmu« prijateljski sestanek svojili funkeijonarjev in c-lanov, na ka- terem predava g. raMiatelj Lešničar o temi: »Pregled sodobnega zadružnega gibanja v Evropi s posebnim ozirom na Jugoslavijo«. Dobrodošli so seveda tudi vsi prijatelji zadružništva. 'NA VRŽ. REALNI OlMNAZUl V CELJU se vrše sprejemni izpLti za I. razred v petek, dne 26. junija t. L ob 8. uri dopoldne. Ucenci naj pridejo v spremstvu staršev ali njiJi namest- Tjjkov in prineso s seboj krstni fißt in sölsko izpriicevalo, na katerem bodi pripomba, da je izdano v svrho spre- jema v srednjo solo. — Ravnateljstvo. 0LEPŠEVALN0 IN TUJSK0- riWMETNO DRUŠTVO V CELJU bpozarja stranke, ki bi oddale v poletni seziji sobe ali stanovanja letoviščarjem, naj javijo svoj naslov z drugimi po- trebnimi podatki pri tvrdki Goricar & Leskovšek v Celju, ki bo tudi letos po g. Hubertu iz prijaznosti posred ovala v tujsko-prometniK zadevaK. CVETLJÖNI DAN. Olepševalno in tujsko-prometno društvo v Gelju pri^ redi v nedel"jo, dne 28. junija cvetlični dan. RIBARSKO DRUŠTV0 V CELJU. Radi nepredvidenih zaprek se na sobo- to, dne 20. juniija ob 8. uri. zvečer dolo- čeni obeni zbor preloži na pondeljek, dne 22. jimija ob 8. uri zvečer v gostil- niških prostorih' hotefa. Balkan z istim dnevnim redom. — Odbor. NABORI. V pondoljek, dne 15. t. in. so se vršili v Celju redni lotni na- bori mladeničev rojstnega letnika 1905. Brez pijanosti, kvant in neotesanosti seveda tudi tokra.t ni šlo. Če gredo slo- venski fantje na nabore, je treba »z vso izrazitostjo« pokazati pravo stop- njo srčne in duševne kulture. Brez te- ga spToh ni naborov . . . iXEYAREN TAT POD KLJU- CEM. Tiileijsnji policiji se je koneno posrečilo priti na sied nevarneinu zio- čincu. ki je v zadnjem casu izvršil celo vrslo drznili tatvin v Celju in okoliici. Skocla predstavlja voliko vsoto. Storil- ca so izsiedili v soboto, dne 13. t. m. v liotelu ^Pri pošti« v osebi P. G. »z Slo- ven j^rad ca. Storiilec je bil oddan v za.- poJti celjskejya. okrožnega .sodišča.. O slvari bomo se poročali. CENE ŽIVINI so zopet padle. Poroca se nam, da so sc. težki voli plaC'evali ra zadnjib' sejmüi po 7.50 do 8.50 Din za kilogram. Druga živina, ki se v preložiH večinikotjo, pa jese mno- go cenejša. Temu primerno se morajo pač tudi dnevne cene mesa ureditii DRZ. KRAJEVNI ZAŠČITI DE- CK IN MLADINE V CELJU je da! cvotlični dan preteceno soboto 1897.25 dinarjev. Odbor se prisrčno zahvaljuja vsem blagim dobrotnikom, ki so se tako rastno odzvali naši prošnji. Uverjeni smo bili že vnaprej, da nam bo cvet- Tični dan prinesel tako lep gmoten iispeh, ker vemo, da so naši: dobrotnikii vedno na mestu, kadar je treba sušiti solze, blažiti bedo in lajsati gorje nar- ho uboge mladine. Lepa Kvala za po- darjene krasne cvetliice g. mestnemn vrtnarju M. Jelovsku, kaitor tudi g. Kokošineki; in g. Hilingerju. Hvala tu- di za lične skr in j ice g. Gofobu in gosp. Stojann. Knnčno iskrena zahvala mar- ijiviiTi prodajalkam cvotja in znakov, ki so s tako velikim veseljem in požrt- vovalnostjo storile dobro delo za. ubogo mladino. UMRLT SO V MAJU V CELJU: V mestu: Bruno Schöttinger, 2 leti, sin zlatarja. Josip VorbacK, 72 let, poštni Poduradnik v p. Terezija Koderman, 7b let, učHefjica v p. Franc Podlesek, ^ l^t, kurjac iz Zagreba. — V 'javrii liolnhi: Florijan Rakun, 51 let, hlapec, ^ečica ob Sav. Ivan Mauher, 24 let,. Wapoc, Kostrivnica. Ursa Nerad, 37 M, sluzkinja, Teliarje. Ferdo Kus, 25 set, mehanik, Oelje. Roza Urbašek, 23 lot, žena progovnega delavca, Petrov- (;e- Ivan Batek, 23 let, mizarski pomoč- nik, Dramlje. Mina Krajnc, 62 let, dnin nar, Bezovica. Jožefa Unost, 45 let,- dninarica, Rečica ob Sav. Ivan Bed- narsek, 51 let, kamnasek, Okolica Ce- lie. Alojzij Verdev, 19 let, rdninar, Vel. Pirešica. Maks Miglic, 24 let, sin po- sestnika, Bočna, Skupno Je torej umrlo v maju v Celju 15 oseb, od teh' 4 v me- stu in If v javni BolnTci. Fenolf lalain papir za preskušnjo škropilne brozge se dobi pri Sastitas, Celje> rOVRAVEK. V zadnji stevilki na- sega lista so se v članku »Najnovejše določbe novega stanovanjskega zako- na« v tretjem in četrtom odstavku vri- nile htevilčne pomote. Vrsti 12. in 13.: trctjega odstavka naj se pravilno gla- sita '600 X G~= 3600 Din za dandanes. K temu znesku (3600 Din letne čiste najeinnine)« itd., konec cetrlega od- stavka pa »najvec 3600 + 435 X 4035 dinarjev lelne aTi 336.25 Dim mesečne najomnine«'. N0CNO LEKARNISKO SLUŽB0 ima ta teden lekarna »Pri Mariji po- magajt, Glavni trg. V KON CERT NI KAVARNI »CEN- TRAL« se vrše vsak večer salonski koncerti pod vodstvom kapelhika gosp. Silbersteina. 484 Gfedal»öe. TURNEJA ČLAN0V LJUBLJAN- SKE DRAME PO MARIBORSKl OBLASTI. Člani ljuMjanskega Narod- nega gledališča (dame Rogozova, P. Juvanova, Rakarjeva, Vida Juvanova (er gg. Skrl}insek, Rogoz, Cesar, Dre- novec, Jerman in Smerkolj) prirede tekom mesecev junija in julija umetni- ško turnejo po Savinjski dolini, Pret- murju in ob' koroski meji. y, soHoto,- dne l'>. t. m) so gostovaJi na Vran- skem s komedijo »Scampolo« in v ne- deljo, dne 14. t. m. v Kapfti z »Golgo- to«. Ostali program prvega tedna je sledeči: Pondeljek 15. Ptuj: »Faun«; torek If). Murska Sobota: »Golgotac; sreda 17. Murska Sobota: »Faun«; če- trtek 18. Murska Sobota: >Smrtiui pies«; cetrtek 18. Dolnja Lendava: »Scampolo«; petek 19. Ljutomer: »Mia- dost«. Kino. KINO GABERJE. Pondeljek 15. junija: »Dolina ntolka*. Senzacijska pustolovska drama v 5 dej. V glavni vlogi Ahna Rubens. Za mladino dovo- ]jeno. — V torek 16., sredo 17. ii kolodvopu. Vclferanl!nlCntpo«llselxvr*n)e3o> najKulantneJe, hltro Infofr* no. Uttodno otoresiovante. Pojasnila In nasveti brezplačno. Vrednost rezervnih x&k/adov aad «Kron 25.OOO.OOO»—. Za hrairilne vfoge jamči mesto s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Aphis muh'a je napadla v večji in manjsi meri vse lmsado. V nekaterili krajih se je s škropljenjem že pričelo, v drugih pa jc to deTo odvisno od na- daljnega raz.voja hmeljske usice. Ta razvoj je zopet odvisen od vremena. Podnevi jo prav toplo, noči so pa ot>- ont7io nnzle. kar je razmnoževanju rnreesa v prid. Dasi smo imeli nevihte s padavino, vendar bi želeli», da l)i dež temeljilo premočil zemljo. Tržno razpotoženje je zelo čvrsto, ceno rasloče. Danes se plačnje od 3900 do 4000 v. K za 50 kg. Saves hmel jar skill druMcv. Bazlirjajte „Novo DohoV! CurlšHa foorza v pond. 15. junija. Beograd: ß'95 Odgovorni urednik: Rado PecniU. Iztaja in tiska: Zvezna tiskarna, Cel}&. Ženitev. Udovec brez otrok, star 45 let, z Jastno hišo in z lepo svečarsko in lectarsko delavnico, v srcu Slavonije, se želi poročiti s Slovenko, gospodično ali udovo brez otrok, staro od 35 do 40 let. Potrebno je premoženje 10.000 Din za razSirjenje delavnice, pripiSe pa se ]\ takoj polovica imovine v vred- nosti 50.000 Din, v siučaju moje smrti pa dobi vse. Interesentke naj se bla- govolijo obrniti na adreso: Svecarna i leciarna Ilija Djai»ic, Nova Gradiškay Slavonija Proda se pohištvo, postefijnina, ob- leke, obutev itd, po zelo ugodni ceni. Naslov v upravi Izgubila se je zlata zapestnica v četrtek popoldan od Mariborske ceste št. 9 do okoliSkega pokopaliSča. Najditclj naj jo odda proti dobri nagradi Mariborska c. 9 ali v upravi lista. pokrita postelja (Tafelbett) z 2 predali popolnoma nova. — VpraSati pri J. Strmšek, Strossmayerj. ulica St. 3/1. Za iri ods*asle osebe iščem v mestu stanouanje obstoječe iz 4 sob ali vsaj 3 sob in kabineta s pritiklinami. Ponudbe pod »Nezaščiten« na upravo lista. 3—3 2 Za letoviščarke, tudi z otrokom 2 lepa soba z vso oskrbo in komfortom, 2 rninuti od kolodvora, pod gozd3tn, od 15. junija naprej za oddati. Poizve se pri dr. Mogilnicki, bt. Jurij ob južni železnici. KRILÄ iz moderno rižastega ali križastega ševjota Din 75'-, iz enobarvnega ševjo- ta Din lOO'-.zefofinomod- no -karo krilo Din 140"-, krasna bluza iz kambrika z modernim »pubi« o- vratnikom Din 62'-, Sport ! - Panama Din 68'-prodaja \ veletrgovina \ R. Sfermecki, Celje. \ Kdor pride z vlakom oseb- I no kupovat, dobi nakupu * primerno povrnitev vož- nje. Cenik zastonj. 3 Trgovci engros cene Preselitev slikarske in pleskarske obrtL 3—1 Naznanjam cenj. občinstvu Celja in okolice, da sem preselil svojo sükarsko in pleskarsko obrt iz C* DE3 CHARGEURS REUNIS" ..SUD-ATLANTfQUE" rfi NAJBOLJSA NAJHITREsJSAZVEZASFRANCOSKiniPARODRODI Zfl KflNflDO-ZED.DRŽflVE IM JUŽHO/inERiKO ______BREZPLAČNI PREVOZ V SAN PAOLO _______ ZAGREB, /AiHANoviCevA 4 I LJUBLJANA, kolodvorska 41 Gorljivi spirit ppvovpstne lake, oljnafe in suhe barve, fir- než» teppentin, benoin, strojna in mazilna 20—18 o!J3, mizarski k!ej, čopiče nudi vedno Ivan Havnikai*, Celje. *_ Kleparsfvo, vodovodne lnsia- laclje In itaprava slrelovodov Franfo Dolžaii CELJE - Kralja Petra cesta - CELJE Sprejcma Vsa dcta zgoraj otncnismb stroH KaHortudl popraVila pojtrdba toota (cne zmernc. Jolidna izVr^itcv. 401 100-20 Preden kupite on I cite si tudi zniiai» ceue V tuanufaHtumi in modni trgoVini Mtloš Pženičnife, Celje. Poznižani ceni: najboljäa češka in angleška sukna.------------- Po znižani ceni: najboMše damsko volneno g;ladkv, Jnmodno bla^o. Poznižaniceni: najboljši eponge, frotirji, etamini, Ueleni i. t. d. Po znižani ceni: najboljše perüo, nogavfee, rokavice i. t. d., i. t. d. Postrežba solidna! V ZSlOgi SOljOkKC pOtfCbŠCilt«! Postrežba točna! Kocenove ulice št. 6 y Gosposko ulico St. 22, Priporočam se cenj. strankam še za nadalinja .naro- čila, katera izvršujem solidno in po konkurenčni ceni. Jakob Wengust, slikarin pleskar, Gosposkaul.22 rK/INCO5Kfl LINUfl Marljivost, treznost in varčnost, . so predpogoj nravnosti! Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LASTHI DOM stsvb. in kredltni xadr.som. xavezo v Gaberju pri Celja Obrestuje hranilt« vloge po 8%. Večje stalne vlo^e po dogovora najugodneje. Jarastvo za vioge nad 1 ntilijon 250.000 Din. Pisarna tt CeQa, PreSernova uliea št. 15. 63-51 I «> OK) ta •-I GO M «-f < 2. Na drobnol P*l Na debelo! fiupujte RupujtB po konknrc^^^^^^^l po konknren- čnih ccnah v -^Lr^ ^^ih ccnah v veletrgovini prt < -^PlB^ vcletrgovini Vl .Solncu^ ^rv^ ,5olncu< manufakturno in modno blago kakorn.pr.: Snkno, hlačcylna,tiskovlna (Druck), ceflr, volna za jumperje, pavolav vsehbarvah^ pr^Jca, vezenlna, blago za prte, dežnlke,kravate, moško perilo, svllene robce* vence za neveste, slor nogavlce i t. d. Platno belo in tujavo, Kupi§ pri nas samo pravo. Zato prepriCafte se vsi, Da pri nas po ceni se dobi. 9. Drofenih, Celje, Glavni fog 9.