Mladi zvezdoznanec.
'           Premičnlcc   našega  osolnčja  (planeti).   Med  najsvetlejšimi zvezdami
na nebu so že stari narodi opazili nekatere, ki vzbujajo pozornost po svoji mirni luči in po tem, da izpreminjajo svoje mesto med drugimi zvezdami. To so naše premičnice, zlasti Venera, Mart, Jupiter in Saturn. Tudi Merkur' je bil sfaritn narodom že znan. O premičnicah našega osolnčja vam je nVrtec" že lani povcdal važnejše podatke. Izvedcli ste imena premičnic in njih odda-ljenost od solnca (str. 46), njih velikost (str. 62.), o njihovih potih okrog solnca in o času njihovega obteka (str. 86.). Zdaj se pa hočemo o teh premičnicah poučiti še natančneje.
Merkur in Venera. Solncu najbližja premičnica je Merkur, oddaljen od solnca 58 milijonov km, za njim prfde Venera v oddaljenosfi 108 milijonov km od solnca. Merkur in Venera se ne moreta nikoli daleč oddaljiti od solnca, zato sta vidna le kot večernici po solnčnem zahodu, ali kot danici pred solnčnim vzhodom.   Merkurja  moremo  le  redko videti v naših   krajih.  Vendar ga  naši
1 Imena so povzeta po poganskih božanstvih starlh Riraljanov. Merkur je bil bog trgovine, Venera boginja lepote, Mart bog vojske, Jupiter najvišji bog, bog dneva, Iuči in nebes, Salurn bog setve in rodovitnosii, Uran bog nebesa in Neptun bog morja.
(K   30   »
Ijudje   tuintam   poznajo   in   ga   imenujejo malo večernico.   Slavni Kopernik' je, kakor pripovedujejo, tožil na smrfni postelji, da nikdar ni vidcl Merkurja,
Vse drugače je z Venero. Kdo je ne pozna, najsvetlejše zvezde našega neba? Seveda ni vedno enako svetla. Kako krasna je bila minuli mesec, ko je 8. januarja kot večernica dosegla največjo svetlobo. Gotovo je niste mogli prezreti, ako ste opazovali zvezdnato nebo. Lepoto večernice ali danice opisuje že sv. pismo, opevajo jo pesniki vseh narodov. — Ko sem Venero pokazal nekoč skozi daljnogled nekemu gospodu, je zaklical: nTo je pa luna." Mislil je, da bo videl Venero v okrogli podobi, kakor se vidi n pr. Jupiter. Kadar je Venera najsvetlejša, se nam vidi kot srp. S prostimi očmi sicer tega ne vidimo, pač pa v daljnogledu, kar nam pokaže sl 3. Venere ne vidimo nikoli cele razsvetljene. Takrat  je   namreč na nebu v solnčnih žarkih, v resnici pa onstran solnca.   To
si   lahko   prav   preprosto   sami
¦¦^¦[^¦¦^^¦¦^¦^^¦^^¦l      predočite, ako narišete pot Ve-I^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^HI      nere okrog solnca in zaznamu-I^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^HI      )ete Venero   na  raznih   točkah I^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H!      te Pot'- ^a^° i° razsvetljuje soln |^^^^^^^^^^H^HI^^^^^^^^^^|I      ce-   Razmcre   so  iste kakor pri
^^ ^^S^^^^l "aŽi 'Un'' 'e da ml z zunanJe ^^^^^^^^r          ^^tf^l^^^^^H       strani   gledamo   na  Venero   in
^^^^^^^F         J^fl^^^^^^^^^^H      nJeno   pot,   pri   luni smo pa v
I^^^^^F        .^^^^^^^^^^^^^H              ^0 Potuicta Merkur in Ve-
I^^^^H        a^^^^^^^^^^^^^^^l      nera °^roS solnca, se more do-
I^^^^R 'i^^^^^^^^^^^^^^^^H svetle solnčne ploskve. Tedaj I^^^^A ^^^^^^^^^^^^^^^| sc vidi Merkur, oziroma Ve-1^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^11 nera, črna točka, ki se pretnika I^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H preko solnca. Prehod Venerin I^^^^^^^B^^^^^^^^^^^^^^^^H se more opazovati še s prostim I^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H očesotn. Prehodi Merkurjevi so I^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^Hl pogostni, Venerini pa jako redki. I^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H! Zadnji Merkurjev prehod je bil I^^HMi^^^^^H^^MI^^H^^^^^HH 14. novembra 1907, prihodnji Slika 3                                bo pa 7. novembra 1914. Zadnji
Venerin prehod je bil 1. 1882., prihodnja bosfa šele I. 2004. in
1. 2012. Kakšne so razmere na Merkurju in na Veneri? O tem nam zvezdo-znanstvo ne ve dosti povedati. Samo to lahko rečemo, da mora biti na Mer-kurju silno svetlo in vroče, ker ima ondi solnce šestkrat večjo moč kakor na zemlji. Venera ima jako gosto ozračje in je vedno zavita v meglo in oblake. Zato najbrže še noben zvezdoznanec ni videl njenega površja. Tudi še niso mogli spoznati, ali se Venera vrti hitro ali počasi okrog svoje osi, ali se torej ondi menjujeta dan in noč. Pot Merkurjeva okrog solnca traja 88 dni, Venerina pa 225 dni.
Mart. Poleg zemlje in lune je Mart najbolj znano nebesno telo. Pro-stemu očesu se vidi Mart kot zvezda rdeče barve. Svetlobe je jako različne. Kadar stoji zemlja med Martotn in solncem, je Mart svetlejši kakor vse zvezde stalnice, da, včasih prekosi celo Jupitra po svetlosti.   Kaj  svetel   in  lep  je bil
1 Kopernik Nikolaj je eden izrned prvih zvezdoznancev. Utemeljil je nauk, da se zemlja in druge premičnice sučejo okrog solnca, dočim so prej mislili, da zetnlja stoji in <Ja se solnce z vsem nebesom sufe okrog zemlje. Kopernik je bil rojen 19. februarja 1473 in je utnrl 24. raaja 1543 kot kanonik pri stolnici v Frauenburgu na Vzhodnem Pruskem.
lani v septembru. Zdaj je njegova svetloba že prccej manjša. Videti*ga mo-rete zvečer na zahodnem nebu. Mart je mnogo manjši kot zcmlja. Njcgov premer je nekoliko nad polovico zemeljskega, namreč 6781 ktn. Pot okrog solnca prehodi v 1 letu 322 dneh. Okrog svoje osi se zavrti v 24 urah in 37 minutah. Na njem se torej menjata dan in noč kakor na zemlji. Tudi v drugih ozirih je jako podoben zemlji. Zvezdoznanci opazujejo na Martu razne lise, pcgc in črte, ki naj bi bilc voda in suha zemlja. Na obeh tečajih je opa-zovati prav svetli lisi, ki sta morda sneg in led, kakor na zetnlji na severnem in južnem tečaju. Mart ima dva spremljevalca, meseca. Imcnujeta se Fobos in Dciraos1. Odkrili so ju I. 1877. Prav majhna sta, približno 8 in 9 km itnata v premeru in se vrtita s silno hitrostjo okrog svojega gospodarja, prvi preleti pot v 71/2 uri, drugi v 301/4 ure.
Male premičnice. V prostoru med potjo Marta in Jupitra je nebroj tnajhnih. prostemu očesu nevidnih nebesnih teles. Vsi ti pritlikavci imajo vsega skupaj komaj za stotinko zemeljske tvarine. Vendar so važna nebesna telesa, ker so kljub svoji malenkosti samostojna bitja, ki, le solncu pokorna, krožijo krog njega. Zvezdoznanstvo jih imenuje asteroide ali planetoide. Prvo malo premičnico so odkrili 1. januarja 1801 in jo imenovali Cerero^. Zdaj jih je znanih že nad 650. Premer največjega asteroida, Cerere, meri 119 ktn. Asteroidi prepotujejo svoje poti okrog solnca v 13/4 — 9  letih
Jupiter. Ta je pa velikan med velikimi premičnicami. Njegov premer znaša 144 580 km. Po velikosti je enak 1370 zemeljskim kroglam. Okrog svoje osi se zavrti Jupiter v 9  urah 55 minutah. Torej je na Jupitru kratek dan. Na
Siika 4.
tečajih je Jupiter jako poploščen. Približno v 12 letih (11 let 355 dni) prehodi pot okrog solnca. Jupiter pa ima tudi svoje kraljevo spremstvo, spremlja ga namreč 8 meseccv. Stirje večji so že dolgo časa znani, petega so odkrili 1. 1892. in osmega 1. 1908. Prve štiri pokaže že boljši navadni daljnogled. Slika 4. pred-očujc Jupitra in njcgove štiri večje mesece Prav zanimivo je opazovati, kako menjavajo ti meseci svoja mesta, ko potujejo okrog Jupitra. En dan n. pr. sta na desno in levo po dva meseca, drugi dan so vsi štirje na eni strani, potem spet na eni strani eden, na drugi trije. Zdaj sveti Jupiter v drugi polovici noči, vzhaja ob  10. zvečer in je v sozvezdju device; konec februarja bo vzhajal žc
1  FoboF, grško: strab, beg, in Delmos, bojna groza, sta spremljevalca bojnega boga Marta.
2  Cerera, pri starih Rimljanih boginja rasti in rrdovitnosti.
rša   32   s®
ob 8. tžri zvečer. Boljši zvezdoznanski daljnogledi nam pokažejo na Jupitrovi ploskvi, zlasti ob ravniku, temne proge (prim. sl. 4.)- Na Jupitru ima solnce -L? tiste moči, kakor jo ima na zemlji. Jupiter je zagrnjen v gosto ozračje z veliko množino oblakov in soparov, skozi katcro le tcžko prehaja solnčna svetloba. Vendar je na Jupitru vroče, ker ima še veliko lastno toploto, ker še ni ohlajen kakor naša zetnlja.
Saturn. Zanimivejši kakor vse druge premičnice našega osolnčja je Saturn. Ima celo 10 mesecev in poleg tega mogočcn obroč, ki prosto obdaja njegovo kroglo. Pretner Saturnove krogle je 119.746 km, premer  obročevega
sestava 279.800 ktn.
Okrog  svoje osi se
HHH|^^^^H^^^^^HH^^H^H|HHj[^^^^HH| zavrti Saturn v de-{^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^¦1 setih urah 29 minu-j^^^^^^^^^^^^^r                ^^^^^^^^^^^^^ll    'a^>   za   P0'   okrog
^^^^^^^^^^^g                            l^^^^^^^^^l    solnca   rabi   29   let
V^^^^^^^^m                              ^^^^^^^^B     1("*7 dni" ^ tem ^asu
|^^^^č^__^^                        .   ^-^^^j^^^M    se vidi obroč v raz-
|^^^^^^^^^^^F"~~           *"^fl^^^^^^^^^ll    n'^ °^likah, tnanj ali
|^^^^^^^^^^^^_                ^^^^^^^^^^^Kk    bolj ozko ali jako ši-
|^^^^^^^^^^^H^^^^__^^^^^^^^^^^^^^^^H roko odprt. Zdaj sve-V^^^^^^^^^^^^^^^KK^^^^^^^^^^^^^^^M *' Saturn na zahod-^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^    nem nebu, nekoliko
Slika 5                                            n'že   °& Marta,   ko-
nec februarja bo za-hajal ob 9. zvečer
Uran in Neptun sta od solnca najbolj oddaljeni premičnici Zvezdo-znanstvo ju je odkrilo šele zadnja stoletja. Urana je spoznal kot premičnico slavni zvezdoznanec Viljetn Hersche! 13. marca 1791. Kot zvezda je bil znan žc konec 17. stoletja, pa imeli so ga za zvezdo stalnico Neptuna bi pa smeli imenovati izračunani planet. Resnično gibanje Urana se ni ujemalo z zvezdo-znanskimi računi, zato so domnevali, da mora biti onstran Urana še eno ne-besno telo, planet, ki moti Urana. Anglež Adams in Francoz Leverrier sta 1. 1846. izračunala podatke za domnevano novo premičnico. Po navodilu Leverriera jc zvezdoznanec Galle preiskal nebo in 23. septembra 1846 našel izračunani planet, ki je dobil ime Neptun. Pot Uranova okrog solnca traja 84 let 7 dni, Neptu-nova 164 let 280 dni. Uran ima štiri mesce, Neptun enega.           J. Dostal.
Rešitevizpremenjevalnenaloge všt.l.*       Prav so rešiii: Kumar Rudoif, učenec
IV. razrada v Ljubljani;   Pustišek Mihael  na kaša*                                 Zd^lah; Oruden Franc, Dol Retje.
maša                                                                 ______
maha
• ««,«.   Mha   2--~              Odgovor na šaljivo vprašanje y št. 1.
•"Š1?!    miza    =I'"Š'f                  Deček, ki ima pri joplču en sam gumb,
mjga                                  I ga zapne;  če   ima  pa več gumbov, ga
ijga                                                         zapenja.
roga                                                              --------
noLci
Listnioa nredništva.
• Re5i 3e lahko na več načinov, ker so ptehajalne              M   Liabivoj:  Kat  bo porabnega, prkbčimo;
besede še lahko druge.                                                         zadnje ni.— Posavec: Ni porabno.
,,Vrtec" izhaja 1. dnč vsakega meseca in stoji s prilogo vred za vse leto 5 K 20 h, za pol leta 2 K 60 i ; — Uredništvo in upravništvo Sv. Petra cesta št. 78 v L j u b I j a n i.
Izdaje drušlvo ,,Prlpravnlšk! dom". — Urejujc Ant. Kržii. — Tiska Katoliška Tiskarna v Liubljani.