-^..  11  ,<— Božja pravičnost.
Narodna legenda. Zapisal Fran Mrmolja. W       /\  ••^fc^ll starodavnih   časih  sta  potovala  Kristus in sv. Peter od
|% v.   //ffyW-] (]¦           Spotoma sta se tnnogo pogovarjala o tem in onem ;
^^sll/Millrl g°vor''a s*a ° vse'1 m°g°čih stvareh. 1    ^J^^IUul/JM I           Peter je še tedaj  časih  dvomil nad božjo pravič-
fl_____^__{   nostjo i  potem se je  poboljšal iii postal  svetnik in po-
glavar cerkve.
Ko sta tako nekdaj potovala ob hudi vročini in suši po slovenskih deželah, nagovori Peter velikega učenika: nGospod, zakaj pustiš, da uničuje suša in vročina pridelke dobrim in hudobnim kmetom? Bog je pravičen; moral bi samo hudobne kaznovati, a dobrim in pravičnim poplačati z dobrim in koristnim."
Kristus mu odvrne: ,,Kar Bog stori, vse prav stori!"
nA v tem slučaju gotovo greši; jaz bi bil bolj pravičen; pustil bi samo hudobnim uničiti pridelke, a pridelke dobrim bi pustil," odvrne Peter in gre dalje po prašni cesti.
Vročina je pritiskala vedno huje in huje. Peter je komaj prestavljal trudne noge; tiidi žeja ga je mučila. Prosil je učitelja, da ga vodi do stu-denca, da se napije krepčilne studenčnice in se odpočije v senci.
Učenik ga odvede k bistremu studencu, ki je izviral izpod mogočne sive skale; tudi hladno senco so delala ob robu drevesa.
Peter je hotel takoj piti. Učenik ga pouči, da bi bilo to nezdravo, ker škoduje vročemu človeku hladna pijača.
Peter je slušal, legel v senco na mehko travo, zvil jopič pod glavo, privihnil rokave in truden ter upehan kmalu zaspal.
Nedaleč od bistrega studenca je imel slovenski čebelar polno panjev čebel. V tem času, ko je Peter počival in spal ter ravno sanjal, kako bi vse prenaredil in uredil na svetu, če bi bil le pol ure Bog, kako bi bil vsem stvarem pravičen sodnik, prileti iz čebelnjaka velik roj čebel in sede Petru ravno na golo njegovo roko.
V snu je začutil, da mu je prišlo nekaj na roko, zatorej zgane z roko, a tako neprevidno, da pritisne čebelo, ki mu takoj plača to z želom in strupom.
Kakor besen skoči Peter pokonci, steče k studencu ter pomoči roko s čebelami v mrzlo studenčnico.
Neprostovoljna kopel ni bila prijetna čebelam, zato se vsaka hoče rešiti in zleteti z roke.
Peter je bil   osvobojen  neprijetnih   obiskovalcev.  Pomoči   in  pogladi pičeno mesto ter zopet leže zraven učenika na mehka tla. Kristus mu reče: »Peter, zakaj si ravnal tako?"
— ~.    12    >-—
nUčenik, bolelo me je; hotel sem si ohladiti bolečino," odvrne Peter.
nPa zakaj si tudi čebele potaknil v vodo," pravi Kristus.
nHotel sem se rešiti neprijetnih gostov in obenem kaznovati njih pre-drznost," reče Peter.
nPa zakaj si potaknil vse čebele v vodo, ker te je le ena sama pičila? Moral bi samo to kaznovati," pravi učenik.
nKdo bi izbiral in iskal krivično izmed tako velikega števila čebel?" odgovori Peter.
,,Vidiš, Peter, poprej si pa rekel, da bi bil ti vsem pravičen. Kako si malenkosten, ker si kaznoval tisoče in tisoče pravičnih zaradi samo ene krivične," reče Kjistus, vstane in gre dalje po slovenskih deželah.
Peter molči, ker je izprevidel, kako je ravnal nepravično.