K.af vsg pišGfo o učlžclfstvu, šoli, prosvGtl tn JUU —-1 Premalo učiteljstva v Sloveniji. Po obstoječem proračunu bi moralo v Slover.iji biti 4098 učiteljev. Razredi so prenapolnjeni, 386 učiteljev, ki so v proračunu, pa je dodeljcnih na razne druge šole. V tem proračunskcm letu je bilo torej 277 proračunskih mest premalo. V Sloveniji je danes toliko nezasedenih razredov, 445 učiteljev pa čaka na službo. (Iz razprave o ekspozeju prosvetnega ministra »Slovenec« 22. dec.) —1 Statistika ljudskega šolstva. Iz govora prosvetnega ministra prinaša »Slovenec« od 22. XII. med drugim tudi sledeče: Država izda letno za ljudsko šolstvo 520 milijonov, banovine pa 117 milijonov. V prihodnjem šolskem letu bo delovalo 27.500 učiteljev. Letos je obiskovalo ljudsko šolo 1,400.000 učencev. To število bo prihodnje leto naraslo za nadaljnjih 40.000. Zanje je določenih 500 novih učiteljev in učiteljic. Minister navaja nato, da je bilo 1918./19. v vsch naših Ijudskih šolah 650.000 učencev. Primerjava s sedanjim številom kaže ogromno razliko. Ljudskošolskih poslopij imamo 10.200, od teh smo 3500 zgradili po zedinjenju. — Leta 1931. je bilo v naši državi nepismenih prebivalcev, starih nad 10 let, 45 %. Razlika ncpismenosti med posameznimi banovinami jc zelo velika. V vrbaski banovini znaša okrog 70 %, v dravski pa Samo 5 %. Poleg ljudske šole imamo posebne vojaške in meščanske tečaje, za katere smo povečali kredite za 7 milijonov. Porabili jih bomo zlasti za analfabetske in zadružno - gospodarske tečaje. Posebna pozornost v ljudskem šolstvu je posvečena nadaIjevalnemu ljudskemu šolstvu. Polagoma bomo nadaljevalne šole uvedli povsod po državi. —1 Iz ekspozeja prosvetnega ministra. Zamolčati ne smemo, da intenzivna, oziroma vertikalna izgradnja naših prosvetnih ustanov ne more vzdržati koraka z zunanjim razširjanjem prosvetnega življenja. Čuti se potreba, da se s tem naglim razvojem ustravimo in da pri tem izvzamemo samo ljudsko šolstvo in ljudsko prosveto, medtem pa izvedemo notranjo organizacijo obstoječih prosvetnih ustanov, tako glede njihovih materialnih potreb, kakor glede njihovih programatičnih, oziroma načelno organizatoričnih dolžnosti. (»Jutro« 22. XII.) —1 Domoljub od 15. decembra prinaša pod naslovom »Za pravo vzgojo mladine« članek, ki se končuje tako: Po sili razmer morajo danes slovenski katoliški starši trpeti, da velik del učiteljstva ne vzgaja otrok tako, kakor katoliški starši hočejo. Naj merodajni krogi že vendar enkrat začno resno mislitl in delati na to, da bo vsaj bodoči učiteljski naraščaj vzgojen po željah katoliškega slovenskega naroda, zakaj samo učitelj, prešinjen s katolištvom v besedi in dejanju, bo pravi slovenski učitelj. Komur odločna volja slovenskega naroda ni mar, naj se ne sili v slovenske učiteljske vrste in naj išče pravico do »svobode mišljenja« drugod, ne pa pri vzgoji slovenskih katoliških otrok. Tako je govoril Domoljub vseh petdeset let in bo govoril, ker je glasilo slovenskega naroda, če Bog da, tudi v bodočcm polstoletju in še dalje.