------    336    ------
Podučne stvari.
Ozir v preteklost, sedanjost in prihodnost.
Preteklost stavimo do konca 18. stoletja, v sedanjosti živimo sedaj, in kar pride po njej, je nam prihodnost.
V preteklosti se je človeštvo večidel vkvarjalo s porabo materijalnih moči; na duševni napredek je malo kdo mislil, in tako je večidel vse pri starem ostalo. Samo iznajdbi smodnika in tiska ste vojskovanje in množenje vednosti nekako predrugačile.    Kar je oče znal,
je sin posnel, in se tega strogo držal. Za vse drugo ni mu bilo nič mar brez prevdarka, je li dobro in pravo ali ne. V nadlogi ali zadregi je sosed sosedu velikodušno na pomoč priskočil, in tako se je patrialhalno živelo. Potrebe bile so majhine; večidel vsak gospodar si je doma pridelal in napravil, kar je zase in za svoja družeta potreboval, in tako mu je bilo le malo denarja treba za davke in druge reči. Vlada je opravljala vse svoje dolžnosti z malimi stroški, toraj je tudi le malo davka zahtevala. Tudi osebne potrebščine bile so redke in pa nizke cene.
V  sedanjosti se je vse predrugačilo. Iznajdba parne moči, parobrodov, železnic, telegrafa, raznih strojev, napredovanje v izurjenji duševnih moči, množenje vojaščine, uradniške prenaredbe in strašansko množenje uradnikov je vse predrugačilo. Vladne in osebne potrebe so se močno povekšale, denarja je dosti več treba; toraj mora vsak človek, vsak stan misliti na to, kako bi bilo mogoče, vsem potrebam zadostiti 5 kmet mora prevdarjati, kako je mogoče iz svojega posestva več in boljšega pridelka dobiti kot do sedaj, rokodelci in umetniki drago blago cenejše izdelovati itd. Vse to tirja telesno in duševno napredovanje, izurjenost obojih moči. Za vse to so razne šole utemeljene, kjer je vsa-cemu mogoče si potrebnih vednosti prilastiti; al po dokončanih šolah se tudi priden dijak še ni do dobrega izučil; on se mora praktično vaditi v tem, kar se je teoretično učil. Tudi mora vedno paziti, kako se drugod v raznih rečeh napreduje, sicer zaostane, ia ne more dohajati drugih.
V   sedanjosti se je tudi predrugačilo kaznovanje hudodelstev. Iz prenapetega kaznovanja se je stopilo v premilostno ravnanje s hudodelci* Ječe, mesto biti kaznice, so pitanice, zato marsikter izpuščen hudodelnik gleda, da sopet kmalu nazaj pride, vsaj je v ječi z vsem dobro preskrbljen. Ta napačna naprava dela vladi spet le jako dosti nepotrebnih stroškov! Ubogo ljudstvo pa mora vse z velikimi davki zdržati, med tem, ko najtrdnejše moči v vojaščini in v ječah tiče, poljedelec včasih za noben denar delavcev ne more dobiti.
Kam neki pridemo v prihodnjih časih? Ce bode ,,svoboda" današnjega časa tako se razcvetala, kakor so nam jo na Francoskem pokazali, najbrže na internacionalni socijalizem! V marsikaki podobi se vže kaže. Nepremožni vzame sosedu kar mu pristuje in kolikor more; on vadi svojega otroka koj iz majhnega, vele-vaje mu: „glej, da kje dobiš drv, sadja, krompirja itd." Taki ljudje se z mladega vrinejo v misel, da si smejo vse prilastiti, kar vidijo in si požele. Sosed rad ali nerad moraš jim dati, kar zahtevajo, ako ne, si si gotov petelina na strehi. Malo časa še tako naprej, in socijalizem je na pragu!
Zadnji čas je tedaj, da vlade vkrenejo, kar se tiče kazenske postave in kaznovanja, na ostrejšo pot, da bodo hudodelstva kaznovana, ne pa hudodeici v pitanje vzeti.                                                          Dr. J. Orel.