List 8.
Kako gospodariti, da se dohodki kmetijstva povikšajo tudi z majhnim premoženjem?
Naši kmetje nimajo vsi toliko premoženja, da bi zamogli z novimi napravami, dragimi mašinami, z žlahno živino tujih plemen itd, kmetovati. Treba jim je po vetru obračati plajš in po malem postopati naprej.
Al z umnostjo se da tudi brez posebnih pripomočkov navadno kmetijstvo zboljšati in dohodki povikšati. Toda uma je treba in pridnosti v vsaki stvari.
Kako tedaj tudi z majhnim premoženjem dohodke gospodarstva povikšati, bomo povedali v sledečem.
Perva skerb mora biti gospodarju, da pomnoži gnojnišča. To doseči pa je treba naj poprej skerbeti za senožeti in pašnike.
1.  Kar pašnike zadeva, naj se s plotom ali živo mejo razdele v manjši kosove ali parte, da nemore živina vsaki dan cele paše poteptati ali ognjusiti, ampak da se poredoma popase danes ta juter drugi oddelk in da vtako travi toliko časa ostane, da zamore rasti. Če je kmetovavec pre-gradel pašnike z živo mejo, bo zrak okoli vsa-cega dela bolj vlažen, in vlažen zrak pospešuje rast trave, posebno na suhih pašnikih. Če hočemo še bolj pomnožiti rodovitnost pašnikov, naj pastir pridno nabira kravjek v kakošen kot pašnika, kterega sonce najmanj prepeka; ondi naj kravjek pomeša s perstjd in tako napravljeni kup včasih premeče. Kadar se že bliža zima, naj v jeseni raztrosi ta mešani gnoj enako po travniku.
2.  Senožeti se dajo tudi z majhnim veliko zboljšati. Če so obrašene z mahom, naj se pre-vlečejo do dobrega z ojstro brano, posebno z bra-bantsko brano, ktera je brana vsih bran, in mah naj se spravi raz senožeti. Pozno v jeseni naj se potrosi z mešanim gnojem in poseje po nji senčni dr ob ali kakošne travne semena, ktere si vsak kmet sam lahko dobi, ako na dobrih travnikih osmuka zrelo travo njenega semena.
v
Ce so senožeti le kolčikaj kisle ali mokre, ne sme pred počivati, da jih dene na suho, ker goveda se pri kisljati mervi nikdar ne sponašajo dobro.
Senožeti močiti je neizrečena dobrota za njih in perva potreba, če hoče gospodar naj večji pri-delk si pridobiti iz zemlje svoje. Naj tedaj vsak gospodar, kteremu je mogoče na svojo senožet na eno ali drugo vižo vode napeljavati, dobro tuhta in prevdarja, kako bi si zamogel nakloniti to neprecenljivo dobroto, ktero le tisti spozna, ki je tako umen in srečen, da zamore močiti svoje senožeti.
(Dalje sledi.)
List 10.
Kako gospodariti, da se dohodki kmetijstva povikšajo tudi z majhnim premoženjem?
(Dalje.)
3. Ako hoče gospodar povzdigniti svojo kmetijo, je treba, da zraven senožet tudi še skerbiza pridelk klaje po drugi poti, namreč da obseje en del svojih njiv z deteJjo in drugimi travami, s turšico itd.
Med klajo pa je ni boljši za molzno živino, kakor je koruza ali turšica; ona prekosi na tečnosti vsako drugo.
Če se koruza seje v drugi polovici malega travna (aprila) do druge polovice velicega travna (majnika) gosto, zrase na nekoliko dobri zemlji do mesca malega serpana (julia) 2 do 3 čevlje visoka, in pridela se je na oralu (johu) 800 centov frišne ali 160 centov suhe klaje.
Ako se je koruza kosila 2 do 3 čevlje visoka, preden je začela metlico delati, bo pognala vdru-gič, in do mesca kimovca (septembra) bo zrasla za 2 čevlja ali celo za 2 in pol; ta drugi pridelk bo dal 400 centov frišne ali 80 suhe klaje.
Če gospodar hoče koruzno klajo zraven ka-košnega druzega žita pridelati, naj pognojisterniše ječmena ali zimske reži in seje koruzo gosto. Je setev do mesca velicega serpana (augusta) opravljena, bo zrasla navadna koruza za 2 in 2 in pol čevlja visoka in 600 centov frišne ali 120 centov suhe klaje dala.
v
Ce namesto navadne koruze sejemo milansko ali amerikansko, se bo še veliko veliko več klaje pridelalo, ker te sorti zrasete do metle včasih 6 do 10 čevljev visoke.
v
Čudno je slišati kmete tožiti čez pomanjkanje klaje, ako so malo merve pridelali,  namest da bi, če je sena malo bilo, skerbeli to pomanjkanje nadomestiti v drugi setvi s koruzo, prosom, repo ali grahom! Oni ne pomislijo, da v vsakem gospodarstvu je treba pridelovati živinske klaje,  da rodovitnost polja ne gre rakove poti; — oni neprevda-rijo, da tisti gnoj, ki ga potrosijo za drugi sad, in tista mervica semena, ki jo posejejo, se splača obilno; — oni ne spoznajo prave pomembe tiste kmetijske skušnje, ktera pravi: „le tisti kmetovavec, ki prideluje obilo klaje, si s tem pridelkom pomaga,  da sejati zamore več žita in druzih sadežev, iz kte-rih naravnost dnar skupi".
Kdor hoče pomanjkanje klaje krepko odvračati, naj gnoji sterniša ozimine in naj seje koruzo, ali, če ni zato, h i trie o.
V tacih krajih, kjer kmetovavec koruze inhi-trice ne prideluje, naj seje sred velicega serpana na pognojeno njivo zimsko rež, in pozno v jeseni ali zgodaj  spomladi bo pridelal veliko  veliko
frišne klaje, ktera bo živini močno teknila, če slamo vred zreže in poklada živinčetom svojim.
(Dalje sledi.)
List 11.
Kako gospodariti, da se dohodki kmetijstva povikšajo tudi z majhnim premoženjem?
(Dalje.)
4. Je gospodar skerbel za pomnoženje klaje in gnoja, mora skerbeti tudi, da si napravija velik kup tečnega gnoja.
Ce se obernemo po kmetijah, se bodemo koj prepričali: kako malo obrajta veči del naših kme-tovavcov vrednost gnoja. In vendar je gnoj pri vsakem gospodarstvu prava zlata ruda. Med dobrim gnojem in med izluženo steljo pa je razloček kakor noč in dan.
Kdor hoče zboljšati slabo gospodarstvo z gnojem , naj ravna takole:
Na dvorišu ali kjer koli ima gnojnišče biti, naj se napravi plitvi skledi podobna, 2 čevlja globoka jama; dno naj se prav terdno zabije z ilovco, da se gnojnica skoz njo izcejati ne more.
Na ilovco se verze kokoršne koli parsti, naj holje je blato iz kakšnega grabna ali bajerja, ali pa rušine, in na to naj se kida vsaki teden gnoj, ena lega zraven druge, dokler ni dno popolnoma z gnojem pokrito.
Na ta gnoj naj se nameče spet parsti, da bo zsl podlago druzega gnoja, ki čez njo pride. Parst se napije gnojnice, in taka parst je naj bolji gnoj za senožeti.
Kdor hoče še poboljšati gnoj v hlevu, da se ne skadi in amoniakovega duha ne zgubi, naj ga potresa včasih z gipsom, ali pa poliva včasih s hudičevim oljem Qžepleno kislinoj, ktero je poprej z obilo vodo zmešal, da ni prehudo. Tako gleštan gnoj obderži ves smerad v sebi, in to je na dve strani dobro: 1. smerad ta je ravno perva moč gnoja, ki se mu na to vižo ohrani, 2. ker smerad ta iz gnoja izpuhteti ne more, je hlev za živino velikov bolj zdrav.
Ce pa kmetovavec ne more parsti na gnoj de-vati, gaje treba tako na gnojnišče spravljati, da v sredi ostane luknja, v ktero se vliva včasih gnojnica, da tako gnoj zmiraj vlažen ostane.
Da se pa senožeti kar hitro narede rodovitne, je treba en del živinskega gnoja porabiti v podobi gnojnice. Zatega voljo naj se v žleb hleva, v kterega se gnojnica vjema, večkrat vode vliva, kravjek v žleb pometa in iztok take gnojnice iz hleva s prilito vodo polajša, gnojnica pa po tem nabira v čebrih ali kadeh, ki so Mizo hleva postavljene.
Ce gospodar vidi, da se gnojnica v kadeh v mehurčke peniti začne, naj prilije nekoliko z voda zmešanega hudičevega olja ali pa v vodi stopljenega železnega vitriola; naj pomeša vse dobro, in dobil bo gnoj za senožeti, na kterih,kakor nekdaj Franklin na deteljših z gipsom, bo očitno pisati mogel: „glejte moč gnojnice!" to e, kamor bo gospodar to gnojnico polil,  bo rastla
trava tako očitno, da bo lahko razločil tako pognojen kraj od vsacega druzega.
Tisto mervico človečjeka in scavnice, ki se nabere v vsaki hiši, ne more gospodar boljše porabiti, kakor da ju pomeša z govejo gnojnico; le vode je treba takrat več prilivati in scer na en del terdega gnoja blizo 6 delov vode.
Da dobro gnojnišče mora biti s streho pokrito, s košatim drevjem zavoljo sence ograjeno ali saj scer v senci postavljeno: to je, tako rekoč, abeceda umnega kmetovanja, — le žalibog! da še večina naših kmetov ni prišla do te abecede, do tega spoznanja!
Tako umno z gnojem ravnati, ni treba nobene učenosti, in če so se tega Belgianci, Lombardi in Švajcarji žezdavnej naučili, se bojo naučili vendar tudi naši Slovenci, kterim je Bog dal  umne glave.
(Konec sledi.)
List 12.
Kako gospodariti, da se dohodki kmetijstva povikšajo tudi z majhnim premoženjem?
(Konec.)
5.   Kdor je na to vižo za pomnoženje gnoja skerbel, bo tudi z obilnišim pridelkom klaje sčasoma pomnožiti in zboljšati mogel svojo živino.
Ker pa predolgo terpi, slabo živino samo po sebi zboljšati, je potreba, si oskerbeti dobrih krav domačega plemena in njih teleta naj se odločijo za pleme. Da bojo pa lepo rasle in terdne postale, naj sesajo naj manj 6 tednov; mlada živina naj se ima kolikor je mogoče pod milim nebom; pridno naj se cedi in šterglja, hlev naj je snažen, klaje naj dobiva dovelj in tečne. Gnoj se ne množi s tem, da ima kmet veliko izstradane živine, ampak da je ima manj, pa to dobro rejeno, ker po tečnosti klaje se ravna tečnost gnoja; iz prazne slame ne bo pridnega gnoja.
Kdor ravna tako, bo sčasoma tudi iz domače živine si priredil dobro, in ne bo mu treba segati po žlahni ptuji.
6.  Če si kmetovavec zraven tega napravi C ug-majerovo drevo, Jordan o v osipavnik, Bra-bantsko brano, Burgerjevo sejavnico, — če njive za jare žita v jeseni kar naj bolj more globoko izorje; polje čisto obdeluje in globoko orje; zgodaj seje, s semenom ni skop; setve pridno vali; senožeti koj kosi, ko trava cvesti začne; za dobro spravo klaje skerbi, da je soparica hleva ne pokvari, da ne zatuhne in ne plesnije; korenstva. (to je, sadežev s korenikami) toliko prideluje, da na en funt suhe klaje pridela 2 funta korenstva; med krompir sadi bob, med turšico pritlični fižol in buče, med mak in ječmen pa korenje; s svojimi posli človeško ravna; zgodaj vstaja, pametno in previdno vse oskerbuje in se scer lepo in pobožno obnaša,— tak kmetovavec bo imel srečo pri svojem gospodarstvu, bo umen kmetovavec, lep izgled sosedom svojim in v čast domovini svoji, čeravno le prosto in borno suknjo nosi.
Ni ravno treba po novih sadežih, po ptuji živini, po novih mašinah segati, — tudi z domačimi rečmi se da dobro izhajati, ako povsod um vodi roko, in se staremu kopitu slovo da, ako je novo poterjeno po domačih skušnjah.
Po dr. Hlubeku.