Poletje, žeja, dopustniško razpoloženje, turisti z vseh vetrov in slučajni popotniki, stiska na »plaži« pri Štrausu, čolni na skoraj izsušeni Krki. V teh vročih dneh se včasih zazdi, da se je čas skoraj ustavil kot smrdeča gomila naplavin pod mostom, ki smo jih ogledovali in se zgražali, dokler ni skupina prostovoljcev dokazala, da se s precej truda da premakniti tudi debelo blato. Pozabili smo že skoraj na otvoritev nove pošte, le redki pa so verjetno že prebrali obsežen zbornik Vekov tek. Marsikdo si bo v’ debeli senci ob prijetnih in neprijetnih spominih na letošnjo cvička rij o »zamakal« nagrajene ali pa domače salame s svojim cvičkom, ki ga je še kar precej v sodih. Tisti, ki so zamudili koncert kmečkih žensk in plesno predstavo mladih plesalk, pa so morda zavili v Lamutov likovni salon ali Galerijo Jožeta Marinča na Dobe, se spomnili vrtičkarskih časov na prijetni obletnici našega vrtca ali se vsaj oddahnili ob koncu šolskega leta. O žegnanju in novi jasadi svoje cerkvice bodo kramljali Vodeničani, še bolj pa bo na Oštrcu ostala v spominu slovesnost ob blagoslovu nove mrliške vežice, ki jo bodo gotovo na poti proti Rdeči koči opazili tudi konjeniki s svojimi konji, ki sojih požegnali pred poletno sezono. Z mašo za domovino in običajnim kresom pri Mohorju, ki bi letos skoraj postal neobičajen, smo začeli s praznovanjem državnega praznika, ki so ga s KOSTANJEVICA NA KRKI i številnimi poslušalci na sam praznik počastili naši »zlati« godbeniki na dvorišču Lamutovega likovnega salona. In če boste prelistali Novice, boste ugotovili, da seje v času od zadnje številke Novic zgodilo marsikaj zanimivega in da se kljub poletni suši in vročini najde vedno kaj, kar nas razveseli in razvedri. Večina počitnic je še pred nami, zato si privoščite vsega dobrega po malem. Tisti, ki boste odšli na morje, hribe, nekam daleč stran se imejte lepo, tisti ki pa boste ostali doma, ssi vzemite čas za počitek, klepet, branje dobre knjige, sprehod, obisk prireditve, naberitesi novih moči, da bomo začeli jesen z novo svežino. Anica Zugič - VEKOV TEK - - RAZSTAVA JOŽETA MARINČA -- ZLATI PIHALNI ORKESTER - - IZ GALERIJE BOŽIDAR JAKAC - - PLESNI DOGODKI - - BLAGOSLOV CERKVENIH HRAMOV - - ŠOLSKE NOVICE - -CVIČKARIJA - - SPORAZUM O OBMEJNEM SODELOVANJU - - KOSTANJEVIŠKA NOČ - Vekov tek 12. aprila je bila v Lamutovem likovnem salonu predstavitev težko pričakovanega zbornika ob 750-letnici Kostanjevice na Krki. Uredniški odbor (Bojan Božič, dr. Stane Granda, dr. Andrej Smrekar) je opravil veliko delo in na svetlo postavil domoznanski izdelek, ki bi bil v čast marsikateremu, ne le slovenskemu mestu. Na 703 straneh je zbranih 50 člankov 53 avtorjev, vsa besedila pa so bogato ilustrirana. Oblikovanje je delo Miljenka Licula, ki jc na platnice postavil cehovska znamenja kamnoseških mojstrov iz srednjega veka, v notranjosti pa se skriva notni zapis fanfar Janija Goloba, ki so oznanjevale začetke vseh prireditev, povezanih s 750-letnico. Zbornik, urejen v tri večje sklope, uvede Menartova balada Anno domini; Pri oknu v stolpu kloštra, zazrt v rumenkast list, sloni s peresom v roki za pultom brat kronist... V zgodovinskem razdelku zbornika ritegnc pozornost članek dr. Petra tiha o vlogi Spanheimov v Evropi in še posebej na ozemlju današnjega slovenskega etničnega prostora. Do nastanka mest in kasneje univerz so bili samostani poleg svoje prvotne religiozne funkcije glavni centri znanosti in umetnosti. Koroški vojvoda Bernhard 11. Spanhcimski jc v prvi polovici 13. stoletja ustanovil cistercijanski samostan v Kostanjevici na Krki, nekaj let kasneje pa podelil Kostanjevici šc mestne pravice. Ob slabi infrastrukturi, oddaljenosti mest in škofijskih sedežev jc bil prihod menihov glavna spodbuda razvoju mesta in okolice. Štih v članku opisuje tudi zabavno zgodbo o srečanju Bcrnharda II. in minczcngerja Ulrika iz Licchstensteina. Bernhard 11. naj bi nekoliko čudaškega, v Venero preoblečenega pesnika, pozdravil: Buge waz primi gralva Venus, torej Bog vas sprejmi, kraljica Venera. Članek se zdi še posebej zanimiv, saj potrjuje Lc Goffovo tezo o drugačnem srednjem veku. Dr. Boris Golcc jc raziskal vire in pripravil obsežno besedilo o topografiji najpomembnejših stavb v mestu med 13. in 18. Stoletjem, podprto z bogatimi slikovnimi dokumenti, tudi načrti, ki niso bili nikoli realizirani. Naravoslovni razdelek opozarja na biotsko raznovrstnost kostanjcviškc okolice. Dr. Marko Acctto tako med drugim piše o treh slovenskih endemitih, ki jih je moč najti na pobočjih Gorjancev: hladnikov grintavcc (Scahiosa hladnikiana), kranjski petprstnik (Patentilla carniolica) in kranjski Šebenik (Ervsimum carniolicum). Vse ljubitelje narave pa bo razveselil podatek, da jc na Gorjancih moč videli in fotografirati tudi lepi čeveljc (Cypripedium calceolus), predmet poželenja mnogih orhidologov. Spisi o naravi preko Nemaničevega zapisa o »dolenjskem posebnežu« in Pavčkove Hvalnicc cvičku preidejo v umetnostno-filološko-biografski razdelek. Znana je zgodba o »našem« izumitelju Joscfu Resslu, ki ga za svojega štejejo tudi Čehi in Avstrijci. Štiriindvajsetletni Ressel je svojo prvo službo nastopil 1. 1817 kot distriktni gozdar s sedežem v kartuziji Pleterje, hkrati pa jc imel tudi urad v poslopju tedaj že nekdanjega samostana v Kostanjevici, ki ga je 1. 1785 z reformo ukinil cesar Jožef II. Gozdarski strokovnjaki še danes cenijo Resslovo delo, saj je kljub neurejenemu stanju, na katerega jc naletel, izmeril in kartiral Krakovski gozd in projektiral izvozne poti. Omenjeni gozd je bil v Resslovem distriktu za tedanjo državo najpomembnejši, saj ga večino tvorijo hrasti, ti pa so bili glavni material za gradnjo ladij. Zgodbo o inženirju iz samostana je popisal Josip Jurčič v povesti Kloštrski Žolnir. Seveda pa je Ressel bolj znan kot izumitelj ladijskega vijaka, ki ga je menda preizkušal tudi na Krki v okolici Kostanjevice. Na inovatorja še danes spominja gostilna Žolnir na robu gozda. O kostanjeviški lekarnarici Emiliji Fon in njenem odnosu z Jožetom Plečnikom piše Elizabeta Petruša Štrukelj. Ponova, »dragocena posoda božja«, in arhitekt sta gojila platonično dopisno razmerje, ki jc kljub redkim srečanjem trajalo več kot 25 let. Plečnik jc na pobudo Ponove zasnoval mnogo del za Kostanjevico, večina med njimi žal ni bila realizirana. Kljub temu so ti načrti pomemben del njegovega opusa. To jc seveda le nekaj drobcev iz bogate vsebine zbornika. Prav gotovo bo knjiga koristen pripomoček vsem, ki jih zanimajo zakladi Kostanjevice in okolice Vilko Planinc A ' - v/ tN Vekov tek: Kostanjevica na Krki 1252-2002: zbornik ob 750. letnici prve listinske omembe mesta/1 glavni urednik Andrej Smrekar|. Kostanjevica na _________________________Krki. Krajevna skupnost, 2003 ________ Cvičkova klet v Galeriji Božidar Jakac V petek, 23. maja, smo v Galeriji Božidar Jakac obiskovalcem ponovno odprli vrata nekdanje samostanske vinske kleti, ob tem pa javnosti predstavili tudi novo monografijo Iva Kuljaja, Zidanice, vinske kleti in hrami na Slovenskem, kije izšla pri založbi Magnolija. Ivo Kuljaj je javnosti znan kot novinar in publicist, avtor in urednik več knjig, med njimi dveh monografij o vinskem posebnežu cvičku. V uvodu obsežnega dela je prof.dr. Janez Bogataj zapisal: »Vinske kleti, hrami in zidanice predstavljajo veliko bogastvo naše dediščine, ki ga ne smemo razumeti le kot nekakšno nostalgijo v odnosih do preteklost ali načelno navdušenje nad vsem starim Zato Kuljajeva knjiga presega le temeljno raven za ugotavljanje nekega kulturnega pojava, podajanja njegovih tipoloških različnosti, zgodovinskih posebnosti. Razumeti jo moramo kot opomin in spodbudo, predvsem tudi kot argument za naša sodobna prizadevanja, « Knjigi in cvičkovi kleti na pot so številnim obiskovalcem spregovorili direktor Galerije Božidar Jakac, Bojan Božič, enolog Vinske kleti Krško, Zdravko Mastnak, avtor predstavljene monografije, Ivo Kuljaj, in redni profesor na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo, dr. Janez Bogataj, cvičkovo klet je odprl ing. Darko Marjetič, starosta dolenjskih enologov, ki je pred desetletji tudi zaprl njena vrata. Za časa aktivnega življenja samostana (1234 - 1786) bi težko razmišljali o samostanski vinski kleti kot o cvičkovi kleti, dejstvo pa je, da je bila ravno v teh prostorih leta 1928 ustanovljena Vinarska zadruga Kostanjevica na Krki, katere zasluga je, da je cviček organizirano predstavila trgu in tudi skrbela za kvaliteto tega vinskega posebneža. V tem smislu lahko upravičeno trdimo, da predstavlja ta klet zibelko organizirane pridelave cvička. V teh prostorih so se aktivnosti zadruge in njenih naslednikov odvijale do leta 1980, ko se je dejavnost prenesla v 1 Avtor monografije Ivo Kuljaj in ljubitelj cvička Ivo Daneu Leskovec pri Krškem, kjer tradicijo nadaljuje Kmečka zadruga - Vinska klet Krško. Prezentacija vinske kleti danes je rezultat večdesetletnih prizadevanj pridelovalcev cvička in Kmečke zadruge Krško, ki jim ni bilo vseeno, kaj se dogaja s cvičkom. Rezultat teh aktivnosti je tudi leta 1997 sprejet Zakon o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina, ki predstavlja pravno podlago za zaščito cvička ter v letu 2000 izdan pravilnik o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja cviček. Vinska klet, ki ponovno odpira svoja vrata obiskovalcem, je taka, kot je bila v času njenih začetkov v dvajsetih in nato v petdesetih letih preteklega stoletja. V njej je 34 sodov, ki jih je Galerija F^ožidar Jakac odkupila v letu 1998. Izdelani so bili v obdobju med leti 1927 in 1972. Kapaciteta posameznih sodov se giblje od 2.940 do 10.600 litrov, skupna kapaciteta sodov in treh cistern, ki so še ohranjene, pa je 250.000 litrov. S cvičkovo kletjo želimo v Galeriji Božidar Jakac spregovoriti o vinu in njegovi vlogi, kletarjenju, pridelavi in predelavi skozi čas in nenazadnje nuditi možnost okušanja rezultatov današnjih pridelovalcev, ki se v njej predstavljajo v okviru Konzorcija pridelovalcev cvička. I lelena Rožman V alvasorjc\'a knjižnica Krško . Valvasorjeva knjižnica obvešča, da bo v mesecu juliju in avgustu možna IZPOSOJA KNJIG vsak četrtek od 12. do 18. ure. Razstava JOŽETA MARINČA V odprtem ateljeju mi Dobah je v petek, 20. junija 2003, akademski slikar Jože Marinč predstavil Pariške skice, serijo del na papirju, ki so nastajale v času njegovega študijskega bivanja v' Parizu. Celoten projekt, ki gaje podprla Občina Krško, je le svetal kamenček v pisanem mozaiku kulturne ponudbe Kostanjevice JaniZakšek Foto: Irena Marinč Galerija Božidar Jakac V Galeriji Božidar Jakac, v nekdanji samostanski cerkvi je od 4.5. do l().8.2()03 na ogled razstava slik Eda Mu rtiča. Svetovno uveljavljeni hrvaški umetnik je bil v nekdanji skupni državi med prvimi umetniki, ki so v svojem ustvarjanju prekinili s kanoni socialistične umetnosti. Kmalu po drugi svetovni vojni je veliko študijsko potoval v ZDA in Pariz ter se tako neposredno seznanil s takratnimi aktualnimi likovnimi trendi in kmalu razvil originalen osebni likovni jezik v stilu abstraktnega ekspresionizma. Slike, kijih Edo Murtić razstavlja v cerkvi, so nastale v letih 2000/2 in nekaj del je nastalo tudi z mislijo na ta prostor. V osnovi jih ikonografsko opredeljuje motiv pejsaža. Ustvarjene so v duhu tistega osebnega stilnega izraza, ki ga je avtor dosegel in nadalje razvijal od konca 60-ih let prejšnjega stoletja. Široke in gosto zasnovane črne poteze, vertikalno ali horizontalno kompozicijsko zasnovane, dajejo trdno in močno 'osnovo, ki jo dopolnjuje in nadgrajuje preplet llnejših, živahnejših in močnih barvnih linij, ki v svoji gestualnosti vsebujejo reminiscence na action painting in t.i. dripping. S takšnim postopkom kompozicijsko -formalnega členjenja umetnik v slikarskem polju ustvarja medsebojne konsekvenc n e napetostiin reakcije, ki z nivoja pogleda na celoto deluje kot energetsko pulzirajoči dinamizem form in barv - črne, bele in močnih osnovnih barv, oranžne in vijolične, ki vsaka s svojim energetskim valovanjem in lastnimi zakonitostmi delovanja kot osnovno likovno sredstvo soustvarja končni izraz slike. Murtičeve slike so neverjetno eruptivni energetski intimistični zapisi, ki ob tako visokem starostnem jubileju (otvoritev razstave je bila prav na umetnikov 82. rojstni dan) še toliko bolj presenečajo s silno življenjsko močjo, ki jo avtor premore v sebi. V Lamutovem likovnem salonu je od 23.5. do 30.7.2003 na ogled fotografska razstava novomeškega fotof^rafa Boruta Peterlina. Predstavlja fotografije iz cikla Oh petih zjutraj, ki vsebuje fotografije trenutkov dogajanj, posnetih ob peti uri zjutraj na različnih lokacijah v zadnjih nekaj letih. Vsebinsko fotografije odražajo pripovedi trenutkov prevrata noči v jutro, z izrazitim socialnim poudarkom, prisotnosti oziroma odsotnosti človekove eksistence. V lapidariju Galerije Božidar Jakac je od 6.6. do 31.8.2003 na ogled kiparska razstava Slavka Kranjca. Kipar na pregledni razstavi, postavljeni v razgibane prostore t.i. lapidarija, predstavlja izbor male plastike, ki jo je ustvaril med leti 1958 in 1982. Mojster Edo Murtić Direktor GBJ Bojan Božič, kustosinja Barbara Rupel in Borut Peterlin - OBVESTILA - OBVESTILA - OBVESTILA - OBVESTILA - OBVESTILA - OBVESTILA - OBVESTILA - OBVESTILA - OBVESTILA - Občina Krško obvešča, da bo pričela z zbiranjem prijav o oceni škode po suši v letu 2003, v petek, 04.07.2003. Zbiranje prijav bo trajalo do vključno petka, 18.07.2003, vsak delovni dan od 7.30 do 14.30 ure, v sredo do 16.30 ure ter v četrtek in petek do 13.30 ure. Obrazce lahko dobite v sejni sobi civilne zaščite ter sprejemni pisarni Občine Krško. Vloge se bodo lahko oddale v sejni sobi civilne zaščite Občine Krško. Informacije: gospa Magda Krošelj, telefon: 49-81-319 e mail: ma^dalena.kroseljrodh v 2. težavnostni stopnji osvoji! Zlato plaketo in s tem uvrstitev v /. težavnostno stopnjo, ni več ravno sveža novica. Vendar si ta velik doseže, kljub časovni oddaljenosti zasluži, da mu namenimo nekaj vrstic. Kako velik je pravzaprav ta uspeh, pove največ podatek, da je nad l. skupino le še umetniška, kjer if>rajo najboljši slovenski orkestri: Pihalni orkester Krku zdravilišča, Pihalni orkester Videm Krško, Pihalni orkester Trbovlje, Maribor in dru^i. In koliko uvrstitev pomeni za naš orkester, največ povedo dejstva, da smo še vedno eden najmlajših in najmanjših orkestrov, brez močnejša zaledja glasbene šole, da večina še vedno ifjra na starih in izrabljenih instrumentih, da smo brez ustreznih sredstev za delovanje in brez lastnih prostorov. A da ne kvarimo lepih občutkov z neprijazno realnostjo, se raje vrnimo nekaj tednov nazaj... Obetal sc jc vroč dan. Spomini me odnesejo pel let nazaj, ko smo se p 1' v i č podali na trnovo pot tekmovanja in velikega uspeha, ki smo ga doživeli v Sežani. Medtem nas je zapustilo kar nekaj članov, pridružili so se nam novi. Po svoje je kar zabavno, ko se zaveš, kako močno odstopaš od povprečne starosti članov v orkestru, ki zdaj znaša 22 let. Počasi se zbiramo. Obleke še dišijo po kemični čistilnici. Čeprav je do tekmovanja še šest ur, se trema počasi zajeda v prste, grlo, misli. Pred odhodom šc zadnja vaja. Kako modra jc bila ta poteza, seje izkazalo kasneje, ko praktično ni bilo ne časa ne prostora, da bi jo izvedli. Zveni dobro, hvala bogu. Pravi obliž za kepo v želodcu in našpičene živčne končiče. V Kamniku nas jc pričakala prijazna gospodična in nam lepo in natančno razložila kam, kdaj in zakaj. A ne verjamem, da jo je šc kdo razen Boruta posebej pozorno poslušal. Misli so bile pri Bourree-ju, Sarabandi in Gigu. Nam bo uspelo, kot že tolikokrat na vajah ali se bo zalomilo, kot sc jc na vajah šc večkrat. Toni jc deloval šc najbolj vdan v usodo. Bravo, Toni. Njegov »Kar bo, pa bo,« jc pomirjal razgrete in napete živce. Pred vstopom v karanteno še malce birokratskih zapletov, ki so Fruly vzeli še zadnje atome kontrole, sledila jc karantena ali mučno čakanje in potem vstop na oder. Tokrat, za razliko od Sežane, smo si vzeli čas in se mirno razporedili po stolih. Sledilo je Kako so sanje postale resničnost Foto: Marjami Krhin prejme Pihalni orkester Kostanjevica na Krki....Dvorano jc zajelo navdušenje in vriskanje, Tonija je kar odneslo na oder, Pankiju pa je v daljni Rusiji skoraj pregorel tclclbn od številnih SMS, ki jih je takrat prejel. Čeprav ni bil v Kamniku, vemo, daje bil tam z nami. Zlato, uspelo nam je. Ves trud je poplačan. Kako čudovit občutek, da vse tisto neskončno ponavljanje enih in istih delov skladb ni bilo zaman. Zunaj seje začelo pravo slavje. Solze sreče, prešerni nasmehi, objemi, čestitke, vsak vsakomur. Najvišje pa jc brez dvoma letel Toni in to dobesedno, pa ne n-a krilih, ampak na rokah naših vrlih fantov, ki so ga nekajkrat zalučali visoko v zrak. Kot se spodobi, se je slišalo, kdaj smo prispeli domov. Pravijo, da tako lepo kot tisti večer, naša »pichmuzka« šc ni igrala. Najbrž jc odveč podatek, daje bilo črno kot v rogu, tako, da o kakšnem branju in gledanju not ne moremo govoriti. Zato, če sc bomo kdaj izgovarjali, da po temi ne gre, da ne vidimo brati not, nas spomnite na 10.5.2003. Prav j c, da sc na koncu zahvalimo vsem, ki so nam pomagali pri izvedbi programa, zvestim sponzorjem in posameznikom, ki nas vsa ta leta podpirajo, ga. Bučarjevi, ki nam prijazno dovoli uporabljati prostore bivše Restavracije za vaje. Del tega zlata jc tudi njihov. Največja zahvala pa gre brez dvoma našemu dirigentu, Toniju Homanu, za njegovo vztrajnost, razumevanje in potrpežljivost. Lidia Černoša malce uglašcvanja in nežni Barocco. Melodija, ki te prevzame. Skladba za ogrevanje, bolj bi bilo primerno -skladba za hlajenje razgretih misli. Potem gre zares. Vedeli smo, da se bodo kopija lomila na obvezni skladbi Tomaža llabcta Simfonia Carnioli - Soudaška. Zdelo seje, kot da smo skladbo po lastni izbiri. Zidovsko suito, kar nekako preleteli. Po koncu je sledil bučen aplavz peščice zvestih navijačev oz. navijačic. S pogledom sem poiskala dirigenta Tonija. Na obrazu mu jc sijalo zadovoljstvo. To je bilo vse, kar sem tisti trenutek želela vedeti. Zunaj jc sledila šc gasilska slika na stopnišču, naša dežurna fotografinja Marijana je odlično opravila svoje delo in začelo se je čakanje na rezultate. Gorenjci so ponovno opravičili svoj sloves. Pijača seveda ni na bone, dve kranjski, za čevapčiče pa jc treba doplačati. Pri tem raje ne omenimo, da j c prijavnina za tekmovanje znašala 70'000 SIT in še dodatnih 30.000 SIT za tonski posnetek nastopa. Drag CD, glede na končni razplet pa brez dvoma naj dražji.. Končno jc prišel čas razglasitve. Nekaj nas jc omahovalo, želja jc bila premočna. Končno smo zbrali pogum in vstopili v dvorano. Avtor obvezne skladbe je sicer obljubil, da bo kratek, pa saj poznate tisto..le nekaj besed..Po nekajmesečnih pripravah in nekajurnem čakanju jc končno nastopil trenutek odločitve. Napovedovalki seje zataknilo; 80 % Pihalni orkester Kostanjevica na Krki ...ne, šc enkrat 85,5% točk Plesna presenečenja Harlekink PREPLESA VANJE LJUBEZNI in MA ČEK M VRI dve uspešni predstavi plesnih skupin združenih pod imenom HARLEKIN v imenu plesalk članske plesne skupine in v svojem imenu bi se rada zahvalila najprej vsem sponzorjem, ki so nas letos s svojo prijaznostjo zelo presenetili. To so g. Gubenšek in RESISTEC, g.Miklavž in LIPA, g.Šošter in Zdravilišče Šmarješke Toplice, g. Pešič in Rock caffe, ga.Kovačič in KOBRA Team , Zavarovalnica Triglav ter ga.Sevšek in gostilna ŽOLNIR. Zahvala velja tudi Elizabeti Kušljan in njeni ekipi, Marjani Zajelšnik, Matjažu in Marjani Krhin, Tomažu Levičarju in tiskarni Šepic ter Simoni Božič. Uvala Osnovni šoli in Kmečki zadrugi za njihove prostore, ki smo jih lahko koristili. Uvala staršem in našim bližnjim za potrpežljivost. Zelo lep je občutek, da nas podpirate, nam zaupate in nam pomagate. Nazadnje pa hvala vsem, ki ste si vzeli čas in prišli na našo predstavo. Bili ste čudovita publika. r\)mlad in poletje sta obdobji, koje tudi na plesnem področju precej živahno in plesne skupine pokažejo kaj in kako so napredovale. Tudi letos so bila dekleta razdeljena v tri plesne skupine; otroško, mladinsko in člansko. Vse tri so pridno delale skozi vse šolsko leto. Več kot dostojno so sc vse tri skupine predstavile tudi na občinskem srečanju plesnih skupin na Senovem in članska zasedba je s svojim nastopom najbolj prepričala selektorico in se uvrstila na medobmočno srečanje, ki je bilo v Novem mestu, in tam dobila zelo visoke ocene republiške selektorice. Meseca maj in junij pa sta bila za vse tri skupine zelo pomembna, saj je bil takrat čas premier. Prvo je imela članska skupina, kije pod vodstvom gostujoče koreografinje Fione Johnson trdo delala od meseca februarja in oblikovala plesno predstavo PR EPLES AVAN J E LJUBEZNI. Predstava je polna hitrih ritmov, temperamenta, ženstvenosti, izzivanja in z ravno pravšnjo mero dobrega okusa ni pustila ravnodušnega nobenega obiskovalca. Dekleta so pokazala velik napredek na področju plesa in celoten večerje s svojimi monologi in poezijo obogatila vedno zanimiva Saša Sintič. Konec junija pa so s svojo predstavo zelo prijetno presenetili otroška in mladinska plesna skupina. Pod vodstvom svojih mentoric Sandre Gubenšek in Lidije Gorišek, ki sta jima na pomoč priskočili tudi Sandra Colarič ter Jelena Raletič, so oblikovali lepo in zelo prisrčno plesno predstavo MAČEK MURI. Obe predstavi sta pokazali, da ples v našem kraju vse bolj napreduje, v sebi združuje mnogo mladih ljudi, ki kljub trdemu in napornemu delu ne obupajo in si želijo plesati še mnogo let. Hvala mladim plesalkam in koreografmjam za lepe in prijetne plesne užitke. Še na mnoga leta!! Vodja plesnih skupin Lucija Kuntarič DNEVI SODOBNEGA PLESA V KOSTANJEVICI Konec avgusta homo v Kostanjevici gostili plesalce v Poletni plesni šoli in jih ohčiidovali v plesnih predstavah. Poletna plesna šola v čudovitem ambientu Kostanjevice na Krki je namenjena plesalkam ter vodjem plesnih skupin iz vse Slovenije: Potekala bo kot sestavni del projekta Dnevi sodobnega plesa v Kostanjevici na Krki 2003. Udeleženci se bodo lahko plesno usposabljali in izpopolnjevali v plesnih tehnikah orientalskih plesov, jazz baleta in modem jazz baleta, pod vodstvom priznanih slovenskih plesalk in koreografinj Mojce Ussar in Jasne Knez ter si ogledali tri celovečerne predstave. Plesna šola bo potekala 19., 20. in 21. avj»usta 2003, v prostorih OŠ ter Kultiirrnega doma. V času plesne šole bodo s plesom obogateni tudi večeri. Vsak večer ob 20.uri bo na odprtem odru na samostanskem dvorišču Galerije Božidar Jakac, Celovečerna plesna predstava in sicer: 19. 08.- Plesna predstava oricntalsko-izraznega plesa v koreografiji Jasne Knez. 20.08.- Dogodki gospe A v izvedbi Plesne izbe Maribor in v koreografiji Astrid Ussar Worknian. 21.08.- Preplesavanje ljubezni v izvedbi Plesne skupine Harlekin in v koreografiji Fione Johnson. Za vse podrobne informacije se lahko obrnete na latjano Avsec, vodjo območne izpostave JSKD iz Krškega (tel.07 48 81 650). JSKD območna izpostava Krško je tudi organizator tega projekta. ŽEGNANJE KON) Foto: Jaroslav Jankovič Na Jurjcvo nedeljo, 27. aprila, se je že zgodaj ob svilu ulilo kot iz škafa, kar pa ni molilo hrabrih konjenikov konjeniškega drušlva Gorjanske konjenice, ki so organizirali že 2. žegnanje konj pri božjepolni cerkvi Marije dobrega svela na Slinovcah. Kljub deževnemu vremenu so sc prireditve udeležili številni konjeniki in ljubitelji konj iz širše okolice. Po blagoslovu konj, ki ga je opravil župnik Jože Mrvar, so za premočene jezdece in številne goste poskrbele marlj i ve članice društva. Člani društva pa so tudi sicer zelo aktivni. V okviru občinskega praznika so pripravili 6. Tabor Gorjanske konjenice v Rdeči hiši na Opatovi gori, ki sojo zgledno obnovili. Razširili so teraso, zamenjali ostrešje in hišo na novo prekrili. Jani Zakšek Na Ošlrcu so 24. maja slovesno odprli mrliško vežico in obnovljeno cerkev. Mrliška vežica naj bi služila predvsem krajanom Oštrca in Črneče vasi. Otvoritvene slovesnosti so se udeležili številni domačini, nova objekta pa je blagoslovil in maševal škof, msg. Alojzij Uran. Sredstva za izgradnjo so darovali številni občani, pri sami izgradnji pa so sodelovali številni domačini, ki so opravili več kot 5000 prostovoljnih delovnih ur. Člani gradbenega odbora, ki je bil motor celotne akcije, so bili; Anton Olovec, Toni Jarkovič, Jože Stopar, Martin Sintič, Jože Olovec, Franc Sintič in JožeŽulič. Jani Zakšek BLAGOSLOV MRLIŠKE VEZICE NA OSTRCU I' Vaščani Gornje Prekope vabijo na blagoslov novo pozidane kapelice, ki bo 26. julija ob 18.00 uri. Male Vodenice Cerkev Marije Tolažnice žalostnih na Malih Vodenicah, od koder je prekrasen razgled na ravno Krško polje, sc v virih prvič omenja leta 1526. Pozidali so jo cistercijani pred koncem 14. stoletja. Daleč naokoli je slovela kot božja pot, a je izgubila svoj pomen, ko so v začetku 20. stoletja začeli obiskovali lurško kapelo v Novem Lurdu pri Šentjerneju. V zadnjih sto letih je cerkev večkrat spremenila svojo podobo. Med I. svetovno vojno sla bila iz stolpa odvzeta dva zvonova, ki sta ju nadomestila dva železna leta 1923. Po neurju, ki je leta 1927 razbilo streho, so cerkev prekrili s pločevino. Med II. svetovno vojno je bila cerkev poškodovana, omet pa okrušen, zalo so njeno zunanjost obnovili 1953. leta. Do cerkve je bila leta 1984 napeljana elektrika in leta 1990 urejeno električno zvonjenje. Večjim posegom pa smo priča v zadnjih treh letih. Zamenjano je bilo ostrešje, položena je bila nova kritina, lelos pa je bila obnovljena še fasada. Pri obnovi so bili župniku Jožetu Mrvarju v veliko pomoč tudi vaščani Malih Vodenic, posebno aktivna pa sla bila cerkvena ključarja Jože Junkar in Franc Švalj. Polepšani božji hram bo blagoslovil pomožni škof ms^. Alojzij Uran 7. septembra 2003. Tekst in foto: Jani Zakšek Foto: Aleš Požgaj ŠALA^OLA^ ŠALA^OLA^ §ala šola^ šala ŠOLA ^ ŠALA Za sponzorstvo in pomoč pri prireditvi sc najtopleje zahvaljujemo: očetom, ki so krepko zavihali rokave, mamam za sladke dobrote, Andreju Janškovcu, Jožetu Mojstroviču, Mišu Belingarju, Branku Jordanu, Faniki Sevšek, Trsničarstvu Colarič, Društvu vinogradnikov, našim dobaviteljem ter podjetjem: LIPA Kostanjevica LT d.o.o. (Slane Močnik) Šentjernej Krovstvo in tesarstvo TRŠINAR KRKA Novo mesto NOVA LJUBLJANSKA BANKA Krško KOSTAK Krško Zavarovalnica TRIGLAV Krško KEMOKOVINA Krško RESISTEC Kostanjevica Doroteja Angeli in njeni pojoči malčki 30-letnica vrtca in 50'letnica predšolske vzgoje v Kostanjevici Pogosto zasledimo rek, da so otroci naše največje bogastvo. Za starše bi lahko rekli, da so tudi njihova največja skrb in odgovornost. Vzgajati otroke je danes precej težje, kot je bilo to nekoč, saj imajo nanje prevladujoč vpliv okolje, prijatelji in mediji. Vsaj delček vsakdanjih skrbi za najmlajše že nekaj desetletij prevzema tudi vrtec oziroma vzgojno varstvena ustanova. Ko je pred 50. leti Lado Smrekar postavljal temelje predšolske vzgoje v Kostanjevici, je pogosto naletel na posmeh, češ, da prehiteva čas. Pa vendar je iz zametkov zrasel prvi oddelek in pod pedagoškim vodstvom Brede Strel je vrtec dobil pravo podobo. Podobno vizionarski je bil ravnatelj Lado Smrekar tudi leta 1973, ko so gradili samostojno stavbo vrtca, saj je prevladovalo mišljenje, da bo stavba s tremi igralnicami prevelika... Pa ni bila in danes, ob sodobnih standardih, je prej premajhna. Prav dve visoki obletnici sta bili vzrok, da smo letos vrtičkarji praznovali. Kot darilo otrokom smo preuredili otroško igrišče in s pomočjo sponzorjev kupili nekaj novih igral. Starši so se prijazno odzvali našemu povabilu in ves teden pred slovesnostjo pridno pomagali pri urejanju okolice vrtca, barvanju in montaži nove ograje. Osrednjo prireditev v počastitev obletnice smo pripravili 30. junija, ko so v glasbeni pravljici KLIP KLOP nastopili prav vsi predšolski otroci, z umetniško besedo pa je dal prireditvi pečat tudi naš nekdanji vrtičkar, danes dramski igralec, Branko Jordan. Slovesnost smo izrabili tudi za zahvalo prvi vzgojiteljici in dolgoletni vodji vrtca Bredi Strel ter nekdanjemu ravnatelju šole in vrtca Ladu Smrekarju. Otroke je nato obiskal Pojoči kuhar, pripravili pa smo jim tudi različne delavnice. V sproščenem vzdušju, ob prijaznem klepetu in dobrotah, ki so jih pripravile mamice naših varovancev, ter ob spominski fotografski razstavismo obudili spomine in kovali načrte za prihodnost še pozno v večer. ^ ŠALA Sola ^ Sala ŠOLA Šal A ^ šala Sala šala šala šola šala a Bralna značka stik z besedno umetnostjo ob literarno estetskih doživetjih Potekala je kot ena izmeti najštevilčnejših interesnih dejavnosti letošnjem šolskem letu. Predšolsko značko je osvojilo 35 otrok, na razredni stopnji 74 in na predmetni stopnji 48 otrok. K uspešni izvedbi dejavnosti so največ prispevale mentorice, pri najmlajših pa tudi starši. Vabilu na zaključek gibanja Bralna značka seje prijazno odzval Andrej Rozman - Roza, priznani slovenski pesnik, pisatelj, igralec, koreograf. V samostojnem umetniškem nastopu nam je doživeto pričaral svet svojih ugank in pesmi in ustvaril duhovit dialog z mladim poslušalstvom. Katarina Zahrastnik Priznanja je podelil Andrej Rozman - Roza Foto: Jani Zakšek Tomazin iz 7.a razreda, Jasmina Ristič iz 8.a razreda ler Polo Boltes in Aljaž Čiitcajne iz 8.b razreda. Tudi ostali tekmovalci so dosegli lepe rezultate, kar kaže, da dobro razumejo prebrano. V 5. razredu je tekmovalo in osvojilo priznanje 8 učencev, v 6. razredu 15 učencev, v 7. razredu 15 učencev in v 8. razredu 14 učencev. Jožica Strajnar ŠALA Šala ^la^\§ala^lav^'šala^*-A^n$ala^la^\$ala šola šala Sola ANGLEŠKA BRALNA ZNAČKA Učenci od 5. do 8. razreda so tekmovali tudi za angleško bralno značko. Vsak učenec, tekmovalec, je moral prebrati pet knjig v angleščini, ki so prirejene njegovemu nivoju znanja, o njih narediti zapiske in končno rešiti teste, ki sojih pripravili v Državni založbi Slovenije Šolski epicenter. Tekmovanje je potekalo istočasno v vsej državi. Tekmovalci so osvojili priznanje in za nagrado dobili knjižno kazalo. Učenci, ki so v testu osvojili vse možne točke ali pa izgubili eno samo, so prejeli tudi knjižno darilo. Ib so; Kristina Primc in Mateja Laknar iz 5.a razreda, Talmaj Marinč iz 6.a razreda. Stane MLADI RAZISKOVALCI Učenci so danes vedno bolj radovedni, veliko jim pomeni raziskovanje, odkrivanje novega, neznanega. 1'udi letos so mladi raziskovalci pripravljali več raziskovalnih nalog, trojica pa seje z nalogo Netopirji v Kostanjeviški Jami uvrstila na državno tekmovanje in tam zastopala barve vse Dolenjske, Posavja in Bele krajine. Šestega junija so se Katarina Gunde, Barbara Batagelj in Aljaž Čukajne iz 8.b razreda odpravili v Mursko Soboto. Poleg mladih kemikov iz Starc Cerkve in etnologov iz Semiča so zastopali Dolenjsko, Belo krajino in Posavje na III. Državnem srečanju mladih raziskovalcev Slovenije z nalogo s področja biologije. Mladi raziskovalci netopirjev v Kostanjeviški jami so bili pri predstavitvi naloge in zagovoru uspešni; saj so v hudi konkurenci, že drugo leto zapored, osvojili srebrno Dobitniki srebrnih priznanj: državno priznanje. Jožica Čukajne Barbara Batai^elj, Aljaž Čukajne in Katarina Gunde šala^la^v šala šola^\ šala Šola šala^la^\ šala^la^n šala šola^n šala šola šala ^la^\ PLANINSKA TURA Konec osnovnega šolanja, nestrpno pričakovanje pred zaključkom šole in prijazno slovo... Vse to vsako leto čaka osmošolce. Letos smo k neponovljivosti zadnjih skupnih dni dodali še dvodnevno planinsko turo. V spremstvu izkušenega planinskega vodnika Robija Štokarja in treh vzdržljivih učiteljev se je skupina 38 pohodnikov odpravila na pot po Zasavskem hribovju. Prvi dan smo se po štirih urah hoje mimo slikovitih Bohorskih slapov povzpeli na 1027 metrov visok Bohor. Tam smo pod vodstvom Toneta Petroviča spoznali naravne posebnosti Bohorja, med katerimi izstopata Petrova skala in naravno okno. Po zaninuvem predavanju Je sledila še bolj zanimiva noč... Še dobro, da nas Je obdajala le divjina... Sicer pa je bil to le uvod v preizkus vzdržljivosti. Naslednji dan nas je čakalo 33 stopinj v senci in sedem ur hoje do Lisce. Utrujeni? Sploh ne, če ne štejemo pregretih glav, v katerih je zorela velika želja, da bi se čim prej spravili v avtobus in se odpeljali proti domu. Kljub vsemu smo, ko so spokojno popadali po sedežih, na obrazih naših osmošolcev zasledili zadovoljni izraz, dokaz, daje bila planinska tura pravi izbor, zato smo se odločili, da to ni bila zadnja planinska izkušnja naših učencev. Staša Jordan šala^la^^ šala šolark šala šola^\ šala^la vn šala^la^n šala šola^\ šala šola^\ šala Sola EXTEMPORE v petek, 9. maja je bila v Lamutovem likovnem salonu otvoritev 14. otroškega extempora z naslovom »Lepote Dolenjskih Benetk«. Likovnega snovanja seje udeležilo 69 učencev iz 23 šol Posavja, Dolenjske in Bele Krajine. Razstavo je odprl direktor Narodne galerije v Ljubljani dr. Andrej Smrekar. V kulturnem programu so sodelovali učenci OŠ Jožeta Gorjupa. Foto: Jani Zakšek ŠPORTNO NARAVOSLOVNI TABOR Čc sc jc osmi razred preizkušal v pohodništvu, mu mlajši, sedmošolci, niso hoteli ostati dolžni. Njim smo letos prvič namenili dvodnevni športno-naravoslovni tabor. V četrtek, 19.junija, smo se odpravili na kolesarjenje proti Dobovi, nato pa nas je čakalo naporno veslanje vse do Kostanjevice. V šoli smo si privoščili obilno kosilo, namesto počitka pa osvežilno kopel. Po dveh težkih preizkušnjah nas je čakal še pohod na Vodenica, kjer smo se najprej poučili o nujnosti znanja prve pomoči. No, prav bi nam prišla že dopoldne, toda nikoli ni prepozno. Vadili smo preveze s povoji in z rutami, za boljše počutje pa nabrali še nekaj zdravilnih rastlin za kakšen čajček. Najlepše je bilo zvečer, ko smo utrujeni sedeli ob tabornem ogenju in si spekli vsak svojo večerjo hrenovke in krompir. Za nekaj divje krvi jc poskrbela tudi Katarina, ki je vse pogumneže posadila na konja. Po vseh naporih je bil svet tam zgoraj kot v pravljici. Večer je bil kot naročen za pohod proti šoli, našemu prenočišču. Denimo, da smo trdno zaspali, kajti že ob pol sedmih zjutraj nas je čakal Krakovski gozd in njegov poznavalec Mojmir Pustoslemšek. Kako lep je pragozd v jutranji sopari, le da so ga nekateri doživljali še z napol zaprtimi očmi. Po kosilu nas je čakala nova naloga: Lov na lisico. Naloge, tek, čas.. .Ervin je pa res brez usmiljenja. Že dva dni. Nekateri so dobili prve žulje. Še dobro, daje bil na obzorju zaključni družabni večer, na katerega smo povabili tudi starše. Šola je zadišala po golažu, okrog katerega sta se najbolj vztrajno vrtela Anja in Jani Zakšek, sladkosnedna skupina je z Marjano Zajelšnik pripravljala slastni zavitek, kulturniki so pripravljali predstavitvene skeče, računalničarji s Sonjo Olovec in Andrejo Šošter pa so poskrbeli za razstavo fotografij in zelišč z dvodnevnega taborjenja. Družabni večer s starši smo lepo izpeljali, predstavili smo svoja doživetja in starše postregli z golažem in jabolčnim zavitkom. Na koncu smo bili zadovoljni vsi; učenci, učitelji in starši. Spletli smo nove, trdnejše vezi, ki nas bodo povezovale tudi v trenutkih, ko nam morda ne bo šlo vse kot po maslu. Metka Kranjčevič ŠALA ŠALA ŠALA ^OLA^'^ ŠALA A ŠALA ŠALA ŠALA ŠOLA^\ šaLA^LA^^ In potem je prišel konec Prenekatera zapletena in napeta pravljica se konča z besedami: »Razbil se je lonec in pravljice je konec.« Da je šolsko delo pravljica, bi se naši učenci težko strinjali, pa tudi učitelji nad to trditvijo ne bi bili navdušeni. V pravljici so namreč na eni strani samo }^rdi in slabi, na drugi pa lepi in dobri. V šoli se eno prepleta z drugim, radost z razočaranjem, uspehi z neuspehi. Kljub vsemu je imelo naše zadnje šolsko leto srečen konec, saj, kot radi rečemo šolniki, smo vsi izdelali. Tako spričevalih kot tudi na drugih, bolj vsakdanje človeških področjih. Zdi se, da smo v jadra ujeli ravno pravšnji veter, da nas je zanesljivo nosil skozi vse viharje in mimo nevarnih čeri. Ladjico smo zapeljali v pristan naj počiva do septembra, ko se bodo prve jesenske sape znova poigrale z njenimi krili in nas ponovno odnesle proti odprtemu morju devetletke. Prijetne in prešerno razigrane počitniške dni želim vsem učencem in njihovim staršem. V.d.ravnateljice Melita Skušek - OBVESTILA - OBVESTILA - OBVESTILA - OBVESTILA - OBVESTILA - OBVESTILA - OBVESTILA - OBVESTILA - OBVESTILA - OBVESTILA Krajevni urad Kostanjevica na Krki je od 14.07 2003 odprt vsak: TOREK od 11.30 do 15.00 ure SREDA od 12.30 do 17.00 ure PETEK od 11.00 do 14.00 ure 49-81-414 UE Krško 49-87-007 KU Kostanjevica. POLICIJSKA POSTAJA Krško, pisarna Kostanjevica na Krki, uradne ure: vsako sredo od 15. do 17. Ure. 49-87-102, Kostanjevica, 49-21-092 PP Krško ali 113. POLETrrE z NAMI BAUmRSKfCENmBAM fCOSTANJEViCA NA KSUO ORAŽNOVA 12. 8311 KOSTANJEVICA NA KRKI TEL. 070/882-007 Zbornik VEKOV TEK lahko kupite V pisarni Krajevne skupnosti, Ljubljanska cesta 7, vsak delavnik od 8. do 11. ure. Subvencionirana cena za krajane je 10.000,00 SIT, redna cena pa je 18.000,00 SIT Info: 49-87-275, 041-929-619 )UL'I)Z003 • KOSTANjEVIŠKE NOVICE Društvene novice 1 1 DRUŠTVO DOMAČE KOLINE Kostanjevica na Krki Ocenjevanje salam in klobas Stane Tomazin in Zdenka Mirtek oh razvitem praporu Društvo domače koline je 26.04.2003 že četrtič organiziralo ocenjevanje salam in klobas. Ocenjevala je sedemčlanska komisija, ki ji je predsedoval Franc Škrabec. Pri salamah je najboljši rezultat dosegla Lara Zorič iz Šutne, drugo mesto je pripadlo Vinku Šternberj^erju iz Šentjerneja, tretje mesto pa je zasedla Andreja Hribar iz Sajevc. Pri ocenjevanju klobas je bila najuspešnejša Danica Hribar, drugo mesto je zasedla Andreja Hribar, na tretje mesto pa seje uvrstil Peter Luštck. Vrhunec dneva pa je bil večer v kulturnem domu v Kostanjevici, kjer so člani društva razvili prapor. Po končani prireditvi, ki sojo obogatili šentjernejski rogisti, so v Gostilni Kmečki hram pripravili degustacijo ocenjenih dobrot. .lani Zakšek Vsi drugačni, vsi domoui V petek, na prvi dan Cvičkarije, je bilo poskrbljeno za mlade in stare, za trezne in pijane, za rockcrje in narodnjake. Skratka, poskrbljeno za vse. In za razliko od ljubljanske Cvičkarije v Kostanjevici vina ni zmanjkalo. Je pa zmanjkalo strpnosti do drugačnih. Čeprav ni jasno, komu. Na presenečenje vseh seje na Kambičevem trgu pred staro pošto znašla skupina ilarc Krišna, verska ESTILA - OBVESTILA - OBVESTILA - OBVESTILA Čari ja, tmti Zgoščenko in kaseto Naceta Junkarja, Marija, mati dobrega sveta lahko kupite v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki. skupnost, ki izhaja iz Indijske podceline, in je razširjena po vsem svetu. Tako kot vsepovsod so tudi v Kostanjevici s svojimi nasmeški, toplino in prijaznostjo očarali vse, ki so prišli mimo, s svojim orientalskim petjem in bobnanjem pa v ples popeljali marsikatero dušo. Mladci so bili navdušeni, starejši pa so z zanimanjem opazovali dogajanje in sc predajali eksotiki vzhoda. A eksotika in drugačnost očitno ne navdušujeta vseh.Kmalu so prišli varuhi reda in miru ter na splošno ogorčenje prepovedali nastop omenjene skupine. Razlog: prijava, da kaljo nočni red in mir.Tu pa pridemo do paradoksa. V petek v Kostanjevici res ni bilo miru, a ne zaradi I larc Krišne, temveč zaradi cvičkarije, ki očitno ne moti nikogar. I lare Krišna so morali krepko napeti svoje glasilke in močno udrihati po bobenčkih in činelcah, da jih je bilo sploh slišati, saj je bil glavni oder z vsemi ojačevalci in hrupom le dobrih 100 metrov stran. Torej to, da kalijo nočni red in mir, bi lahko verjel le naiven otrok z zelo bujno domišljijo. Hare Krišna so nekoga motili zaradidrugih razlogov. Najbolj očiten razlog je njihova drugačnost. In to v času, ko je nestrpnost do drugačnih prepovedana z Ustavo Republike Slovenije. In to sedaj, ko je drugačnost že skorajda vrednota. In to v centru umetnosti, kjer brez drugačnosti ne gre. Taka omejenost pa ni razočarala le Hare Krišne, ki za svoj nastop nisfuzahtevali plačila, ampak vse » n e z a p I a n k a n c « obiskovalce te, že kultne, Cvičkarije. Seveda pa obstaja tudi možnost, da so organi represije iz neznanih razlogov oziroma iz strahu pred drugačnostjo posredovali na lastno pest. Ne bi bilo prvič. Seveda bi organizator lahko poskrbel, da dva arogantneža v modri uniformi ne nadlegujeta tiste svetle točke, ki jo že dalj časa pogrešamo: drugačnost. Pravzaprav bi bilo zaželeno, da celo sami poskrbijo zanjo. Tekst in foto: Uroš Abram CVIČKARIJA Zveza društev vinogradnikov Dolenjske in Društvo vino}*radnikov Kostanjevica na Krki sta od petka, 23. do nedelje 25, maja 2003 organizirali 31. teden cvička. Tekst in foto: Jani Zakšck m Na Ta iiialciii plac se je trlo obiskovalcev Vinograciiiiške igre, ekipa Kostanjevice na Krki v sprevodu skozi Kostanjevico so se predstavila številna vinogradniška društva. V povorki je še posebej izstopala volovska vprega Naceta Junkarja z Kžišč. Stojnica vinogradniškega društva Podbočje m Letos so za cvičkovo princeso izbrali b’riko Avguštinčič z Gornjih Ponikev pri Trebnjem, za kralja cvička pa so okronali Franca Gramca iz Jablanc pri Kostanjevici. 1’rva z leve stoji dosedanja cvičkova princesa Zdenka Mirtek, četrti z leve pa stari kralj cvička Marjan Kirar. Posledice vandalizma v času cvičkarije v okolici OŠ Jožeta Gorjupa. Lahko kaj podobnega pričakujemo tudi med Kostanjev iško nocjo S Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju Državni zbor Republike Slovenije je na svoji seji dne 19.7.2001 sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju. Sprejem sporazuma je pogojevala potreba po ureditvi prometa oseb med obmejnima območjema in izboljšanju njihovih življenjskih razmer ter potreba po omogočanju čim bolj prostega gospodarskega sodelovanja med subjekti pogodbenic na obmejnem območju, zavedajoč se, da so obmejne lokalne skupnosti temelj dobrega sodelovanja med sosednima državama. KJESKI.AHKO PRESTOPA DRŽAVNO MEJO PO SOPS-U? 1.) NA MlilNll 1 PRHHOD1HZAOBMHJNl PROMBT Na mejnih prehodih za obmejni promet je mogoč promet z obmejno prepustnico, pa tudi z veljavnim potnim listom ali osebno izkaznico, vendar je potrebno ob prehodu vsakokrat posebej zaprositi za dovolilnico za prehod meje. Če predviden mejni prehod za obmejni promet še ni uradno odprt, se lahko na mestu, kjer bo zgrajen, prehaja mejo le z VI Dl RANO obmejno prepustnico, 2.) NA TOČNO DOLOČHNIII P\Ui\lODNlH MHSTIIl Prehodna mesta so s strani obeh pogodbenic določena dodatna mesta prehajanja državne meje za tiste upravičence, ki izpolnjujejo zahtevane kriterije. Imetnik obmejne prepustnice lahko prestopa mejo zunaj mejnih prehodov ali zunaj uradno določenega časa, če to ni v nasprotju z javnim interesom, le Z VIDIRANIM VPISOM tega prehodnega mesta v obmejni prepustnici (kdo je upravičen do vidiranja je opisano v nadaljevanju), ali Z VPISANIM prehodnim mestom v KMETIJSKI VLOZF.K, kolikor mu to pomeni najkrajšo pot do kraja nepremičnine. 3.) NA SVOJI POSESTI Na svoji posesti lahko s kmetijskim vložkom prestopajo mejo samo imetniki tistih nepremičnin, kijih deli mejna črta. 4.) NA PREHODNIH TOČKAl 1 Prehodna točka je cestna povezava do nepremičnine na sosednji strani obmejnega območja, ki pomeni EDINO MOŽNO cestno komunikacijo do te nepremičnine. Njen obstoj na vlogo državljana pogodbenice (v postopku izdaje kmetijskega vložka) predhodno preverita pristojna organa pogodbenic. 5.) V TRANZITU KOT NEŠKODLJIV PREI lOD Za neškodljiv prehod se razume PREVOZ PO KRAJŠEM ODSEKU ceste iz SLO preko RH v SLO ali obratno BREZ USTAVLJANJA, pod pogojem, da na ozemlju druge države ni druge ceste, ki bi vodila v notranjost državnega ozemlja te države oziroma je to cesto v notranjost mogoče zapreti. Na območju občine Krško se te določbe uporabljajo za cestno relacijo Črneča vas Vrbje Prušnjavas. Neškodljiv prehod je določen za vsako posamezno cesto ter dovoljen vsem udeležencem v prometu na javni cesti ter javnim oz. državnim službam in policiji, razen vojske. 6.) KJERKOLI V PRIMERU »VIŠJE SILE« Ob neposredni nevarnosti zaradi nesreče, naravne katastrofe in v drugih nujnih primerih lahko sanitarno osebje, gasilci in druge reševalne ekipe ter prizadeto prebivalstvo z obmejnega območja prestopijo mejo NA KATEREM KOLI MESTU IN BREZ DOKUMENTOV, potrebnih za prestop meje, da bi lahko pomagali ali bili deležni pomoči na obmejnem območju druge pogodbenice. Tak prestop morajo osebe sporočiti takoj, ko je to možno, pristojni policijski postaji ene od pogodbenic. KAKŠNI DOKUMENTI SO POTREBNI ZA PREHOD MEJE? Sporazum določa štiri listine za prehajanje meje: 1 .obmejno prepustnico, ** 2.kmetijski vložek, 3.dovolilnico za prehod meje in 4.turistično dovolilnico. DOBMEJNA PREPUSTNICA Kdo jedo izdaje upravičen? Državljani Republike Slovenije in Republike Hrvaške, ki imajo prijavljeno stalno prebivališče na obmejnem območju, določenem v sporazumu. Osebe, mlajše od 15 let, se lahko vpišejo v obmejno prepustnico enega ali obeh staršev, zakonitega zastopnika ali skrbnika. Otroci, starejši od petih let, imajo lahko tudi svojo prepustnico. Kakšna je njena veljavnost? Obmejna prepustnica se izda z veljavnostjo 5 let in se lahko podaljša do skupne veljavnosti 10 let. Kakšne so prednosti obmejne prepustnice? Z izdano obmejno prepustnico se lahko prehaja mejo na uradno odprtih mejnih prehodih ter na drugih prehodnih mestih, v kolikor so ta tudi VIDIRANA. Imetniku dovoljuje poleg prestopanja meje tudi neprekinjeno bivanje na obmejnem območju druge pogodbenice največ sedem dni. Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrva{ko o obmejnem prometu in sodelovanju Kaj jc vidiranje, kje sc lahko zanj zaprosi, kdo je do vidiranja upravičen? Vidiranje pomeni odobritev druge pogodbenice, da posameznik prestopa državno mejo zunaj za to določenih mejniii prehodov ali zunaj uradno določenega časa. Za vidiranje obmejne prepustnice se zaprosi na upravni enoti, ob tem pa je potrebno izkazati tudi upravičen interes, ki ni v nasprotju z javnim interesom, inje pogojen z nezmožnostjo prosilca do koriščenja uradnega mejnega prehoda. Do vidiranja so tako upravičeni tisti, ki imajo prijavljeno stalno prebivališče na območju obmejnega pasu in: dokažejo, da so dnevni migranti (s potrdilom o zaposlitvi oz. o šolanju na sosednjem obmejnem območju), ne morejo prestopiti meje preko svoje države do želenega cilja (ni druge ceste), so večje oddaljenosti od najbližjega mejnega prehoda. CENA OBMEJNE PREPUSTNICE JE 2.000 TOLARJEV. 2. KMETIJSKI VLOŽEK Kmetijski vložek se lahko izda le kot vložek v že prej izdano obmejno prepustnico. Kdo je do izdaje upravičen? Samo tiste osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz 11. člena sporazuma (dvolastniki, družinski člani in delovna sila dvolastnikov, imetniki čred in posameznih živali ter čebel, ki se ženejo na pašo na sosednje območje ter njihovi pastirji in rejci, osebe s služnostno pravico izkoriščanja gozdov in vode na sosednjem območju, gozdarji in oglarji, ki delajo na sosednjem območju, lastniki zemljišč, najemniki, zakupniki, uživalci ter njihovi družinski člani in njihova delovna sila, ki morajo, da bi lahko prišli na najprimernejši način do svojih posesti, ki ležijo na istem obmejnem območju, uporabljati ceste in poti, ki peljejo čez sosednje obmejno območje, delavci zadrug in drugih pravnih oseb, ki imajo taka posestva). Kakšne so prednosti kmetijskega vložka? Poleg določenih carinskih olajšav (podroben opis je naveden v nadaljevanju) daje imetniku pravico, da prehaja mejo na mejnih prehodih ter na drugih mestih, ki so vpisana v kmetijski vložek, bodisi kot najbližja prehodna mesta (meddržavni ali mednarodni mejni prehodi, določena prehodna mesta, prehodne točke) ali kot neposredni prehodi v primerih, ko nepremičnino deli mejna črta. Mejo mora imetnik kmetijskega vložka vsakokrat pri odhodu in vrnitvi prestopiti na istem mestu. Imetnik ima pravico, da na vpisanih posestvih ali v vpisanih občinah na sosednjem območju biva do sedem dni, izjemoma, pod pogoji, določenimi v sporazumu, tudi več. Kolikor ima vpisan direktni prehod, sme z namenom obdelave posesti prestopiti državno mejo na vsakem mestu na posestvu, ne sme pa hoditi s svojega posestva v notranjost območja. Kaj je potrebno ob vložitvi vloge za izdajo priložiti? Ob vložitvi vloge za kmetijski vložek mora prosilec na upravni enoti priložiti potrdilo, ki dokazuje, da izpolnjuje pogoje iz 11. člena sporazuma, na podlagi katerih uveljavlja svojo pravico do kmetijskega vlož ka, na primer načrt parcel ali mapno kopijo, zemljiškoknjižni izpisek, najemno pogodbo itd. CENA KMETIJSKEGA VLOŽKA JE 400 TOLARJEV. 3.) DOVOLILNICAZA PREHOD MEJE Kdo je do izdaje upravičen? Vsi državljani pogodbenic ne glede na kraj stalnega prebivališča in državljani tretjih držav s soglasjem za mejno kontrolo pristojnih organov. Kje in s kakšno veljavnostjo sc izda? Izda se neposredno na mejnem prehodu ob predložitvi veljavnega potnega lista ali osebne izkaznice, z veljavnostjo do 7 dni. Čemu služi? Služi enkratnemu prehodu meje na mejnem prehodu za obmejni promet in vrnitvi samo z blagom za osebno uporabo, kije oproščeno plačila carine. CENA DOVOLILNICE ZA PREHOD MEJE JE 200 TOLARJEV. 4.)TURISTIČNA DOVOLILNICA Čemu služi? Služi prestopanju meje znotraj turističnih con, za gibanje v vodah mejnih vodotokov in obmejnem območju ter na obmejnem območju na morju ter za prehajanje meje na pešpoteh in kolesarskih poteh. Meja se lahko prehaja le z osebno prtljago. Na območju občine Krško trenutno ni turističnih con. KAKŠNI SO CARINSKI POSTOPKI IN OLAJŠAVE? Ali jc mogoč prenos opreme, živine, krme, strojev, gnojil,...? Imetniki kmetijskega vložka in osebe, ki jim posest deli mejna črta, smejo prenašati, prevažati ali gnati prek meje brez izvoznih in uvoznih dovoljenj in plačila carine ter Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrva{ko o obmejnem prometu in sodelovanju drugih dajatev in taks: •živino in potrebno količino krme, •kmetijske in gozdarske stroje, orodje in prevozna sredstva z nadomestnimi deli in potrebnim gorivom in mazivom, •vse druge predmete in sredstva v količinah, ki so potrebne za obdelavo na posestvih na sosednjem obmejnem območju, kot tudi gnojila vseh vrst, semena, sadike, mlada drevesca, rastlinska zaščitna sredstva, zdravila za živino, vinogradniško opremo, kletarske naprave, sode in gradivo za vzdrževanje in obnavljanje hiš ipd., •kmetijske pridelke in gozdne sortimente, pridelane na posestvih na sosednjem obmejnem območju, in živalske proizvode, vključno mladiče, kot tudi embalažo, potrebno za prevoz teh proizvodov. Te proizvode je treba SPRAVITI ČBZ MHJO NAJKASNEJE DO 30. JUNIJA naslednjega leta. Ko so končana dela in paša, je treba živino kot tudi orodje, stroje in prevozna sredstva, neporabljeno krmo, gorivo in mazivo VRNITI NAZAJ V DRŽAVO, iz katere šobili pripeljani. Kaj je potrebno vedeti o prehajanju živine čez mejo? Vsaka žival, ki jo ženejo na sosednje obmejno območje, mora imeti zdravstveno spričevalo za živali in mora biti označena. Spričevalo ni potrebno za delovno živino, vpisano v kmetijski vložek, ki jo dnevno vračajo. Če živina, ki jo ženejo na sosednje obmejno območje na pašo, povrže, pogine ali jo zakoljejo v sili, mora to potrditi v kmetijskem vložku pristojni veterinar. Živalske proizvode, pridobljene med pašo, kot so mleko, sir, dlaka, volna in koža, kot tudi meso zaklanih živali in med, ki so bili veterinarsko pregledani, je dovoljeno prenesti na obmejno območje, s katerega so živali, najkasneje en teden po njihovi vrnitvi. Za te proizvode je potrebno SPRIČEVALO O ZDRAVSTVENI NEOPOREČNOSTI PROIZVODA, ki ga izda pristojna veterinarska inšpekcija v državi, kjer je bila živina na paši. Imetnik živine mora za živino, ki jo žene na pašo, izročiti carinskim organom obeh držav LASTNOROČNO PODPISAN SEZNAM ŽIVINE. V ta seznam morajo biti vpisane vse značilnosti vsake živali (vrsta, spol, morebitna brejost, znak na uhlju, žig, barva, ipd.). Kako je urejen vnos kmetijski pridelkov in gozdnih sortimentov? Imetniki kmetijskega vložka smejo prinesti z obmejnega območja, kjer imajo posest, kmetijske pridelke, gozdne sadeže, les ter proizvode živalskega izvora, ki so jih pridelali na svojem posestvu oziroma v svojem gozdu. Za to blago, tudi če je namenjeno prodaji, niso potrebna izvozna in uvozna dovoljenja niti ni treba zanj plačati carine in drugih uvoznih dajatev. Gozdni lesni sortimenti in les se lahko prenesejo le na podlagi dokumentacije, ki jo izda pristojna gozdarska služba. Kmetijski pridelki in gozdni sortimenti so samo primarni proizvodi NAJNIŽJE STOPNJE OBDELAVE, prirejeni za prevoz na najugodnejši način. Tako se kot kmetijski pridelek ne šteje vino temveč grozdje in mošt in kot gozdni sortiment le hlod in ne tudi rezan les. Promet vina in ostalega blaga je dopusten po določbah notranjih predpisov. Kje je mogoč prenos blaga? Prenos blaga je mogoč le na mejnih prehodih. Imetnik kmetijskega vložka mora, ko prenaša kmetijske in gozdne proizvode, v primerih, KJER NI USTREZNE CESTNE POVEZAVE z mejnim prehodom za obmejni promet, o tem pravočasno obvestiti carinsko službo na najbližjem mejnem prehodu. Dodatne informacije: POLICIJSKA POSTAJA KRŠKO, Pisarna Kostanjevica na Krki, uradne ure vsako sredo, od 15.00 do 17.00 ure. 49-87-102 Pisama Kostanjevica, 49-21-092 PP Krško ali 113. Martin PETRETIČ s.p! RENAULT ' Avto servis I Krška cesta 4a, 8311 Kostanjevica na Krki, tel./fax: 07 / 49 87 276 LIPA KOSTANJEVICA 8TV0 TRŠINAR lunahau) aniHt\y() Sobota, 19. JULIJ.2003 psUinjc^vica KOSTANJLVIŠKA NOC Prireditev je ena najbolj množično obiskanih v Kostanjevici na Krtci, saj jo že vrsto let, po naših ocenah, obišče 3()()() do 4000 obiskovalcev. Nedvomno je prireditev zanimiva zaradi svojih petdesetletnih, tradicionalnih, razpoznavnih elementov, kot so okrašeni in osvetljeni čolni, ki skupaj s splavom, na katerem je odbor PRFORCENIIAUSA s svojo godbo, priplujejo po Krki na prireditveni prostor. Tradicionalnim elementom pa se bo v letošnjem letu pridružila še kolesarska dirka za 1. kriterij dolenjskih lienetk po krožni progi na otoku. Prav letos pa se bodo že dvanajsto leto zapovrstjo srečale tudi izvirne pustne skupine iz vse Slovenije. Doslej je na srečanjih sodelovalo že II skupin, posebej pa lahko omeninio, da so se vseh srečanj doslej poleg domačinov udeležili skupini "Korant" iz Markovcev in "Pustje" iz Liga nad Kanalom. Na srečanjih smo doslej lahko pozdravili tudi priznane slovenske etnologe. Na srečanju, katerega seje vsako leto udeležilo 120 do 150 ljudi, smo izmenjali posamezne izkušnje, zvečer pa smo se vsi skupaj še predstavili obiskovalcem Kostanjeviške noči. Dobrodošli na naši in I .1 Odbor Prjotvenhausa na splavu V letošnjem letu predvidevamo tudi nastop treh pihalnih orkestrov, ki bodo kot združena velika godba priredili koncert na prireditvenem prostoru in s tem pripravili dostojen uvod v samo Kostanjeviško noč z dobro glasbo, domačo ponudbo jedače, pijače... In če je, kol smo zapisali, dostojen uvod, naj bo dostojna tudi polnoč z ognjemetom nad mirno gladino Krke. Milan Kuplenik Vaši Kostanjeviški noči! Spored tradicionalne prireditve KOSTANJEVIŠKA NOČ I 1 ki bo v soboto, I9.7.2003na kopališču Otok v Kostanjevici na Krki. I 9.00 TURNIR V ODBOJKI NA MIVKI 20.00 ZAČETEK VESELICE Z ANSAMBLOM ŠTAKERSKIH 7 11.00 KOLESARSKA DIRKA IN SREČELOVOM ZA DRŽAVNO PRVENSTVO 1. KRITERIJ DOLENJSKIH BENETK 20.30 PRIHOD SPLAVA Z GODBO IN ODBOROM PRFORCENHAUSA 14.00 PRIHOD PUSTNIH SKUPIN 15.00 12. SREČANJE PUSTNIH 21.00 POVORKA SKUPIN SLOVENIJE OKRAŠENIH ČOLNOV IN RAZGLASITEV NAJLEPŠIH 18.00 SREČANJE GODB NA PIHALA S PROMENADNIM KONCERTOM 24.00 OGNJEMET 19.00 PREDSTAVITEV PUSTNIH SKUPIN DO ZORE! Foto: Jani Zakšek