Poštnina plačana v gotovini /i »• Abb. postale I gruppo “ LGDU DU lil* TRST, nedelja, 14. januarja 1968 Leto XXIV. - Št. 12 (6905) v Velik odmev Spili kovega obiska Včeraj popoldne se je dokončala pot predsednika izvršnega sveta SFRJ Mike Špiljka Po južni Italiji, ki je sledila dvodnevnemu uradnemu obisku pri italijanski vladi in, tretji dan, obisku pri papežu Pavlu VI. Vabilo za ta obisk je prišlo skoraj nekoliko iznenada in nepričakovano, čeprav je bilo po drugi strani povsem jasno, da je do tega obiska že časovno moralo priti, saj sta od tedaj, ko je bil Italijanski ministrski Predsednik Aldo Moro na obisku v Jugoslaviji, pretekli dve leti. v tem času se je marsikaj zgodilo in prišlo je tudi n° nekaterih takih dogodkov, ki niso bili čisto v skladu — morda celo v pravem nasprotju — z duhom, ki je zavel s tistega obiska. Očitna je nam-reč tedaj postala volja, da se med Italijo in Jugoslavijo u-stvari ozračje, ki ne more biti odvisno od različnih političnih m socialnih sistemov, temveč °d iskrene volje za mir in od Prepričanja, da je tako eni kot drugi državi samo v naj večjo korist, da ima za soseda prijatelja. Določene potrebe obeh sosedov pa so že davno poka-^a!e, da je ne samo možno temveč že kar nujno tudi tesno gospodarsko sodelovanje, pri čemer se je spet in spet ugotavljala komplementarnost gospodarstva obeh držav. Zaradi vseh teh nujnosti in potreb je Postalo jasno, da kljub vsem razlikam v presoji mednarod-uega položaja, ne more biti različnega gledanja na vprašaje ohranitve miru tako na Področjih, ki so za obe državi oiizu ali pa tudi bolj daleč. Po-Sebej za slovensko manjšino v Italiji pa je bilo pomembno, da so bile ob Morovem obisku ^ Jugoslaviji sprejete nekatere obveze, ki naj bi jih Italija izpolnila. Lahko se reče, da se je sedanji obisk že pričel z neko Prisrčnostjo, ki mogoče ni tako Pogosta med državniškimi ob-j?ki- V tej prisrčnosti pa je ■m vseskozi opazen velik u-§ied, ki ga uživa Jugoslavija tako pri svojih sosedih kot v “vetu. Priznati je namreč tre- za katere ni vedno prav avdušujočega prepričanja. m?araviK>, je da so se držav-'ki pogovarjali o takih težkih Prašanjih kot je vojna v Viet-amu, kriza na Bližnjem vzho-j d. o odnosih med Vzhodom u Zahodom, o atlantski zvezi, azoroževanju, OZN, o spreje-nu LR Kitajske v OZN in tuji o državah v razvoju. Italija u Jugoslavija sta si sicer v p esoji zlasti nekaterih od teh Prašanj precej vsaksebi, saj mji Italija trdno v atlantski vY.ezi, medtem ko je Jugosla-, Ja izven vsakega tabora ali r °ka. Razgovori pa so bili za-*.•. lega vseeno povsem odpr-v.: lahko bi celo rekli, da so ul prav zaradi tega tako od-i,,li- Italija velja namreč za rzavo ki ima mogoče naj-stikov z državami evrop-.kega vzhoda, Jugoslavija pa s sv°je strani najbolj odpr-a za zahod. V želji po sodelo-a°ju v obeh smereh je prav jdah Italijo in Jugoslavijo iz-aopan najbolj viden prekop, ahko je bilo ugotoviti skupne de, °b upoštevanju polo-,aja vsake od obeh držav pa Uui ni bilo težko najti zado- voljive formulacije za nekatera različna gledanja. Poudarjeno pa je bilo, naj se vlade ne zadovoljijo samo z ugotavljanjem težav in s skupno zaskrbljenostjo, temveč naj tudi pomagajo kakor koli reševati krize na raznih koncih sveta. Posebnega poudarka pa zasluži med obiskom predsednika špiljka v Rimu dejstvo, da je predsednik sprejel na sedežu jugoslovanskega veleposlaništva delegacijo slovenske narodne skupnosti v Italiji (o tem je sicer govor v drugem članku). Delegacija je med razgovorom s predsednikom zvedela, da se je med državniškimi razgovori govorilo o slovenski manjšini znatno več, kot bi se moglo sklepati iz besedila uradnega poročila. Poudarili smo že prej trezno pisanje uglednih italijanskih listov o nekaterih problemih, ki so postali aktualni prav ob sedanjem jugoslovanskem državniškem obisku v Rimu .Pri tem se je kot zgled podčrtavala’ pripravljenost Italije in Jugoslavije za ureditev raznih vprašanj, ki so bila včasih ovira za mirno sožitje. V komentarjih nekaterih italijanskih listov je bilo opaziti celo nekakšno svarilo, češ ne delajmo težav z nekaterimi čisto anahronističnimi in nekoristnimi vprašanji. Drugi so spet postavljali za zgled slovensko manjšino v primerjavi z južno-tirolskimi Nemci. Toda v tej zvezi bi tudi mi hoteli postaviti skromno primerjavo tako z bocensko pokrajino kot z dolino Aosta. Primerjava je kaj preprosta: naša manjšina ne uživa vseh pravic, ki jih uživata nemška in francoska manjšina. Nikoli nismo bili neobjektivni, nikoli nismo zanikali-določenih izboljšav. Prav tako pa ne bomo mogli odnehati, ko postavljamo zahteve, ki merijo samo na tisto, kar je že priznano v ustavi in zakonih in kar je končno osnovna človeška pravica. Končno je treba omeniti obisk predsednika izvršnega sveta SFRJ pri papežu Pavlu VI. čeprav je diplomatska navada, da gre vsak državnik, ki pride na obisk k italijanski vladi, tudi na obisk v Vatikan, gre vendar v primeru obiska predsednika Špiljka in njegovih sodelavcev pri papežu za primer svoje vrste. To zlasti po zunanjem, prorokulamem videzu samega obiska, saj je bila jugoslovanska delegacija prva iz vzhodnih držav na obisku v Vatikanu. Vsebinsko pa ima ta obisk vse večjo težo spričo zelo korektnih odnosov, ki vladajo med Vatikanom in Jugoslavijo, zlasti še ob dejstvu, da so prav v Jugoslaviji naletele na odkrito odobravanje vse papeževe pobude za mir v svetu. Tako tudi ni brez pomena imenovanje zagrebškega kardinala Šeperja na visoko mesto v Vatikanu. R. R. Za slovensko narodnostno skupnost v Italiji predstavlja prvo srečanje njene delegacije s predsednikom izvršnega sveta SFR Jugoslavije važen dogodek. Pomembno za nas je, da je tako visoki predstavnik matične dežele, ki je hkrati sopodpisnica medsebojnih sporazumov glede narodnih manjšin, slišal neposredno iz ust prizadetih sodbo o tem, kako se nam godi. Ob tej priliki je prišla do izraza težnja, da se Slovenci predstavimo neposredno, kot subjekt. Uspeh je tudi v tem, da je prišlo do formule glede sestave delegacije, ki omogoča za bodoče gotovo še bolj zadovoljujoče rešitve. Prav v zvezi s sestavo dela delegacije je treba nekaj pojasniti. Dr. Peter Sancin in Izidor Predan sta bila člana delegacije kot podpredsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze. V nekaterih neuradnih vesteh je bila označena tudi njuna strankarska pripadnost, verjetno zaradi tega, da bi prišla do izraza politična .....................................................mm........... PRED SODIŠČEM SO PREČITAU POROČILO MANES Zaslišali bodo Andreottija in Tavianija ter številne častnike karabinjerjev Porodilo potrjuje vse do sedaj znane zadeve o dogodkih 1964. leta in govori o pritiskih, da hi se stvar prikrila - Nov nepričakovan razvoj zadeve Predsednik jugoslovanskega izvršnega sveta Mika Špiljak je včeraj zaključil svoj obisk v Italiji. Na večji sliki ga vidi mo v spremstvu predsednika rimske vlade Mora in tolma-činje na rimskem letališču. N a manjši sliki pa med obiskom pri papežu Pavlu VI. Sreimje v Rimu RIM, 13. — Danes so pred sodiščem prečitali «poročilo Manes», o katerem je bilo v zadnjem času tako mnogo govora. Sodnaftdbravnava se je odvijala na dramatičen način, saj do danes zjutraj ni bilo znano, če bo upravna oblast — vlada z Morom na čelu .— odobrila, da se to poročilo prebere. Negotovost je bila celo med sa- mo razpravo, na kateri se je nenadoma pokazal karabinjerski častnik, ki je povedal, da poveljstvo nima poročila za cdržavno tajnost« z izjemo'navedb v prilogah in to samo glede odstavkov, ki se nanašajo na število in razporeditev karabinjerskih edinic. «Poročilo Manes» ne pove nekaj posebno novega z edino izjemo daljšega odstavka, kjer general obdolžuje generala Centa, da je izvajal pritisk na polkovnike in druge častnike, da ne bi nič povedali o dogodkih leta 1964. Gre skratka za nov škandal in za novo razkritje, ki odpira vrata v novo zapleteno ozadje in s čimer je sodišče pričelo osvetljevati zadeve, ki se niso yeč dogajale leta 1964, temveč so se zgodile sedaj, v sredini prejšnjega leta. Iz poročila Manes izhaja, da ni šlo za preiskavo o ukazih De Lorenza, temveč samo za preiskavo, ki jo je naročil generalni poveljnik karabinjerjev general Ciglieri, da bi ugotovili, kateri častniki so tedniku «Espresso» povedali stvari o dogodkih leta 1964. General Manes pravi, da se je strogo držal teh navodil, Johnsonov posebni odposlanec Nicolas Katzenbach je obiskal več držav, da obrazloži ameriške gospodarske ukrepe v obrambo dolarja. Na sliki (levo) ga vidimo v pogovoru z ameriškim poslanikom Reinhardtom med obiskom v Rimu da pa pri tem ni mogel iti mimo dogodkov in je zato tudi o-kvimo ugotovil, kaj se je takrat dogajalo. Manes je zaslišal 11 častnikov, od teh jih je 7 podpisalo poročilo, s štirimi pa je i-mel samo osebne razgovore. Ugotovil je, da so bili sestavljeni seznami oseb, ki jih je treba aretirati, da je te sezname Izročil SIFAR in da je bilo vse pripravljeno za aretacijo. Vse to je bilo napravljeno brez vednosti javne varnosti, ki je edina pristojna po nalogu ministra za notranje zadeve, da skrbi za javni red fn so karabinjerji dolžni javni varnosti samo' pomagati. Manes je tudi ugotovil, da je takratni -poveljnik karabinjerjev (general De Lorenzo) izključil iz priprav številne druge generale— in kot izrecno piše tudi podpoveljnika, ko je oh sam imel to mesto — in da se je posjužil samo osebno zaupnih častnikov v sodelovanju s SIFAR «s katerim je popolnoma razpolagah'. Poročilo nadalje pravi, da je iz izjav pgotovil, da niso vsi častniki govorili resnice. Nekateri med njimi so zamolčali podrobnosti, s čemer se je Manes prepričal, da so od zunaj vplivali na njih, da ne bi povedali resnice in to morda z izgovorom, da ne bi škodovalo dobremu imenu karabinjerjev. General Manes pravi dobesedno: «Med razgovori sem ugotovil, da je general Cento prepričeval številne generale in polkovnike, da med zasliševanjem ne bodo povedali, kaj jim je znanega o ukazih, ki so bili izdani na sestankih junija 1964». General pravi, da gre za protizakonite pritiske in da je naravno, da se general Cento za stvari ni zanimal «samo po lastni pobudi«. Manes pravi, da je bilo to možno samo po navodilih oseb, ki so nadrejene in da je zaradi tega to stvar samo sporočil in opozoril na izredno resnost stvari, saj gre za poskus, da se prepreči ugotovitev resnice. Glede ugotovitve častnikov, ki bi lahko povedali listu vesti, pa je bila njegova preiskava zelo težavna, ker je moral delati v skrajni tajnosti in zaradi tega tud) ni nič ugotovil. Pri tem se sklicuje na razgovore De Lorenza s poslancem Chianom in na podobni razgovor senatorja Parrija. General Manes pravi tudi, da je po vsej verjetnosti prišlo do govoric, ker so bili pri ukrepih leta 1964 zapleteni številni častniki karabinjerjev in številne druge osebe, tako da je bilo skoraj nemogoče ohraniti tajnosti, zlasti ker je šlo za zelo težavno politično razdobje. Sodišče je sklenilo, da bodo zaslišali ministra Giulia Andreottija, ki je bil leta 1964 obrambni minister, ministra Emilia Tavianija, ki je bil takrat in ki je sedaj notranji minister, poslanca Francesca De Martina, tajni- ka PSU, generala Marketa, takratnega poveljnika divizije v Milanu, generala Centa, poveljnika divizije v Rimu, generala Ceglia, poveljnika divizije v Neaplju, generala Rossija, bivšega načelnika generalnega štaba o-brambe, polkovnike Mingarellija, Pittonija, Dalla Chieso, Bianchi-ja, Tucarija in končno generala Alaveno, bivšega načelnika SIFAR. Poleg tega je sodišče zahtevalo od poveljstva karabinjerjev številne dokumente in med njimi: akte o sklicanju sestankov 2., 26. in 27. junija v Milanu, vozne listke o potovanju različnih poveljnikov v Rim, dnevne rede raznih sestankov, proglas generala De Lorenza ob 150. obletnici u-stanovitve karabinjerjev, okrožnice, ki določajo ukrepe, ki jih lahko karabinjerji izvedejo v izjemnih primerih, in notranje okrožnice o sestavljanju seznamov nevarnih oseb. Sodišče je zahtevalo od predsedstva republike, da sporoči točne datume, kdaj je predsednik republike poklical De Lorenza na razgovor in na kakšno pobudo je do tega razgovora prišlo. Proces De Lorenzo-Espresso je torej prišel v drugo razdobje, ko se sploh več ne govori o tem, če gre za pisanje nekega tednika, ki naj bi bilo v nasprotju z zakonom in ko je «Espresso» v resnici postal iz obtoženca tožitelj. Resnični obtoženec in resnično na zatožni klopi je sedaj general De Lorenzo. To je prišlo ostro do izraza že ob samem začetku današnjega sodnega zasedanja. De Lorenzo je namreč zahteval, da se zamenja javni tožilec, češ da se je postavil na stališče tožene stranke. V začetku je javni tožilec pojasnil vlogo javnega tožilca na splošno, ker zakon določa, da mora predvsem skrbeti za resnico in za zakonitost in da javni tožilec ni noben odvetnik tožitelja. To stališče ni samo njegovo osebno, temveč se s tem načelnim stališčem, kot tudi z njegovo zahtevo, da se prekine razprava proti tedniku «Espresso», ker je bilo na sodišču dokazano, da ta tednik piše resnico, strinja tudi rimsko javno tožilstvo. Javni tožilec je obžaloval, da se že drugič dogaja, da sodišče prejme od odvetnika De Lorenza neki dokument, potem ko so ga najprej poslali tisku. Odvetnik De Lorenza Crisafuli je med drugim zahteval, da se u-gatovi, če je De Lorenzo odredil, da se napravi preiskava proti generalu Manesu, češ da je napravil poneverbe v zvezi z nakupom pohištva in s prispevkom za stanovanje. Sodišče te žalitve ni sprejelo, ker se je takoj izkazalo, da gre za lažnive obtožbe in da je takrat preiskava res bila, da pa je tudi neizpodbitno ugotovila, da je general Manes ravnal strogo po zakonu. Odvetnik tednika «Espresso» je v tej zvezi ugotovil, da gre za tipičen primer, ko se skuša ustvariti z enega procesa cela vrsta majhnih, in da se na tak način skušajo samo blatiti odločilne priče. NAROČNIKI! BRALCI! Kdor se prvič naroči na Primorski dnevnik prejme v dar lepo slovensko knjigo. Tudi tisti, ki bo poravnal naročnino za vse leto 1968, dobi lepo slovensko knjigo. Med tiste, ki bodo poravnali celoletno naročnino do 10. februarja, bo razdeljenih deset prikupnih nagrad. 2reb bo določil srečne dobitnike! Špiljkove izjave ob povratku v Beograd BEOGRAD, 13. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Mika špiljak se je nocoj vrnil v Beograd z obiska v Italiji. Na letališču ga je pozdravil podpredsednik zvezne skupščine. Med kratkim razgovorom s časnikarji na letališču je Mika špiljak izrazil zadovoljstvo nad razgovori v Rimu, o katerih je izjavil, da so bili povsem odkriti. «Naš obisk v Italiji, je dejal špiljak, kakor nedavni obisk Mora v Jugoslaviji, bo nedvomno spodbujal na večji razvoj in razširitev sodelovanja. Vabilo predsedniku italijanske republike Saragatu, naj obišče Jugoslavijo, ki je bilo sprejeto, je značilno za raven, ki je dosegla italijansko jugoslovanske odnose, in za vzajemno željo, da se začnejo vse pobude, ki naj te odnose še okrepijo.« Na vprašanje v zvezi z vojaškim sodelovanjem med obema državama je Mika Špiljak odgovoril: «Med razgovori s tem v zvezi v Rimu nismo šli v podrobnosti. Toda spričo obsega sedanjega sodelovanja na vseh ali skoraj na vseh sektorjih smo predlagali italijanski strani, naj se to sodelovanje razširi tudi na sektor oboroženih sil. Oborožene sile same bodo izbrale način obiskov in izmenjave izkušenj med vojaškimi zavodi in šolami, obiske pomorskih enot itd. Medtem so na italijanski strani potrdili, da so sprejeli vabilo Jugoslavije, naj enote italijanske vojaške mornarice obiščejo jugoslovansko mornarico v nekem jugoslovanskem pristanišču.« O sestanku s papežem Pavlom VI. je špiljak izjavil, da je mnenja, da je bil pozitiven in da je lahko v spodbudo za nadaljnji razvoj sodelovanja med Vatikanom in Jugoslavijo, in «upamo tudi med katoliško Cerkvijo v Jugoslaviji in državo.« heterogenost delegacije, kar, seveda, ne spreminja njenega značaja. Predsedniku Miki Špiljku so člani delegacije dokaj podrobno orisali naše razmere. Našteli so mu vse. kar je bilo v zadnjih letih storjenega v našo korist, od državnih zakonov do ukrepov deželnih, pokrajinskih in občinskih oblasti. Poudarili so, da je gotovo pripomogel k temu notranji razvoj v državi, vztrajnost naporov manjšine, nekateri sklepi mešane jugoslovansko italijanske komisije, odprta meja, vedno tesnejša gospodarska povezava med obema državama, napori dežele Furlanije-Julijske krajine in bližnjih republik Slovenije in Hrvatske za sodelovanje na raznih področjih in drugo. Seveda je prikazovanje neizpolnjenih obveznosti do naše skupnosti zavzelo večji del, ker je pač resnica, in to je bilo še posebej poudarjeno, da smo še vedno v neenakopravnem položaju ne samo v odnosu do sodržavljanov italijanske narodnosti, ampak tudi do Francozov v Dolini Aosta in južno-tirolskih Nemcev, kljub temu, da, recimo, tržaške Slovence ščiti prav tako kot Nemce na Južnem Tirolskem, mednarodni sporazum. Pri tem so člani delegacije navedli neizpolnjevanje pravice o uporabi slovenskega jezika, razlaščene zemlje, težak položaj beneških Slovencev, neurejeno in nepopolno šolstvo, neizpolnjevanje obveznosti do pravičnega zastopstva v upravi in sodstvu, nezadostno podporo slovenskim organizacijam. Pomanjkanje državne zakonodaje in odrekanje osrednjih oblasti, da dežela sprejema -zakone za zaščito Slovencev, je bilo navedeno kot vzrok, da se določbe republiške ustave, deželnega statuta in posebnega statuta londonskega memoranduma ne izpolnjujejo. Predsednik Špiljak je zelo pozorno sledil vsemu, kar so člani delegacije izvajali, in je v svojih izvajanjih orisal ugoden razvoj odnosov na najrazličnejših področjih med Italijo in Jugoslavijo ter poudaril, da bo njegov obisk pomenil gotovo nadaljnjo važno razvojno stopnjo v teh odnosih v zvezi s pomembnimi sporazumi, ki so bili ob tej priliki podpisani in pa tudi zaradi velike odkritosti, ki je bila značilna za razgovore med predstavniki obeh držav. Zagotovil je, da je bil govor tudi o naših problemih in da je prepričan, da je v takem vzdušju pričakovati še ugodnejši razvoj, pri čemer se bodo gotovo reševala tista vprašanja slovenske narodnostne skupnosti, ki so še odprta. Pri tem je zagotovil, da bo jugoslovanska vlada našim zadevam pozorno sledila. Člani delegacije so izrazili zadovoljstvo nad tem, da so se obravnavali naši problemi v (Nadaljevanje na 2. strani) Boris Race Danes ob 17. uri bo v veliki dvorani Kulturnega doma koncert orkestra Glasbene matice. Slika kaže koncert 6. februarja 1966, ko so nastopili kot solisti razni glasbeni umetniki in med njimi violi nist Dejan Bravničar. Pri d anašnjem koncertu pa bo pod vodstvom dirigenta Oskarja Kjudra nastopil pianist Aci Bertoncelj. Od ponovnega formiranja orkestra je poteklo petnajst let. Ves ta čas do danes je ansambel sodeloval pri pomembn ejših slovenskih kulturnih p rireditvah PiTOETOvnlk IZJAVE SENATORJA MCCARTHYJA «Johnson se boji pogajanj Aretacije stavkajočih v Sajgonu Militarizacija uslužbencev v električni industriji WASHINGTON, 13. — Demokra- obsodil ameriški imperializem, o tični^ sena tor EiigeteMeCliartv je J katerem je dejal, da spominja na Hitlerjevo politiko in na barbarska sinoči na kalifornijski univerzi izrekel mnenje, da «se Johnson boji pogajanj* Kakor je znano, namerava McCharty kandidirati za demokratičnega predsedniškega kandidata. Bivši ameriŠKi poslanik v Indiji Galbraith je v Bostonu pozval John- dejanja nacistov. Obsodil je ameriški genocid v Vietnamu ter ameriško politiko v Aziji, Afriki in Južni Ameriki. Nato je Castro sporočil, da se je skupina katoliških duhovnikov tajno udeležila kulturne konferen sona, naj prekine bombardiranje ce v Havani in so podpisali doku-Severnega Vietnama in pozove se- j ment- v katerem so izrazili soli-verne Vietnamce k takojšnjim po darnost z revolucionarno borbo, gajanjem. Dejal jo, da je to «edi- , Fldel Castl'o je tudi izjavil, da ni način, da se postavijo na preiz- ^DA gospodarsko vladajo Evropo kušnjo namere Hanoja*. jln skušajo z nadzorovanjem paten- muATrremeaule^lab Tt *** f^^a7S n« ^ . 8 'SPJt* daJale ^katere proizvode Kubi. ZiZ a h J °doa Jf?t 30 kll0‘ I Toda kljub temu gospodarskemu metrov od Hanoja. Preteklo noc pa pritisku se trgovina med Kubo in to bombardirala objekte oddaljene 20 kilometrov od prestolnice. Na področju Tue Tien blizu Hue so našli razbitine ameriškega helikopterja, v katerem je bilo 41 o-«eb. Vse vojake pogrešajo. Ameri- Evropo stalno veča. Nato je Castro dejal, da «ne misli nikogar žaliti*, toda -maučili smo se razlikovati med revolucionarnim ravnanjem in revolucionarnimi ukazi*. Omenil je krizo okto- ško poveljstvo ni javilo, ali gre za ! bra 1962 in dejal, da «ko je bil nesrečo ali pa so helikopter sestrelile osvobodilne sile in vojake u-jele. V Južnem Vietnamu so osvobo-d'lne sile preteklo noč bombardirale z minometi ameriško postojanko 25 kilometrov jugovzhodno od Hue. Južnovietnamska vlada je odredila militarizacijo vseh uslužbencev nacionalizirane družbe, ki dobavlja električno energijo Sajgonu. Delavci družbe namreč že več dni stavkajo, da podprejo zahtevo za zvišanje plač. Davi je policija aretirala 92 stavkajočih ter jih pozvala, naj se vrnejo na delo ali pa bodo morali V zapor. Od srede je v zaporu šest sindikalnih voditeljev, ki so jih aretirali, ko so se na poziv ministra za delo javili, da bi razpravljali o zahtevah delavcev v električni industriji. Postavili jih bodo pred so dišče jx>d obtožbo, da so hujskali na »splošno stavko«. Sajgonski zakon prepoveduje stavke v glavnin Industrijah v vojnem času. Neki sindikalni predstavnik je izjavil, da je začelo stavkati tudi 2000 pristaniških delavcev tankistov iz solidarnosti z uslužbenci v električni industriji. Za ponedeljek je bila napovedana splošna stavka, če ne bodo zahteve teh uslužbencev sprejete. mir res v nevarnosti, ni znal nihče v Evropi mobilizirati množic*, in je vzkliknil: «Kje so bile revolucionarne avantgarde v Evropi?* Na koncu je izjavil, da so v Evropi delavci reagirali na umor Guevare, vendar pa je napravil razliko med »iskrenim* sožaljem in «u-radnim*. Še vedno hud mraz Castro ponudil izpustitev sto jetnikov za truplo Guevare HAVANA, 13. - V Havani se je zaključil kulturni kongres, ki je odobril resolucijo, ki pravi, da je oborožena revolucionarna borba «e-dino pravo sredstvo, da se doseže prava osvoboditev in prava narodna kultura*. Resolucija obsoja a- Skoraj v vsej Italiji še vedno traja val mraza, ki ga ponekod spremljajo snežne nevihte. V Tre-palle v pokrajini Sondiro, ki je občina v najvišji legi v Italiji, je bilo davi 30 stopinj pod ničlo. V Benetkah je bilo preteklo noč —12, v Padovi, —12, na področju Aquiie —25, v Rovigu —14, v Umbriji —15. V Cortini d’Ampezzo piha močan mrzel veter. Na zgornji postaji žičnice na Marmoladi je termometer padel na 30 stopinj pod ničlo. V Markah je znova močno snežilo in ceste so pokrite s poledico. Snežne nevihte so bile tudi v pokrajini Chieti in v Irpiniji. Tu je 22 občin popolnoma izoliranih. Močno je snežilo tudi v pokrajini Co-senze. Hud mraz je tudi v vsej Franciji in ponekod je termometer kazal 25 stopinj pod ničlo. V Švici, kjer mraz še vedrib' traja, je v kraju Brevine bilo davi 37 stopinj pod ničlo. O snežnih nevihtah in mrazu poročajo tudi iz Belgije, Anglije, Zahodne Nemčije, CŠSR in Grčije Izredno hud mraz je tudi v Avstriji, kjer je ponekod kazal termometer tudi 34 stopinj pod ničlo. BEOGRAD, 13. — Hud mraz, za-meteni avtobusi na cesti, otežko-čen železniški promet skoraj po vsej Jugoslaviji Mraz ne popušča, posebno hladno je bilo danes v Sloveniji in na Hrvaškem, kjer je Od osmih avtobusov, ki jih je za-melo na cesti Peč-Kosovska Mitroviča, so trije avtobusi še vedno zameteni v vaseh Rudnik in Vitak. Potniki so našli pribežališče pri kmetih. Na cesti Beograd-Niš je obtičalo v snegu okrog 500 raznih motornih vozil. Večina potnikov je poiskala zatočišče v motelih, v bližnjih vaseh in mestih. Prometna podjetja v Svetozaru, Čupriji in Paračinu so prekinila promet na vseh svojih progah. Na cesti Zaje-čar-Paračin je zametenih okrog 80 vozil. V Črni gori je stanje nespremenjeno. Posebno je težak položaj o-krog Savnika in Žabljaka, ki sta brez električnega toka, zaloge petroleja pa se naglo zmanjšujejo, šole na tem področju so že dva dni zaprte. Hud mraz je pritisnil tudi na Črnogorskem primorju. V Ulcinju se je živo srebro spustilo na —6 kar je že kritična točka za južno sadje. V Bosni je položaj nespremenjen, ceste v vzhodni Bosni so neprehod. ne, na cesti Tuzla - Brčko sta danes obtičala v snegu dva avtobusa s potniki. Iz Sarajeva sta danes zjutraj odšli dve reševalni skupini na Bjelašnico, da bi prepeljale v bolnišnico hudo bolnega meteorologa Duška Cigoja. NEW YORK, 13. — Glavni tajnik OZN U Tant ni hotel komentirati zahteve za povečanje dejavnosti mednarodne nadzorstvene komisije, ki naj bi nadzorovala mejo med Kambodžo in Vietnamom. Na razna vprašanja je U Tant odgovoril, da je vedno v stiku z glavnimi prizadetimi strankami. Tri dni z jugoslovansko delegacijo po jugu Italije Včeraj je Mika Špiljak položil v Barletti vence na grob 174 jugoslovanskih partizanov, ki so med drugo vojno umrli v Bariju (Od posebnega dopisnika) BRINDISI, 13. — Po uspešno končanih pogovorih v Rimu in po obisku pri papežu Pavlu VI se je jugoslovanska vladna delegaciia napotila na jug Italije, da bi se tamkaj na kraju samem seznanila s problemi, ki so značilni za nerazvite gospodarsko zaostale dele države. Hkrati pa je bil namen delegacije seznaniti se, kako se italijanska vlada loteva in kako in s kakšnimi posegi in sredstvi rešuje enega izmed osrednjih gospodarskih in socialnih problemov, ki je močno značilen tudi za Jugoslavijo, s problemom nerazvitih pokrajin, ki so zaradi zgodovinskih in drugih razlogov ostale na nižji stopnji gospodarskega in splošnega napredka. Program obiska je bil kaj zahteven, saj je bilo treba jugoslovanskim gostom razkazati in pokazati ne le stanje, v katerem se je znašel italijanski jug po drugi sve-tonvi vojni, marveč predočiti tudi pota, sredstva in oblike, v katerih se uresničuje politika pomoči nerazvitim krajem. Da so gostitelji uspeli v tem, pričajo med drugim besede v zdravici, ki jih je v Ta-rantu izrekel predsednik jugoslovanske vlade Mika špiljak. ((Omogočili ste nam, je dejal, da smo se z roko dotaknili tistega, o čemer ste nam v pogovoru omenjali glede problemov vašega juga. To je za nas toliko bolj pomembno, je dejal Spiljak, ker imamo tudi mi podobne probleme, ker se tudi mi sami ukvarjamo z vprašanji, kako dvigniti na višjo raven zaostale nerazvite dele države«. SPOROČILO PREDSEDNIKA SIHANUKA V Kambodži odkrili zaroto proti Titu Organizirali so jo «Kitajci» - Tito je včeraj prispel v Karači PNOM PENH, 13. — Kamboški slavi kot očeta nacije. Med razni- meriški imperializem, pozdravlja borbo severnoameriških črncev in označuje Guevaro kot najsvetlejši j prenehalo snežiti, v severnih in za-zgled pravega revolucionarnega in- i hodnik krajih Jugoslavije pa je še telektuaica. Resolucija izreka tudi vedno snežilo. Glede prometa je podporo vietnamskemu ljudstvu. Zaključni govor je imel Fidel Castro, ki je ponudil izpustitev sto političnih jetnikov,, ki bi jih zbrale ZDA, v zameno za truplo Ernesta Guevare. Zavrnil pa je bolivijski predlog, naj bi izmenjali francoskega pisatelja Debraja, ki je zaprt v Boliviji, s kubanskim političnim ujetnikom Hubertom Matosom. najbolje na Hrvaškem, kjer so vse • :este prehodne toda zaledenele in v Sloveniji, kjer je bila zaprta za promet samo cesta Kalce-Hru-šica, na cestah Postojna Reka in Postojna Rupa je bil promet prepovedan za prikolice. Mnogo težje, je v drugih krajih V Makedoniji je sneg prekinil promet na več cestah, posebno v vzhodni Makedo- V svojem govoru je nato ostro | niji. Na cesti Titov Veles-Štip je I sinoči sneg zamedel dva avtobusa, ..................................! toda potnikom je uspelo prebiti se do Velesa. V Srbiji, kjer je snežni Srečanje v Rimu (Nadaljevanje s 1. strani) takem obsegu, kar ni bilo tako jasno razvidno iz skupnega poročila. Podčrtali so željo, da bi dobrega vzdušja, ki vlada med obema državama bila nafta skupnost deležna v večji meri kakor doslej, posebno še, če sta obe državi našli rešitve za mnoga druga kočljiva vprašanja m če je gospodarsko sodelovanje doseglo tako visoko stopnjo. Slovenci v Italiji smo mnogo prispevali k temu zbli-žanju. Radi bi postali še boljši posredovalec dobrih odnosov. To pa nam bo mogoče le, Če bomo postali povsem enakopravni državljani, s čimer bo odstranjeno to, še vedno odprto vprašanje med obema državama in bodo sproščene vse tiste sile naše skupnosti, ki Jih mora danes mobilizirati za lastno obrambo. Položaj sredinsko leve vlade Je danes tak, da sta neutemeljeni večkrat ponovljena bojazen pred desnico in skrb za njeno stabilnost, če bi začela resno in sistematično urejevati nafte zadeve. Najboljši dokaz, da se vladi v takem primeru ne more ničesar zgoditi, Je obilni paket, ki vsebuje številne in po značaju neprimerno pomembnejše ukrepe v korist Nemcev na Južnem Tirolskem. Tako so utemeljevali člani delegacije svoja staliiča in so na koncu izrazili zadovoljstvo ob srečanju z visokim gostom iz Jugoslavije. Mislimo, da Je upravičeno nafte upanje, da je bila pot delegacije v Rim koristna za Slovence v Italiji in da bo pripomogla k temu, da bo bilanca ob obisku predsednika Sara-gata v Jugoslaviji za nas ugod bajfta. vihar razsaja. 48 ur, je sinoči na cesti Niš-Paračin zamedlo celo mehanizacijo za čiščenje snega. Na cesti Niš-Aleksinac je promet zavrl bolgarski hladilnik, ki se jo postavil na sredo ceste in blokiral ves promet. V snegu je obtičalo osem avtobusov in okrog 150 potniških avtomobilov ,ki jih je šele danes popoldne rešila mehanizacija JLA. predsednik Sihanuk je sporočil po radiu, da so odkrili zaroto proti maršalu Titu, ki ima priti čez nekaj dni v Pnom Penh. Sihanuk je to sporočil v dolgem govoru po radiu. Izjavil je med drugim, da so aretirali »skupino Kitajcev, ki so imeli štiri zaboje zelo močnih ročnih bomb in radijski oddajnik*. Dodal je: «čakali so trenutek prihoda Tita, da bi razstrelili vse v upanju, da umorijo maršala Tita.* Zatem je Sihanuk sporočil, da je pozval vojaške in policijske oblasti, naj sprejmejo stroge ukrepe ter da bo treba krivce postaviti pred vojaško sodišče in jih strogo kaznovati, in če bo potrebno ustreliti. Sihanuk je poudaril, da želi Kambodža imeti prijateljske odnose z vsemi, ne da bi pri tem izključila Kitajsko, južnovietnamsko osvobodilno fronto in Severni Vietnam. Nadaljeval je, da so se ZDA odpovedale uporabi sile proti Kambodži, in to je eden od dveh pogojev, ki jih je Kambodža postavila za ponovno spravo s to državo. Bovvles se bo posvetoval s svojo vlado o drugem pogoju, ki je priznanje sedanjih kamboških meja ali izjava o njihovi nedotakljivosti. Maršal Tito je na svoji poti po Pakistanu prispel danes v največjo mesto zahodnega Pakistana Karači, kjer mu je prebivalstvo priredilo veličasten sprejem. Mesto je bilo okrašeno z jugoslovanskimi in pakistanskimi zastavami, številnimi transparent, slikami Tita in Ajub Kana. Neposredno po prihodu je Tito položil venec na mavzolej uglednega pakistanskega politi- mi objekti Karačija, ki šteje o-krog 2.5 milijona prebivalcev, je Tito obiskal danes ladjedelnico, ki ie-Ma .?gWjera. .5 jpppjočjo j(j*p-slovanskih strokovnjakov in ki danes gradi ladje,„V| :sodelovanju s splitsko ladjedelnico. Dopoldne je Tito v svoji rezidenci sprejel Jugoslovane, ki so zaposleni v Karačiju, in člane njihovih družin. Na Cipru volitve 25. februarja ka Alija Džinaha, ki ga ljudstvo nostnega sveta«. NIKOZIJA, 13. — Ciprski predsed. nik Makarios je sporočil, da bodo predsedniške volitve na Cipru 25. februarja. Sporočil je tudi, da 00 ponovno kandidiral za predsednika, ker čuti potrebo nadaljnjega mandata v trenutku, ko je ciprsko vprašanje v svoji najbolj kritični fazi. Grško prebivalstvo na otoku je to sporočilo sprejelo z velikim veseljem. Tudi ciprski vladni tisk je ugodno reagiral na to sporočilo. Turško zunanje ministrstvo pa je izročilo tisku izjavi, v kateri pravi, da «ciprsko ustavo jamčijo mednarodne pogodbe, ki so ustvarile to državo, in se lahko menja samo s privolitvijo vseh prizadetih. Turčija ne misli ugovarjati volitvam, ki bodo v skladu s ciprsko ustavo. Toda če bi te volitve v bistvu ali po obliki pomenile kršitve ustave, je očitno, da bi šlo za novo izvršeno dejstvo, katerega posledica bi bila povečati napetost na otoku in bi bilo v nasprotju z resolucijami var- Razstava, ki je privabila in ki še vedno vabi., Da bi nudila jugoslovanskim gostom čim bolj kompetentnega tolmača politike do nerazvitega juga, je italijanska vlada določila za spremstvo ministra Pastoreja, ki je v vladi odgovoren za izvajanja nalog iz programa sklada za jug (Cassa del Mezzogiomo). Prvo mesto, kamor se je napotila jugoslovanska delegacija še pred vstopom v Neapelj, je bila tamkajšnja tovarna gospodinjskih strojev «Ignis. Sud«. Gostje so obšli vse oddelke tovarne, ogledali so si vse faze proizvodnega procesa in se živo zani mali za delovanje in razvoj tega podjetja. Zvedeli so, da je zaposlenih v tovarni 956 delavcev, da je večina izmed njih dosegla visoko stopnjo kvalifikacije in da proizvajajo dnevno tisoč pralnih strojev, da pa se bo proizvodnja podvojila, brž ko bodo dogradili še nove oddelke. Se istega dne je jugoslovanska delegacija obiskala mestno galerijo in pa proizvodni center RAI-TV, kjer so gostom prikazali film o obsegu dela in področjih, ki jih zajema v svojem okviru družba IRI Naslednji dan je bil posvečen obisku raznih pomembnih podjetij, ki je zanje dala pobudo Cassa del Mezzogiomo. Pot je vodila iz Neaplja proti Tarantu. Obisk je veljal najprej tovarni umetnih vlaken v Pisticci, zatem raznim kmetijskim posestvom. Tudi v hišo enega izmed preprostih kmetov, ki je dobil zemljo na obširnem posestvu, kjer je bilo nekdaj močvirje, pa so ga v zadnjih letih z namakalnimi napravami spremenili v rodovitna polja, je vstopila delegacija iz Jugoslavije. Posebno mesto pri ogledu zanimivosti in uspehov juga pa zavzema obisk v železarni v Tarantu. Snežni metež, id je divjal nad mestom in okolico, ni preprečil ogleda tega velikega giganta težke industrije v sklopu družbe Italsider. Gostje so si ogledali proces proizvodnje. Navzoči so bili pri polnjenju gigantske visoke peči, opazovali so, kako stroji izgotavljajo velikanske cevi, ki jih tovarna dobavlja raznim petrolejskim družbam od Sovjetske zveze do dežel Latinske Amerike. Tak je kratek presek tridnevnega bivanja jugoslovanske vladne delegacije v južni Italiji. Vmes so bila številna srečanja s predstavniki krajevnih oblasti, z voditelji podjetij in predvsem .z delavci v podjetjih in na kmetijskih posestvih. Prav ti so zlasti prisrčno pozdravljali jugoslovanske goste, pa najsi je bilo to v tovarni umetnih vlaken, ali pa v železarni v Tarantu. Jugoslovanska vladna delegacija je danes v popoldanskih urah odpotovala v Jugoslavijo z letališča v Brindisiju. Dopoldne so člani delegacije obiskali mestece Barletta blizu Bariju, kjer je predsednik zveznega izvršnega sveta Mika Špiljak položil vence na grobnico 174 jugoslovanskih partizanov, ki so med drugo svetovno vojno umrli v Bariju, kjer je bila vojaška baza jugoslovanske armade. Poleg tega si je delegacija ogledala tudi naprave za razsol ievanje morske vode blizu Barija. 01 jugoslovanske vladne delegacije so se na letališču v Brindisiju poslovili, poleg ministra italijanske vlade Pastoreja tudi druge ugledne osebnosti iz Barija in predstavniki zunanjega ministrstva. ki so spremljali jugoslo- VI MOŠKA B LIGA Borovci s 3:0 odpravili šesterko Artigiani (Brescia) Plavi so potrdili trenutno formo-V vrstah Bora je zelo dobro zaigral Klavdij Veljak Bor — »Artigiani 3:0 (15:7, 19:17, 15:12) ARTIGIANI: C. in G. Guerrini, Lavio, Filippini, Tondi, Comadi, Cussado, Barachelli, Alberti. BOR: Učo Jurkič, Klavdij Veljak, Edi Plesničar, Žarko Uršič, Vojko Mijot, Edi Vodopivec, Radovan Fučka, Igor Orel. SODNIK Aldo Zunino. Borovi odbojkarji so z zmago v Bresci potrdili trenutno dobro formo. Plavi so namreč našli v ekipi Artigiani nepričakovan odpor, kljub temu pa so prisilili žilave nasprotnike na predajo, in sicer so jih premagali z neoporečnim izidom 3:0. Posebno izenačen in borben je bil drugi set, saj so ga plavi osvojili z dokaj nenavadnim izidom 19:17. . V tem m v ostalih dveh setih so borovci navdušili domače občinstvo, ki je bilo zelo športno. Kot so bili športni tudi domači igralci. Ti so poleg tega tudi tehnično in (še posebno) atletsko presenetili. Glede postave so zelo «na mestu« in tudi glede požrtvovalnosti niso izostali plavim, ki pa so se vseeno uveljavili zaradi boljše tehnike in umirjenosti v odločilnih trenutkih, ko je tekma začela biti dramatična. Kako so zaigrali borovci? Osvojili so zmago s 3:0. Torej zadovoljili so skupno kot posamezno. Prvič pa je z Borovo postavo igral celo tekmo tudi mladi Klavdij Veljak, ki se je bolj kot pozitivno izkazal, kar seveda da upati za bodoče nastope. Na splošno je srečanje Artigiani -Bor bilo na tehnično veljavni višini. Domačini so bili zelo borbeni, borovci pa so jih z umirjeno in taktično zrelo igro spravili na kolena. Borova zmaga je tem pomembnejša in zaslužna, kajti upoštevati moramo dejstvo, da so naši odbojkarji po večurnem potovanju z vlakom takoj stopili na igrišče. Fizično torej niso bili ravno v najboljšem stanju za igranje. Z včerajšnjo zmago so si borovci utrdili položaj v lestvici in tako lahko mimo gledajo na bodoče nastope. * * * Ostale tržaške odbojkarske ekipe pa so zabeležile naslednja izida: Ravalico . CRDA 3:1 Libertas - Čelana 3:1 1. Mrklas (Vzh. Nemčija) 39’35”6 2. Bartoševa (ČSSR) 40’39”3 3. Endler (Zah. Nemčija) 40’45”3 Najbolje uvrščena Jugoslovanka je bila 18., in sicer Repinc, s časom 47’47”2. Mladinke (5 km) 1. Vavče (Jug.) 21’48”0 Mladinci (10 km) 1. Uliano (It.) 36’07”8 Najbolje uvrščeni Jugoslovan je Slovnik (4.) s časom 37’14”8. košarka ŽENSKA A IN MOŠKA B LIGA Spliigen-Italsider friestina-Standa V moški B ligi bo danes v Gorici derby med domačim Spltigen Brau ter tržaško peterko Italsidra. Predvidevanja so seveda v korist Goričanov. Lloyd bo nastopil doma proti Gira iz Bologne. Tekma je bistvene važnosti za Tržačane. Vsak spodrsljaj tržaških košarkarjev bi bil namreč usoden za nazadovanje v C ligo. V ženski A ligi bo Triestina na domačih tleh igrala proti Standi iz Milana. Tržačanke bi lahko o-svojile tudi zmago. So v formi. Zenska A liga (6. kolo) TRIESTINA Standa Milano Ultravox . Fiamma Fiat - Lamborghini Geas . Torino Recoaro - Standa Ferrara Moška B liga (10. kolo) Italsider Ge - Snaidero Biancosarti - Libertas Splugen Brau . ITALSIDER TS LLOYD ADRIATICO - Gira Gamma . Virtus Siemens - Faama Leipzig, 13. — V prvi tekmi osmine finala za evropski košarkarski naslov je ASK iz Leipziga premagal poljskega prvaka Wislo iz Krakova s 70:63. TENIS BLOEMFONTEIN, 13. — Teniški igralec ZDA Marty Riessne je V finalnem srečanju mednarodnega turnirja v Bloemfoteinu premagal holandskega predstavnika Toma Okkerja z 2:0 (7:5, 6:3). V ženskem finalu je angleška igralka Virginia Wade premagala Pat Walkden (Ro. dezija) z 2:0 (6:3, 6:3), SMUČARSKI TEKI V BOHINJU Tiller (It.) prvi vanske goste na njihovem tridnevnem potovanju po južnih delih Ita lije. V Bohinju je bilo danes tradicionalno mednarodno tekmovanje v smučarskih tekih, katerega se je udeležilo 105 smučark in smučarjev iz Avstrije, Italije, Madžarske, Romunije, Bolgarije, Poljske, Češkoslovaške, Vzhodne Nemčije in Jugoslavije. Na sporedu so bili teki članic in članov ter mladincev in mladink. IZIDI Člani (15 km) 1. Tiller (It.) 49'51”2 2. Zanon (It.) 49’55”3 3. Gabrielli (It.) 50’19”8 Najbolje uvrščeni Jugoslovan je osvojil šele 9. mesto, in sicer Vavče 51’14”2. Članice (10 km) SMUČANJE V IVENGENV Gerhard Nenning (Av.) pred rojakom Schranzom V' Povsem redni Švicarji - Killy šele 13. WENGEN, 13. — Avstrijci so želi levji delež v tekmovanju v Lau-berhornu. Na prvo mesto se je namreč uvrstil Gerhard Nenning, na drugo mesto pa še en avstrijski smučar Karl Schranz. Na tretje mesto se je uvrstil Švicar Edmund Bruggmann in tako potrdil trenutno formo. Precej slabo s Francozi. Svetovni prvak Jean Claude Killy se je moral zadovoljiti s trinajstim mestom. Boljši je bil francoski predstavnik Orcel, ki se je uvrstil na sedmo mesto. , , , ,, Povsem redni so bili Švicarji', ki so poleg Bruggmanna uvrstili med prve deset še Daetwylerja, Minscha, Giovanolija. Zadovoljil je tudi Italijan Gerhard Mussner, ki je zasedel enajsto niesto .in je bil prvi med italijanskimi predstavniki. Vrstni red: 1. Gerhard Nenning (Av.) 1’59”98 2. Kari Schranz (Av.) 2’0I”19 3. E. Bruggmann (šv.) 4. Daetwyler (šv.) 5. Minshc (šv.) 6. Giovanoli (šv.) 7. Orcel (Fr.) 8. Sailer (Av.) 9. Perillat (Fr.) 10. Zimmermann (Av.) 11. Mussner (It.l 2’02”82; 12. Messner (Av.) 2’02”85; 13. Killy (Fr.) 2’02”91; 14. Leltner (Zah. Nem.' 2'03”08; 15. Schnyder (šv.) 2’03”17; 16. Maelknecht (It.) 2’03”31; 17 Valentini (It.) 2’03”45. 2'01”80 2’01”91 2'02”07 2’02"27 2’02”37 2’02”42 2’02”61 2’02”76 1. Bruggmann 60 točk 2. Killy 45 3. Schranz 36 4. Nenning 28 5. Giovanoli 27 6. Kidd 22 7. Kaelin 15 8. Daetwyler 11 9. Minscb in Favre 8. bob EVROPSKO PRVENSTVO «Nemčija 1» ST. MORITZ, 13. — Posadk* «NemčiJe 1» je osvojila drugo «manche» za evropsko prvenstvo. Vrstni red: 1. ((Nemčija 1» (Horst Xloth, Frank Lange) 2. «VB 3» (Evelin, Fildes) 3. «VB 2» (Blockey, Freeman). A SKUPINA CL1GE (17. kolo) Lestvica za svetovni naslov pa je naslednja: IIIIIIIIIIIIIItHIIIMIIIMIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllllllllllllllrilllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIfiilllllllllllll Kralj Husein v Kairu KIRO, 13. — Jordanski kralj Husein Je prišel danes na obisk v Kairo. Na letališču ga je sprejel predesdnik Naser. Na sliki so dijaki učiteljišča s svojimi profesorji, ki so obiskali razstavo ob stoletnici slovenskega gledali ča. Na sliki vidimo tudi igralca Nakrsta, oblečenega za vlogo, ki jo igra v komediji «Kako važno je biti resen!*, ko dijakom razlaga eksponate na razstavi. Silno zanimivo razstavo v Kulturnem domu so že obiskale tudi nekatere druge šole, medtem ko se zdi, da na nekaterih šolah profesorji slovenščine za to razstavo niti ne vedo. Kot da bi sto let slovenske dramatike ne spadalo v pouk slovenščine! Prepričani smo, da bodo v sleilr"ih div>h vsi naredili svojo dolžnost, saj razstava tudi ne more čakati nanje v nedogled. Jordanski predstavnik Je izjavil, da se bosta Husein in Naser posvetovala o sestanku arabskih voditeljev, ki naj bi nadomestil konferenco na vrhu v Rabatu, ki je bila nedavno odložena. «New York Times« piše, da bodo ZDA dobavile Izraelu še eno skupino lovskih bombnikov poleg tistih, ki jih že dobavljajo na podlagi pogodbe, ki je bila sklenjena pred junijsko vojno. List dodaja, da se Je v tem smislu obvezal Johnson med Eškolovim obiskom v Washingtonu. Sestanek Jemencev v Bejrutu BEIRUT, 13. — V Bejrutu se je sešel jemenski odbor, v katerem so republikanci in rojalisti in ki bo skušal pripraviti tla za konferenco o spravi vseh jemenskih grupacij, tako da bi vzpostavili mir v deželi. Sestanek so sklicali na pob'udo trojnega odbora za Jemen, ki so ga osnovali v septembru na konferenci arabskih voditeljev v Kartumu in mu zadali nalogo, da prouči možnost za obnovitev miru v Je-menu. V tem odboru so predstavniki Sudana. Iraka in Maroka. Delegacijo jemenske republikanske vlade bo vodil zunajni minister Hasan Meki, ki Je danes prispel v Beirut. Razen petih republikancev v vladi naj bi se sestanka udeležilo pet jemenskih republikancev, ki ne podpirajo vlade, in pet rojalistov. Sudanski premier Mahgoub je prispel v Beirut, da bi se udeležil odbora za ureditev Jemenskega problema. TRŽAŠKI NOGOMET - C IN D LIGA Triestina-Savona Schio-Ponziana Triestina bo po zadnjih spodrsljajih sprejela v goste enajsterico Sa. vone, ki ni v Trstu nikoli razočarala. Nasprotno, prav Savona je bilo moštvo, ki Je s svojima dvema kriloma spravljalo v težave tržaške branilce in v obup domače navijače. Za današnjo srečanje bo Triestina zaigrala z naslednjo postavo: Dapas; Da Rold, Kuk; D’Eri, Car pitano, Del Piccolo; Ridolfi, Ive, Pedroni, Pestrin in Gon. Dve novosti torej v postavi Trie-stine. Ive s številko 8 in levo krilo Gon, ki bo tako prvič nastopil s Triestino v tem prvenstvu. Gon je tehnično precej nadarjen element, kar pa se bojijo tržaški navijači je to, da bo fanta zajela trema. Zato pa precej odvisi od režiserjev, Pestrlna predvsem, da bodo znali igralcu pomagati z gotovimi podajami itd. Tekma bo danes ob 14.30 na stadionu «Pino Grezar«. * * * Prinčič; Verzegnassi, Baudaz; Marzari, Kovacich, Kirchmayer; Fonda, Frontali, Verbacci, Curci, Furlani. To je postava, s katero bo skušala Ponziana doseči pozitiven izid v Schiu. Edina novost v postavi je ta, da je Verbacci zamenjal Izključenega Catanio. Naloga tržaških nogometašev ni rožnata. * • • AVTomosmim V NOVI ZELANDIJI Amonov bis LEVI, 13. — Chrls Amon, novozelandski pilot podjetja Ferrari, Je ponovil izreden uspeh v Novi Ze lendiji. Tudi tokrat je namreč A-mon premagal vse svoje neposredne tekmece, med katerimi tudi Jima Clarka, Amon je vozil avtomobil «Dlno-V6». Drugo mesto je osvojil Piers Cou-rage NAMIZNI TENIS 6. KOLO MOŠKE B LIGE Bor - CGS Zmaga za plave? V C ligi skupine A je danes na sporedu zanimiv derby CRDA . Udl-nese. Kljub mrazu pričakuje se rekordno število navijačev v Tržiču za to sTečanje, ki je vedno zbudilo zanimanje med domačimi nogometnimi ljubitelji. RIM, 13. PLAVANJE Italijanska plavalna zveza je objavila umik letne plavalne prireditve «Campanile nuoto«. Med drugim se bo Trst 11. februarja srečal z Milanom, Borovi namiznoteniški igralci bodo danes v 6. kolu moške B lige igrali proti tržaški ekipi CGS. Srečanje je za plave precejšnje važnosti, kajti igrali bodo proti nasprotniku, ki ima isto število točk v lestvici kot borovci. Predstavniki CGS so presenetljivo premagali v tem prvenstvu moštvo Brooklyna iz Trevisa, proti kateremu pa so borovci klonili. Pristaviti pa moramo, da so v prvem srečanju plavi osvojili zmago na račun CGS in to na tujih tleh. Tekma Bor . CGS bo danes ob 10. url na stadionu «Prvi maj«. BIELLESE - ENTELLA La vet ti BOLZANO MESTRINA Crista COMO MARZOTTO D'Amico LEGNANO VERBANIA Bravi MuNKALCONE - UDINESE 1’rono PAVIA ALESSANDRIA Laurenti RAPALLO PIACENZA Panzino SOLBIATESE - PRO PATRIA Bianchi TREVIGLIESE - TREV1SO Ghetti TRIESTINA SAVONA Cardelli AUC A (15. kolo) SAMPDORIA ATALANTA Gussoni BRESCIA NAPOLI Sbardella FIORENTINA - L. VICENZA Torelli INTERNAZIONALE CAGL1ARI De Robbio JUVKNTUS SPAL D'Agostini MANTOVA BOLOGNA Motta ROMA TORTNO De Marchi VARESE MILAN Francescon Ba-IOA (19. kolo) BARI - LAZIO Marchiori CATANIA MONZA Giunti GENOA VERONA Bernardis LIVORNO KOGGIA (v Empoliju) Michelotti MESSINA HEGG1NA PIŠA Palazzo MODENA LECCO Giola NOVARA -Vacchini PADOVA REGGIANA Piantoni PALERMO POTENZA Valagussa VENEZIA Vitullo CATANZARO - počitek PERUGIA "TldečetoM, idifalec uuiiuumiuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuu JACK RITSCHI: Vozil sem s hitrostjo 80 kilometrov na uro po dolgi in ravni avtomobilski cesti. Oči Mladeniča z rdečimi lasmi so žarele, ko je poslušal radio v avtomobilu. Ko so bila poročila končana, je znižal glas in dejal: ~ Doslej so našli sedem njegovih žrtev. . slišal sem — sem po- trdil. Spustil sem eno roko s kr-in se popraskal po glavi. Pogledal me je in se nasmehnil. Ste morda zaradi česa zaskrbljeni? Obrnil sem se proti njemu: oU~7Ne. Zakaj naj bi bil zaskrbljen? Mladenič se je še smehljal. „ "7 Policija je blokirala vse ceste 50 milj naokoli. ~~ Slišal sem tudi to. -Mladenič se je maj0 namr-godil. ~~ Preveč je prebrisan zanje. f 7°i pogled se je ustavil na orbi, ki jp je držal na kolenih. Potujete kam daleč? ^ vem- " Je rekel in ssomizgnii z rameni. Pd je prej majhne ko sre-nnje_ rasti, slaboten. Imel je morda sedemnajst let ah nekaj -Ste razmišljali o tem, kaj „Je napotilo k temu deja-JOj — me je vprašal. , Ne, — sem odgovoril in giedal na cesto. ■Ugriznil se je v ustnice. Morda so slabo ravnali z Jim. Morda so ga vse življen-1 zapostavljali. Morda so v tem pretiravali, j; Mladenič je gledal predse. rtat& je vprašal: Zakaj zavirate? .j Imam malo bencina, sem °dgovoril. lrr^?1 sem 2 glavne ceste in c,. enil _ proti bencinski črpalki. a„freJši moški se je približal Avtomobilu. Napolnite rezervoar, sem u rekel. — In prekontroli-raJte olje. javici^611^ ^ kakor na žer- ®tari naju precej zadr-Je- Nerad čakam. Zakaj star-ji’ kakor je on, sploh žele bi Bolje bi bilo zanj, da 01 on mrtev. ..~7 Slari prav gotovo ne bi glasal z vami, — sem mu “dgpvoril in si prižgal ciga- hi«'0 86 je stari vrnil z dro-__Zem. ga je mladenič vprašal: ~~ Ah imate radio? — Ne. Ljubim mir — je odvrnil starec in se oddaljil. — Prav imate, — je zamrmral moj sopotnik. Ko sva se vrnila na cesto, sem pognal avto zopet na o-semdeset kilometrov na uro. — No, za to, da ubije sedem oseb, mora imeti človek dober želodec, je zopet pričel mladenič. — Ste že kdaj držali pištolo v roki? — Mislim, da sem. Skozi napol odprta usta so se videli njegovi zobje. — Ste tudi kdaj merili na kogar? — Oči so se mu svetile. — Kakšen prijeten občutek, če veste, da se vas ljudje boje. — Menite? — Človek mora imeti dosti poguma in moči za ubijanje, — je dodal mladenič. — Eden od tistih, ki so bili ubiti, je bil star mož pri bencinski črpalki, — sem dejal. Njegove oči so nekaj hipov kazale negotovost. — Zakaj, mislite, je ubil starega človeka? Skomizgnil sem z rameni. — To je težko povedati. U-bil je enega, nato še enega in nato še enega. Mladenič je pritrdil. — Morda je človek tudi srečen, ko ubija. — Mladenič si je ovlažil ustnice. — Nikoli ga ne bodo dobili. Preveč je previden... Prevozila sva celo miljo, ne da bi bil kdo od naju spregovoril besedo. Nato se je mladenič obrnil k meni: — Ali ste po radiu slišali njegov opis? — Seveda, sem odgovoril. — In se niste bali, ko ste me vzeli v avto? — Ne. — Zelo sem podoben temu zločincu. Vsi se me boje. — Upam, da vas to zabava, — sem odgovoril. — Že trikrat me je policija ustavila na tej cesti. Delajo prav tako reklamo zame, kakor za ubijalca. — Vem, — sem odgovoril. — In mislim, da vam je bodo delali še več. Pričakoval sem, da vas bom našel na tej cesti. Ustavil sem vozilo. — Kaj pa mislite o meni? Menite, da moj opis ustreza opisu morilca? — sem ga vprašal. — Ne, vi imate kostanjeve lase, a njegovi so rdeči. Nasmehnil sem se. — Morda sem si jih obarval Mladenič je razprl oči, ko je doumel, kaj se bo zgodilo. ITALIJANSKO-SLOVENSKI STIKI SKOZI STOLETJA Sodelovanje na področju gledališča Vplivi iz Italije segajo že v prve začetke gledaliških poskusov na Slovenskem Prizor iz novega dela v uprizoritvi Slovenskega gledališča. (Oscar Wilde, Kako važno je biti resen!). Prihodnja predstava bo v sredo ob 20. uri (za dijaški abonma) Naj starejša oblika slovenske gledališke tvornosti ima svoj izraz v liturgičnih dramatskih prizorih iz srednjega veka. Staro je tudi slovensko posvetno gledališko izročilo, ki je zraslo pod zaznavnim vplivom iz Italije. Trstenjak govori v svojem delu o ((Slovenskem gledališču« o nekakšnih igrah, podobnih pomorskim bitkam, ki so jih uprizarjali na Ljubljanici. Te igre spominjajo Trstenjaka na pomorske bitke v rimskem Kolo-seju. Vsaj tako si razlaga Dolničarjev zapis v «Epitome chrono-logica« za leto 1097: «Leta 1097 poleti so uprizorili na reki Ljubljanici svečane pomorske bitke, ki so razveselile številne gledalce teh iger«. O njih poroča tudi Keesbacher v knjigi »Filharmonično društvo v Ljubljani«: »Leta 1092 naletimo na ladijske hitrostne tekme, leta 1210 pa na zapis o rečni svečanosti, neke vrste pomorski bitki«. Slovak Wollmann pa nas v knjigi «Slovinski drama«, izšli leta 1927 v Bratislavi, spet navaja na ugotavljanje italijanske-skega vpliva na dramatiko, ki so jo gojili v Ljubljani v okviru jezuitskega reda. Ljubljanski je- zuiti so uprizorili leta 1598 dramo «Darovanje Izaka«. To versko dramo, ki so ji v Italiji pravili «saera rappresentazione«, so igrali v Florenci že leta 1448, nakar se je razširila po vseh katoliških deželah. Od leta 1617 dalje so gojili v Ljubljani takšno primitivno nabožno dramatiko, ki se je izražala predvsem v pasijonskih predstavah, med javnimi procesijami v okviru raznih kapucinskih bratovščin. Iz Ljubljane so ta običaj raztegnili na podeželje, kjer so bili kapucinski samostani. Te nabožne predstave so bile slovite zlasti med pasijonskimi procesijami v Škofji Loki. Nastopali so seveda preprosti dile-tantje. Besedilo razdeljenih vlog je postalo v začetku 18. stoletja slovensko. Leta 1655 so uprizorili dijaki ljubljanskega jezuitskega kolegija zelo staro in priljubljeno ljudsko igro o «Paradižu». Na sporedu je bila spet v letih 1657—1660. Po zaslugi revnih dijakov, ki jim je šlo za milodare in ki so jim je-zuitje dovolili, da so jo nekajkrat igrali tudi na prostem, se je ta verska predstava pojavila leta 1657 tudi v slovenščini. Ni aiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiitiuiiiiiiiiiitiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiii DEBELA KNJIGA, KI JO BODO BRALCI TAKOJ PREBRALI Spopad med gestapom in VOS (Tone Svetina: UKANA, II. del - Založba Borec, Ljubljana) Pri zavodu Borec je pred novim letom izšel drugi del romana Toneta Svetine Ukana. Čeprav je bil do izdaje tega teksta Svetina skorajda neznan pisatelj, ki je sicer izdal dve knjigi, pa je j radovednost. domačega avtorja. Zato bo pri vseh tistih številnih bralcih, ki so z zadovoljstvom odložili prvo knjigo tega romana, sedanji izid druge knjige vzbudil pozornost in vendar s svojim prvim daljšim tekstom, z romanom Ukana doživel izreden uspeh Njegov roman je bil kmalu razprodan in založba je po dveh letih pripravila drugo izdajo, ki je bila prav tako deležna velikega zanimanja. Izredno interesiranje za roman je ovrglo ustaljeno prepričanje, da je zanimanje za domača dela med našimi bralci manjše, predvsem pa prepričanje, da ni zanimanja za dela z vojno oziroma še posebej partizansko tematiko. čeprav je Ukana delo doslej tako rekoč neznanega slovenskega pisatelja, čeprav je to roman o osvobodilnem boju partizanov na Primorskem in Gorenjskem, je roman doživel tak uspeh kot le malokateri tekst te vrste. In kot le malokatero delo Prav gotovo bodo številni bralci tudi z drugim delom Svetinove Ukane prav tako zadovoljni kot so bili s prvim delom. Morda jim bo čez 900 strani obsegajoča knjiga vzbudila spoštovanje. Toda gotovo je, da knjige ne bodo odložili preden je ne bodo prebrali. Mestoma jih bo verjetno nekoliko mučila dolgoveznost pisateljevega pripovedovanja, včasih se bodo morali truditi, da obdrže nit dogajanja, na koncu pa bodo nad to široko panoramo dogajanj osvobodilnega boja le zadovoljni. Kajti Tone Svetina je vendarle odličen pripovednik, ki zna z napetim pripovedovanjem in zanimivimi zgodbami., ki jih .spretno-pa-, vezuje v celoto, resnično pritegniti bralce. - Ob koncu prve knjige smo spoznali, kako se je ljubljanska študentka Ana, ki se je bila zapisala gestapu, razkrila pred partizani in sama priznala, da jo je poslal njen prijatelj, major Wolf, šef gestapa na Bledu. Povedala pa je, da kot skrit agent še ni storila ničesar proti partizanom. Spričo tega je obveščevalni službi uspelo razkriti agenta Hrasta, ki se je vtihotapil v vodstvo XXXI. divizije, ter zaostriti borbo proti nemškim agentom. Ano so pripadniki partizanske varnostne in obveščevalne službe temeljito izprašali in pretresli ter jo poslali v brigado, kjer se je pogumno udeleževala vseh bojev, dokler je niso ujeli domobranci. Toda Ana, ki je bila v prvi knjigi Ukane precej v ospredju dogajanja, postane v drugi knjigi vse bolj obrobna oseba. Poglavitna oseba je vsekakor nemški major Wolf, ki mu na partizanski strani ni enakovrednega nasprotnika. Zato pa spremljamo ves čas te knjige predvsem spopad med dvema posebnima službama, med gestapom, ki se poslužuje najrazličnejših metod, da bi uničil partizansko vodstvo in zasejal med partizanske vrste nezaupanje, zmedo in negotovost, ter med varnostno obveščevalno službo, ki skuša razkrinkati nemške agente v partizanskih vrstah ter paralizirati nemške vojaške in politične akcije. Vsekakor partizanom uspejo v času, ko se roman dogaja, v letu 1944, veliki vojaški podvigi Najrazličnejše diverzantske akcije v Trstu, Idriji, Postojnski jami, na Bledu in drugod povzročajo Nemcem hudo škodo in krepe moralo prebivalstva. Toda na drugi strani pa se partizanom še vedno ne posreči odkriti enega poglavitnih agentov, ki pod imenom Alfa pošilja Nemcem poročila o gibanju partizanskih brigad. O vsem tem bo seveda spregovorila nadaljnja, tretja knjiga Ukane, ki jo pisatelj pripravlja. Seveda ob strožji kritični presoji Svetinovega romana ugotovimo tudi hibe tega romana, hibe, ki so v drugem delu še očitnejše kot so morda v prvem. Pisatelj je predvsem skušal zajeti čim širše dogajanje na Primorskem in Gorenjskem, tako da je snov pripovedi izredno narasla. To sicer ni nič slabega, zlasti ne, ker je pisatelju uspelo obdržati povezavo vseh vzporednih zgodb, kljub obširnemu tekstu. Toda v drugi knjigi Ukane je vse preveč obnavljanja zgodovinskih dogodkov, marsikje prav na račun kreativne sposobnosti pisatelja in njegove umetniške izpovedi. Ta knjiga je naravnost natrpana s pripovedjo resničnih dogajanj, tako da se zdi, kot bi postala kronika dogodkov. Pa čeprav se je pisatelj očitno tega zavedal in si ves čas vztrajno prizadeval, da bi knjiga ne predstavljala samo fotografskega obnavljanja dogajanj, temveč bila pravi roman. Zdi pa se vendar, da zunanji, resnični dogodki, ki bi morali predstavljati le ozadje romana, tvorijo vendarle pretežni del knjige. Čeprav je treba priznati, da Svetinovi partizani niso nikaki junaki, temveč ljudje z dobrimi in slabimi lastnostmi, z vrlinami in slabostmi, vendar ne zažive pred bralcem v vsej svoji osebnostni problematiki, temveč predvsem kot borci. Tako sicer spoznamo celo vrsto partizanov, toda kaj več o njih kot ljudeh ne zvemo. Nasprotno pa nam nekatere nemške osebe bolj plastično zažive. Scena iz opere «Deklica iz Pskova» Rimsky-Korsakova v uprizoritvi v gledališču Verdi l‘l,,iiiiiiiiil,ll,lll)l)|1|M|||limimlnl)||ltl|)||||m|||l||||im|||||||Illl|l|1|||llllJlllllJlllllllllllllllllmia|||lllllllllllllmttllllllllIIIIIIII1Mltlllllllll,lllllll,ll,lllllllllltlllalllllllllllllllnlmlI),ili hudih, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiimiiiiiiiiitiiiiiii mi iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii iiiiuiiiin Iz črnih dni pregnanstva kar86 kRr danes napišejo — ali 1’ ,vsa!co stran, vsako knji-v h ič° naPišejo ljudje, ki so po ° . za svobodo sodelovali ‘n z S^°je Pripomogli, da je bil jaf zemlje izgnan «zemlje lja 1 injec«. Se posebej pozdrav-Pr Prizadevanje vseh tistih ^Prostih tovarišev in tovarišic, 0rJlrn odmevi na dni, ko so z o U.cm v roki uničevali tuje !a ce’ ne dajo miru in so, jeli 8V PrePr°sti in nešolani, pri-doe Z pero, da rešijo pozabe borbo e iZ naSe osvobodilne Zbirih knjižica je tudi pesniška ^ Ja iz trnih cini pregnanstva, Anci° v samozaložbi izdala jr Salmič iz Leskovca pri st ‘ern- Knjižica ima na 51 Stnineh objavljenih štirideset pe-j,,,1’ .ki so nastale v nemškem v ,°"štu Veingarten-Ravensburg letih od 1941 do 1945. Serf Leskovca pri Krškem in so-eone vasi so Nemci leta 1941 šče o v preJ ‘menovano tabori-. 28 družin. Prav tako so iz krajev ~ Veniše, Mali m euki Podlog, Grčeča vas, Jelše, Drnovo, Gorica, Hrastje, Cerklje ob Krki, Češnjice, Zasab, Krška vas in Brežice z vso okolico do hrvaške meje — izselili veliko število družin. Izseljevanje je zajelo ves zasavski pas od Radeč do Sotle. Doma so Nemci pustili v vasi po eno do tri družine, katerih člani so bili v takih službah, da so lahko koristili Nemcem. V taborišču Veingarten-Ravensburg je bilo nad 800 slovenskih izseljencev. Nemci so izseljenim družinam obljubljali, da jih v njihovi novi domovini čakajo vile in krasna posestva. Ko so se po treh dneh potovanja pripeljali na kraj, so jih sprejeli mrzli in sovražni pogledi, Hitlerjeva mladina pa je nanje kričala: »Poglejte jih, cigane slovanske!« Avtorica zbirke je za uvod napisala: Strahotna noč, vihar besni, da vse do temeljev se stresa. V njem skoraj čisto brez moči celo velika so drevesa. Kaj več na zarjo upa ni? S temi besedami je izrazila gorje, ki ga je občutila ob novici, da bo morala družina v pregnanstvo. Vendar se ni prepustila brezupu. Takoj naprej je zapisala: Zapoj srce! Ne boj viharja se noči! Naj bliski parajo nebo, naj le besneče grom udarja. Saj se vihar bo izdivjal, trpeči narod moj bo vstal. Naše internirance so porazdelili na razna dela. Eni so delali pri večjih kmetih, drugi v rudniku, tretji v tovarnah. Avtorica je morala cela tri leta česati umazane svinjske ščetine. Zaradi prahu in smradu je potem zbolela. Zadnje leto je bila premeščena — na večkratno lastno zahtevo — na lažje delovno mesto. Vse kar so naši ljudje pretrpeli v taborišču, je avtorica z izredno ostrim čutom doživljanja in opazovanja — prelila v preproste, toda izredno učinkovite, iskrene verze. Tako je nastala zbirka pesmi iz življenja naših ljudi v taborišču. Naj navedemo nekaj primerov iz zbirke. V pesmi Procesija izgnancev piše: Vse svoje imetje so v culice male zmašili, domove in drugo so lačnemu tujcu pustili Prvo pomlad v izgnanstvu takole doživlja: 2e čuje ljube zemlje klic, a plug mu zdaj rjavi, gorica vinska v toplem soncu še neobdelana sloni. Ponoči ne more spati in se v mislih vrača domov: Bedna je in z ramami pokrita domovina, mati. Vendar vstala zmagovita spet bo. — Mora vstati! V trenutkih, ko se spominja domačih njiv, ji privre na dan pesem Rodni zemlji, ki ji naroča: Izpljuni zemlja seme, ki ti ga tujec v grudi je vsejal! Ne skali mu, ne daj sadu, četudi gre do rodnih tal! Zaradi pomanjkanja in trpljenja je iz njene vasi umrlo v taborišču 20 domačinov. Tudi ta dogodek je našel odmev v njeni zbirki: Ti, zemlja rajha nesrečna! Izgnancev slovenskih kraj mnogih grobov. V tvoje grudi preklete, smo mnogo grobov izkopali. Se in še bi lahko našteval primere pesniških odmevov, tako bombardiranje zavezniških letal, silvestrovanje v tujini, hrepenenje po osvoboditvi in tako naprej. Naj za konec ponovim besede, ki jih je za uvod v to zbirko napisala Gitica Jakopin: «Tako je lirika Anke Salmiče-ve presegla domnevno obrobnost in docela utemeljila svojo težnjo po širših odmevih.« Osebno naj poudarim: Vsi tisti, ki so trpeli po taboriščih, bodo z zadoščenjem brali te pesmi, ki so veren dokument pre-stanega trpljenja, zaničevanja in uničevanja naših ljudi v taboriščih. In naj dodam še to-le: Ni prav, da naše založbe ne prevzamejo v tisk in založbo takih zbirk. Za take zbirke bi moral odpasti izgovor: «Ni denarja! Pesmi ne gredo v prodajo«. Tovarišica Anka Salmič, Je v privatnem pismu svoji znanki zapisala: «Bili smo last »lagerfirer-jev« in ti so razpolagali z nami.« Vsej lastnini «lagerfirerjev» na-kljub, so nastale te in enake pesmi. Zato bi naše založbe bile dolžne celo same iskati tovariše in tovarišice, ki hranijo spomine na črne dni okupacije. Ali ne zvenijo kot očitek in kritika besede, ki jih je naša Anka zapisala v istem pismu: »Poizkusila bom prositi, da bi mi morda hoteli založiti in izdati zbirko okrog sto (100) pesmi. Ce ne, pa naj čakajo na vnučke. Morda bo imela katera smisel za to, da jib bo izdala.« A. Pagon - Ogarev Pisatelju bi lahko očitali, da je poznal razmere na Gorenjskem, ne pa razmere med vojno v Ljubljani in Trstu in da so tovrstni prizori bledi in neprepričljivi. Zato pa so njegovi opisi vojnih spopadov, hajk, napadov in najrazličnejših akcij nadvse plastično in prepričljivo opisani, da jih bralec naravnost podoživlja. Ker je tega v knjigi veliko in ker je zanimivost knjige sploh ena njenih poglavitnih odlik, je knjiga kljub šibkim stranem, ki jih bo spoznal in občutil zahtevnejši bralec, in ki so posledica premajhne ustvarjalne moči avtorja, da bi snov umetniško preoblikoval, taka, da bo močno, močno brana. To pa tudi prav gotovo veliko pomeni. Sl. Ru. Zgodovina estetike Pri državni založbi Slovenije je v zbirki Kultura in zgodovina izšla «Zgodovina estetike«. Knjigo sta napisala ameriška profesorja Katharine Eberett Gilbert in Helmuth Kuhn, v slovenščino pa je knjigo prevedel Vital Klabus, medtem ko je za resno opremo knjige poskrbela Nadja Furlan. Knjigo o zgodovini estetike Slovenci nimamo in po izvirnem slovenskem pregledu razvoja estetike, ki ga je pred desetletji izdala dr. Alma Sodnikova, bo nova knjiga edini vir za ta del filozofije. Prav gotovo je zato velik pomen te knjige, ki je bila sicer napisana predvsem kot učbenik, bo pa v slovenski izdaji moiala zadostiti vsem potrebam. Kot pravita avtorja v predgovoru, je pričujoča knjiga namenjena vsem študentom in drugim zvedavim duhovom, ki si želijo kaj več vedeti o tem, kaj pomenijo estetski pojmi. Ti pa bodo v knjigi, ki obsega skoraj 600 strani, našli obilo gradiva za spoznavanje razvoja vede o lepoti in umetnosti. Razumljivo Je, da avtorja začenjata svoj zgodovinski pregled pri filozofih stare Grčije, pri Platonu, Aristotelu, se obširno ustavljata pri Plotinu, nakar v posebnem poglavju obdelata srednjeve. ško estetiko. Renesansi je posvečeno samostojno poglavje, nato sledi poglavje o estetiki v 17. stoletju in v času klasicizma. Osemnajsto stoletje Je obdelano posebej v Angliji in posebej v Italiji in Franciji. Nemški racionalizem in nova umetnostna kritika, to je naslov 10. poglavja. Klasični nemški estetiki, nemški romantiki so posvečena samostojna poglavja, enako romantičnim idejam v Angliji ter Ameriki. Jasno je, da se avtorja obsežno ustavljata ob Fichteju, Schellingu, Heglu ter Schopenhauerju, pišeta nato še o metafiziki v krizi, o estetiki v dobi znanosti ter zaključujeta svoje obširno knjigo z 19. poglavjem, ki nosi naslov Tokovi dvajsetega stoletja. Slede še opombe, literatura in vse, kar spada k podobni znanstveni publikaciji. Posebnost knjige Je v tem, da so posamezna poglavja razdeljena na kratke, tudi samo polstran-ske odstavke s samostojnimi naslovi, kar daje nad sicer izredno obsežno snovjo Jasen pregled. Bralou pa se že pri prebiranju knjige kaže močan pečat, ki ju daje delu obsežno znanje obeh avtorjev ter originalnost njunega podajanja. Knjigo beležimo kot kronisti s pripombo, da je pač treba izid take, najbrž precej nekomercialne knjige, samo pozdraviti, ker je v tem pogledu slovenska literatura močno skromna in pomeni izid takega dela več kot samo njeno obogatitev. šlo za pravilno zgrajeno dramo, ampak za «Hojo s Paradižem« po hišah slovenskega prebivalstva v mestu in predmestjih. Vsebina igre je misterij, sličen božičnim in pasijonskim igram, ki so včasih mejile celo na pustne burke. Leta 1690 so uprizorili jezuitje igro o »Egiptovskem Jožefu«. Ta podatek nam daje Josip Mal v svojem delu o «Stari Ljubljani in njenih ljudeh«. Izvor teh predstav verske vsebine je, kot sem že rekel, v italijanskih nabožnih igrah, ki so jih iz Italije na Slovensko prinesli razni duhovniki in menihi. Te «sacre rappresentazioni« so se razvile iz verskih laud, to je hvalnic. Da so bile takšne verske igre v Sloveniji tudi kasneje večkrat uprizorjene, nam dokazuje naslednji dogodek. Ljubljanski škof se je leta 1730 pritožil na dvoru, da so tuji, verjetno italijanski »komedijanti« nastopali tudi v postnem času. Čeprav je šlo za verske igre, se je ljubljansko prebivalstvo po škofovi trditvi nad tem zgledovalo. Vicedom pa se je zagovarjal, da je ista gledališka skupina z isto igro pred dvema letoma nastopila prav tako v postnem času v »duhovniškem mestu Salzburgu« brez kakršnega koli zgledovanja, ker je igra bolj oratorij kot komedija. V 17. stoletju je prišlo iz Italije v Slovenijo tudi gledališče s senčnimi, silhuetnimi podobami. Takšne predstave so doma na Daljnem vzhodu, Kitajskem in Japonskem. Bistven del teh predstav je bila glasba, ki je imela odlično mesto v baročni kulturi na sploh. S pantominskimi igrami so začeli leta 1750 in jih spet dali 1759. Leta 1753 je gostovalo v Ljubljani italijansko lutkovno gledališče ali «laška komedija«, kakor so ji pravih po slovensko. Uprizorilo je devet komedij. Marionetno gledališče najdemo v Ljubljani spet leta 1755 in 1756, ko je bilo deležno velikega uspeha pri ljubljanski mladini. Italijanski plezalci po vrveh in akrobati so nastopili leta 1695 pri jezuitih in leta 1699 v večji dvorani na ljubljanskem rotovžu, to je palači mestne občine. Leta 1754 in 1755 so dah na lontovžu, v palači deželnega zbora, nekaj veseloiger s produkcijami na vrvi. Nekaj teh predstav je bilo tudi leta 1754 in 1756. Leta 1761 je italijanski umetnik nastopal v Ljubljani s kamelo. Leta 1763 pa naletimo na italijanskega potujočega umetnika, ki je v biljardni dvorani ljubljanskega magistrata nastopal celo z opico in ježevcem. Ljubljanski magistrat je izdal maja 1791 potrdilo, da se je družba Giuseppa Landinija vedla v Ljubljani neoporečno in se po pričevanju gledalcev producirala v stanovskem gledališču z vso spretnostjo v svojih umetnostih s plesi na vrvi in žici. 9. maja istega leta pa je izdal magistrat podobno potrdilo za družbo Gia-coma Chiaronija, ki se je producirala v kitajski senčni igri, s plesom na vrvi ter s pantomimami v popolno zadavoljstvo gledalcev. Od okrog leta 1660 dalje nastopajo v Ljubljani že prave dramske in operne gledahške družine. Nastalo je pravo tekmovanje med Italijani in Nemci za pridobitev naklonjenosti slovenske publike. V začetku so imeli Italijani lahko stališče, saj nam Ivan Tavčar v 6. poglavju svojega dela «Janez Solnce« pravi, da se je v 17. stoletju med ljubljanskim meščanstvom morda več govorilo italijanski kakor v 19. stoletju nemški. Zato ni nič čudnega, če so imele itahjanske dramske in operne predstave, seveda v italijanskem jeziku, velik uspeh v Ljubljani. Zanimanje za italijansko dramo je padalo z znanjem italijanščine, medtem ko je bila opera še dalje zelo priljubljena, ker je šlo v tem primeru bolj za uživanje lepe italijanske melodramske in operne glasbe kot pa za razumevanje govorjene besede. Razen tega so italijanski pevci radi zapeli svoje arije tudi v slovenščini, kar nam na primer potrjujejo prevodi, ki jih je v ta namen nalašč pripravljal Žiga Zois. Prvo zanesljivo vest o italijanski gledališki družini v Ljubljani dobimo v Dolničarjevih analih za leto 1709. Nastopala je tri tedne v mestni hiši. Predstave niso bile slabe, če je bil stalno navzoč deželni glavar knez Por- marjenim, a bogato opremljenim Lanthierijevim marionetnim o-drom. V tem času je napravil Goldoni tudi 14 dnevno potovanje z grofovim tajnikom čez Kranjsko v Gradec in nazaj preko Koroške v Trst in spet v Vipavo. O Ljubljani piše v «Spo- -minih« samo to: ' . »Dospeli smo v prvem zaletu do Ljubljane, glavnega mesta Kranjske, ob reki enakega ime-na. Nisem tam videl ničesar i-zrednega razen nekakšnih rakov, • nepričakovano lepih in velikih — kakor morski — saj so nekateri izmed njih merili cel čevelj«. Do leta 1776 smo spet brez’ vesti o italijanskih ((komedijantih«, kot so jim tedaj pravih. V matrikah šenklavske župnije pa -je 20. februarja 1776 beležka, da je tega dne Sigismund Zois z . Maksimilijano Fantinin kumoval Sigismundu Petru Angelu, zakonskemu sinu iicomoedianta« Anto- ' nija Palminija in Helene Rosin.' Ta italijanski igralec ni bil v Ljubljani slučajno, ampak kot,, član kakšne gledališke družine, o, -kateri nimamo nobene vesti. Na itahjanske predstave v prozi naletimo spet šele leta 1791. Bilo jih je štirideset. Grof Niko- laj Franc Attems iz Gorice je gostovanje izposloval družbi Ma-lipiera Mazzottija. Predstavi od 14. julija je prisostvoval celo cesar Leopold. Predvajali so italijansko šaloigro brez muzike «11 tremendo giudicio di Pluto a favor d’Arlecchino operatore di portenti e d’incanti». Nato smo spet brez podatkov za italijanske dramske predstave. Za časa francoske okupacije je prišlo samo do italijanskih o-pernih predstav. Dramo je odklo. nil sam glavni cenzor uprave ilirskih pokrajin v Ljubljani, Bar-tolomeo Benincasa, ki je bil Italijan, in ki je sam pripravil gostovanje italijanske opere leta 1810. Ponudil se mu je namreč impresario Rigolli iz Zadra. Benincasa mu je odgovoril, da bi s svojo italijansko komedijo nič ne opravil v Ljubljani, »kjer je izmed štirih jezikov, kranjščine, nemščine, francoščine in italijanščine, zadnja najmanj v rabi«. Do novega gostovanja italijanske drame je spet prišlo šele v jeseni 1858. Družba Caroline Santoni je uprizorila Ventigna-novo tragedijo »Medeia« in tragedijo «Pia» - viteza Merenca da Ceva. Ljubljansko časopisje je Santonijevo pohvalilo, čeprav je zaostajala za Rachelo in Ristori-jevo, grajalo pa drpmi; o igri pa je sodilo, da je bila prepatetičha. To je bila zadnja italijanska dramska družina, ki je gostovala v Sloveniji do konca preteklega stoletja. Slovensko gledališče, ki se j« medtem porodilo sredi velikih težav, ie posvetilo Goldoniju veliko pozornost. Dramatično društvo je leta 1884 uprizorilo, seveda v slovenščini, njegovo komedijo «Dva gospoda j)a jedsn sluga« v prevodu Davorina Hostnika, ki je prišla na oder poklicnega ((Slovenskega gledališča« v Ljubljani sicer že osem let prej, toda v vaudevillski obliki s petjem in Stocklovo glasbo. Goldoni je bil priljubljen tudi slovenskim diletantom. Leta 1884 so uprizorili njegovo burko »Gluh mora biti« na odru Čitalnice v ljubljanskem središču, v šiški pa igro »Mutec«. Goričan France Oblak, rojen na Slapu pri Dol. Tribuši, je nato prevedel Goldonijevo veseloigro «Cuden dogodek«, ni pa znano, če so to komedijo kje postavili na oder; v Ljubljani prav gotovo ne. Po letu 1892, ko smo dobih Slovenci stalno gledališče v Ljubljani, Goldonija ne srečamo več, čeprav naletimo na slovenskem odru na D’Annunzia in Rovetto. Srečamo ga spet šele po prvi svetovni vojni, V sezoni 1926-27 je na ljubljanskem odru Goldonijeva komedija «Pri lepi krčmarici« v prevodu Vladimira Knafli-ča. Prav tako leta 1926 so postavili v Mariboru na oder komedijo «Sluga dveh gospodov«. Ta, komedija je spet na odru v . Ljubljani v sezoni 1934-35 v prevodu Cirila Debevca. V Mariboru se je z Goldonijem bavil vehko ljubeznijo Jože Kovič. V ' • *• 4 RK* zia. Ne vemo pa, če so dajali opero ah dramo brez muzike, v tem primeru italijansko komedijo »delTarte«. V anonimnost so še vedno ovite italijanske dramske predstave iz let 1748-1749 in 1752. Iz anonimnosti stopijo itahjanske dramske predstave leta 1761, ko so 22. septembra uprizorih Goldonijevo komedijo «11 nemico delle donne, reso amante dalla locandiera astuta«. To je slavna «Locandiera» . Mirandolina. Leta 1762 je sledila daljša sezona z devetimi komedijami in 74 predstavami. Ponovili so «Locandie-ro». Nimamo podatkov o ostalih uprizoritvah. Goldoni je odslej stalno zastopan v gledališkem repertoarju na Slovenskem. Goldoni je bival v slovenskih krajih, a ni slutil te svoje umetniške sreče med Slovenci. Leta 1728, ko mu je bilo šele 21 let in se je še pripravljal na pravni doktorat, Je prišel v Gorico, kjer je njegov oče, ki je bil zdravnik, zdravil grofa Lan-thierija. Grof ga je vzel s seboj v Vipavo, kjer je med gostijami in zabavami preživel štiri krasne mesece, ki jih opisuje v 17. poglavju I. knjige svojih ((Spominov«. Posebno mu je prijalo rdeče vipavsko vino. 2e tedaj je čutil mladi Goldoni vehko nagnjenje do gledališča. Zato je v Vipavi prirejal uspele predstave z zane- sezoni 1932-33 je postavil na oder komedijo ((Zvedave žene«, «Mi-randolino« ter ((Kavarnico« z no- t' vim Kreftovim prevodom.- Po drugi svetovni vojni se slovern, sko zanimanje za Goldonija ni zmanjšalo. ((Primorske zdrahe« v posrečenem prevodu Mirka Rupla, ki je Goldonijevo beneško govorico prelil v slovensko tržaško obmorsko narečje, so zabavale gledalca v Ljubljani in Trstu. V Ljubljani so to komedijo uprizorih v sezoni 1945-46, v Trstu pa poleti 1953. Naj dodam še, da so Goldonijevega »Lažnika« v prevodu Janka Modra gledali v Ljubljani v sezoni 1954-55.■ S tem pa ni rečeno, da bi se po drugi svetovni vojni Slovenci ne zanimali tudi za druge italijanske dramske avtorje. Slovensko gledališče v Trstu (pa tudi gledališča v Sloveniji) je uprizorilo toliko del italijanskih avtorjev, da bi bila potrebna o tem že posebna študija. V Goldonijevem znamenju je tudi prišlo po drugi svetovni vojni do obnovitve italijanskih gostovanj v Sloveniji in Jugoslaviji milanskega «Malega gledališča« s ((Harlekinom, slugo dveh gospodov«, ki mu je kmalu sledilo ne manj uspešno gostovanje De Baseggiove umetniške skupine, izvirne posredovalke : Gbl-donijeve umetnosti. . jc Janko Jež Vreme včeraj: najvišja temperatura —1^2, najnižja —5.5, ob 19, uri —2.8, vlaga 15 odst,, zračni tlak 1030.6 narašča, veter 3 km vzhodnik, nebo jasno, morje mirno, temperatura mor. ja 6.8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 14. januarja Srečko Sonce vzide ob 7.43 in zatone oh 16.45. Dolžina dneva 9.02. Luna vzide ob 15,10 in zatone ob 7.14. Jutri, PONEDELJEK, 15. januarja Pavel NAČRTI 0 TOVARNI GRANDI M0T0RI SE BLIŽAJO URESNIČENJU Lastniki zemljišč morajo nastopiti enotno v obrambo svojih pravic Le tako se bo lahko čimbolj ugodno rešilo vprašanje razlastitev, povezano z nakupom novih zemljišč in hiš Kakor smo na kratko že poročali, je bil te dni na sedežu U-stanove za industrijsko pristanišče sestanek, katerega so se udeležili predsednik omenjene ustanove dr. Franzil, predsednik družbe CMT in. Vignužzi, ravnatelj dr. Grego-retti, dr. Tartarelli in nekateri funkcionarji. Razpravljali so seveda o pripravah za gradnjo nove tovarne «Grandi Motorb in potrebnih infrastruktur pri Boljuncu, o načinu za cdkup zemljišč, o raziskavah zemljišč itd. Preden se začne gradnja tako velikega obrata, so namreč potrebne podrobne raziskave tal, da ne bi prišlo med gradnjo in nato med samim obratovanjem do neprijetnih presenečenj in nepopravljive škooe. Kaže, da so tla primerna za gradnjo; prav tako pa strokovnjaki proučujejo možnost, da bi nova tovarna dobivala dober del vode na kraju samem. Take tovarne namreč potrebujejo za svoje obratovanje velike količine vode in bi bilo zelo ugodno za napovedano tovarno GMT, če bi vsaj del potrebne vode črpala na bo ljunskem področju. Tudi glede tega so ugotovitve in mnenja strokovnjakov precej ugodna. Voda, ki se bo odtekala iz tovarne, bo uporabna tudi za namakanje, ker bo sicer topla, toda čista. Vse torej kaže, kakor smo lahko predvidevali, da so po novoletnih počitnicah na pristojnih mestih začeli intenzivne priprave, tako da bi v maju lahko začeli prva dela za gradnjo tovarne GMT. Glavni načrti so že izdelani, podrobne načrte izdelujejo, medtem pa morajo misliti seveda tudi na zemljišča. Kakor je znano, je tržaški občinski svet že odobril sklep o zamenjavi zemljišča pri Boljuncu z zemljiščem pri naselju S. Sergio, dolinski občinski svet pa je pooblastil občinsko upravo, da začne pogajanja z Ustanovo za industrijsko pristanišče za prodajo srenjskih zemljišč pri Boljuncu. Na drugem mestu poročamo o sklepu dolinskega občinskega odbora glede nekaterih zahtev, na podlagi prej omenjenega pooblastila in pogojev, ki jih je o-dobril dolinski občinski svet na svoji zadnji seji v decembru. O zagotovilih in obljubah predsednika deželnega odbora, tržaškega župana, predsednika Ustanove za industrijsko pristanišče, voditeljev PSU in KD, kakor tudi o zahtevah ustanov, organizacij in strank, ki zagovarjajo interese prizadetih lastnikov zemljišč, dolinske občine in slovenske narodne skupnosti, smo že podrobno poročali in jih ne bomo ponavljali. Če je gotovo in neizogib- no, da bodo tovarne GMT zgradili Delo je nastalo na pobudo mednarodne organizacije UNESCO, v okviru katere deluje posebna mednarodna komisija za proučevanje zgodovine znanstvenega in kulturnega razvoja človeštva. V komisiji so najvidnejši strokovnjaki tega področja z vsega sveta, tako npr. sir J. Huxley, dr. K. M. Panikkar, B. Russel, A. A. Zvorikin itd. «Zgo-dovina človeštva» je po tematiki razdeljena takole: 1. ciklus — Prazgodovina in začetki civilizacije. 2. ciklus — Stari vek (od 1200 pr. Kr. do 500 po Kr.), 3. ciklus — Narodi in kultura (od 500 do 1200), 4. ciklus — Svet od 1200 do 1775, 5. ciklus — Devetnajsto stoletje in 6. ciklus — Dvajseto stoletje. To je prva obsežna zgodovina človeštva, zasnovana in napisana z mednarodnega gledišča. Napisana pa ni strogo poročevalno, temveč zelo živahno in privlačno. Skratka, gre za delo neprecenljive vrednosti, kateremu se ne bi smel prav nihče med nami odreči. Slovenski prevod dela so oskrbeli A. Mali, J. Moder, J. Šlajmer in B Verbič. Kot smo dejali, je prva knjiga že izšla, gre za «Prazgodovino», ki jo je napisala slovita angleška arheologinja Jacguetta Haivkes. O njej se je kritik na National Hi-story Magazine izrazil takole: «J. Haivkes piše tako dobro, da človek Uživa pri branju celo tam, kjer o-pisuje vrste kamnitega orodja... To je zanimivo in poučno delo. Naslednja knjiga bo dopolnilo prvega ciklusa, in sicer «Začetki civilizacije«, ki jo je napisal sir Le-onard Wolley. Mislimo, da k vsemu temu ne gre pripomniti več ničesar. Gotovo ste se že odločili, da stopite do Tržaške knjigarne ... Občinska seja na Repentabru V torek, 16. januarja ob 19. uri bo seja občinskega sveta. Na dnevnem redu je proračun za leto 1968. Zelo prisrčno sprejeta «Deklica iz Pskova» Vsak pomislek in dvom, ali bo opera «Deklica iz Pskova« Rimskg-Korsakova ugajala in vnela tržaško občinstvo, je po včerajšnji premieri odpadel. Odlična uprizoritev, imenitni izvajalci, ki so bili večkrat deležni aplavzov na odprti sceni, lepa glasba — vse to je pripomoglo, da je občinstvo delo sprejemalo z vidnim zadovoljstvom, ki se je odražalo v toplih aplavzih na koncu dejanj in ziasti še na koncu predstave. Okrog Borisa Hristova, mogočnega carja Ivana Vasiljeviča «Groz-nega», je bila zbrana skupina še drugih odličnih pevcev: Beograjčanka Radmila Bakočevic, ki je bila izvrstna Olga Lorenza Gaetani (Jurij Tokmanov), Lajos Kozma (Mi-hail Andrejevih Tuča), Daniela Maz-zucato Meneghini (Štefanija), Ge-nia Las (dojilja) in drugi. Dirigent Ljubljančan Samo Hubad je prav tako dosegel zelo lep uspeh. (Zaradi pomanjkanja prostora in pozne ure bomo o predstavi obširneje poročali v torkovi številki.) tvfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiif iiiiiiii tiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiii V TOREK SEJA DEŽELNEGA SVETA Dva zakonska predloga PSU in KPI za izboljšanje najemninskih pogodb 0 zakonskih predlogih bo razpravljala jutri druga stalna komisija deželnega sveta za kmetijstvo, gozdove in gorsko gospodarstvo v svet, pri Boljuncu, je torej zdaj napočil čas, da se s konkretnimi dejanji in ukrepi začnejo uresničevati obljube in zagotovila. Prizadete lastnike (nekateri bodo zgubili vsa zemljišča in celo hiše} zelo zanima, kako se bo ravnalo vodstvo Industi i jskega pristanišča glede odkupne cene nepremičnin. Najbolj so seveda zaskrbljeni tisti, ki si bodo morali preskrbeti drugo zemljišče in sezidati drugo hišo. To ni enostavni, in lahka zadeva. Vsekakor bo zdaj problem bolj resen in zapleten kot ob razlastitvah za gradnjo naftovoda Zato je nujno potrebno in koristno za posameznike in za vse prizadete,, da nihče ne naseda govoricam, spletkam, mešetarjem in hujskačem. Odpraviti je treba osebna nasprotstva ter nastopati previdno in čimbolj enotno. Izšla je «Zgodovina eloveštva» Vendar imamo tudi Slovenci «Zgodovino človeštva» v materinem jeziku! Doslej smo morali segati le po italijanskih izdajah, ki so sicer lepe, poučne, pa tudi idepo figuro delajo« na knjižni polici, so pa le napisane v tujem jeziku. Zdaj nam je dovolj, da se obrnemo na TRŽAŠKO KNJIGARNO v Ulici sv. Frančiška št. 20, tel. 61-792, v Trstu, ki ima na voljo prvo knjigo tega obsežnega znanstvenega dela. «Zgodovina človeštva)), ki jo je založila Državna založba Slovenije, sestoji iz petnajstih knjig (zvezkov), zasnovana pa je v šestih zaokroženih ciklusih (dobah): vsakemu teh ciklusov je posvečenih tudi več knjig. torek se zopet sestane deželni ki bo nadaljeval razpravo o zakonskem osnutku o deželni urbanistiki, Po poročilih večinskega svetovalca Ribezzija in manjšinskih svetovalcev Bosarija (KPI) in Trau. nerja (PLI) je doslej spregovorilo o razpravi pet svetovalcev. Kot po navadi bodo prvo uro seje namenili odgovorom na vprašanja in interpelacije svetovalcev. V torek popoldne pa bo običajna seja deželnega odbora. Jutri ob 10. uri pa se sestane dru. ga stalna komisija za kmetijstvo, gozdove in gorsko gospodarstvo, ki bo pod predsedstvom svetovalca Angeli ja (PSU) proučila dva zakonska predloga o kmetijskih pogodbah, Prvi zakonski predlog je dal sam svetovalec Angeli in se, tiče dopolnilnih norm k zakonu štev. 765 od 15. septembra glede kmetijskih pogodb. Drugi zakonski predlog pa so dali komunisti Moschioni, Bergomas, Coghetto, šiškovič in De Caneva. Ta predlog vsebuje dopolnilne norme in prilagoditev državne zakonodaje glede kmetijskih pogodb v Furlaniji-Julijski krajini. Oba predloga načenjata pereče in resno vprašanje pogodbenih odnosov v kmetijstvu. Predlog svetovalca Angelija teži za tem, da se ugodi potrebam in zahtevam neposrednih obdelovalcev, to je tako imenovanih mešanih najemnikov, ki se morajo ravnati po pogodbi za mešano najemnino. Po besedah poročevalca je ta pogodba najbolj zastarel način odnosov v kmetijstvu ter je kriva za zastoj in nazadovanje. Ta pogodba namreč zavira ves zagon in obnovitvene spodbude te vse pobude za izboljšanje posestev, ki bi jih dali na jerriniki. Angeli hoče s svojini predlogom točneje določiti vsebino pogodb z mešano najemnino, ki veljajo v naši deželi, katere označuje stov pa se upoštevajo nove osnov-1 patizerje na reden sestanek, ki bo jo po omenjenem zakonu štev. 756 k....... “ " ' ot atipične. Skratka je namen za-Ronskega predloga, da se zakon prilagodi posebnim krajevnim razmeram, pri čemer se ne bi ta zakon prav nič ne kršil. Zakonski osnutek svetovalca Angelija vsebuje samo dva člena. Pr”i določa, kakšna naj bo v naši deželi tako imenovana atipična pogodba, ki so jo sedaj imenovali mešano najemno pogodbo. Ddu-gi člen pa pravi, da se morajo v tej pogodbi uveljaviti samo določbe, ki se nanašajo na oddaje zemljišča ali posestva v najem neposrednemu obdelovalcu zemlje, saj v tem primeru prevaga najemnina nad soudeležbo. Na ta način bi se vse pogodbe s tako imenovano me šano najemnino urejevale za vse kulture samo po normah civilnega zakonika o oddaji zemlje v najem neposrednim obdelovalcem. V zakonskem predlogu komunt- ne potrebe in zahteve, ki jih je treba urediti z deželnim zakonom, kar se tiče pogodbenih odnosov v kmetijstvu. S temi zahtevami so že lansko poletje deželni odbori CGIL in «Alleanza Coltivatori« seznanili vse svetovalske skupine, pri čemer so z dokumenti dokazali, da obstajajo pogoji, potrjeni po ustavnem sodišču, ki omogočajo izdajo normativnega ukrepa v deželnem merilu, kar se tiče pogodbenih odnosov v kmetijstvu. Z zakonskim predlogom dejansko uresničene programske točke omenjenega sporočila v ponedeljek, 15. t. m. ob 20. uri v pustnem domu Boljunik na Jami. Sestanki bodo odslej vsak ponedeljek ob isti uri do 19. februarja 1968. Prosimo vse pustne prostovoljce, da se sestanka udeležijo točno ob določeni uri. Po vsakem sestanku bo dober prigrizek, zalit z dobro domačo kapljico. Odbor Še danes razstava Sestanki pustnega odbora v Boljuncu Odbor pustnega društva iz Bo-ljunca vabi vse svoje člane in sim- ZA HVALA Ob prometni nesreči pri Trnovem, 25. dec., katere žrtvi sva bila skupno s sinovoma Urošem in Saškam, sva bila deležna vsestranske pozornosti številnih prijateljev in znancev, kar nama je bilo v veliko moralno uteho in oporo. Vsem, ki so naju obiskali v bolnišnici in doma, nam ustmeno ali pismeno izrekli voščila za hitro okrevanje ter naju obdali s prijateljsko toplino, se iz srca zahvaljujeva. Zahvaljujeva se kolegom in upravi Primorskega dnevnika za vsestransko pomoč. Posebej se zahvaljujeva družini Bufon za ljubeznivo skrb za sina Saška, družini Je-lerčič iz Nove Gorice za vso požrtvovalnost, ter družini Pahor iz Sovodenj in tovarišu z Lokev, ki sta nas pripeljala do bolnišnice. Z občutki globokega spoštovanja se nadalje zahvaljujeva za vzorno skrb in nego požrtvovalnim in ljubeznivim zdravnikom, zlasti dr. Šubicu in dr. Andloviču ter bolničarskemu in strežnemu osebju kirurškega oddelka splošne bolnišnice v Šempetru ter še zdravnikom dr. Prijatlju, dr. Urbančiču in dr. Martelancu za ljubeznivo pozornost. Vsem prisrčna zahvala Tatjana in Jože Koren. ....................................ima......................................................... PRODAJA NA OBROKE: DRUGA STRAN MEDALJE Lani v Trstu protestiranih čez 30.000 menic v skupni vrednosti nad 1.300 milijonov lir Povprečna vrednost protestiranih menic je dosegla 43.000 lir Lani smo skoraj dosegli «rekordno» leto 1964 Mesečna poročila tržaške trgovinske zbornice redno naglašajo, da se prodaja raznih tehničnih naprav, električnih gospodinjskih strojev, avtomobilov in raznih industrijskih izdelkov na obroke veča iz meseca v mesec. Iz pristojnega urada na sodišču pa prihajajo vesti o drugi plati te medalje, namreč o naraščajočem številu protestiranih menic, ki spremljajo nakupovanje raznih tehničnih dobrin na obroke. Po Dodatkih za razdobje januar-novem-ber 1967 na primer izvemo, da so v tem razdobju na Tržaškem našteli nič manj kakor 30.144 prote-stdranih menic v skupni vrednosti 1 milijarde 304 milijonov Ur. Kdor ljubi statistična povprečja bo takoj izračunal, da je bil v omenjenem razdobju vsak deseti Tržačan «zapufan» vsaj z eno protestirano menico za nekaj čez 43.000 Ur. Glede tega je bilo v prelšnjem letu nekoliko bolje-, v razdobju januar-no-vember 1966 so namreč na našem področju našteli 27.896 protestiranih menic v skupni vrednosti 920,5 milijona Ur. V zadnjih letih se je število protestiranih menic na našem področju razvijalo takole: število menic 1962 35.144 1963 34.435 1964 43.656 1465 39.491 1966 30.325 1967 (11 mes.) 40.144 skupna vrednost (miU jarde) 1,071 1,200 1,330 1,201 1,159 i .304 Iz razpredelnice je razvidno, da je bilo v tem pogledu najhujše v letu 1964, v letu gospodarskega zastoja pri nas v ItaUji na splošno, za lansko leto pa se napoveduje nov rekord, saj je vrednost protestiranih menic že v prvih enajstih mesecih presegla 1,3 miUjarde Ur. Tudi povprečna vrednost vsake protc-stirane menice je lani dosegla rekordno višino: kakor smo videU, je to povprečje preseglo 43.000 Ur. Jasno je, da skušajo trgovci omejiti riziko morebitnih izgub zaradi neporavnanih obrokov s primernim povišanjem začetne prodajne cene najbolj iskanih vrst blaga. Zato so tudi vedno pripravljeni močno popustiti na cani vsakomur, ki stopi v prodajalno s potrebno gotovino. ^Jugoslovanskih; umctnikov» Samo še danes od 10. do 13. ure ostane odprta razstava «Jugoslovan. skih umetnikov* v občinski umetnostni galeriji v palači Costanzi, ki jo je priredila Modema galerija iz Ljubljane na pobudo Muzeja Re-voltella. Svoja dela razstavlja 23 slikarjev, kiparjev in grafikov iz Ljubljane, Zagreba in Beograda, ki pripadajo trem rodovom. Razstava je doživela lep uspeh, saj si jo je ogledalo doslej nad 2.000 ljudi. GLASBENA MATICA - TRST DANES, 14. JANUARJA OB 17. URI V VELIKI DVORANI KULTURNEGA DOMA koncert orkestra Glasbene matice Dirigent: OSKAR KJUDER Solist: ACI BERTONCELJ (klavir) SPORED: Goleminov: Štiri skice za godalni orkester J. S. Bach: Koncert v A- duru za klavir in orkester Beethoven: Koncert v C-duru za klavir in orkester op. 15 Mozart: Mala nočna glasba VSTOPNINA: parter 800 lir, balkon 500 lir, dijaki 200 lir Rezervacija vstopnic pri Glasbeni matici v Ul. R. Manna 29, tel. 29779 ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM Oscar Wilde KAKO VAŽNO JE BITI RESEN! (komedija v treh dejanjih) Naslednje predstave: v sredo, 17. januarja ob 20. uri abonma: dijaški v četrtek, 18. januarja ob 21. uri v nedeljo, 21. januarja ob 16. uri abonma: nedeljski pop. invalidski v ponedeljek, 22. jan. ob 21. uri abonma: športni v nedeljo, 28. januarja ob 16. uri abonma okoliški Prodaja vstopnic za predstave v Kulturnem domu vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265. Jutri, 15. januarja ob 15. in ob 18. uri V KATOLIŠKEM DOMU V GORICI Marija Holkova PEPELKA (pravljična igra v štirih dejanjih) SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v torek, 23. januarja ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu KONCERT 70-ČLAN SKEG A MLADINSKEGA ZBORA OSNOVNE ŠOLE IZ _____LESC PRI. BLEDU Zbor, ki ga vodi naš znani rojak prof. KAREL BOŠTJANČIČ, bo izvajal skladbe Premrla, Flajš-mana, Grbca, Pribošiča, Adamiča, Križmana, Deva, Vrabca, Kemjaka, Merkuja, Kjudra, Venturinija, Liparja, Boštjančiča, Ote, Kozine in Pahorja. Vstopnina: 300 Ur otroci in dijaki, 500 Ur odrasli. Za podeželje bo organiziran avtobusni prevoz. HIHlllimii»lllMIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIt***lll*ll*«ll»IIMIIHIIIHIHlllllllllllllllMllllllllMIIHIIIIHIII*»lllllllMIIHI OPOZORILO PODJETJA ACEGAT Zavarovati števce da ne zmrznejo V zvezi z nevarnostjo, da lahko zmrzne voda v hišnih vodovodih, v vodnih napeljavah v trgovinah ali pa da počijo števci, priporoča občinsko podjetje Acegat potrošnikom, naj store sledeče: Hišni lastniki: zavarovati morajo glavno varovalko in osrednji števec z raznimi krpami ali pa napolniti vdolbino, kjer se nahaja varovalka odnosno števec, z žagovi-no ali drugimi stvarmi, ki bodo preprečile, da voda zmrzne; poskrbeti, da bo vsaka varovalka, ki je postavljena v vhodu hiše lahko hermetično zaprla dotok vode v ostali del hiše. V dneh hudega mraza je treba izprazniti glavno vodovodno cev na stopnišču skozi pipo, ki je postavljena ob vhodu ali pa skozi kako drugo pipo, ki je postavljena na najnižji točki v zgradbi. Pri tem je treba odpreti tudi nekatere pipe, ki so postavljene na najvišjih delih stavbe, tako da se bo iz osrednje vodovodne napeljave izpraznila vsa voda. Ko pa je treba ponovno spustiti vodo v hišno vodovodno napeljavo, morajo prizadeti polagoma odpreti glavno varovalko, da se omogoči vodi, da potiska iz cevi zrak skozi pipe v gornjih predelih zgradbe, ki jih je treba pustiti odprte. V zgradbah, kjer je nameščen sistem plačevanja vode po *zaseb-nih števcih*, je lastnik pooblaščen, da ob tej priložnosti lahko strga pečat, ki je postavljen ob vhodu v vdolbino, kjer je nameščena pipa za spustitev vode iz osrednje vodovodne napeljave. Ko je to napravil, mora o tem v teku dneva pismeno obvestiti podjetje Acegat. Pddjetje Acegat sporoča, da iz o-menjene pipe ne sme nihče točiti vode, ampak služi samo za izpraznitev vodovodnih cevi v hiši. Kdor ne bo tega upošteval, ga bodo kaznovali po obstoječih predpisih. Ostali potrošniki: priporoča se jim, da zavarujejo osrednjo varovalko in števec s krpami itd. Ob zelo hudem mrazu pa naj zaprejo varovalko števca in naj izpraznijo vodo iz hišne vodovodne napeljave skozi pipo, ki je postavljena na najnižji točki v hiši. Hkrati pa je treba sprazniti tudi vodo iz vodnega hranilnika v stranišču. Podjetje Acegat obvešča vse, da bodo vse okvare ali morebitno potrebo po zameni števca, varovalke in drugih vodovodnih naprav, ki se bodo pokvarile zaradi mraza, zaračunali hišnim lastnikom oziroma ostalim prizadetim potrošnikom. Zakaj ne poskrbi občina za čiščenje ceste v Lonjcr? Danes je točno teden dni, odkar je zapadel sneg. Burja je kmalu odgnala oblake in spet je prisijalo sonce. Torej bi morali že pozabiti, da smo imeli neprevozne ceste. Toda tržaški občini ni do tega, da bi ceste očistila in to dokazuje s svojo zanikrnostjo in brezbrižnostjo. Lonjer je vasica, oddaljena od mesta le dobrih deset minut. Toda, SLOVENSKI KLUB priredi v torek, 16. januarja ob 20.30 večer, namenjen piedvsem naši mlajši generaciji. IGOR TUTA bo govoril o vprašanju NAŠA MANJŠINA IN NJENA MLADINA Na zanimivo predavanje opozarjamo naše akademike in višješolce ter člane in obiskovalce kluba. Vljudno vabljeni. PROSVETNO DRUŠTVO «IGO GRUDEN IZ NABREŽINE priredi v četrtek, 18. januarja ob 20.30 v društvenih prostorih v Nabrežini predavanje MARIA MAGAJNE z diapozitivi ..LONDON IN NJEGOVE ZANIMIVOSTI... Vljudno vabljeni. Včeraj-danes obratno kot bi kdo pričakoval, je j.,, j; . . | Diunu uiuucm m ueiavKd i. tud1 ena izmed najbolj zanemarje- j tranovic, električar Bruno nih in zapuščenih vasi v tržaški občini. Priznavamo sicer, da smo majhna vas, toda kljub temu se čutimo ravno tako vredni kot drugi in zato ne moremo razumeti, zakaj občina poskrbi za vse najnujnejše, v tem primeru za čiščenje ceste, le do podvoza pri Pod-lonjerju, kar je pa od mostu gor, pusti tako kot je, pokrito z ledom. Kaže, kot da ta del ne pripada tržaški občini. Cesta je poledenela in zelo nevarna za promet. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 13. januarja se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 24 oseb. UMRLI SO: 64-letna Antonia Va-scotto por. Martini, 85-letni Carlo Bandelli, 89-letni Romano Previt, 73-letni Giovanni Vindigrei, 35-letna Romana Bellina por. Gherbez, 74-letna Maria Coslovich vd. Lonzarich, 78-letna Maria Negodi por. Apollonio, 72-letna Luigia Muru vd, Galliena, 66-letna Maria Budak vd. Puppi, 76-letna Giovanna Memon vd. Pečar, 85. letna Giuseppina Gerdina por. Cadel, 70-letni Fortunato Contento, 81-letna Maddalena Rizzi vd. Frausin, 81-letna Gemma Maneo por. Grabre, 85-letna Sofia Mosca vd. Simeoni, 73-letni Antonio Graccogna, 89-letna Maria Mo-ratto vd. Lettner, 85-letna Maria Te-resa Sillani, 70-letna Cristina Fuk, 70-letni Giuseppe Pisot, 74-letna Ade-le Lenzi, 86-letna Lucia Padovan vd. Cesari, 59-letni Alfredo Longo, 86-letna Maria Luigia Grusovin. OKLICI: zobozdravnik Giuseppe Topan in uradnica Laura Bratos, strojni kapitan Rodolto Gregor; in poslovodja Rita Carlovich, pomorščak I Bruno Brunetti in delavka Danica Pe- Vi sin ti n VERDI Danes, ob 20,30: Rimsky - Korsa-kov: ..DEKLICA IZ PSKOVA«. Premiera. Dirigira Samo Hubad, režijsko je delo postavil na tržaški oder Mladen Sablič. Scenograf je Miomir De-nič. Vlogo carja Ivana Vasiljeviča «Groznega« poje Boris Hristov, princesa Olga pa je Radmila Bakočevič. Nastopajo še Lorenzo Gaetani, Lajos Kozma, Daniela Mazzucato, Genia Las in drugi pevci. Zborovodja je Aldo Danieli. V Trstu se to delo to pot prvič izvaja. Danes se prične pri gledališki blagajni (tel. 23988), ki bo odprta od 9. do 13. ure, prodaja vstopnic za drugo predstavo ..Deklice jz Pskova«, ki bo v torek ob 20,30 za abonma C za lože in parter ter A za galerije. Zasedba je ista kot pri sobotni predstavi. STALNO GLEDALIŠČE Gledališče San Babila iz Milana bo vse do 14. januarja 1968 v Avditoriju prikazovalo dramo Arthurja Millerja ..SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA«, ip sicer s skupino, ki jo vodi Tino Buaz-zelli. Delo je zrežiral Edmo Fenoglio, scenograf in kostumograf pa Je Mario Chiari. Predstava je sicer izven abonmaja, toda abonenti imajo poseben popust. Začetek predstave danes ob 20.30, jutri — zadnja predstava — pa ob 16.30. Od torka 16. t.m. pa bodo na sporedu predstave «Razporoke» (II di-vorzio) Vittoria Alfierija. Nastopalo bo Stalno gledališče iz Aquile z A-chillom Millom in Pino Cei; delo je zrežiral Paolo Giuranna. Prva predstava je za abonma A. V Aquilo in na področje, za katero skrbi tamkajšnje Stalno gledališče, pa bo odšlo tržaško Stalno gledališče z Goldonijevim «Lažnikom». Sedaj pa naše gledališče še vedno nastopa v Rimu, kjer bo do 21. januarja igralo ..Kralja Ojdipa«, ki ga je v Trstu že igralo. Tudi v tem primeru gre za zamenjavo, in sicer z rimskim Stalnim gledališčem, ki bo čez nekaj mesecev prišlo v Trst z delom Raffaela Vivianija ..Napoli notte e giorno«. Kino Nazionaie 14.00 «Quella sporca dozzi-na» Technicolor Lee Marvin, Er nest Bognine, George Kennedy, Excelsior 14.00 «Cenerentola» Walt Disney. Barvna risanka o čudoviti pravljici Fenice 14.30 ..Nick, mano fredda« Paul Newman, Jo Van Fleet. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Eden 15.00 «L’lnvestigatore» F. Sinatra .Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 14.30 «Millie» Julie An-drews. Najzabavnejši film leta. Tech-nicolor. Rltz (Ulica Sar. Francesco štev 10) 14.30 «L’uomo che voleva millardi« F. Stafford, R. Pellegrin, P. Van Eyck. Eastmancolor. Alabarda 14.00 «Ad ogni costo« B. Leigh, R. Holman. Technjc.ql.or, priredi 21. januarja smučarski izlet v PIANCAVALLO. Vpisnina: 1300 lir. Odhod ob 6.30 s TrgaOberdan. Prijave se sprejemajo v Tržaški knjigarni od 15. t. m. dalje od 18. do 19. ure. KASTA Mali oglasi STANOVANJE v centru, soba, sobica, kuhinja v podstrešju se odda v najem. Tel. med 16. in 19. uro na št. 28-895. Obisk v ponedeljek. PRVOVRSTNI modni salon Išče šiviljsko učenko in pol izučeno šiviljo. Telet. 24312. Darovi in prispevki Fllodrammatico 14.30 ..La ragažza tut-ta d’oro» Technicolor. I. Zanicchi, P. Pravo, R. Roberts. Moderno 14.00 «La via del West» — Technicolor. R. Mitchum. Cristailo 14.00 «Un italiano in America« A. Sordi, V De Slca. Clne-mascope. technicolor. Garibaldi 14.30 «Vaja con Dios, Grin. go« Rein Saxon, Lookman Love. — Technicolor. Capitol 14.00 «Due per la strada« A. Hepburn, A. Finney. Technicolor. Aurora 14.00 «Questo difficile amo-re» H Mills. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Astoria 14.00 21.30 «Avventure in O-riente« Technicolor. Elvis Presley. Impero 14.00 «L'indomabi!e Angelica« M. Mercie. Technicolor. Astra 14.30 ..Eldorado« J. Wayne, R. Mitchum. Technicolor Vittorio Veneto 15.00 ..Delitto e cham-pagne« A. Perkins, Y. Korneaux. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom Ideale 14.30 «Un uomo, una donna» A. Aime, P. Maroux. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Abbazia 14.00 ..Tre uominl In fuga« Boudvllle, Luis de Funnes. Technicolor. Namesto cvetja na grob pokojnega Zorka Krašovca daruje J. B. 1500 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Milen« Kuret roj. Kodrič daruje družina Kodrič in Šiškovič 2000 lir za Glasbeno matico. Ob priliki pogreba pok. Marije Žerjal (Mežnarjeve) iz Boljunca darujejo Bogomil Zobec. Drago Ota, Boris Mihalič in Doran Maver 2000 lir za prosvetno društvo Prešeren v Boljuncu. Prof. Ivan Sosič daruje 2000 lir za spomenik padlim partizanom na Opčinah. V počastitev spomina pok. Alojzije vd. Kobol darujejo: Anica GomnaČ 1000 lir za Dijaško matico, Stan'sl:.v Renko 1000 lir za pd «1. Cankar«, E-ma in Fani 1000 lir za pd «1. Cankar«, Albin Bubnič 1000 lir za pd «1. Cankar«, Ema Tomažič 2000 lir za pd «1. Cankar«, Tončka in Emil Colja 2000 lir za pd «1. Cankar«, Mario Magajna 1000 lir za pd «1. Cankar«, družina Rauber 1000 lir za pd «1. Cankar« in 1000 lir za Bor, družina Rudolf in Črnigoj 5000 lir za Dobrodelno društvo, Franka in Elio Fornazarič 2000 lir za Dijaško matico, družina Race 3000 lir za Dijaško matico in Marija Mozetič 1000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Jožku Bratožu daruje svakinja Danica Goljev-šček 15.000 lir za sklad Sergija Tončiča. V počastitev spomina pok. Pavla Renka daruje Ema Tomažič 3000 lir za prosvetno društvo Ivan Cankar. Namesto cvetja na grob pok. Olge Gruden iz Sempolaja daruje Natalija Furlan 1000 lir za Dijaško matico, V počastitev spomina pok. Ivana Sile daruje Ivana Pecman 1000 lir za Dijaško matico. Stoka daruje 1000 lir zaf Dijaško matico. Namesto cvetja na grob drage Olge daruje družina Pertot (Gospodič) 10.000 lir za Dijaško matico. V isti namen daruje družina Volpi (Fuks) 3000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Josipa Skam-perla darujeta Zofka in Miranda Kapun 2000 lir za spomenik padlim partizanom na Opčinah. V počastitev spomina pok, dr. Mirka Vratoviča daruje dr. Angel Kukanja 5000 lir za Dijaško matico. Potrti sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi oče, nono in brat Anton Grahonja Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, 14. januarja, ob 15. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na domače pokopališče v Dolini. Žalujoči: hči OLGA in sin EVGEN z družinama, sestri MARIJA in URŠKA Prebeneg, Boljunec, 14. januarla 1968 Kočevje, V podobnem stanju pa so še druge ceste, tako cesta, ki pelje iz Lonjerja proti Katinari, in cesta, ki povezuje našo vas z Bazoviško cesto. Sprašujemo se, kdaj bodo kaj ukrenili in prišli očistit te poti, saj v Lonjerju skoraj ni druži ne, ki ne bi imela prevoznega sredstva. Nujno morajo torej uporabljati te |x>ti, da lahko sploh gredo iz vasi. Lansko leto so zaradi take ceste in pa zaradi zanikrnosti pristojnih oblasti morali zaradi hudih poškodb v bolnišnico kar štirje naši vaščani, pred leti pa je led na cesti terjal celo smrt enega izmed vaščanov. Ali je prav res nujno, da se mora prej pripetiti še kakšna nesreča, po možnosti smrtna, da se bo kdo spomnil, da še obstajamo? Lonjerka in prodajalka Adriana Nordio, znanstvenik Gino Tironi in študentka Giu-lia Sernagiotto, poljedelec Antonio Ui Trento in gospodinja Sigrid Hen-sel, šofer Antonino La Scala in šivilja Emilia Marte, prodajalec Sergio Nodus in pom. prodajalka Rosita Maria Gei, delavec Claudio Alacch. In šivilja Loredana Pečar, cevar Francesco Bartoli in gospodinja Aura Bonifacio, trgovec Claudio Marši in gospodinja Ariella Furian, mehanik Bruno Gelllci in cvetličarka Mirella Bačar, zidar Mirian Pettirosso in pom. prodajalka Daria Pettirosso, pomorščak Antonio Tamaro In gospodinja Francesca Vascotto, hidravlik Claudio Tomas in gospodinja Laura Cok, mesar Franco Zumin in frizerka Luciana Katalan, zavarovalec Antonio Seča in služkinja Lida Perselli, poljedelec Efisio Bellu Serafiria Manai. in gospodinja LOTERIJA BARI 21 41 49 1 25 CAGLIARI 63 83 9 47 54 FIRENCE 72 8 82 16 8 GENOVA 14 <1 1 2 16 MILAN 10 38 6 78 61 NEAPELJ 28 31 10 71 1 PALERMO 29 lil 47 36 1 RIM 63 40 67 43 62 TURIN 74 21 61 88 17 BENETKE 15 62 5 49 53 ENALOTTO 12 2 1 1112 2 1 X y ZA HVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našo drago mamo in nono ALOJZIJO KOBOL Posebna zahvala gdč. Evelini Pahor, profesorskemu zboru, dijakom, tajništvu in strežnemu osebju srednje šole pri Sv. Jakobu ter č. g. Vončini. Družine KOBOL, ŠKRINJAR In MIKULUS Trst, 14. januarja 1968 zahval a Vsem, ki so z nami sočustvovali ln spremili na zadnji pori poti našega predragega JOSIPA ŠKAMPERLA se toplo zahvaljujemo. Enaka zahvala darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Družini Škamperle in ženič Trst, Repentabor, 14. januarja 1968. Kvote: Dvanajstice dobe po 9.953.000 lir, enajstice po 243.000 lir, desetice pa po 19.500. ZAHVALA Globoko ganjeni po toliko izrazih sočutja, ki smo bili deležni po prerani izgubi naše predrage OLGE PERTOT por. GRUDEN se prisrčno zahvaljujemo. Topla zahvala vsem sorodnikom, darovalcem cvetja vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Družine Gruden, Rebula, Doljak šempolaj, 14. januarja 1968 ZAHTEVE DOLINSKEGA OBČINSKEGA ODBORA PRED GRADNJO GNIT Pristojne oblasti morajo sprejeti konkretne ukrepe za povrnitev škode Občinski odbor je sestavil načrt zahtev, po katerem naj bi oblasti plačale 735 milijonov lir za razne potrebe občine Kakor je znano, je dolinski občinski svet pooblastil občinski odbor, da pod jasno določenimi pogoji začne pogajanja z vodstvom Industrijskega pristanišča za prodajo srenjskega zemljišča pri Bo-ljuncu, ki bo prišlo v poštev za gradnjo tovarne Grandi Motori. Na podlagi omenjenega sklepa je občinski odbor na svoji seji 29. decembra sestavil in odobril načrt glede zahtev, ki bi jih morali pristojni organi izvršiti, brez vsakih omejitev, pred izgradnjo omenjene tovarne in povečanjem industrijskega področja, da se zagotovi skladen gospodarski razvoj občine in vsaj deloma popravi škodo, ki jo bo utrpela vsa občina, kakor tudi posamezni razlaščenci. Občinska uprava je omenjeni sklep z navedbo zahtev poslala deželni upravi, vladnemu komisarju, vodstvu Industrijskega pristanišča ter vodstvom raznih strank. Občinski odbor predvsem ugotavlja, da je bilo za gradnjo naftovoda razlaščenih 1.200.000 kv. m zemljišč, 300.000 kv. m za prvo fazo razširitve industrijskega pristanišča v dolinski občini, za gradnjo tovarne Grandi Motori pa bodo zajeli nadaljnjih 1.750.000 kv. m, kar znaša skupno 3.250.000 kv. m nižinskih Površin občinskega ozemlja, ki ima najboljšo lego in pogoje za intenzivni razvoj kmetijskih kultur in za gradnje. Spričo vsega tega je nujno potrebno, da pristojne oblasti. zlasti deželna uprava, vladni komisariat, vodstvo Industrijskega Pristanišča in komisija «Trst» sprejmejo potrebne ukrepe v korist dolinske občine. Občinski odbor nato navaja u-krepe in zahteve ter predvsem poudarja nujnost, da se občinski proračun dopolnjuje z večjimi prispevki iz sklada «Trst», da se bo lahko zadostilo znatno večjim obveznostim zaradi začetne faze industrializacije in urbanizacije. Za vse to navaja vsoto 60 milijonov lir. Zaradi razširitve področja industrijskega pristanišča, skrčenje kmetijskih področij, premestitve občinskega športnega igrišča in ko. pališča itd. bo morala dolinska Delavske zbornice zvesti tej orga- občina skoraj celotno predelati regulacijski načrt, ki je že skoraj dokončno izdelan. Zato bi bil potreben prispevek 10 milijonov lir. Za zgradnjo novega športnega igrišča z ustreznimi napravami na drugem mestu in nakup zemljišča naproša občinski odbor 150 milijonov lir, za zgradnjo javnega kopališča na drugem mestu pa 25 milijonov lir. Za ureditev krajevnih cest in poti, ki jih bodo zaprli zaradi gradnje nove tovarne, za popravilo notranjih poti v spodnjem delu Boljunca, popravilo in ureditev javne razsvetljave v obrobnih predelih industrijskih površin ter preureditev vodovodnih napeljav naprošajo 62 milijonov lir, za ureditev zelenega pasu okrog tovarne GMT in za ureditev zelenih površin 28 milijonov, za ukrepe v korist krajevnega kmetijstva, zlasti za namakalne naprave, za ureditev poljskih poti in prispevke za razvoj žlahtnih kultur 200 milijonov lir, za gradnjo prosvetnega doma, ki bi bil edini kulturni center v vsem vzhodnem delu tržaške pokrajine pa 200 milijonov lir. Občinski odbor upa, da bodo pristojne oblasti in organi upoštevali navedene zahteve in potrebe ter v kratkem času začele izvajati potrebne ukrepe. Izidi volitev v ladjedelnicah nizaciji. Dokončne rezultate so zra-čunali šele pozno ponoči. Skupno je imelo volilno pravico 5443 delavcev in uradnikov. V ladjedelnici Sv. Marka je dobila FIO M 5 zastopnikov, Delavska zbornica pa 4; v obratu CMI (bivša delavnica mostov in žerjavov) je dobila FIOM 2 sedeža, Delavska zbornica pa 2 sedeža delavcev in 1 sedež uradnikov. V Tržaškem arzenalu je prejela FIOM 5 sedežev, Delavska zbornica pa 4. V Tovarni strojev je dobila Delavska zbornica 5 sedežev, FIOM 3 in CISL 1. Na osrednjem ravnateljstvu CRDA je dobila Delavska zbornica 3 sedeže, na ravnateljstvu Italcantieri pa 4 sedeže, medtem ko je dobila CGIL 1 sedež delavcev in CISL 2 sedeža uradnikov. Iz teh podatkov se vidi, da je prišlo le do manjših premikov ter da je edina večja novost prvi nastop CISL na teh tleh. Od takrat je minilo že 41 let... Uršula Hrvatič iz Ricmanj je slavila 85-letnico Na sliki vidimo skupino učiieljevin katehetov, ki so leta 1927 poučevali na Ciril-Metodovi šoli v Trstu. V prvi vrsti sedijo od leve proti desni Ivan Vouk, Marija Pfeifer, katehet Matija Škabar, ravnatelj Andrej čok, Ljudmila Plaper, katehet Ivan Omerza in učiteljica Nagii; v drugi vrsti stojijo učiteljice Hartmanova, Prelogova, Dolenčeva, Slekovčeva, Kerkočeva, Železnikova, Golobova, Vrtovčeva in Hočevarjeva; v tretji vrsti so prva Solza Grmek, tretji Drago Pahor, četrti Albert širok, šesti Kosič in sedma žgurjeva; v zadnji vrsti pa prvi Logar, drugi Julij Pavletič, tretji Albert Sirk, peti Jože Babič, šesti Eržen, sedmi Vovk mlajši, osmi Fran Venturini. Za tri učitelje v tretji in četrti vrsti nismo mogli objaviti imen, ker jih ni bilo moč ugotoviti. Skoraj je ni nedelje, da se ne bi ustavili kje pri kaki naši stari korenini. In vendar je blizu Trsta vas, kjer se glede tega nismo pomudili že dolgo časa. Gre namreč za lepe in prijazne Ricmanje, kjer že dolgo ni nihče slavil, kakega posebnega življenjskega jubileja. Ta dolgi premor prekinja sedaj najstarejša žena v vasi Uršula Hrvatič ali «Uršca Jureceto- va',), kot ji pravijo domačini, ki je prav včeraj praznovala svoj 85. rojstni dan. Uršca Jurecetova se je namreč rodila 13. januarja 1883. v Rimanjih v pravi slovenski, ricmanjski, kmečki družini. V svojem življenju ni bila naša Uršca preveč srečna. Ko je bila stara nekaj mesecev, ji je umrl oče in je od tedaj zanjo kot za njeno mater, sestre in brata skrbel stric Ivan, zares kot pravi oče. Veliko je Uršca v svojih mladih letih potrpela, posebno še zaradi tega, ker je bila še kot otrok šibkega zdravja. Vseeno pa je dočakala visoko in častitljivo starost, kljub vsem težavam in pomanjkljivostim. Leta 1911 se je Uršca Jurecetova poročila z domačinom Ivanom Hrvatičem, ki jo je moral po nekaj letih poroke zapustiti in oditi v vojno. Vrnil se je domov šele leta 1918 bolan in čez leto dni je umrl po hudi bolezni, za katero takrat niso še poznali zdravila. Tako je ostala Uršca vdova še razmeroma DELO DEŽELNIH KOMISIJ PISNI A UREDNIŠTVU Prosečani in Kontovelci se pritožujejo da jih občinska uprava zanemarja Občina ni poslala niti enega moža, da bi poskrbel za čiščenje zaledenelih cest V petek so bile v največjih la-djedelniških obratih v Trstu volitve notranjih komisij, v katere so izvolili 42 predstavnikov. Od teh jih je prejela Delavska zbornica, ker ima večino med uradniki, 23, FIOM-CGIL 16 in CISL 3. V bistvu jel ID- ' ostal položaj med delavstvom nespremenjen. CISL je tokrat prvič nastopila ločeno od Delavske zbornice* vendar pa se iz rezultatov vidi, da je dosegla le malo uspeha ter da so ostali prejšnji volivci Prejeli smo in objavljamo. Spoštovano uredništvo. Danes mineva že teden dni odkar je prvi letošnji snežni metež pobelil vso našo okolico. Seveda ni prizanesel niti Proseku in Kontovelu. Po enem tednu bi si morda \m l Na Ul. Fabio Severo in Cologna v ledu in snegu pred nekaj dnevi. Ulice so v mestu čiste, medtem ko so v višjih krajih in v okolici •"arsikje polne ledu in nevarne. Zakaj odgovorni ne poskrbe za očiščenje ?! huifitm nmmnt- predvaja danes, 14. t. m. s pričetkom ob 15. uri Technicolor film poln elovečanstva po romanu istoimenskem Florencea Montgomcryja: Igrajo: ANTHONY QUAYLE, STEFANO COLAGRANDE, SIMONE GIANOZZI, GIORGIA MOLL in drugi KINO «IKIS» P BON K14 predvaja danes, 14. t. m. s pričetkom ob 16. uri western film v Cinemascope Technicolor: UCCIDI E MUORI Igrajo: ROBERT MARK, ELINA DE WITT, ANDREA BOSIC, ALBERT FARLEY in drugi kdo mislil, da se je položaj na cestah v naših vaseh izboljšal. Ce pa pride k nam, bo takoj uvidel, da se zelo moti; nasprotno, stanje, zlasti za pešce, se je znatno poslabšalo. Potem ko je sneg malo skopnel, se je po vseh cestah in vaških poteh napravila debela plast ledu. Pričakovali smo sicer, da bo med tednom občina poslala kakega delavca, da očisti ceste v vasi, ali pa da vsaj napravi ozko stezo, ki bo omogočila vaščanom, da se lahko brezskrbno premikajo. Toda vse zaman. Doslej še nihče ni prišel zraven. Na poledenelih cestah, ki delajo velike težave zlasti starejšim ljudem, je bilo že precej nesreč in mnoge osebe so se tudi poškodovale, na srečo pa ne hudo. Sreča v nesreči je, da ni zapihala «tetka burja», ki bi še znatno poslabšala položaj in bi se le redko kdo upal iz hiše na poledenelo cesto. Ceste in pločniki so pri nas še danes kot da bi jih s steklom obložili. Seveda imajo težave tudi avtomobilisti. Za njih pa so vsaj malo poskrbeli, da so po glavni cesti skozi obe vasi potrosili nekaj drobnega gramoza. Ves teden pa je pritiskal močan mraz. Srebro termometra je nekajkrat zdrknilo pod -10, kar je povzročilo, da se je led čvrsto ohranil in da je iz dneva v dan vedno bolj gladek. Pričakovali smo, da bo občina ls poslala kakega delavca. Do sedaj pa nismo videli še nobenega. Menimo, da se občinska uprava ne more izgovarjati, da nima ljudi. Ko nastopi poledica v mestu, se delavci na en ali drug način najdejo. Prosečani in Kontovelci pa smo že sedem dni prepuščeni v milost in nemilost vremenski ne-priliki. Pred nekaj leti je občina namestila delavca, ki je skrbel za čiščenje vaških poti na Proseku in Kon-tovelu. Lansko leto pa smo ga le redkokdaj videli v naših dveh vaseh. Povprečno je čistil pri nas le po en dan na teden. Zato so vaške poti skoraj vedno precej nesnažne. Da ne govorimo o občinskih poteh, ki peljejo proti Grljanu in Mira-maru ali proti proseškim in konto-velskim vinogradom, ki so včasih skoraj neprehodne. Vse naše zahteve, da bi nam dodelili za stalno vsaj enega delavca, so naletele na gluha ušesa. Prav tako primanjkuje pri nas uslužbencev mestne čistoče, ki odnašajo smeti. Tudi sodčkov za zbiranje odpadkov je na Proseku in na Kontovelu premalo. Za okrog 2500 prebivalcev na Preseku in Kontovelu so doslej namestili le 30 sodčkov. Po drugi strani pa imajo v naselju San Sergio, kjer stanuje približno 1200 ljudi okrog 70 sodčkov, kar jasno dokazuje pristransko ravnanje občinskih upraviteljev do nas. Zato se ob sodčkih za odpadke na Proseku in Kontovelu včasih nabere zraven mnogo smeti, ki širijo naokrog velik smrad, kar je tudi iz higienskih razlogov zelo nevarno. Do sedaj smo upali, da nam bodo vsaj za letošnje leto dodelili stalnega pometača za Prosek in Kontovel. Toda tudi to upanje nam je šlo po vodi Zato se Prosečani in Kontovelci ponovno obračamo na občinske upravitelje, naj nam vsaj sedaj, ko imamo vse ceste zaledenele, pošljejo čeka j delavcev, da nam jih bodo očistili Domačini sami so že poskrbeli vsaj pred svojim pragom. Zaradi tega še enkrat poudarjamo, naj občina ne pozabi na nas in na naša najnujnejša vprašanja, ki že toliko let čakajo na rešitev. —T— za Prosek in Kontovel, hkrati pa za vprašanja, ki jih je nakazal in o katerih smo v našem časniku že večkrat pisali. Upajmo torej, da bodo tudi občinski upravitelji pre-čitali te njegove vrstice in da bodo kaj ukrenili, preden se lahko kaj hujšega pripeti na poledenelih cestah. Hkrati pa seveda opozarjamo občinsko upravo tudi na vsa druga vprašanja, ki jih pisec s Proseka omenja. Nova številka Uradnega vestnika talu ali za kritje obresti od najetih posojil za izboljšanje stanovanj in s tem življenjskih razmer družinam kmetov in kmečkih najemnikov. Prispevki veljajo za zidanje noviii stanovanj ter za razširitev in izboljšanje starih. Ce kmetje najamejo v ta namen posojila, jim bo dajala dežela 20 let prispevka ga plačevanje posojil. Prispevke v kapitalu pa dobe kmetje, ki bodo izboljšali sanitarije v stanovanjih, pri čemer pa ne smejo porabiti več kot poldrug milijon lir. Prispevek bo znašal od 40 do 50 odstotkov celotnega izdatka. Namen zakona je izboljšati življenjske razmere kmetov ter zavreti izseljevanje s kmetov. Za dobo 20 let bodo porabili v ta namen po 200 milijonov vsako leto. Prevčerajšnjim je izšla prva letošnja številka Uradnega vestnika dežele Furlanije-Julijske krajine. Med drugim objavlja zakon o ukrepih za izboljšanje kmečkih stanovanj. Na podlagi tega zakona lahko daje deželna uprava prispevke v kapi- SIRITE PRIMORSKI DNEVNIK Dodatni zakonski osnutek za šolske infrastrukture Za razna poslopja in opremo bodo izdali nadaljnjih 300 milijonov lir • Tretja komisija je razpravljala o ukrepih v prid slepcem Peta deželna komisija za javna dela, urbanistiko, prevoze in turizem, ki se je sestala pod predsedstvom svetovalca Ribezzija, je z večino glasov in ob vzdržanju šča deželna uprava, da porabi v mlada, saj je takrat imela komaj 35 let. Slavljenka je dandanes še kar pri zadovoljivem zdravju, kot nam je sama povedala, ampak noge ji vedno nagajajo. Uršca je vedno vesela in se rada pogovarja ■ vsakomer, ki jo obišče. Vedno pove kaj veselega in zanimivega, ker ima zelo dober spomin. Ko je bila mlada, je dolgo let pela v cerkvenem Devskem zboru. Dobro se Uršca spominja, ko je bila ricma-.jska cerkev zaprta za božjo službo celih osem let, in kot nam je sama povedala, so ob veliki praznikih cele skupine mladih Ric-manjcev pešačile k maši v Trst v pravoslavno cerkev ter po cesti prepevale prelene slovenske pesmi. Čeprav slavljenka nima otrok, ji r.a domu ne manjka družba. Večkrat jo obiščejo sorodniki in vaščani, s katerimi se rada pogovarja, ker je nač naša Uršca z°lo zabavna in snloh veselega znača Serenadni večer - 23.05 Literarni nokturno. Ital. televizija 11.00 Maša - 12 30 Kmetijska oddaja 14.30 Smučarske tekme: mosm slalom 17.00 Program za mladino - 18.00 Settevoci - 19.00 Dnevnik - 19.15 Polčas nogometne tekme - 19.55 šport in kronike strank - 20.3u Dnevnik - 21.00 S. Pellico: Le mie prigioni - 22.15 Športna nedelja - 23.15 Dnevnik. II. kanal 13.00 Osvojhev Severnega tečaja - 18.40 Pi i jode Laure Storm -21.00 Dnevn k 21.15 Glasbeno srečanje - 22.25 TV priredba: »Un pesciolino in vasca*. 10.00 Da Palestrina in di Lasso - 10.45 Smetana in Prokofjev - 12.20 Orgle - 12.40 Čajkovski, Ca priccio italiano - 14.30 Janaček, kvartet št. 2 15.30 Griegova so- nata, opus 45 - 15.55 Telemann: Pinpinone - 17.20 Francoščina -18.15 Gospodarstvo - 18.45 Kulturni pregled - 19.15 Koncert - 20.30 C. Mauriac: La conversazione. Slovenija 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila - 6.30 in 7.25 Informativna oddaja - 8.08 Glasbena mati neja - 8.55 Za mlade radovedneže - 9.10 1 jug. studiov - 9.45 Mladinsko zborovsko petje - 10.15 Pri vas doma - 11.00 Turistični napot ki - 11.15 CocKtail melodij - 12.00 Na današnji dan - 12.10 »Januar* P. I. Čajkovskega - 12.40 Slov. narodne - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Razpoloženjska glasba - 15.40 Mešam zbori - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Sopranistka O. Otta in basist M. Gregorin - 18.00 Aktualnosti - 18.15 »Signali* - 18.35 Interna 469 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Pevka Gaby Novak 20.00 Orkester in zbor RTV Zagreb - v odmoru: »Kulturne diagonale* - 22.10 Radi ste jih po slušali - 23.05 Literarni nokturno: E. Flisar: Pesmi. Ital. televizija 12.30 Poljudna znanost - 13.00 Čudovita priroda - 13.30 Dnevnik 17.00 Giocagio - 17.30 Dnevnik -17.45 Program za mladino - 18.45 Knjižna oddaja - 19.15 Otrok v šolski dobi - 19.45 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Film: »Notte senza fine* - 23.00 Dnevnik. II. kanal 18.30 Nikoli ni prepozno - 19.00 Angleščina - 21 00 Dnevnik - 21.15 Športni tednik - 22.00 Leto 1968: Srednji vzhod, vojna ali mir. JUG. TELEVIZIJA OD 14. I. DO 20.1. - 1968 NEDELJA, 14. januarja 1.25, 20.00 in 22 20 Poročila : 0 Veseli hribovci in Beneški itje - 10.00 Kmetijska oddaja -45 Mokedajeva matineja — film 1.55 VVengea: Slalom za moške 3.00 Nedeljska TV konferenca -00 Košarka Lokomotiva-Crvena ;zda - 17.35 TV kažipot - 18.00 išica — sovj film 19.10 Bo-nza — film - 20.50 Zabavno-isbena oddaja - 21.50 Šport. PONEDELJEK, 15. januarja 7.00, 20.00 in 22.05 Poročila -10 Angleščina - 17.05 Mali svet 17.30 Popotovanje po Aziji — n - 18.00 Onzornik 18.30 Epi-isija v otroškem obdobju - 18.50 jem mode 68 - 19.15 Kuharska jaja - 19.40 O. Vanoni in drugi 10.35 D. Kiš Noč in megla — drama - 21.35 Glasbena oddaja. TOREK, 16. januarja .7.30, 22.10 Poročila 16.40 O jve splošne izobrazbe 17.35 jem mode 68 - 17.45 Risanke -00 Obrežje — oddaja za ital. rodnostmi skupino v Jugoslaviji 18.25 Jože Privšek in Marjan alj 18.50 Jug. delavci v tujini 9.30 Obzornik 20.10 Veliki Mc iinty - film 21.40 Slov. kul ■na tvornost v letu 1967. ^ SREDA, 17. januarja 17.20. 20.00 in 22 00 Poročila -25 Lutkovna igra - 17.45 Sejem mode 68 - 18.00 Obzornik - 18.20 Združenje radovednežev - 19.05 Baletna oddaja - 19.45 TV prospekt - 20.30 (Ne) znana Talija - 21.30 Zadnji dan, prvi dan — film. ČETRTEK, 18. januarja 17.00, 20.00 in 21.40 Poročila -11.00 Angleščina - 17.15 Hrestač — mlad. balet - 18.00 Obzornik -18.20 Narodna glasba - 18.45 Po sledeh napredka 19.05 Glasbeno-dokumentarna oddaja - 20.35 Od Kamnika do Radovljice - 21.20 Golden Gate kvartet. PETEK, 19. januarja 17.25, 20.00 in 23.35 Poročila - 11.30 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe - 17.30 Moj prijatelj Flick — film za otroke - 18.00 Obzornik - 18 20 Mladinski koncert - 19.05 Športna oddaja - 19.35 Srečanje z L. Wisiakovo - 20.35 Paisa — ital. film - 22.35 M. Bravničar: Kralj Matjaž in P. I. 5 Čajkovski: Koncert SOBOTA, 20. januarja 20.00 in 22.40 Poročila - 12.55 Kitzbiihel: Smuk za moške - 16.35 TV kažipot - i7.00 Cirkus Billyja Smarta 18.00 Bukarešta: VVater-polo Dinamo Mladost - 19.00 Ob zornik - 19.20 Sprehod skozi čas - 20.35 Poklici — humoreska -21.35 Glasbena oddaja - 21.50 Gi-deon — film. Delegacijo goriških upraviteljev, v kateri so bili sen. Vallauru, Chien-taroli, goriški župan Martina in tr-žiški Romani ter dr. Cian, je v petek sprejel v Rimu predsednik vlade Moro ter se z njimi razgo-varjal o nekaterih aktualnih problemih Gorice in pokrajine. V zvezi z zborovanjem županov o protosinhrotronu, so Goričam predočili predsedniku vlade potrebo ukrepov za zagotovitev gradnje te naprave pri Doberdobu. Govora je bilo potem o prometnih zvezah in dobrih odnosih s sosednjimi državami, kjer je potrebna prilagoditev goriškega gospodarstva mednarodnemu prometu, prevozu in trgovini. Pri tem je treba vzdrževati prijateljske sosedske odnose in računati tudi na primerne osnovne naprave. Za to je važna avtocesta Gorica-Ljubljana, ureditev mejnih prometnih naprav in usposobitev železnice v Gorici za mednarodni blagovni promet. Predsednik Moro je s tem v zvezi zagotovil izboljšanje tudi na osnovi prijateljskih razgovorov z jugoslovanskim predsednikom vlade špi-ljakom, kjer so se pokazale dobre dispozicije na obeh straneh za nadaljnji razvoj dobrih m koristnih odnosov. V tem okviru bo vlada poskrbela za izvedbo tistih naprav, ki so v načrtu za dosego takih ciljev. Govorili so tudi o splošnem gospodarskem položaju v pokrajini, in s tem v zvezi tudi o problemu tovarne Solvay ter o ukrepih, ki bi bili potrebni za ozdravitev krize v industriji. Goriški predstavniki so predložili predsedniku Moru še vrsto drugin problemov naše pokrajine, ekonomskega in upravnega značaja, kjer bi bil potreben poseg vlade v okviru državne solidarnosti, za ozdravitev gospodarstva po vojnah prizadete obmejne pokrajine. Predsednik je obljubil da bo posredoval tudi na posameznih ministrstvih za primerne ukrepe v korist goriške pokrajine. na sedežu trgovinske zbornice v Gorici, kjer je imela razgovor s predstavnikom za kmetijstvo prof. Marsanom. Ob tej priliki so se pritožili, kakor poroča pokrajinska zveza zadrug, da se je cena izbranim vinom tega področja v zadnjem času precej znižala, ker se je pojavila špekulacija za njeno znižanje. Tudi zaloge takega vina so še velike Zato so vinogradniki izrazili željo, naj bi se čimprej konkretizirala gradnja zadružne kleti, ki bi lahko bolje zaščitila koristi prizadetih vinogradnikov. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v sredo, 24. januarja ob 15.30 v dvorani Gorici, Verdijev korzo 13 pri Zlatem pajku v Prenizka cena sortnih vin Delegacija vinogradnikov s kr-minskega področja se je oglasila Na zadnjem zasedanju je okrožno sodišče v Gorici obravnavalo v odsotnosti obtoženca zadevo 26-let-nega trgovskega zastopnika Giam-piera Leporija iz Podgore, Ul. IV. novembra 25. Obtožen je bil, da je meseca decembra 1966 sam podpisal dve menici z imenom Gine Cumar iz Gorice, Drevored 20. septembra 60, ter da je v prejšnjih letih prodal isti ženski televizijski sprejemnik znamke Telefunken za 120 tisoč lir na obroke ter je za to vsoto podpisala menice, ki jih potem ni plačala, ker naročenega sprejemnika ni nikoli dobila. Prav tako je dal podpisati vrsto menic Marcelli Cumar iz Drevoreda 20. septembra 116 za 180 tisoč lir za naročilo hladilnika in televizorja, ki ju prav tako ni nikoli dobila in seveda ni plačevala niti podpisanih menic. Obe sta ob naročilu dali Leporiju tudi nekaj predujma. Državni tožilec je predlagal za obtoženca 9 mesecev zapora za ponarejanje podpisa in 6 mesecev za sleparijo ter še 50 tisoč lir globe. .......................................iiiiinn.n.............. KORISTNO DELO ZELENEGA KRIŽA Rešilni vozovi so lani opravili nad 74 tisoč km poti Ali Ro letos končno zgrajen novi sedež? KONCERT 70 . članskega mladinskega zbora osnovne šole iz Lesc pri Bledu. Vstopnina: 200 lir otroci in dijaki, 300 lir odrasli. Za podeželje bo organiziran prevoz z avtobusi. Nepoštene kupčije in ponarejene menice trgovskega zastopnika iz Podgore V peskarni ob Soči sta demontirala kompresor s tovornjaka, da bi prodala material podatkov, ki jih je objavilo vodstvo te človekoljubne ustanove, je razvidno da so rešilni vozovi Zelenega križa opravili lani 4102 prevoza bolnikov ali ponesrečencev ter pri tem opravili 74.436 km poti, kar pomeni da bi eno samo vozilo s toliko km opravilo skoro dvakratno pot okoli sveta. Od tega odpade na brezplačne prevoze prve pomoči pri cestnih nesrečah v Gorici ali pokrajini 867 prevozov s 6441 kmiza_ čjgpe p-stanove je bilo opravljenih 673 prevozov za 13.286 km. .m. . . Na sedežu ustanove in po podruž- •iiiiiiiHiifuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiifiiiiiiMimiiiiHimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii S SEJE OBČINSKEGA ODBORA Na seji občinskega sveta popravilo vrtca v Pevmi V ta namen je določenih 4,3 milijona lir, kar je že odobril občinski odbor V petek zvečer je imel občinsk-odbor v Gorici svojo običajno tedensko sejo, ki jo je v odsotnosti župana Martine vodil podžupan Candussi. župan je namreč odšel v Rim z delegacijo, ki jo je vodil predsednik pokrajinske uprave dr. Chientaroli, ter je imel ob tej priliki razgovore s predsednikom vlade Morom, s katerim je obravnaval razne goriške probleme. Občinski odbor je na seji obravnaval nekatere predloge podžupana o občinskih uslužbencih, popravilu ogrevalnih naprav odnosno izplačilu stroškov v ta namen ter o napredovanju osnovne šole in vrtca v Stražicah, ter jih odobril. O zdravstvenih problemih je poročal odbornik dr. Tommassich in odobrili so tudi izplačilo 5,5 milijona lir v bolnišnici Fatebenefratelli za stroške v novembru. Odobrili so nadalje obračun tro-šarinskega urada, za november, izplačilo pasivnih obresti občinske blagajne za zadnje trimesečje ter nakup opreme za zdravstveni urad z deželnim prispevkom. Jutri, v ponedeljek, ob 18.30 uri pa bo seja občinskega sveta, na kateri bodo svetovalci potrdili nujne sklepe občinskega odbora, med Kot vedno je bilo delovanje go-1 nicah so nudili zdravniško ali bol-riškega Zelenega križa tudi v pre- ničarsko pomoč v 4722 primerih, teklem letu precej razgibano. Iz zdravniških nočnih pregledov pa so opravili 31. Kisika za zdravljenje na domu so izdali 25.540 litrov. Kot znano ima Zeleni križ tudi svojo ljudsko knjižnico s posojanjem knjig na dom. Lani se je po-služilo knjižnice 1029 čitateljev, ki so si izposodili 2006 knjig. Ustanova razpolaga sedaj s petimi rešilnimi vozovi, ki so opremljeni tudi z napravo za oživljenje bolnikov odnosno ponesrečencev; prav tako so opremljeni s »premičnimi jeklenimi pljuči*, ki so zlasti koristna pri prvi pomoči utopljencev ter v drugih primerih nevarnosti zadušitve. To je nekaj glavnih podatkov o lanskih rezultatih delovanja te u-stanove, ki si obeta še boljše delovanje, ko bo končno dobila bolj primeren sedež. Za letos so v tem pogledu obeti nekoliko boljši, ker je goriška občinska uprava pred kratkim načelno odobrila zadevni načrt, po katerem naj bi sezidali novo in bolj ustrezno poslopje na prostoru sedanje že davno dotraja ne stavbe na vogalu ulic Crispi in Morelli. Mestna hranilnica v Gorici je v ta namen obljubila določeno vsoto, ki bi omogočila izvedbo tega načrta, ki predvideva vsa. dvonadstropno zgradbo, v kateri bo poleg potrebnih prostorov za u-rade Zelenega križa in garaže za njegove^ rešilne vozove tudi prostor za knjižnico in še vsaj za eno stanovanje. Obenem bo izginilo staro poslopje, ki ni prav nič v okras okolju v strogem središču mesta. na Giovanna Kollenz vd. Arvanita-ki; upokojenka 76-letna Giovanna Raccolin; upokojenec 67-letni Mario Zotteri; 56-letna Maria Velušček vd. Silvani; 69-letna Francesca Tušar vd. Žigon; 48-letna Daniela Sostercic; kmet 87-letni Andra Bor. don. Poroke: profesor Roberto Nanut in študentka Cynthia Ay; trgovski zastopnik Lino Pacenti in gospodinja Filomena Lamanda. Oklici karoserist Claudio Nanut in postrežnica Anna Canali; poročnik Marcello Conti in uradnica Dio. ne Paulin; pleskar Bruno Ferion in baristka Leni Pontel; kmetovalec Antonio di Trento in gospodinja Sigrid Hensel; električar Gior-gio Vitale in gospodinja Ardea Cri-telli. Sodniki so Leporija obsodili na leto dni zapora, 50 tisoč lir globe in plačilo sodnih stroškov. Obenem so proglasili podpisane menice kot neveljavne. Branil je odv. Pascoli. Pri drugi razpravi sta bila na zatožni klopi 45-letni brezposelni de lavec Giorgio Clansig iz Gorice, Ul. Formica 32 in 56-letni Bruno Trobini iz Gorce, Ul. del Santo 10, ki je bil pred časom policijski podčastnik. Obtožena sta bila, da sta na produ ob Soči pod Ul. Scogli v Gorici dne 5. maja predlanskim porezala na tovornjaku podjetja Polet-ti, ki ima tam delovišče za pridobivanje soškega proda, cevi in žice pri kompresorju za zrak na tovornjaku podjetja ter odnesla bakreno žico, aluminijaste dele in še drug material z namenom, da bi ga prodala. Presenetil ju je poljski čuvaj Francesco Tommasi, ki ju je srečal na poti proti mestu, ko sta nosila vsak po en zavoj pod pazdu ho. Ustavil je najprej Clansiga, ga vprašal, kaj nosi in ta mu je pokazal bakreno žico v zavoju ter izjavil, da jo je našel v bližini omenjenega tovornjaka. Medtem pa je drugi, za katerega so pozneje u-gotovili, da je bil Trobini, pobegnil in pozneje tajil, da bi sploh bil takrat skupaj s Clansigom pri Soči. Tudi pri sodni razpravi sta o-ba tajila, da bi kradla, čeprav je poljski čuvaj pri kompresorju na tovornjaku ugotovil, da je nekdo porezal malo prej žice in cevi. Državni tožilec je predlagal po 15 mesecev zapora in 70 tisoč lir za vsakega, sodišče pa je oba po daljšem posvetu oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Branil ju je odv. Pascoli. Drž. tož. Laudini, preds. dr. Ce-nisi, sodnika Mancuso in Bassi, za-pisn. Pretti. katerimi je tudi strošek 4,3 milijone lir za popravilo poslopja otroškega vrtca v Pevmi ter nakup poslopja Susmel v Ul. Mazzini 17, za katerega bo morala občina najeti 15,3 milijona lir posojila pri mestni hranilnici. Poleg tega je na dnevnem redu še drugih 22 točk o raznih upravnih in drugih problemih. Cineforum v Stella Matutina V kino dvorani Stella Matutina v Gorici so pripravili tudi letos prikaz vrste izbranih filmov v okviru Cineforuma. Predstave bodo vsak torek ob 21. uri. Po vsakem filmu bo sledila debata in vstop bo dovoljen samo članom, ki se bodo vpisali. Članska izkaznica stane 2500 lir za akademike pa po 2000 lir. Vpisovanje pri tajništvu za Cineforum v Ul. Nizza 36 od 18.30 dj 20. ure. Na programu je 12 filmov, ki so razdeljeni na pet zvrsti: Ideološka kriza; Lirični svet in beat; trije solisti kinematografije; Uspehi in neuspehi Tonyja Richardsona in zgodovinska ocena. V tej zadnji zvrsti je na programu francoski film »Oktobrska revolucijan. MLADI MUZIKANTI Godbeni naraščajniki v Doberdobu se pridno vadijo, da bi si čimprej pridobili toliko znanja, da bi lahko nastopili z domačo godbo, ki bo z njimi okrepila svoje vrste. Tečaj traja tri leta in so za njegovo izvedbo prejeli državni pri. spevek. Godba ima na programu, da si pridobi nove člane tudi po sosednjih vaseh. V mestni hranilnici žrebanje varčevalcev V soboto, 20. januarja ob 10. uri bodo na glavnem sedežu mestne hranilnice v Gorici zaključili var-čevalsko kampanjo z izžrebanjem 100 odrezkov, katerih lastniki bodo prejeli po eno zlato kolajno v teži 10 gramov vsaka. Odrezke so prejeli tisti varčevalci, ki so v okviru posebnega natečaja tega zavoda oktobra meseca vložili v hranilno knjižico pri mestni hranilnici ali njenih podružnicah najmanj 1000 Ur. Natečaja se je udeležilo 6622 varčevalcev in bo torej prišla po ena kolajna na vsakih 66 varčevalcev. Imena izžrebancev bodo objavljena na oglasu na sedežu mestne hranilnice in njenih podružnicah ter po časopisih takoj po uradni proglasitvi od strani finančne in-tendance. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI, POROKE V tednu od 7. do 13. januarja se je v goriški občini rodilo 19 otrok, umrlo je 16 ljudi, dva para sta se poročila in pet so jih okli-ca]l. Rojstva: (silovenska imena v mastnem tisku): Cristina Gerussi, Luca Colella; Sebastijan Devetak, Laura Braidot, Roberto Marega, Mirina Tofful, Franko Marassi, Eleonora Lostuzzi, Nevio Carlet, Alessandro Comel, Daniele Cifelli, Roberto Travain, Maria Piemonti, Maria Battistin, Paolo Mauro, Mi-chple Tronkar, Luca Sartori in Igor Chessa. Smrti: duhovnik 79-letni Amilca-re Guaita; upokojenka 58-letna An. na Bregantini; upokojenec 79-letnl Pasquale Simonelli; upokojenec 82-letni Giovanni Culot; trgovec 71-letni Antonio Geromet; 66-letna Ca. terina Komel por. Ursic; upokojenec 58-letni Giovanni de Savorgna-ni; sodni kancUst 54-letni Giovanni Cufer; 82-letna Maria Grimme por. Butkovig; upokojenka 82-let- Žrebanja za «befano» mestnih stražnikov Pretekli četrtek so imeli na sedežu mestnih stražnikov v Gorici, Ul. Mazzini 7 žrebanje za razdelitev največjih daril, ki so jih pre-jeli od darovalcev na pražnilPfreh kraljev, žrebanje je dalo naslednje rezultate: •» ! AL j Hladilnik Ignis, dar podjetja Co-melU je prejel poljski čuvaj Bruno Moschion; štiri avtomobilske gume l|i|i"iii,,,i„„,la„|,1n||||||||||,|||||||||||tm|||||a|,||||||........,n mn, umih mtmm, mm n in m m umih KRIŽANKA L ? - 5~' b 7 I! 8 9 10 11 12 It vr~ !6 O 17 10 W~ i?T- loT- ■ 21 22 L-. m 2k 25 r H 27 4 .iv 28 ar.. 5T .H 31 32 1— 33 3k 35 36 37 39 40 41 42 r~ vr r~ 4h 45 ■ V7 48 ■ M 5T »_ Zj 53 n 5T“ 55 % Z Z _____ _____ ————J tom napoveduje samo prijetne stvari, samo take dogodke, ki jih veselijo, ki so jim všeč. Redno pa zamolči vse, kar bi jih utegnilo užalostiti, «saj žalostnih reči izve človek dovolj še prehitro in prezgodaj«. Eden njenih najboljših prijateljev in propagandistov ie bil nekdanji francoski državni vami ne ukvarja in da se za to nič ne zanima. La Bohemienne pa je sicer trdno prepričana, da dar jasnovidnosti sam po sebi ne zadošča, marveč je treba za dobro prerokovanje še poleg tega mnogo znati. O La Bohemienne se ve, da je ciganskega rodu. Prvič se je zavedla svojega jasnovidnega daru s sedmim letom. Več let je potovala z neko cigansko družino po svetu. Pozneje pa je šla sama na potovanje na Kitajsko in Japonsko, a najuspešnejše je bilo njeno potovanje v Indijo, kjer se je naučila odkrivati skrivnosti duše in tistega, kar je skrito v človeku samem. Po svojem povratku v Evropo je začela svojo kariero jasnovidke med znamenitimi osebami, finančniki, politiki, predvsem pa med igralci. Tudi druga, še znamenitejša jasnovidka, je odkrila svoj dar pri ciganih. Imenuje se Jeane Dixon, a njena prerokovanja so v Ameriki že od davna znana. 2e predsednik Roosevelt se je posvetoval z njo in je od nje izvedel, da bo živel samo še pol leta. V Evropi pa je Jeane Dixon postala znana, ko je napovedala umor predsed- prosim vas .nikar ne potujte v naslednjih šestih dneh z letalom!« Toda Carole Lombard je kljub njenemu svarilu letela in se smrtno ponesrečila. Svojega moža je Jeane rotila, ko se je pripravljal na letališče, da bo odpotoval z letalom, naj se raje pelje z vlakom. In mož jo je ubogal. Letalo, s katerim je nameraval nje mož leteti pa je strmoglavilo in v njem so vsi potniki zgoreli. Jeane Dixon je napovedovala, in to sedem let pred Ne-hrujevo smrtjo, da bo v Indiji Nehrujev naslednik politik, čigar ime se začenja s črko S. In res! Nehrujev naslednik je bil Šastri. S. A. Kdo bi dejal, da je bila ta zimska idila posneta na cesti proti Opčinam? (Koto M. Magajna) ...........................................mi.......................................................................................»••»»»........ SKOP NI PORTUGALSKEM SE »AIEIO TEMEUl ElSlSTUNI IHKTAIURII predsednik Rene Coty. Bilo je 1 n^a Kennedyja. VODORAVNO: 1. ugovor, javen bastop proti t.asilju, 8. zdravilo Proti pomanjkanju želodčne kisli-ne- 14. ime italijanskega filmske-8® režiserja Lattuade, 15. franco-sko mesto severno od Avignona, izolacija, osamitev, 17. del suknje, 19. začetnici umetniškega |mena slovenskega skladatelja Friderika Sirce, 20. teža emba-J^že, 21. upodabljajoči umetnik, r*' znamka čistilnega sredstva, 23. dolga doba 24. umetna stru-8®> 25. italijanski Devec zabavne Rlasbe (Perry). 26. rimska dvoj-*a, 27. predstojnik moškega sa-n^stana, 28. šesterostopični jamb-ski yerz, 29. francoski romantič-n* pisatelj, ki je za Napoleonove “irije nekaj časa bival tudi v HUbljani (Charles), 31. papeže- ma krona, 33. učitelj govorništva. 2®- znane ženske, 38. mehak sir. J®- visoko listnato drevo, 42. avtomobilska oznaka Libanona, 43. ntie ameriškega filmskega reii-serja Kazana, 44. kubični meter, , velik jadranski otok, 46. ure-Jenost, 47. stran neba, 48. oglar-ska , - naprava, 49. soglasnika s Konca abecede, 50 muslimansko sveto pismo, 51. kislo kobilje mle-,52- otok v Egejskem morju, *n>e slovenske pevke zabavne Blasbe Deržaj, 56. človek, ki uži-y? v tujem trpljenju, 57. kopa-*Ce Pri Kopru. v ^VPICNO: 1. beljakovina, 2. veliko argentinsko mesto ob reki arana, 3. tekoča prikuha, 4. noč-‘V Pojav, 5. cpoha, 6. avtomobil-?.ka oznaka Solita, 7. veliko ita-tJansko meslo, 8. športna trofe-*?* 9. državna blagajna, 10. dol-«?repa okrasna ptica, 11. kemič-vl analt 28 kositer, 12. privolitev vlade za imenovanje tujega diplomatskega predstavnika. 13. naj-starejši kralj v trojanski vojni, modna novost, 21. največje mesto v ZAR, 22 ime angleškega Sjssfelja kriminalnih romanov t^o^lea, 24. velik otok, v Sredozemskem morj.i, 25 najboljši slovenski orodni telovadec (Miro), *}• znamenita Michelangelova skulptura, 28. mesto na Poljskem oo reki San, JO. keltski duhovnik, r“- ugotovitev, dognanje, izsledek, ??• dol posteljnine. 36. mesto v Hrvaškem Zagorju, 37. mesto v srednji Albaniji, 38 jedilni pri-**• 39- bivališče ujetih živali, 41. naročnina, plačanje naprej, 44. merska enota za zlato in dragulje. 45. vandravec, božjepotnik, 47. slovenski prosvetljenec, mecen slovenske književnosti (Žiga), 48. hišica na ladji, 50. življenjska tekočina, 51 velik jadranski otok, 53. latinski predlog, 55. začetnici izumitelja dinamita REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. diktat, 7. mramor, 13. iglica, 14. kladivo, 15. proso, 16. Prado, 17. IS, 19. olika, 20. pet, 21. Ono, 22. skala, 23. Lido, 24. M(iran) J(arc), 25. Tasso, 26. Titov, 27. aerolit, 29. leto, 30. obod, 31. Pirenne, 34. Raman, 36. vinar, 37 on, 38. Izak, 39. Glenn, 40. pek, 41. žar, 42. trate, 43. pota. 44. oz., 45. brada, 46. beril, 47. teorija, 49. Maroko, 50. alpaka, 51 klokan. NAVPIČNO: M (iško) K(ranjec). leta 1950, kc je prišel k tej dami takratni francoski politik Coty. La Bohemienne mu je takoj v začetku in brez o-vinkov rekla: «Moj gospod, nekoč boste postali predsednik Francije!« In res je bil štiri leta pozneje izvoljen za francoskega predsednika. Tudi Onassis je bil pri njej, da bi mu svetovala. V ljubezenskih zadevah, seveda. Napovedala mu je, da se bo z žensko, ki jo ljubi, s pevko Mario Callas, prej ali slej poročil. Glede tega pa je La Bo-hčmienne dejala, da te njene napovedi ne gre šteti za kako posebno jasnovidnost, kajti, «kadar mož Onassisovega kova tako vztrajno snubi kako žensko, zares ni treba biti jasnovidec, da bi uganil, kak konec bo to imelo.« Bolj pa je La Bohemienne ponosna na svoja finančna prerokovanja. Nje najboljši klient je bil ameriški finančnik Morgan. Z njim se je seznanila v Sankt Moritzu. In takrai mu je povedala, ne da bi za to zahtevala kak honorar, nekaj o tem, kar naj bi se šele teden dni pozneje dogajalo na newyorški borzi. A nekaj časa zatem je prejela po pošti ček z večjo vsoto. Morgan je namreč tiste njene napovedi preizkusil in je imel velik u-speh. Od takrat mu je redno pošiljala svoje nasvete in on se ji je oddolževal s primernimi honorarji. Samo eno stranko je Le Bohemienne zavrnila. Hitlerja. Bilo je takrat, ko so Nemci zasedli Francijo. Nekoč so se o-glasili pri La Bohčmienne trije nemški častniki. «Fiihrer», o katerem se je vedelo, da precej da na astrologe in jasnovidce, je hotel vedeti, kaj mu bo ta francoska dama prerokovala. Toda ona je nemške častnike kar na kratko odpravila, češ da jim nima kaj povedati, da se s takimi zade- Več tednov pred usodnimi streli v Dallasu je Jeane pozvonila pri Kay Halle, za katero so vsi vedeli, da je v prijateljskih stikih s Kennedy-jem. Jeane je kar brez slehernega uvoda začela: ((Prosim, da mi oprostite, ker sem kar tako prišla k vam. Toda, ker vem, da ste zelo blizu s Kennedyjevimi in ker je predsednik pravkar sklenil, da bo potoval na jug, vas nujno prosim, da ga od tega potovanja odvrnete, ker bo zanj usodno. Zagotavljam vam, da kažejo vsa znamenja, da bo predsed-nik na tem potovanju umorjen.« Salazarjevi ministri in mogotci vpleteni v škandal z mladoletnicami Doslej je odstopil iz protesta le sodni minister, a stvar utegne imeti posledice za režim Toda Kay Halle je sicer obljubila Jeane Dixon, da bo napravila vse, kar bo mogla, toda končno ni nič storila. Prepričana je bila, da bi se ji predsednik na to samo smejal. V petek, 22. novembra 1963 so sedele tri dame 1800 km severno od Dallasa v Washing-tonu v neki restavraciji pri čaju. Med njimi je mrs. Jeane Dixon. Ena med njimi je vprašala Jeane: «Kaj je z vami, Jeane? Kaj ste tako zamišljeni?« «Zelo sem vznemirjena. Predsedniku se bo danes nekaj strašnega pripetilo.« Nekaj minut zatem so nenadoma prekinili radijsko glasbo in napovedovalec je povedal: ((Pravkar so poskušali na predsednika atentat!« Jeane Dixon pa je brž zatem vzkliknila: ((Predsednik Je mrtev!« Kot rečeno, je tudi Jeane Dixon opozorila na njen nenavadni dar neka ciganka. Vendar pa se ni Jeane nikoli pripravljala za ta poklic. Prišlo je kar samo. Pojavljalo se Ji je vedno le kot vizija. Bilo je v nekem frizerskem salonu v Los Angelesu, ko je bila tam Jeane s filmsko igralko Carole Lombard, ženo Clarka Gabla. Nenadoma vzklikne Turist, ki potuje po Portugalskem, ne opazi na površini nobenega vrenja. Močno mu sicer vpade v oči velika razlika v gmotnih in socialnih razmerah prebivalstva, toda vsi kar nekam naravno sprejemajo ta svoj položaj in se zde vdani v usodo. Zato vzbuja tudi portugalsko prebivalstvo vtis nekakšne mrtve gmote. Ta vtis dobi zlasti človek, ki ni nikoli doživel fašistične diktature. Kdor pa se na te stvari spozna, ve, da je tej apatičnosti kriv predvsem strah,, saj je policijsko . oko povsod pričujoče in nadzira prav vse. Portugalska tajna policija (PIDE) je namreč vsemogočna kakor njena vrstnica v Španiji. Zato pač človek, ki je že okusil fašizem, z nekakšnim šestim čutom ali s posebnimi tipalkami zaznava, da pod to mirno mladino vendarle nekaj vre. Tujcu seveda Portugalci ne zaupajo in zaman je, če bi skušal napeljati pogovor na politiko. Drugače pa je, če naletiš na Portugalca v tujini. Tako je na primer neki moj prijatelj, ki se je pravkar vračal iz Portugalske, naletel v hotelu v nekem manjšem mestu v južni Franciji na bogatega portugalskega industrijca in na sina inženirja, ki sta se vračala s poslovnega potovanja po Nemčiji. Z njima se je zapletel v razgovor in tedaj se je kar čudil nad njunim zabavljanjem nad Sa-lazarjem. Izrekla sta mu namreč vse, samo človek ne. Pri tem je seveda pomislil, da kaj bi šele dejali revni ljudje iz kake za bedne četrti iz Lizbone ali Oporta, kjer sili revščina povsod na dan. Sedaj pa se je tudi na Portugalskem zgodilo nekaj, kakor da bi kdo vrgel kamen v to mirno mlako. Seveda ne smemo od tega dogodka pričakovati, da se bo zaradi njega zrušil režim. Glede tega so mnogo bolj občutljivi v demokratični Angliji, kjer je moral zaradi mnogo manj umazane afere zleteti minister Prof urno. Na Portugalskem pa je doslej odstopil le minister za sodstvo An-tunes Varela, ki je tudi znamenit profesor na najstarejši portugalski univerzi v Coimbri. V tem primeru gre za škandal, v katerem je vpletenih kakih 30 deklet, sta- seljevale» razne ministre, bankirje, aristokrate in podobno gospodo. Stvar ne bi bila pritegnila svetovne javnosti, če ne bi šlo za tako mlada dekleta, zaradi česar pride tu v poštev pohujševanje mladoletnih in če ne bi šlo za pobožne Portugalce, saj je prodajanje ljubezni in njenih čarov staro že tako kakor človeštvo in ga niso mogli docela izkoreniniti niti v naprednih državah. Jeane: «Oh, miss Lombard, 1 rih od 14 do 18 let, ki so «razve- Iz tega torej vidimo, da se zlasti v vseh fašističnih diktaturah pojavljajo škandali, katere pa lahko oblast bolj prfkfije ’kWt ■ tAtti, kjer ni cenzure. Če pa gre za «katoliško» diktaturo, je trčba vsemu temu dodati še hinavščino, saj je za prave katoličane ljubezen izven zakona smrten greh. Toda vse kaže, da so tudi Salazar in njegovi sodelavci, ali bolje rečeno pajdaši, pobeljeni grobovi. Kot je znano, vlada Salazar kot diktator Portugalski neprekinjeno že 36 let, v vlado pa je že stopil pred 40 leti. Sedaj pa mu je že 80 let in le težko krmari svojo barko. Gospodarstvo je namreč v hudi krizi, kapitalisti raje odnašajo denar v inozemstvo, kjer jim več nese, opozicija pa se krepi. K temu vse je treba pa_ dodati sedaj še ta škandal Sprožila ga je ženska srednjih let, ki opravlja obrt sprehajalke v Lizboni in ima svoje običajno delovno mesto na pločnikih Avenide da Liber-dad. Ta gospa, ki si je nadela ime «Maria Severa po znani slavni plesalki portugalskega plesa fado, se je zg.asila na policiji in se pritožila, da ji njena 16-letna hčerka, ki mnogo zasluži, nič ne pomaga. Ko pa so jo vprašali, kaj ta hčerke dela, jim je pojasnila, da ooravlja enako obrt kot ona, seveda le z večjim uspehom, ker je še mlada in mlado-kuscem gre bolj v slast teletina. Kaže, da je bila ta Maria Severa tako malce čez les in zato ni čudno, da so jo vtaknili v luknjo pod obtožbo nagovarjanja k prostituciji in izkoriščanja mladoletnice. Ko je sodišče začelo preiskavo, so odkrili razširjeno mrežo mladoletnih deklic «na telefonski poklic«, ki je imela svojo centralo v majhni boutique na Ave- nidi Roma in katere redni klienti so bili ljudje, ki nosijo najbolj znana in ugledna imena v Sala-zarjevem režimu. S tem, da ni hotela mlada deklica deliti svojega zaslužka z malopridno materjo, j'1 torej sprožila pravi plaz, za katerega pa vedo mnogo bolj v tujini kot na Portugalskem. Seveda je stvar ostala v sodnih spisih, ker je pac tudi na Portugalskem sodstvo «neodvisno» po portugalsko. J portugalskem tisku ni namreč o tem ne duha ne sluha, časopisi v tujini pa so se o tem že mnogo razpisali. Vendar se vesti o škandalu polagoma le širijo,, fjpdnit minister Varela je sicer ob svojem odstopu navedel drug vzrok, toda v resnici je s tem protestiral proti Salazarju, ki je zadužil preiskavo, ker ni hotel spraviti v sramoto raznih svojih ministrov in prijateljev. Seveda si je Varela, ki je bil 13 let sodni minister, s tem zapravil svojo politično kariero, a tako bo vendar ohranil «čiste roke«. Vsa stvar je prišla pravzaprav na dan v Parizu, kjer jo je zaupal prijateljem neki portugalski odvetnik, ki goji protifašistična čustva. Tako še je zvedelo za resnični vzrok ministrovega odstopa. Prvi je objavil vest «Sunday Times« pod mastnim naslovom o portugalski «seksualni krizi«. Sicer ni bilo v članku nič natančnega, ker ni notel govoriti z angleškim časnikarjem v Lizboni niti omenjeni odvetnik, ki se je bil vrnil iz Pariza, niti sam bivši minister Varela. Potem je začelo kar deževati tujih časnikarjev na lizbonsko letališče, a vse so poslali nazaj, pa čeprav so bili med njimi tudi Američani, kot na primer posebna dopisnika «New York Timesa« in revije «Time». Znana so tudi imena raznih ve-likašev, ki so zapleteni v škandal, nima jih smisla omenjati, ker ostanejo za nas kljub temu neznanci. Vsekakor si lahko predstavljamo, da so vsi cverni« in «solidni», da jih nič ne peče vest zaradi pohujševanja mladoletnic, a da se jim tresejo hlače, ker se majejo stolčki pod njTmi. In čeprav je oblast sladka, imajo najbrž tudi v ustih grenak priokus. »PA SE UPA,TAKLE SMRKAV o celot! nekoč mu že POKAŽEM,KAJ JE BEU PANTERf* ... TODA O Č/AV/NEM PREJŠNJEM g PONOSU N! BILO VEČ NE DUHA NE SWHA.fi Veljaven od 14. do 20. januarja OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) V čustvenih f V\ zadevah vas čaka sreča. Kdor še ni \I —>y poročen, se utegne . ta teden zaročiti. Prejeli boste pismo, ki vas bo razveselilo. Kdor ima prihranke, naj jih vloži v delnice. Tudi ambicioznost je včasih potrebna. Pazite se pred prepihom. Bodite vztrajni. BIK (od 21. 4. do f—20. 5.) Neka temno-f . polta oseba z vro- [ j čim srcem in močno V' J fantazijo se bo vri-v y nila v vaše življenje in vam prinesla srečo. Ljubosumnost ni na mestu. Na delu boste napredovali. Kdor se u-kvarja s poslovnimi zadevami, naj bo previden. Držite se diete zaradi jeter. DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) V čustvenih zadevah pojde vse gladko. Sploh boste polni vere va-_ se in zato boste tudi pritegovali nase drugo osebo. S prijatelji bodite prijazni. Na delu boste napredovali zaradi neke zelo izvirne zamisli. Pojdite si zdravit jetra v kakšne toplice. RAK (od 21. 6. do 22. 7.) čaka vas sre-ča v ljubezni in slu-I čajno bo oseba, s ka-L '' tero se boste razumeli, tudi precej premožna. Seveda morate predvsem verjeti srcu. V poslovnem življenju in na delu boste znali trezno presojati, kje so vaše koristi. Zdravite se proti glavobolu. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ker ste imeli f ^ \ v preteklosti žalost- [ fpNŠj j ne izkušnje, 1 vrste V v T J znaii dobro preso-^------' jati, kakšna bo pra- va pot v čustvenem življenju. Sprejeli boste važen sklep glede svoje gospodarske bodočnosti. Toda pazite se pred naklepi sorodnikov. Malo posta ne bo škodovalo želodcu. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) V čustvenih zadevah boste sprejeli neko odločitev, tako da bo potekalo življenje bolj mimo. Vsekakor morate biti odločni in ne smete podlegati vplivu drugih. Nekdo vam bo predlagal neki 'nakup ln prav bi bilo, da sledite njegovemu nasvetu. Pazite se pred prehladom. TI ®E TEHTNICA (od 23. do 23. 10.) Preveč se predajate sanjam in zato zgubljate u-godne prilike. Pregovor pravi, da gre ljubezen tudi skozi želodec. Zato bodite bolj praktični. Na delu sodelujte s tistimi, ki so rojeni pod znamenjem Device Zdravite si živce, da ne bodo nenadoma popustili. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) V ljubezenskih zadevah pojdite naravnost proti cilju in ne bodite preveč plašljivi. Vsako omahovanje se v čustvenih zadevah drago plača. Na delu boste napredovali, samo malo bolj aktivni morate postati. Priporočamo vam tudi prijetno potovanje. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) V čustvenih zadevah boste spremenljivi kakor vreme in podobni čebeli, ki leta od cveta do cveta. Sčasoma bi se morali malce ustaviti, srcer utegnete ostati sami. šli boste na neko poslovno potovanje z letalom. Vzemite kakšno zdravilo za obisti. KOZOROG (od 21. / 12. do 20. 1.) Preživ- I ] 1 jali boste nekam J tajinstveno in ro- mantično razdobje v ljubezni, sicer pa boste naleteli na razne težkoče, katere pa boste z odločnostjo premagali. Vaš gmotni položaj se bo precej popravil. Prejeli boste neko lepo darilo. Zdravje bo izvrstno. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Družinsko življenje bo zelo razgibano, posebno kar se čustev tiče. Ljubezen neke osebe vam bo prinesla mnogo sreče. Marsikdo se bo moral odločiti med dvema potema. Na delu boste imeli nekaj sitnosti, ker boste zakrivili neko nerodnost. Ne silite preveč jeter. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ljubezen in predanost neke osebe do vas se kre- pita. Kdor se namerava poročiti, naj da stvarne predloge. Prejeli boste pismo, v katerem vas bodo povabili na potovanje. Prinesli vam bodo neki precej drag predat, ki ste ga izgubili. Pazite, JI se ne prehladite v trebuh. NOGOMETNO PRVENSTVO II. AMATERSKE KATEGORIJE ROMANS-VESNA Kriška Vesna bo danes gostovala ▼ Romansu, kjer bo odigrala zadnjo tekmo prvega dela prvenstva. Ker tudi domačini nujno rabijo točke, se predvideva zelo izenačena borba. Povsem objektivno — mislimo, da Križani lahko upajo kvečjemu v neodločen izid. Furlani so pač Furlani (mojstri nogometa) in na domačih tleh so skoraj nepremagljivi. Se posebno pa, če tavajo nekje na dnu lestvice in jim sega voda do grla. Za današnjo srečanje, ki bo ob 14.30 v Romansu, naj bi Vesna nastopila s postavo, ki je igrala v nedeljo proti Libertasu, seveda — razen kakih sprememb v zadnjem trenutku. V nedeljo pa je Vesna nastopila tako: Rado Tence; Mar-chesan, Tretjak; Finotto, Raimon-do, Silvano Sulčič; Boris Tence, Milič, Renato Košuta, De Michele in Renner. Današnji Turriaco Labertas Sagrado Torriana San Pier CRDA — Romans -Siemens spored: — Mariano — Edera — Pro Monfalcone — San Lorenzo DTsonzo — Itala San Canzian — Vesna — Faema SPDT SMUČARSKI TEČAJ V ČRNEM VRHU Tudi letos SPD Trst organizira začetniški in nadaljevalni smučarski tečaj v črnem vrhu. Vse potrebne informacije se dobijo v Ul. Geppa 9/II. Ob tej priliki bo organiziran v Črni vrh izlet z avtobusom. Vpisovanje v Ulici Geppa. GORIŠKI NOGOMET ■ II. kategorija JUVENTINA-TERZO Terzo ni nevaren nasprotnik. Trenutno je na predzadnjem mestu v lestvici s sedmimi točkami. Torej za Juventino, ki igra na domačih. tleh, dve gotovi točki? V napad se je zopet vrnil Petejan, ki bo nedvomno dal večjo učinkovitost prvi vrsti. Vse kaže torej, da zmaga Juventini ne bi smela uiti. Toda vsako podcenjevanje bi domačine lahko drago stalo. Zato previdno! Predvsem se Je treba požrtvovalno vreči v borbo, dati vse iz sebe. S tem tudi golov ne bo manjkalo. Tekma Juventina - Terzo bo danes ob 14.30 na standreškem igrišču. Današnji spored: Rivignano . Risanese, Audax -Pocenia, Pozzuolo - Castionese, Fiumicello - Dolegnano, Juventina - Terzo, Lucinico - Perco-to, Porpetto . Ruda, Maranese-Sevegliano MiimiiiiiiiimiiiinmiimiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiii ŠPORTNA MEDICINA piše Srečko Simoneta Poživila in doping v športu ter njihove posledice IH. KATEGORIJA Zarja-Gretta V III. kategoriji bosta igrali samo dve naši enajsterici, in sicer Primorje m Zarja. Za ostale počitek. Zarja bo sprejela v goste Gretto, ki je še vedno na zadnjem mestu v lestvici. Za bazoviške igralce torej naj bi bila naloga povsem lahka. Bazovci pa ne smejo zagrešiti usodne napake v športu, to je, da bi podcenjevali tudi tako skromnega nasprotnika. Vsekakor pa mislimo, da so si nogometaši Zarje nabrali v teh tekmah že toliko izkušenj, da bodo racionalno in inteligentno zaigrali. T ecno-Pr imorje odpodevana V človeku je vedno tičala želja, da bi čimbolj izboljšal svoje telesne in duševne zmogljivosti in to z vsemi razpoložljivimi sredstvi (s čarovništvom, z misičnostjo, z boljšo prehrano, z zdravili, z vež-banjem). Vendar je ta problem posebno stopil v ospredje v zadnjih desetletjih. Zato si je več učenjakov belilo glave, kako bi našli neko zdravilo, ki bi naravno ali umetno povečalo kakovostno in količinsko delovno zmogljivost posameznika, telesno ali umsko, istočasno pa naj bi tako zdravilo tudi odstranilo občutek utrujenosti. Ta proučevanja so privedla večkrat do pozitivnih zaključkov. Tako se je izboljšala higienska organizacija dela in se je razvilo zdravstveno in dietetično nadzorovanje delavcev in uslužbencev, kar je močno vplivalo na izboljšanje kakovosti in količine dela. Tudi pri športni dejavnosti so vedno težili za tem, da bi izooij-šali telesno zmogljivost atleta ir, tako dosegli vedno boljše rezultate. Tako so preizkušali razne metode treninga, po drugi strani pa so vedno iskali tudi primemo zdravilo, ki bi umetno doseglo isti učinek kot trening ali pa še večjega. Nekateri so proučevali to področje v dveh smereh. Po eni Stranj so Iskali primerno poživilo za svoje atlete, po drugi pa so si prizadevali, da bi našli za nasprotnika preparat, ki bi mu odvzel čimveč moči pri tekmovanju. mi je največja tako imenovana ((patološka utrujenost« ali huda bolezenska utrujenost, ki zajame atleta, ki je zaužil poživila, po tekmovanju in pogubno vpliva na njegovo zdravje in na odpornost njegovega organizma. KVARNE POSLEDICE DOPINGA Dve sta najhujši posledici zauži-vanja poživil: farmakološka zastru-I pitev in samozastrupitev zaradi prevelike utrujenosti. Pri športnih tekmah nastopita ta pojava istočasno. Zato je skoraj vedno težko ugotoviti, ali gre samo za preveliko utrujenost ali za zastrupitev, ki jo povzročijo amine, ki so aktivni deli poživil. Te znake kažejo večkrat atleti pri hudih nesrečah med tekmovanjem. V teh primerih je težko nuditi igralcu, ki je vzel poživilo, prvo pomoč, ki je večkrat neuspešna ali celo škodljiva. KAJ JE DOPING Tako je nastala beseda doping, ki naj bi pomenila prizadevanje, da bi povečali ali zmanjšali športno zmogljivost človeka ah živali pri tekmovanju. To besedo je težk:> prevesti, težko je tudi najti njen pravi izvor. Vsekakor pa jo zasledimo danes na vsakem koraku v časopisih in revijah. Nekateri učenjaki so tako definirali doping: uživanje sredstev, da bi umetno pomnožili tekmovalčevo zmogljivost, ne glede na športno moralo in na fizično ter psihično integriteto a-tleta. V širšem pomenu besede bi morali razumeti za doping ne samo zdravila in preparate, ampak tudi vsakršno metodo, ki skuša na umeten način povečati zmogljivost nekega človeka ali živali. V ožjem pomenu besede pa mislimo danes na doping v zdravilstvu, ko gre za snovi, ki imajo posebno farma-ko-dinamično dejavnost. Pri teh poživilih moramo vedno jemati v poštev tudi druge lastnosti, zlasti njihovo strupenost z akutnimi in kroničnimi znaki. Večkrat je zelo težko ugotoviti poživilsko dejavnost neke snovi, a je lahko videti njene kvarne lastnosti, med kateri- KATERE PREPARATE IMENUJEMO POŽIVILA Preparati, ki jih rabijo navadno pri dopS^Jh, spadajo v skupino a- min, ki delujejo na simpatični vegetativni živčni sistem. Med temi je najbolj razširjen anfetamin, ki deluje poživljajoče na centralno Žiyčevje. Ta poživila povzročijo povečanje zmogljivosti, dajo občutek umske jasnosti in trenutnega zadovoljstva, kar prikrije fizično u-trujenost. Vendar vsi ti učinki niso sposobni odstraniti prave utrujenosti, kot se dogodi z daljšim počitkom. Utrujenost je pri človeku neka alarmna naprrva, ki začne delovati preden bi organizem utrpel večjo ali celo nepopravljivo škodo. Poživila pa delujejo prav v obratnem smislu: skušajo odstraniti to napravo, tako da organizem neopazno preide v hudo »bolezensko utrujenost« s hudimi posledicami za funkcionalno in strukturno integriteto organizma. Značilno je, da ima anfetamin podobne lastnosti kot prava mamila (morfin, kokain): da dosežemo isti učinek v času, moramo močno večati doze. Tako pride do kroničnih zastrupitev, zakaj vsako, tudi najboljše zdravilo, postane strup, če ga uživamo v prevelikih količinah. Razen tega trpijo pri uživanju poživil organi, ki skrbijo za presnavljanje bodisi poživil samih bodisi kaloričnih snovi (najbolj ogljikovih hidratov). Ti organi so že itak obteženi pri napornem športnem delovanju. Ko dodamo temu povečanemu delu še težko delo pri presnavljanju poživil, lahko razumemo, kako je z njimi. Med tdtni organi najbolj trpijo jetra, a tudi ledvice in druga Drebavila. Nekateri atleti zelo radi jemljejo zdravila, ki niso škodljiva kot prava poživila in dajo trenutni uspeh. Med temi prednjačijo vitamine in hormoni. V zadnjih časih natančno proučujejo razne preparate, a se da zlahka ugotoviti, da do danes še niso znašli neke snovi ali zmesi, ki bi povečala fizično in psihično zmogljivost atleta, ne da bi kvarno vplivala na njegovo zdravje. V tem smislu si razlagamo tudi «uspehe» dopinga, ki ne poveča zmogljivosti, ampak samo odstrani občutek u-trujenosti. BOJ PROTI DOPINGU Na žalost zasledimo med športniki po svetu skoraj popolno nepoučenost o kvarnih posledicah poživil. V športnih vrstah je tudi zelo razširjeno posnemanje. Kar naredi nekdo ali neka ekipa, kmalu posnemajo tudi drugi. Najdejo pa se tudi skrajneži in prenapeteži, ki dajejo športnikom po svetu poživila, ne da bi le ti vedeli, zakaj gre in kakšnim hudim posledicam gredo s tem naproti. Zaradi tega se danes vsi višji državni športni organizmi zanimajo za ta problem. V Franciji in Belgiji imajo posebne zakone, ki hudo kaznujejo doping in tiste, ki se z njim ukvarjajo. V Italiji se borijo uradne športne organizacije proti dopingu s kliničnimi analizami urina in krvi atletov po tekmah, Ce ugotovijo pozitivnost teh analiz, kaznujejo posameznika in moštvo. Organizacije, ki se za to zanimajo, so CONI, FMSI (Italijanska zdravniško . športna federacija), nogometna in kolesarska zveza. Pred nekaj leti je bil pojav dopinga zelo razširjen, danes pa je ta pojav bolj redek. Razen kazni je potrebna za uspešen boj proti dopingu primerna higienska in sanitarna vzgoja. Treba je poučiti športnike, da so poživila nepotrebna, vedno pa zelo škodljiva. Treba je potem usmeriti športnike na resne treninge, tako da se dobro pripravijo na fizično in psihično zrelost, ki je najboljša lastnost resnega in modernega atleta. Nekoliko težja naloga pa čaka Primorje, ki bo gostovalo na igrišču Tecnoferramente. Prosečani so v teh zadnjih časih želi nekaj pomembnih zmag (proti prvemu v lestvici Bregu in zadnjič proti Ru-pingrande) in je zato njihova morala še kar visoka. V zadnjem trenutku je federacija sporočila, da je tekma med Tečno-ferramento in Primorjem odpovedana. Fossalon-Sovodnje DOMAČI ŠPORT Danes, v nedeljo, 14. januarja NOGOMET II. kategorija Ob 14. uri v štandrežu JUVENTINA - TERZO Ob 14.30 v Romansu ROMANS - VESNA III. kategorija Ob 10. uri v Boljuncu ZARJA - GRETTA Ob 14.30 v Fossalonu FOSSALON - SOVODNJE NAMIZNI TENIS Moška B liga Ob 10. uri na stadionu »Prvi maj« BOR - C.G.S. TRST OBVESTILA ŠD BREG bo priredil v nedeljo, 21. 1. 1968, ob priliki gostovanja ženske in moške odbojkarske ekipe v Puli izlet za navijače in prijatelje. Odhod iz Boljunca ob ob 7. uri. Vpisovanje je pri vaških zastopnikih društva. Sovodenjski igralci pa bodo morali na svoje najdaljše gostovanje, v Fossalon. Z dobro voljo in požrtvovalnostjo bi lahko Sovodenjci želi tudi zmago. Obramba je namreč gotova. Vse odvisi torej od napada, če bo znal izkoristiti delo, ki jo bodo režiserji opravili na sredini igrišča. KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRST Viale XX Settembre 16/111 FRANKO PAHOR ŽENSKA IN MOŠKA KONFEKCIJA TRST '1L. IMBRIANI. 9 DREV. MIRAMARE 183 SEBOFLEX VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL Trst. Ul. Mazzini 53 Tel. 733-361 Prijatelje in znance naprošamo da nas obiščejo Holel «Krn» Tolmin m ' »Mih - J Moderniziram aotei ts satego rije 54 ležišč V vseh sobah telefon, kopalnica, delno last ni WC. Centralna kurjava. V vsakem nadstropju družabni prostor Velika restavracija t kvalitetno kuhinjo Specialitete na žaru Soške postrvi Kavarna Aperitiv bar Atraktivna stilno opremljena grajska klet la 17 stoletja Lepo urejen vrt. Ob torkih bar z mednarodnim artističnim programom PARK HOTEL GORICA NOVA GORICA - Tel. 21-442, 21-462 s svojimi obrati: restavracijo, kavarne Prvorazredna kuhinja • Ples vsak večer razen torka in barski program In gostilna Pri hrastu gostilna tlveida > telefon 21 239 AVTOPROMET GORICA priporoča zimovanje na LOKVAH dnevno obratujejo vse štiri vlečnice (najmanj 5 oseb) — lepa smučišča in tereni za druge zimsko - športne dejavnosti. HOTEL POLDANOVEC z več kot 100 ležišči in restavracijo z domačo hrano, vinom in drugimi pijačami — Tel. 21-314 Turistično društvo ima na razpolago tudi privatne sobe. najnovejši izum moderne tehnike SUPER AUTOMATIC s 57 rubini in z 88 rubini SV